Marec 2008 Leto 14 Številka 169 CENA 0^90 EUR I7JIAJA Yj. V MIlc)I A- U /Poštnina plačana pri pošti 6320 Portorož/ adbo na bližnjih zemljiščih katerih ‘astnik je Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS" “Na dan 1. 3. 2007 smo objavili državno določeno osnovno ceno oskrbovalnega dne v višini 19,85 evra (standardna soba oskrba I). Ta cena velja za bivanje v dvoposteljni sobi s skupnimi sanitarijami, brez kopalnice. Vemo pa, da bo pri nas v domu imela vsaka soba kopalnico, večina sob tudi balkon, nekatere sobe bodo imeli tudi Ustanovitelja skupnega podjetja -Centra za starejše občane Lucija d.o.o. sta Planinvest Portorož (večinski lastnik) in Občina Piran (manjšinski lastnik), ki sta v družbeni pogodbi zapisala, da strokovnega direktorja družbe imenuje Občina Piran, poslovnega direktorja - prokurista pa Planinvest. Strokovna direktorica - glavna sestra -Centra za starejše občane Lucija d.o.o bo Erika Omerzel. Prokurist - poslovni direktor- bo sjedanji direktor mešane družbe Borut Žerjal. Začasni prokurist je Borut Velenčič. V prejšnji občinski sestavi je bila nekaj časa pretendent za zasedbo vodilnega mesta v domu Milica Maslo, kije sedaj v JP Okolje. Da bo zasebno-družbeno podjetje Center za starejše občane d.o.o. funkcioniralo kot je treba bo skrbelo 80 zaposlenih (en zaposleni na dva zavarovanca), ki bodo razvrščeni v tri glavne skupine: administrativno osebje, zdravstveno osebje in strežno oziroma bolniško osebje. Vloge še zbirajo, vsi kandidati še niso prejeli odgovora, če so res sprejeti. Vlog administrativnega osebja je več kot dovolj. Kandidate, ki so se prijavili, bodo sprejemali na delo postopoma, pač glede na zasedenost doma, ki bo, kot napovedujejo, odprt že septembra 2008. V Sloveniji 16.000 vlog? Ustvarja se splošno prepričanje, daje v Sloveniji evidentiranih kar 16.000 vlog za bivanje v domovih za ostarele občane. Vprašanje, če to drži. Res pa je, da se Slovenci hitro staramo, da se življenjska doba podaljšuje ter da potrebe po domovih za ostarele izjemno hitro naraščajo. Država le stežka daje koncesije, kar so v preteklosti dodobra občutili tudi v Piranu. Številni se namreč prijavljajo, ali se pustijo evidentirati, na več koncih hkrati, kar velja tudi za Slovensko obalo. Po besedah Ljuba Klanjščka imajo samo v izolskem domu upokojencev, v katerem je 236 postelj (zasedenih 233), evidentiranih nekaj več kot 300 prosilcev. V piranski občini je bila pred leti že opravljena poizvedba o številu potencialnih prosilcev, kar je narekovalo potrebo po gradnji doma, ki ga bomo končno le dobili, čisto blizu doma pa bo postavljena še cerkev. ■ _ Center za starejše občane v Luciji ima že streho. Preblizu ceste? V Piranu je nekoč že bil dom onemoglih Morda nekateri ne vedo, daje v občini Piran pri nekdanji očesni kliniki pri stari bolnišnici nad mestom Piran do pred 23 leti deloval Dom onemoglih, v katerem je bilo prostora za okoli 80 varovancev. Po zaprtju doma v Piranu je varovance sprejel Dom upokojencev v Izoli. Se bodo varovanci iz Izole preselili v Lucijo? V izolskem domu upokojencev je trenutno okoli 80 varovancev z območja občine Piran. Ljuba Klanjščka, upravnika Doma upokojencev Izola, smo vprašali ali imajo podatke o tem koliko varovancev bi se preselilo v Lucijo? Povedal nam je, da se okrog množičnega povpraševanja 16.000 prosilcev v Sloveniji ustvarja nekakšna “farna”, saj naj bi se številni, ki bi si radi zagotovili bivanje in oskrbo v domovih, prijavljali ali se pustili evidentirati na več koncih hkrati. Nasprotno, direktor lucijskega Centra Borut Žerjal meni, da gre za preverjene in “izčiščene” podatke. Ljubo Klanjšček nam je povedal, da so sprva res zasledili želje nekaterih varovancev, da bi se preselili v Lucijo. Nekateri so se tam že celo vpisali in čakajo na razplet. Kaže pa, da bo cena oskrbe, ki je v Izoli nekoliko nižja, za marsikoga odločilna. V izolskem domu upokojencev so se bali celo, da bi na račun novih zaposlitev v Luciji izgubili nekaj svojega kakovostnega kadra. V tej zvezi je bilo tudi precej špekulacij, pravi Ljubo Klanjšček. Množične selitve iz Izole v Lucijo ne bo. Franc Krajnc Istrabenz turizem d. d. Začeli so promovirati poklice v gostinstvu in hotelirstvu po slovenskih šolah Istrabenz Turizem d. d. je v sodelovanju s Srednjo gostinsko in turistično šolo v Izoli pričel s projektom promocije poklicev v gostinstvu in hotelirstvu po slovenskih šolah. Tako je že 10. in 11. marca na OŠ Koper v okviru Gospodinjskih dni interaktivno predstavil poklice v gostinstvu in hotelirstvu. Predstavili so poklice barman, natakar, kuhar, slaščičar in poklica v okviru wellness storitev, maser in kozmetik, pri katerih so opazili močan upad zanimanja v zadnjih letih, so pa nedvomno nepogrešljivi pri razvoju kakovostnega turizma. Gre za projekt, ki vključuje interaktivno predstavitev omenjenih poklicev, kjer sodelujejo osnovnošolci, predvsem 8. in 9. razredov, pri Istrabenz Turizmu d. d. pa si želijo projekt razširiti tudi na Srednje gostinske šole v Sloveniji, kjer bi želeli blagovno znamko Life Class Hotels&Spa predstaviti kot institucijo, ki je vedno odprta za dobre kadre s področja gostinstva, zlasti tudi za nove objekte kot je Palače hotel. V prihodnosti načrtujemo tudi strokovne ekskurzije v hotele Life Class Hotels&Spa za vse mlade, ki so zainteresirani za delo v gostinstvu in hotelirstvu, je sporočil za javnost Janez Jager. Hoteli Belvedere Jedi, kot sojih kuhale naše none V Hotelih Belvedere že tradicionalno pripravljajo različna kulinarična presenečenja. Potem ko so uspešno izvedli Teden kuhinje mladih upov, 15. marca ob 20.00 uri pripravljajo v restavraciji Camin na Belvederu “Večer starodavnih izolskih okusov in vonjav”. Za celo menuja 28 evrov vam bodo pripravili domače jedi, kot so jih v starodavnih časih jedli Izolani, seveda ob vključeni domači kapljici. Pripravili bodo pravi “Slow food” ob spremljavi domače istrske glasbe, posamezne jedi pa bo komentiral izkušeni kulinarik. Z novinarske konference v Restavraciji Camin na Belvederu. FOTO: FK- Primorski utrip S podrobnostmi naj novejše njihove izvirne ponudbe so 5. marca seznanili novinarje. Svoje misli so podali dober poznavalec izolskega zgodovinskega razvoja Silvano Sao, Bruno Žaro, Clavdio Chicco, kuhar Damjan Babič in vodja hotela mag. turizma Danilo Markočič. Osnovno zamisel kako gostom ponuditi nekdanjejedi po originalnem receptu je podal Bruno Žaro, stare kuharske recepte pa je izbral Silvano Sao in to predvsem zato, da stari način prehranjevanja v Izoli ne bi šel v pozabo. Izola ni bila bogato mesto, ni imela plemstva, imela pa je ribiče in kmete, ki so si trdo služili svoj kruh. Prehranjevali so se bolj skromno. Jedli so ribe, zlasti sardele in tisto, kar so pridelali na svojih njivah. Polenta, zelenjava, sardele, oljčno olje, domače vino... Vse to imamo tudi danes, a je bilo vendarle nekoč pripravljeno nekoliko drugače, po domače, na domačem štedilniku na drva. Kot je povedal Silvano Sau so gospodinje zamesile testo in ga nosile v pekarno v Strunjan ali tudi kam drugam. Ta kruh ni trajal le en dan kot današnji, pač pa so ga jedli tudi teden dni. Enkrat na leto so zaklali prašiča. Mag. Danilo Markočič: “Sledili bomo kakovosti in avtohtonosti. Prav zato prirejamo tudi posebne večere in opazili smo, da se številni goste radi ponovno vračajo.” Zamislite si, da bi danes vsak dan jedli ribe, ki so bile nekoč naj cenejša redna prehrana izolskega prebivalstva. Verjetno bi kmalu obubožali. Večer Menu Ribja juha * Hobotnica v solati * Sipe ali ocvrti lignji * Ocvrte sardele s polento * Ribji brodet s polento * Sladki kruh - pinca ali zavitek * Cafe corretto “starodavnih izolskih okusov in vonjav” naj bi letos pripravili kar štirikrat. Prvi večer, 15. marca, naj bi imela prednost riba, junija domača zelenjava in sadje, zanimiv bo tudi večer v času trgatve, pozimi pa seveda velika “fešta”, ko zakoljejo prašiča. ODMEVI Odgovor na članek v Primorskem utripu z dne 17. januarja 2008, str. 4, z naslovom: »GZS nad neplačnike članarine s sodnimi izvršbami!« SLOVENSKA ZAKONODAJA - PO MERI POSAMEZNIKA ALI ZA VSE ENAKA Gospodarska zbornica ima več kot leto dni prostovoljno članstvo na osnovi zakona o gospodarskih zbornicah. V preteklost se ne želimo vračati. Resda seje število članov zmanjšalo, ostali pa so tisti, ki v delu in aktivnostih GZS vidijo koristi, ki so aktivni v svojih prizadevanjih, da svoje interese uveljavijo napram državnim in drugim institucijam, ki uporabljajo naše storitve in produkte ... Sistem zbornične ureditve seje spremenil. Še vedno je nekaj podjetij, ki so člani, članarine pa ne poravnajo, ali pa, da uporabimo preteklik, ki za čas svojega članstva članarine niso poravnali. In tedaj marsikateri član zbornice, ki je zadovoljen s storitvami, ki mu jih GZS nudi, in plačuje članarino, upravičeno vpraša, zakaj tisti drugi, ki je doslej storitve tudi koristil, članarine ne poravna. In pravna država takoj izgubi svoj temelj. Zakon na področju zbornic je vsakič pripravila Vlada z ministrstvom za gospodarstvo na čelu. Zakoni veljajo za vse enako, in opcije, se jih držati ali pa ne, enostavno ne more in ne sme biti, če hočemo pridobitve pravne države zadržati. Da ne bi bilo nesporazumov. Člani, in samo člani, ki svojih obveznosti plačila članarine niso izpolnili, prejmejo opomin. Enako postopajo pri vseh drugih organizacijah, institucijah in pravnih osebah. Tako je pri vsakem tečaju tujega jezika, strokovnem izobraževanju in pri vsakem kupljenem in ne plačanem izdelku. Postopek izterjave je povzet iz prakse drugih podjetij, ki prav tako terjajo svoje dolžnike. Šele prvemu, drugemu in tretjemu opominu sledi izvršba, ki se v ničemer ne razlikuje od izvršb, ki jih vlagajo podjetja zoper svoje dolžnike. Poseben status pripada terjatvam iz let, ko je bilo članstvo obvezno. Te terjatve spadajo med premoženje GZS. Pravni naslednik GZS je skrbnik premoženja GZS in mora zanj skrbeti kot dober gospodar do njegove razdelitve. Nad tem premoženjem bdi tudi predstavnik Vlade RS, posredno preko Ministrstva za gospodarstvo, ki poleg ostalih nadzornikov skrbi, da so sredstva iz premoženja GZS uporabljena namembno, učinkovito in racionalno. Izstopna izjava še ne pomeni, da računov za nazaj ni potrebno poravnati. Fakture enostavno morajo biti plačane. Če kakšno podjetje meni, da je neutemeljeno prejelo račun za zbornično članarino, lahko poda ugovor in bomo nanj odgovorili. GZS Služba za strateško komuniciranje Zbor članov Istra golf kluba V petek, 7. marca se je v prostorih Restavracije Tomi zbralo 22 članov Istra golf kluba na 2. zboru članov. Zbor je odprla predsednica kluba Tina Žlebnik, ki je ugotovila, da je bil klub ustanovljen točno pred enim letom in si je zastavil cilj pridobiti vsaj 100 novih članov. Ta načrt se je uresničil. Podala je tudi poročilo o delu kluba, kjer se žal niso izvedli vsi programi, ki so bili ambiciozno zastavljeni zaradi tragičnega dogodka, ki je zgodil v lanskem letu v Marini. Ugotovili smo, da je interes za včlanjevanje v Istra golf klub kar velik. Pripravljen je program šole golfa, ki se začenja že v konec marca, tudi načrt oblikovanja novih spletnih strani, turnirji, srečanje z ostalimi golf klubi, vstop v slovensko ligo klubov, elitni ples za člane kluba, organizacija izletov, nabava opreme za klub in pridobivanje sponzorstva. Izvoljenih je bilo nekaj novih članov v organe kluba. Sekretar je Patrik Matjaž, novi člani upravnega odbora so postali Gašpar Gašpar Mišič, Peter Mahnič in Ricardo Frankarli, za novo članico častnega razsodišča pa so izvolili Jano Tolja. Klub ima svoje prostore v Rezidenci Park v Luciji. Jana Tolja Darilo Vzajemne 5000 evrov za Splošno bolnišnico Izola in 5000 evrov za Splošno bolnišnico dr. Franca Derganca v Novi Gorici Na fotografiji Primorskega utripa: Predstavniki Vzajemne izročajo ček za 5000 evrov poslovni direktorici SB Izola Nives Rener. Predsednik uprave Vzajemne zdravstvene zavarovalnice dr. Boštjan Aver v spremstvu direktorja sektorja za trženje mag. Janeza Pustatičnika in direktorja poslovne enote Vzajemne v Kopru Borisa Bandlja je na krajši slovesnosti, 22. februarja, direktorici Splošne bolnišnice Izola Nives Rener in predstojniku ginekološko-porodnega oddelka Dušanu Deisingerju predal donacijo v višini 5.000 evrov za nakup izotopne sonde na ginekološko-porodniškem oddelku. Sonda stane 20.000 evrov. Z donacijo Vzajemne so doslej zbrali že 15.000 evrov. Direktorica Nives Rener se je zahvalila za pomoč Splošni bolnišnici Izola pri nakupu izotopne sonde, ki se uporablja pri zdravljenju raka dojk. Statistika obolevnosti za tem najpogostejšim rakom pri ženskah je osupljiva. V Evropi vsaka deseta ženska zboli za rakom, pri nas pa vsaka trinajsta. Vzajemna bo, kot so povedali, tudi v prihodnje nadaljevala s primemo pomočjo zdravstvenim ustanovam. V zadnjem obdobju so za humanitarne namene namenili 50.000 evrov. Na Primorskem so donirali 5.000 evrov tudi Splošni bolnišnici dr. Franca Derganca iz Šempetra pri Novi Gorici. Križev pot po Piranu Društvo Prijatelji zakladov sv. Jurija in Župnija Piran vabita na odprtje razstave Križev pot po piranskih cerkvah slikarja Michaela Pocheta, v nedeljo, 16. marca ob 17.00 uri v cerkvi sv. Frančiška v Piranu. Nastopila bo Ljoba Jenče. Ogled Križevega pota možen v šestih cerkvah od 16. 3. do 6. 4., vsak dan med 10.00 in 19.00 uro. Fotografija meseca Župniku Zorku Bajcu iz Pirana je v stalni akciji društva Prijatelji zakladov sv. Jurija “Fotografija meseca” uspela la najlepša - odsev Svetilnika z napisom “Kakor na nebu, tako na zemlji." Razstavljena je v cerkvici Marije Zdravja na piranski Punti. SDS na obisku V ponedeljek, 3. marca 2008, je južno Primorsko obiskala poslanska skupina SDS v DZ RS. V izjemno natrpanem programu so uspeli obiskati lokalne odbore, župane, podjetja, tudi Šplošno bolnišnico Izola, Marino Portorož in Splošno Plovbo, kjer jih je sprejel predsednik uprave Egon Bandelj. Avditorij Portorož Dražba umetniških del za štirinožne brezdomce Obalno društvo proti mučenju živali, ki upravlja zavetišče za trenutno nekaj več kot 60 zapuščenih psov v Sv. Antonu, je v portoroškem Avditoriju v soboto, 23. februarja, pripravilo koncert in javno dražbo podarjenih umetniških del. S prodajo vstopnic so zbrali 4.500 evrov, z dražbo umetniških del pa 9.600 evrov. V koncertnem delu sta nastopila tudi violinistka Anja Bukovec, ki je za dražbo ponudila svojo koncertno obleko in pianist Simon Krečič. Težave z golfi V Slovenski Istri in na Krasu bi sedaj morala delovati že dva urejena golfa z 18 luknjami. Kaže, da iz tega še dolgo ne bo nič. V Lipici golfa še ne bodo širili, v Sečovljah pa se je zataknilo že na samem začetku zaradi zaščitenih kmetijskih zemljišč, ugotavljanja lastništva med Občino Piran in Skladom kmetijskih zemljišč RS, prevsem pa zaradi postopkovnih napak. Edini golf, ki še funkcionira na Obali, je "mini" golf na otočku v Marini Portorož (na fotografiji). „______________primorski u¥p_ Vse manjša portoroška plaža Osrednja portoroška plaža je edinstvena naravna danost Portoroža, zato jo je treba ohraniti v njenem prvotnem obsegu in veličini, zlasti, ker bi v Portorožu radi imeli prestižne goste. Portoroška plaža leta 1912. Portoroška plaža marca 2008. Najpogostejši motiv Portoroža na starih razglednicah, že v času avstro-0grške monarhije, je bila čudovita prostrana peščena plaža, ki je segala skoraj do veličastnega hotela Palače, takrat imenovanega Kurhotel. Danes je to še vedno glavna edina ohranjena peščena plaža na istrskem polotoku in predstavlja izjemno pomemben del ohranjanja kulturne krajine, prepoznavnosti in tradicije turizma. Veduta Portoroža s to plažo je pravi optični magnet, ki je pri turistih vedno pritegnil zanimanje za obisk obale, še zlasti Portoroža. V vseh kasnejših obdobjih so generacije skrbele za ohranitev omenjene naravne značilnosti kot pomembno sestavino in tudi prednost pri trženju destinacije na vseh emitivnih turističnih trgih v Evropi. Menim, da ureditev plaže, zunanjih bazenov in novih turističnih vsebin ni sporna, vendar pa zmanjševanje in uničevanje peščene plaže pomeni odsotnost znanja o vplivu naravnih znamenitosti na turistični razvoj kraja. Peščeno naravno plažo je treba ohraniti za potrebe lokalne populacije in turistov. Gostinskih lokalov in restavracij na tem kraju je že na pretek, peščena plaža pa je samo ena. Gostinski lokali in hoteli so resda sestavni del ponudbe kraja, niso pa edini in ključni prodajni argument portoroške destinacije, zato so pretirana gradnja lokalov na plaži in hrupne dejavnosti tisto kar lahko odvrača kopalce, ki si želijo udobje in mir. Na srečo imamo na območju občine Piran kar nekaj naravnih posebnosti - in s tem tudi primerjalnih prednosti. Predvsem sta tu ohranjeni biser - srednjeveški Piran in soline, poleg tega pa tudi izjemna krajina z oljčnimi nasadi, Forma viva in druge znamenitosti. Turistični turoperaterji (npr. nemški TUI) imajo že vrsto let uvedene tako imenovane eko-standarde, kar pomeni, da ocenjujejo ohranjanje naravnih potencialov v določenih turističnih krajih in jih potem tudi še posebej priporočajo. Pri nedavnem ogledu poteka del pri igrišču za odbojko sem opazil, da je na kraju nekdanjih kabin prišlo do posega globoko na območje peščene plaže (cementna terasa). S takšnimi posegi se predvsem dolgoročno povzroča gospodarska škoda. Menim, da bi bilo potrebno na in strategije razvoja turizma (če ta sploh obstaja?), v sodelovanju z vrhunskimi arhitekti, turistično stroko, lastniki hotelov in seveda tudi z lokalno populacijo (krajani) izdelati razvojni koncept Portoroža. Vikend “apartmanizacij a”, spreminj anj e turističnih nastanitvenih zmogljivosti v zasebne apartmaje in podobno, lahko povzroča škodo turizmu, manj prihodka iz naslova turistične takse, zmanjšuje se možnost zaposlitve mlade lokalne populacije. Dejansko se v turističnem Portorožu v zadnjih tridesetih letih ni veliko spremenilo. Uspešna prenova starega hotela Palače z vsebinami prilagojenimi sodobnim turističnim trendom je kot kaže prvi korak v smeri razvoja tega področja. ____________________Janez Sterle, Seča Krajevna skupnost Portorož reagirala KS Portorož je opozorilo Janeza Sterleta glede posegov v območje peščene plaže v Portorožu poslala Uradu za gospodarske dejavnosti in turizem Občine Piran. S trditvijo se Občina strinja. Prav zaradi tega je občina speljala zahtevni postopek prenove hotela Palače kot prve faze ureditve tega območja. Pričakujemo lahko torej ureditev širšega območja oziroma oblanega pasu. Ljubo Bertok in predstojnica urada Tanja Franca sta zapisala, da bodo občani s sprejetjem novega OPN imeli priliožnost tudi kaj povedati in podati pripombe. Na plaži pa se kar naprej lepo gradi. Obetaven začetek turističnega leta V prvih dveh mesecih leta 2008 se po statističnih podatkih kaže pozitiven trend. Tudi v marcu pričakujemo, predvsem zaradi prihajajočih velikonočnih praznikov, dober obisk. V prvih dveh mesecih letošnj ega leta se po statističnih podatkih kaže pozitiven trend. Januarja in februarja 2008 je v otelih piranske občine prenočilo 7 % vec gostov kot v istem obdobju lani. .gkruarja je tako v hotelih prenočilo •488 gostov, od tega je bilo več kot Polovica Slovencev. K temu j e gotovo oprinesel čas zimskih počitnic, ko morje tCr' r^6 ^ot na sne8 P°dajo na y ,aPrdu ponovno pričakujemo obisk televizije RAI. Tokrat bodo n ERENO VARI ABILE, eno izmed ajbolj gledanih turističnih oddaj v i “Ji,.Posneli prispevke o turistično zanimivih krajih in zdraviliškem iih’Zmu v. Sloveniji. Še posebej pa J zanimajo različne prireditve, ki se spogledujejo s tradicijo in oživljajo že skoraj pozabljene, stoletne običaje. Zato bi radi posneli dogajanja v sklopu Solinarskega praznika, ki bo letos 19. in 20. aprila. Praznik oživlja čas odhoda v soline in priprav na pridelavo soli, stoletja najpomembnejšega vira zaslužka za vse mesto. Prvi dan, v soboto, bo dogajanje predvsem v Piranu, v nedeljo pa bo po procesiji sv. Jurija in maši sledil tradicionalni odhod solinarske družine z barko v soline. Takrat se bo tudi vso dogajanje preselilo v Krajinski park Sečoveljske soline. Prisotnost ekipe priljubljene italijanske oddaje bo vsekakor pomembno prispevala k boljši prepoznavnosti naših krajev in bogate kulturne dediščine. Od pomembnejših prireditev, ki se nam obetajo marca, lahko izpostavimo odprtje razstave Križev pot po piranskih cerkvah, ki bo v nedeljo, 16. marca 2008. Letošnji Križev pot je delo akademskega slikarja francoskega rodu Michela Pocheta. 24. marca pa bo v cerkvi sv. Jurija velikonočni koncert Jazz Sacral »Alleluia«, ko se bodo pod glasbenim vodstvom Nade Žgur predstavili slovenski vokalisti in instrumentalisti. Vstop je prost. Turistično združenje Portorož se je februarja uspešno udeležilo štirih pomembnih turističnih dogodkov. Turistično destinacije Slovenska Istra so predstavljali na sejmu Holiday World v Pragi (14. - 17. februar) in na mednarodni turistični borzi BIT v Milanu (21.-24. februar). Sodelovali so tudi na turističnem sejmu C-B-R Miinchen (14. - 18. februar), kjer je bila Slovenija ob predsedovanju Evropski Uniji članica gostiteljica. Slogan sejma seje glasil »Alpe Adria« in Turistično združenje Portorož je imelo skupaj z Direkcijo za turizem Bled nosilno vlogo na predstavitvi in pri spremljajočih dejavnostih. Direktor Turističnega združenja g. Ivan Silič se je udeležil tiskovne konference, na kateri je predstavil turistično destinacijo Portorož & Piran in pomembnejše novosti in prireditve, ki se obetajo v letošnjem letu. V sklopu predsedovanja Slovenije Evropski Uniji pa je v Luksemburgu potekala prodajno-promocijska predstavitev slovenskega turizma. V nakupovalnem centru Belle Etoile so predstavniki Turističnega združenja od 13. do 24. februarja na stojnici predstavljali destinacijo Portorož & Piran in prodajali tipične izdelke Slovenske Istre. Turistično združenje Portorož, g. i. z. Lea Šuligoj Direktor: Ivan Silič Novo ime hotela V Istrabenz Hotelih so pred kratkim preimenovali Grand hotel Palače Portorož v Grand hotel Portorož in tako popravili napako iz preteklosti, ko je pri tujih turističnih agencijah in gostih prihajalo do zmede, saj so večkrat zemenjali ime s Palače hotelom. ■ republika hrvatska granični PRUELAZ plovanija amini PRIJELAZ Ilovanija [KRETANJE 1 ZADRŽAVANJE (OGRANIČENO Jorasovih opozoril niso jemali resno Joško Joras že leta zaman opozarja, da Republika Slovenija premalo stori za zaščito svojih nacionalnih interesov v Istri in na morju, pri tem pa postaja žrtev lastnega prepričanja, da je zemljišče na levem bregu Dragonje (bivšega Sv. Odorika) slovensko, da je pri njegovi hiši le kontrolna točka in ne schengenska fiksna meja ter da mora obveljati stanje na dan 25. 6.1991, vključno s celovitostjo Piranskega zaliva. Janša končno tudi resno opozoril Sanaderja. v glavah tamkajšnjih prebivalcev in vseh, ki so hodili na dopust ali po nakupih na Hrvaško. Prodana slovenska Na tablah jasno piše, da gre za mejni prehod med dvema državama. Korita, s katerimi so hrvaški obmejni organi preprečili Jorasu dostop z avtomobilom do doma mimo “kontrolne točke”, kljub sklepu piranskega sodišča, da jih je Hrvaška dolžna odstraniti tam še vedno stojijo! Joras nedolžna žrtev politike in lastnega prepričanja Joško Joras že leta zaman opozarja, da Republika Slovenija premalo stori za zaščito svojih nacionalnih interesov v Istri in na morju, pri tem pa postaja žrtev lastnega prepričanja, da je zemljišče na levem bregu Dragonje (Sv. Odorika) slovensko, da je pri njegovi hiši le kontrolna točka in ne schengenska fiksna meja ter da mora obveljati stanje na dan 25. 6. 1991, vključno s celovitostjo Piranskega zaliva. Janša končno tudi resno opozoril Sanaderja. Po 16 letih postaja stanje res vse bolj jasno. Vsaj za Hrvaško, ki trdi, da je ozemlje (približno 115 hektarjev) v njeni lasti, zaselki Bužin, Skrile in Mlini so infrastrukturno (razen vode) že popolnoma navezani na Hrvaško, na polotoku Savudrija je zraslo ogromno turistično naselje, na morju režejo sredinsko črto, razglasili so ekološko ribolovno cono, Slovenija pa redno pošilja diplomatske protestne note v pričakovanju, da bo Hrvaška spoštovala dogovor o neprej udiciranj u meje ter da ne bo storila nič takega, kar bi zapletlo že tako zapleteno stanje. V resnici si je naša soseda že vse postavila v svoj prid in dlje kot bo zadeva trajala, težje bo dokazovati, da je vse to vsaj zgodovinsko naše. Morda samo “majhna” podrobnost. Slovenija je v njenem znamenitem izreku, da priznava stanje na dan 25.6. 2001 zapisala, da priznava republiške meje znotraj nekdanje Jugoslavije, Hrvaška pa naj bi zapisala, da priznava administrativne meje znotraj nekdanje zemlja Republika Slovenija je takoj, ko je Joško Joras javno opozoril, da Hrvaška prodaja slovensko ozemlje, protestirala proti pravnim aktom in aktivnostim hrvaških organov v zvezi s kmetijskimi zemljišči na levem bregu Dragonje, katerih del je že postal lastnik Urban Cerar. Ministrstvo za zunanje zadeve je Veleposlaništvu Republike Hrvaške izročilo protestno noto in ocenjuje, da pomeni opisano hrvaško ravnanje kršitev temeljnih postulatov pravne države in vladavine prava, ki jih spoštujejo vse članice Evropske unije. Kmetijska zemljišča so na ozemlju Republike Slovenije in so v lasti Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS. Ministrstvo za zunanje zadeve je tudi poudarilo, da kakršni koli pravni akti hrvaških organov v zvezi z omenjenimi zemljišči pomenijo protipravna razpolaganja in posege v lastninsko pravico slovenskega lastnika zemljišča. Zemljišča torej kljub takim posegom ostajajo v lasti slovenskega lastnika Odvetnik Danijel Starman je Jošku Jorasu vedno stal ob strani - z brezplačnimi nasveti. Jugoslavije. To je le ena od značilnih podrobnosti, ki je naša stroka niti ni opazila. Hrvatom smo tudi verjeli, da je mejni prehod Plovanija začasen. Res je, da mej med republikami ni bilo, bile pa so tako imenovane katastrske in administrativne meje. Ko si stopil čez most na Dragonji (čez kanal Sv. Odorika) si vedel, da si že na Hrvaškem. To dejstvo je ostalo - Republike Slovenije. Naša država zato utemeljeno pričakuje, da se bodo hrvaški organi vzdržali vseh dejanj, ki posegajo na državno ozemlje Republike Slovenije, objavlja MZZ v sporočilu za javnost. Janša prvič resno protestiral So Jorasova opozorila sploh kdaj zalegla? Joras je redno (tudi javno) obveščal slovenske pristojne organe o dogajanjih na “kontrolni točki” in vprašanjih, ki bi jih morala zanimati, a očitno so zadeve tekle po svoji poti “na visoki diplomatski ravni”, njemu pa so radodarno dajali vzdevek “borec za mejo”. Sedaj bi bil že čas, da bi se oglasil še kakšen borec za mejo, kajti rezultati hrvaških prizadevanj za uresničitev tega, kar so si že zdavnaj zamislili, postajajo vse bolj stvarni! Če je treba se tudi požvižgajo na apele iz EU. Joras pravi, da je Sklad obvestil že julija 2007, ko je na Zemljiški knjigi v Bujah 14 dni (od 2. 7. - 17. 7. 2007) visel javni razpis za prodajo parcel, tudi tistih, ki jih je imel od slovenskega sklada v najemu. 28. februarja 2008 je poslal odprto pismo predsedniku Vlade Janezu Janši, v katerem navaja, da iz ponarejene zemljiške knjige v Bujah z dne 25. 2. 2008 izhaja, daje Republika Hrvaška nezakonito prodala parcele na levem bregu Dragonje, ki so last Republike Slovenije in s katerimi upravlja Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS. Javno sprašuje tudi zunanjega ministra dr. Dimitrij a Rupla in direktorja Sklada Sergija Daolio kaj bodo ukrenili zoper očitno krajo slovenskega zemljišča? “Med ukradenimi parcelami so tudi tri parcele ob moji domačiji, ki jih obdelujem in jih imam v najemu pri Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS. To so parcele št. 3970, 3973 in 3912 v k.o. Sečovlje. Hrvaške številke za te parcele pa so 2360, 2361 in 2434 k.o. Kaštel”. Javno sprašuje ali bo moral spet z golimi rokami braniti slovensko zemljo, za katero ne nazadnje plačuje celo najemnino. Joras seje pritožil tudi na Zdravstveni inšpektorat RS zaradi onesnaževanja okolja. Za dokazovanje lastništva so pripravljene celo table, ki bi opozaijale na teritorij Slovenije, a jih niso smeli postaviti. Zato pa sedaj vzdolž kanala Sv. Odorika stojijo hrvaške obmejne table, pravi Joras. Nadvse zanimiva zgodba Zgodba o prodanih zemljiščih, treh parcelah, na južni strani Dragonje je nadvse zanimiva. Joško Joras je namreč leta 2007 s Skladom kmetijskih zemljišč RS sklenil dodatno zakupno pogodbo za več parcel. Pogodbeni stranki ugotavljata, da so zemljišča last Republike Slovenije in da z njimi razpolaga zakupodajalec v imenu in za račun Republike Slovenije, da pa objekti, trajni nasadi in naprave, ki stojijo na zemljiščih, ki so predmet pogodbe, niso last RS temveč so last zakupnika. Tako je Sklad izročil Jorasu v zakup zemljišča v skupni izmeri 32.440 kvadratnih metrov. Seveda številke parcel niso identične s tistimi, ki jih imajo zavedene v Zemljiški knjigi v Bujah. Zanimivosti pri vsej tej godlji pa še ni konec. Joško Joras je imel sklenjeno pogodbo o zakupu zemljišč s slovenskim skladom, torej za hrvaške pojme s tujo državo. Ta ista zemljišča pred Jorasovo hišo pa je Hrvaška prodala Slovencu in torej ni upoštevala dejstva, da so že oddana v zakup. Joras je potem prejel poziv s strani slovenskega odvetnika Mitje Zupana iz Ljubljane, ki zastopa kupca Urbana Cerarja, naj do 30. marca izprazni zemljišča na dveh parcelah izpred svoje hiše sicer bo ta zahteval plačilo odškodnine. Medtem Sklad preučuje kaj jim je storiti... Tu je še ena zanimivost. Ne glede na to kdo je lastnik teh zemljišč, ostajajo do nadaljnjega v lasti Republike Slovenije, čeprav jih je Hrvaška prodala. Manjka le še napis “Tu je Slovenija”. Franc Krajnc FOTO: Primorski utrip. Slovenski policisti smejo le do polovice mostu nad kanalom Sv. Odorika, ki nekako ločuje Slovenijo in Hrvaško. Kot smo lahko videli po televiziji se je oglasil tudi naš premier Janez Janša in opozoril svojega kolega dr. Iva Sanaderja, da gre za resno stvar, vprašanje pa je, če pihanje na dušo Hrvaški glede naše privolitve za njeno pridruževanje Evropski uniji sploh kaj zaleže? Hrvaška je polna nacionalnega naboja in si tudi sama zna izračunati kaj se ji bolj splača. NATO pa očitno deluje po svoji (vojaško-strateški) logiki. Hrvaško, Makedonijo in celo revno Albanijo bo na aprilskem zasedanju tudi uradno povabil v svoj “pakt”. Mnogi niti ne vedo, da je kot vse kaže predhodnica vstopa v EU potrdilo, da si v zvezi Nato. Hrvaški policisti znajo varovati “svoje” ozemlje na južni stani Dragonje. , W primorski u¥p OLJKARSTVO NA SLOVENSKEM Z usklajenim delovanjem do boljših rezultatov Zveza pred pomembnimi nalogami Za enotno strategijo razvoja oljkarstva v Sloveniji Zveza društev oljkarjev Slovenije (ZDOS) katere ustanovitelji so Društvo oljkarjev Brda (DOB), Trg 25. maja 2, Dobrovo v Brdih; Društvo oljkarjev Slovenske Istre (DOSI), Ulica 15. maja 17, Koper; Goriško oljkarsko društvo, Ulica padlih borcev 24, Šempeter pri Gorici; Oljkarsko društvo Štorta Piran, Sv. Peter 85, Sečovlje je na svoji 2. redni skupščini, 26. 10. 2007, v prostorih Hotela Marina v Izoli, v skladu s temeljnim aktom in na predlog članstva, sprejela usmeritve za delo v letu 2008. Za predsednika Zveze društev oljkarjev Slovenije je bil izvoljen Franc Krajnc, član Oljkarskega društva Štorta Piran, ki je prevzelo enoletno predsedovanje, o vpisu zveze v register društev pri UE Koper štev.:215-303/2007-4 je bila izdana 20. 12. 2007) izoblikoval slovenski oljkarski prostor, v katerem bomo lahko tako združeni in organizirani, ob sodelovanju in pomoči občin oziroma oljkarskih mest, na območjih, kjer uspevajo oljke, uresničevali naslednje cilje: prizadevali si bomo za enotno strategijo razvoja dejavnosti oljkarstva v Sloveniji; - usklajeno bomo delovali v odnosu do Republike Slovenije in njenih institucij kar zadeva razvoj oljkarstva, primerne obdavčitve tega dela kmetijske dejavnosti, priprave projektov in sodelovanje na natečajih za pridobivanje dodatnih republiških sredstev in sredstev EU in sicer tudi v obliki subvencij za pospeševanje oljkarstva, delovanje društev in zveze; - prizadevali si bomo v letu 2008 še znižati davčno osnovo za dohodnino za hektar oljčnika, ki za leto 2007 znaša skupaj 496,40 evra. - sodelovali bomo z Nacionalnim svetom za oljkarstvo; prizadevali si bomo za povezovanje občin, na območju katerih delujejo oljkarska društva. V skladu s sklepi skupščine ZDOS smo predlagali razširitev Zveze oljkarskih občin še na občine Renče-Vogrsko, Ajdovščino in Miren-Kostanjevico; - v skladu s programom in predlogi v letu 2008 predseduje oljkarski zvezi Oljkarsko društvo Štorta Piran, oljkarskim občinam oziroma mestom pa predseduje Občina Piran, župan Tomaž Gantar. - skrbeli bomo za organizirano izobraževanje članov društev na področju oljkarstva; - skrbeli bomo za promocijo oljkarstva v Sloveniji in tujini; - organizirali bomo skupne prireditve, znanstvena in strokovna srečanja, seminarje, simpozije, predavanja, pokušine, učinkovit boj zoper oljčne škodljivce, sodelovanje s profesionalnimi institucijami, svetovalci in laboratoriji, udeleževali se bomo nastopov in predstavitev na sejmih ter znanstvenih srečanj doma in v tujini; - organizirali bomo tekmovanja mladih »Oljka, ali te poznam?«, tekmovanja za Zlato oljčno vejico, ter druga tekmovanja in obeležitve s področja oljkarstva ter podpirali tradicionalne prireditve v organizaciji društev kot so Županova oljka in podobno; - v skladu s sklepom skupščine ZDOS smo že tudi poslali pobudo občinam za financiranje Zveze. - v skladu s finančnimi možnostmi bomo tudi v letu 2008 izdajali strokovno glasilo OLJKA; - skrbeli bomo za sodelovanje z mediji in obveščanje javnosti o našem delu. Zveza društev oljkarjev Slovenije Predsednik Franc Krajnc ZDOS predlaga sestanek z župani Združenje slovenski občin oljk in oljčnega olja obljublja prispevek za razvoj oljkarstva, kar je opredelilo tudi v ustanovni pogodbi podpisani novembra 2004. Združenju letos predseduje Občina Piran. podpredsednik pa je postal Miha Lipušček, Goriško oljkarsko društvo. Ugotovili smo, da se je z ustanovitvijo štirih društev in zveze (odločba Občine Piran, Izola, Mestna občina Koper, Brda, Mestna občina Nova Gorica in občina Šempeter-Vrtojba so 12. novembra 2004 sklenile pogodbo o ustanovitvi Združenja slovenskih občin oljk in oljčnega olja. Svoje naloge, dolžnosti in pristojnosti na področju strateškega razvoja in promocije oljkarstva so opredelile v desetih členih pogodbe, med katerimi sta za nas oljkarje izjemno pomembna zlasti prva dva člena, ki pravita, daje območje tradicionalno povezano z gojenjem oljk in pridelavo oljčnega olja in da članice tozadevno podpirajo prizadevanja za razvoj oljkarstva v Sloveniji kot pomembno kmetijsko dejavnost ter da razvoj oljkarstva vpliva tudi na videz in prepoznavnost krajine ter razvoj kulturne dediščine. S temi nameni bodo podpisnice razvijale in promovirale to žlahtno dejavnost ter ji omogočile razvoj. Na eni od sej je bil podan tudi predlog in razdelilnik za financiranje zveze društev za naslednje namene: Glasilo Oljka, koledar na temo oljk in olja, udeležbo in promocijo oljkarstva na tržaškem sejmu, organizacijo tekmovanj, ki prispevajo k promociji in razvoju ojlkarstva, delovanju društev in podobno v skupnem znesku 19.356,00 EUR. Občina Brda bi tako letno prispevala 1.943 EUR, Občina Izola 2.230, Mestna občina Koper 7.248, Mestna občina Nova Gorica 3.676, Občina Piran 2.613, Občina Šempeter-Vrtojba 1.646 EUR. Zahtevki skupaj z usmeritvami zveze in razdelilnikom so bili poslani občinam 27. 12. 2007. Odmevi so relativno ugodni. Piran kot predsedujoča občina bo svoj prispevek zvezi nakazal te ostalo pa še pričakujemo. Podan je bil tudi predlog predsedniku Zveze društev oljkarjev Slovenije Francu Krajncu za sklic vseh županov oljkarskih občin Slovenije, na katerem bi prečesali in uskladili načrte za pospešeni razvoj oljkarstva na Primorskem. OBČNI ZBOR OLJKARSKEGA društva štorta piran bo v petek, 21. marca 2008 ob 19. uri v veliki sejni dvorani hotela Svoboda rerme Krka Strunjan. VABLJENI! Predsednik Vladimir Knez Projekt namizne oljke Slovenske Istre V oljkarskem društvu Štorta Piran pripravljajmo Projekt registracije zaščite označbe porekla namiznih oljk Slovenske Istre z namenom pridelave in predelave jedilnih oljk avtohtonih sort višje kakovosti, ki so primerne tudi za trženje. Namen projekta je vzpodbuditi pridelovalce za proizvodnjo kakovostnih namiznih oljk, zlasti oljk avtohtonih sort kot so Piranska štorta, Piranska mata in Piranska žižola. Med pomembnejšimi cilji je tudi zaščita dobrih pridelovalcev pred nelojalno konkurenco. Omogočiti jim je treba zanesljivost predelave in kakovost, da bi si lahko pridobili še večje zaupanje potrošnikov. S tržno zanimivim pridelkom bo zagotovljeno tudi preživetje dreves starih oljčnih sort značilnih za kulturno krajino Slovenske Istre, kar je tudi ena izmed osnovnih nalog piranskega društva Štorta. Projekt, kije razdeljen v dva dela, vodi in koordinira Peter Deržek, član UO Štorta Piran. Prvi del projekta je namenjen pripravi dokumentacije za registracijo in certificiranje namiznih oljk z geografskim poreklom, drugi del projekta pa zasleduje Upravni odbor Storte Piran je 6. marca v prostorih KS Strunjan izdelavo predhodne študije, v kateri bo razpravljal o projektu Namizne oljke Slovenske Istre. ovrednotena gospodarnost tovrstnega FOTO: Primorski utrip načina priprave oljk za prehrano. Do zaščite označbe porekla namiznih oljk ni več daleč, a vendarle j e potrebno še veliko postoriti. Stroga evropska zakonodaja V Republiki Sloveniji in v Evropski skupnosti, na katero je tudi Slovenija prenesla del svojih suverenih pravic, sta varstvo potrošnikov in skrb za zdrava živila med pomembnejšimi nalogami. Zakonodajalci se zelo trudijo za kakovost in zdravstveno ustreznost živil na primerni ravni, kljub težnji živilskih gospodarskih verig k dobičkonostnemu poslovanju. Zato se pravila, ki jih moramo upoštevati vsi pridelovalci, predelovalci in trgovci z živili, postopno zaostrujejo. Zaščitene označbe po Zakonu o kmetijstvu RS so namenjene za kmetijske pridelke oziroma živila, ki izvirajo iz določenega geografskega območja in imajo posebno kakovost, ugled oziroma druge lastnosti, ki izvirajo s tega območja. Zahtevo za registracijo zaščitene geografske označbe (ZGO) ali zaščitene označbe porekla (ZOP) lahko vložijo: združenja pravnih ali fizičnih oseb, zbornice, občine, širše lokalne skupnosti in državni organi. Zahtevi mora biti priložena specifikacija, ki vsebuje predvsem: oznako, ki naj se registrira kot označba, navedbo blaga, na katerega se predlagana geografska označba nanaša, opis blaga, vključno s surovinami in glavnimi fizikalnimi, kemičnimi, mikrobiološkimi, senzoričnimi ali drugimi značilnostmi blaga; navedbo kraja oziroma območja z mejami, opis metode za pridobitev, vključno z avtentičnimi in nespremenjenimi krajevnimi načini, če je to potrebno. Nadalje opis povezave med blagom in krajem oziroma območjem, podrobne podatke o organih nadzora in podrobne podatke o označevanju blaga. Z Uredbo komisije (ES) št. 1898/2006, z dne 14. decembra 2006, o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe Sveta št. 5102006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila in z Zakonom o kmetijstvu v RS (Ur L št. 54/00) so zagotovljene enake možnosti za vključitev kmetijskih gospodarstev. Vsakemu proizvajalcu, ki ima sedež na opredeljenem geografskem območju je treba omogočiti uporabo registriranega imena, če izpolnjuje pogoje iz specifikacije proizvoda. Zato je treba geografsko območje podrobno, natančno in nedvoumno opredeliti. Ko se združenje kmetijskih pridelovalcev odloči za registracijo zaščitene označbe porekla (ZOP) za svoj izdelek, ki izpolnjuje tudi zgodovinske pogoje in ima neke posebnosti, se s tem tudi odloči za redno in strožje preverjanje postopkov pridelave, predelave in priprave za trg kot je zahtevano v zakonodaji o kakovosti in zdravstveni ustreznosti živil. Spodbujamo kakovost in trženje pridelkov Kot vlagatelji projekta želimo uvajati in vzpodbujati trženje kakovostnega tradicionalnega pridelka avtohtonih namiznih jedilnih oljk in s tem posredno poskrbeti tudi za ohranjanje nekaterih najredkejših avtohtonih sort oljk. Cilj projekta je torej opredeliti sorte oljk, primernih za predelavo v namizne oljke višje kakovosti, avtentične in s tradicijo, pripraviti popolno vlogo za registracijo zaščitene označbe porekla in dokumentacije za certificiranje. Glede na omejene količine pridelkov in visoke stroške pridelave je ekonomsko upravičeno pridelati le vrhunske izdelke s stalno kontrolo kakovosti in s ciljem prodaje skrbno izbranemu segmentu kupcev, ki želijo zdravo in dobro prehrano, pripravljeno na mediteranski način ali vsaj blizu mediteranskemu načinu. Treba bo opredeliti poti, ki vodijo do teh kupcev. Pričakovani rezultat projekta Namizne oljke, pridelane in predelane v Slovenski Istri bodo prepoznavne na trgu, kjer so prisotne uvožene jedilne oljke, ki jih oblikujejo za trg tudi domači uvozniki živil. Število pridelovalcev in predelovalcev namiznih oljk je majhno. Sorte oljk in postopki tradicionalne predelave omogočajo pripravo namiznih oljk, ki po kakovosti lahko uspešno tekmujejo z uvoženimi in vemo, da trenutnih količin ni težko prodati. Ker namizne oljke pripravljamo v glavnem za domačo rabo, nihče ni usmerjal in motiviral pridelovalcev za trženje. Posledica tega je malo število dreves domačih sort. V novejšem času so začeli saditi uvožene sorte oljk s plodovi primernimi za predelavo v namizne oljke. Čas je primeren za zagon te dejavnosti in s tem projektom želimo povečati interes pridelovalcev ter jim dati samozavest za nastop na tržišču. Pomembni so torej ključni dejavniki: obseg pridelave, raziskava tržišča, cena pridelka, ki jo lahko pridelovalec doseže, pomen prihodkov za nadaljnja vlaganja, število udeleženih pridelovalcev, ekonomski učinki z vidika dopolnilne dejavnosti in turistične ponudbe. Določen bo izbor med oljkami primernimi za pripravo in izbrani načini priprave oljk z vidika tržne zanimivosti. Že uresničene aktivnosti za pripravo dokumentacije: • opredeljena je oznaka, ki se registrira; • navedeni so izdelki; • opisane so posebnosti namiznih oljk pridelanih in predelanih v Slovenski Istri, kjer med sortami izstopa Piranska štorta, pregledane in prevedene so kakovostne zahteve EU uredb ter senzoričnega ocenjevanja v skladu z naj novejšimi evropskimi standardi, izdelane analize in senzorične ocene pridelka v dveh sezonah pridelave. Pripravljena je proizvodna specifikacija in načrt notranje kontrole; • določeno je območje z mejami obalnih občin; • opredeljene so geografske lastnosti območja, posebnosti in vpliv lokalnih dejavnikov na kakovost oljk in vpliv različnih načinov priprave oljk za uživanje. Zbrani so zgodovinski podatki o pripravi in uporabi namiznih oljk v opredeljenem območju. Pridelovalci so seznanjeni o pomenu višje kakovosti. Specifikacija je bila 17.12.07 poslana Direktoratu za varno hrano na Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano. ■ TPC Lucija Neuporaben hodnik zaradi pogostega prepiha! Širok prehod, ki nekako ločuje ali tudi povezuje Trgovsko poslovni center (TPC) Lucija, je velikokrat neuporaben zaradi močnega prepiha. Malce nenavadno je, da tega niso predvideli takratni gradbinci, ali pa niso imeli dovolj sredstev, da bi vsaj eno stran hodnika zasteklili ali kako drugače zavarovali pred silnim prepihom, ki moti mimoidoče, ko gredo v banko ali na upravno enoto po opravkih. Hodnik je sicer dovolj prostoren tudi za razne razstave in prireditve, a žal tega tam ob mrzlih in vetrovnih dnevih ni mogoče prirejati. FOTO: Primorski utrip. Nekateri vozniki vztrajno parkirajo pred zabojniki za smeti Delavci JP Okolje iz Pirana imajo včasih kar velike težave kako se s kamionom prebiti do zabojnikov za smeti, saj nekateri vozniki, kljub znaku, pred njimi vztrajno parkirajo, kot kaže tale primer na Liminjanski cesti v Luciji. Praznjenje zabojnikov in odvoz traja zato nekoliko dlje kot običajno, v najslabšem primeru pa smeti sploh ne morejo odpeljati. Lastniki nepravilno parkiranih vozil pred smetišči lahko kmalu pričakujejo “prijazno pismo” občinske inšpekcije. FOTO: Primorski utrip. mm Mam Mož se je rešil, žena umrla 6. marca ponoči je zagorela hiša v Padni, z nje pa se je požar razširil še na gospodarsko poslopje. Zal na kraju kljub hitri intervenciji policistov in gasilcev ni bilo več pomoči za 67-letno stanovalko, ki je v hiši zgorela. Mož je žal ni mogel rešiti iz plamenov. Baker je zelo cenjena kovina Med vikendom je neznanec na enem oa gradbišč v Ankaranu ukradel okoli 500 metrov bakrenega kabla, ki ga lastnik ocenjuje na vrednost 800 €, poroča policija. Slišali pa smo, da so neznanci nekaj bakrenih žlebov pokradli tudi s streh piranskih zapuščenih hiš.. Neznanec ukradel izvenkrmni motor Neznanec je z dveh čolnov, privezanih v semedelskem mandraču, ukradel 4-taktni izvenkrmni motor Vamaha 8 in Yamaha 9,9. Prvi je vreden okoli 2.5006, drugi pa 2.000 €. Pirančana sta se sprla Na Grudnovi ulici v Piranu sta se sprla soseda. Enemu od njiju je bil izdan plačilni nalog, saj je bil do soseda žaljiv in gaje med prepirom odrinil. Vozil po napačni smeri Zopet upravičena panika. Policisti so imeli delo z voznikom, ki je vozil po avtocesti od Razdrtega proti Kozini v nasprotno, prepovedano smer, po prehitevalnem pasu. Po številnih klicih razburjenih voznikov je bil promet na avtocesti proti Ljubljani zaradi nevarnosti začasno ustavljen, tako da je bilo vozniku omogočeno, da je v 12 minutah pripeljal do cestninske postaje Videž, kjer so ga pričakali policisti. Ob postopku z voznikom so policisti ugotovili, daje v prepovedano smer po avtocesti vozil 58-letni moški iz okolice Kopra, in sicer s Hyundajevim Atosom. Za prometne kršitve, ker ni takoj ustavil policistom in zaradi vožnje v prepovedano smer so mu policisti izrekli kazen 750 evrov in vpisali 10 kazenskih točk, dodatna kazen pa mu sledi po rezultatih strokovnega pregleda, saj je vozil pod očitnim vplivom alkohola. Oljčne tropine v energetske namene V knjižnici Znanstveno raziskovalnega centra (ZRS) Univerze na Primorskem v Kopru sta Dragan Šumanski in Sebastjan Rosa 27. februarja v okviru Evropske podjetniške mreže predstavila mednarodni projekt M.O.R.E. (Market of Olive Residues for Energy) izrabe oljčnih tropin v energetske namene. Na fotografiji: Predstavitev projekta M.O.R.E. o izrabi oljčnih tropin v energetske namene v knjižnici ZRS 27. februarja 2008. Cilj mednarodnega projekta je pridelovalcem oljčnega olja ponuditi rešitve kako bi lahko uporabili oljčne tropine za ogrevanje, da bi tako pridobivali nov vir energije. Sedaj se povečini dogaja, da tropine pristanejo na kakšne kupu pri oljarni in tam trohnijo, ker jih pač oljkarji običajno tam tudi pustijo. Znano je, da oljčne tropine kurita menda le dva oljkarja. Sicer pa so tropine zaradi vsebnosti posebnim - fenolnih kislin takoj po stiskanju oziroma mletju oljk neprimerne za gnojenje ali posipavanje po orni zemlji. V oljčnih tropinah še vedno ostane tudi nekaj olja. Naslednji problem je, da je oljkarstvo na Primorskem zelo razdrobljeno in na prste lahko preštejemo velike pridelovalce tega žlahtnega sadeža. Program Inteligentna energija Evropa 2007-2013 (IEE 2) podpira razvoj trgov za energetsko učinkovitost, razvoj tehnologij na področju energetike, povezuje akterje v energetiki in ustvarja inovacije. Skratka, želi usmerjati akcijske načrte v prakso, s ciljem izboljšati energetsko učinkovitost in racionalno rabo energije. Podobnih mednarodnih projektov je že kar okoli 200, saj komisija med drugim zahteva tudi čezmejno sodelovanje pri izrabi ali varovanju energije. V prostoru EU je okoli 12.000 oljarn, na primorskem uradno 12 in še te so razkropljene od Krkavč do Brd. Samo v Slovenski Istri pridelamo okoli 1500 ton oljk, iz katerih v torkljah iztisnejo 450 ton kakovostnega oljčnega olja. Po nekaterih podatkih naj bi bilo 700-800 ton oljčnih tropin letno . Iz proračuna EU - finančne perspektive za obdobje 2007-2013 za IEE 2 je Evropska komisija namenila 730 milijonov evrov, celotni proračun za program CIP (Competitiveness and Inovation Programme 2007-2013 pa znaša kar neverjetnih 3,2 milijardi evrov. Skupni proračun EU v finančni perspektivi 2007-2013 znaša 865 milijard evrov. ZRS je za izvedbo projekta že prejel okoli 34 tisoč evrov, še enkrat toliko pa morajo dodati lastnih sredstev. Zanimivo paje, da bi torkljar ali oljkar od ZRS prejel le projekt oziroma pisne nasvete kako naj ravna, opremo in tehnologijo za izrabo (kurjenje) oljčnih tropin pa si mora nabaviti sam. Član Štorte Piran Vanja Dujc seje ob tem vprašal, ali bi bila zadeva glede na majhne količine sploh rentabilna, saj je treba peč kuriti in uporabiti neko gorivo, na primer nafto, ki ni poceni. Tropine za kurjenje morajo biti prej posušene. V načrtu je ustanovitev regionalnega usmerjevalnega odbora projekta. Poslovni nasvet pred vašimi vrati V sredo, 7. 2. 2008, je podpredsednik Evropske komisije, Giinter Verheugen, na pot slovesno pospremil Evropsko podjetniško mrežo Enterprise Europe Nettvork, ki jo je v podporo majhnim in srednje velikim podjetjem ustanovil Direktorat za podjetništvo in industrijo Evropske komisije. Mreža ponuja pomoč podjetjem pri mednarodnem poslovnem sodelovanju, inovacijah, prenosu znanja in tehnologij in sodelovanju pri programih EU. Enterprise Europe Network na enem mestu ponuja storitve, ki sta jih do sedaj ločeno opravljali bivši mreži Euro Info Centrov (EIC) in Inovacijskih Relejnih Centrov (IRC). Na slovesni inavguraciji Evropske podjetniške mreže so bili tudi Janez Potočnik, evropski komisar za znanost in raziskave, slovenski minister za gospodarstvo, Andrej Vizjak, predsednik Odbora regij, Luc Van den Brande, in drugi pomembni evropski politiki terpredstavniki majhnih in srednje velikih podjetij. Kot je rekel podpredsednik Evropske komisije in komisar za podjetništvo in industrijo, Verheugen, je »nova mreža Enterprise Europe Network mejnik v celostni politiki Evropske komisije, ki promovira podjetništvo in rast podjetij v Evropi«, ter pozval podjetnike v Evropski uniji in zunaj nje, da jo izkoristijo po svojih najboljših močeh. Predsednik Evropskega socialnoekonomskega sveta, Dimitris Dimitriadis, pa je dodal, da je »podjetništvo ključnega pomena za Evropo, ki se bo zmogla soočiti z izzivi globalizacije, ustvarjanjem novih delovnih mest ter inovativnimi izdelki in storitvami«. Majhna podjetja so hrbtenica evropskega gospodarstva. So glavni viri zaposlovanja ter inovativnih izdelkov in storitev. S tem igrajo ključno vlogo v Lizbonski strategiji za rast in delovna mesta, ki pomaga evropskemu gospodarstvu izkoristiti svoje potenciale v vse bolj konkurenčnem svetu. Nova mreža Enterprise Europe Network je pomemben instrument za podporo majhnim in srednje velikim podjetjem pri razvoju njihovih potencialov in inovativnih zmožnosti. S ponujanjem visokokakovostnih in stroškovno ugodnih storitev je njen cilj večja konkurenčnost evropskega gospodarstva. Posebna moč podporne mreže je, da je prva, ki združuje dve razsežnosti: regije in inovacije. Ti sta bili prej organizirani v ločenih podpornih mrežah (EIC in IRC), s čimer so bile stranke prisiljene podporo iskati na različnih naslovih in slediti ločenim postopkom. Zdaj mreža ponuja svoje storitve na enem mestu. S tem se zmanjšuje birokracija in omogoča, da vse glavne evropske podporne institucije podjetjem skupaj ponudijo svoje strokovno znanje. Rezultat je razvoj široke ponudbe storitev, namenjenih majhnim in srednje velikim podjetjem pri razvoju novih izdelkov in dostopu do novih trgov v Evropski uniji. Te storitve podjetjem omogočajo, da so bolje obveščena o dejavnostih EU in priložnostih, ki jih ta ponuja. S 500 centri v več kot 40 evropskih državah in približno 4 000 izkušenimi strokovnjaki je Evropska podjetniška mreža največji instrument, ki ponuja strokovno znanje in storitve podjetnikom, univerzam, raziskovalnim organizacijam, tehnološkim centrom ter drugim poslovnim in inovacijskim institucijam. S svojim obsežnim strokovnim znanjem in številnimi stiki mreža pomaga podjetjem pri iskanju poslovnih partnerjev v drugi državi članici, svetuje kako razviti inovativno idejo ali pomaga pri kandidiranju na sredstva v programih EU. V Sloveniji je Evropska podjetniška mreža prisotna v konzorciju šestih partnerjev: Instituta »Jožef Stefan«, Centra za interdisciplinarne in multidiscipliname raziskave in študije Univerze v Mariboru, Gospodarske zbornice Slovenije, Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, Mariborske razvojne agencije ter Znanstvenoraziskovalnega središča Univerze na Primorskem. Uradna najava delovanja Evropske podjetniške mreže v Sloveniji bo v petek, 28. marca 2008, v okviru prireditve ,,E7/ finance day for SMEs“, ki ga med predsedovanjem Slovenije EU organizira Evropska komisija (Generalni direktorat za podjetništvo in industrijo ter Generalni direktorat za gospodarske in finančne zadeve). VEČ O ENTERPRISE EUROPE NETWORK: Avditorij dobi novega direktorja Na 12. redni seji občinskega sveta Piran, 18. marca, bodo preoblikovali ali spremenili nekaj odlokov, spremenili in dopolnili statut JP Okolje, obravnavali predlog letnega in posamičnega programa prodaje finančnega premoženja Občine Piran za leto 2008, predlog odloka o spremembi odloka o lokacijskem načrtu Salinera Strunjan, sklepali bodo spremembi sklepa o določitvi cen programov predšolske vzgoje v vrtcih, pod točko 9 (kadrovske zadeve) pa bodo na predlog župana Tomaža Gantarja za vršilca dolžnosti direktorja Avditorija Portorož - največ za eno leto oziroma do imenovanja direktorja po razpisu, imenovali Matjaža Čačoviča iz Lucije, ki ga poznamo kot nekdanjega uspešnega direktorja Droge Portorož. Iz Avditorija, ki je sedaj v bistvu v nekakšnem brezvladju, odhajata direktor Partik Greblo in njegova pomočnica Ksenija Murari. Morda bodo razpravljali tudi o smiselnosti statusnega preoblikovanja in povezovanja kulture v Slovenski Istri? Do prihoda gospoda Čačoviča skrbi za Avditorij občinski svetnik ZZP Marko Gorenje. V Parizu srebrna medalja za Vinakoper Na prestižnem mednarodnem ocenjevanju vin Vinalies Internationales, ki je potekalo med 29. februarjem in 4. marcem v Parizu (Francija), je vino Cabernet Sauvignon Capo d'Istria letnik 2003 iz kleti Vinakoper prejelo srebrno medaljo. Nagrada, ki prihaja iz zibelke evropske vinske kulture, potrjuje dober letnik 2003, tako v tehnološkem kot v vinogradniškem smislu. Francosko tekmovanje Vinalies Internationales predstavlja vsakoletno uverturo v sezono vinskih ocenjevanj. Letos j e potekalo 15. zapored, odvija pa se po strogih pravilih Mednarodnega združenja enologov (UIOE), kar zagotavlja visoko strokovnost in profesionalnost ocenjevalnih komisij. Na letošnjem tekmovanju se je med seboj pomerilo več kot 3.200 vin iz 20-ih držav, svetovnih vinskih pridelovalk. V koprsko kletje srebrni lesk prinesel Cabernet Suvignon letnika 2003 iz najprestižnejše linije Capo d‘Istria, ki v kleti zori izključno v novih barik sodčkih. Tudi sicer velja omenjeno vino za velikega zmagovalca zadnjih vinskih ocenj evanj, saj ježe v lanskem letu v zablestel s srebrno medaljo na angleškem ocenjevanju revije Decanter v Londonu, kasneje pa si je še eno srebrno lovoriko pripel na ocenjevanju Mundus vini v Nemčiji. Iztok Klenar, glavni enolog in član uprave kleti Vinakoper: »Letnik 2003 je bil poln presenečenj in od njega smo nekako pričakovali predvsem zelo bogata, obarvana in strukturna vina, vendar brez nežnosti, žametosti in harmonije. Veliko sončnih dni, koncentracija v vinogradu, ekstremno pomanjkanje vode in zgodnja trgatev so bile njegove značilnosti. Veljala so deljena mnenja: bo pravi ali ne? Prva pomembnejša letošnja nagrada za Vinakoper se je rodila v močni konkurenci, vendar je zmagal cabernet sauvignon 2003 v vsej svoji elegantnosti, strukturi, izzivajočih taninih ter predvsem z veliko perzistenco mladega Cabernet Sauvignona iz linije Capo dTstria.« V naslednjih mesecih se bo v Evropi zvrstilo še nekaj pomembnih vinskih ocenjevanj (Syrah du Monde, Decanter) in strokovnih vinskih sejmov. Najprej v Duesseldorfu (Nemčija - sejem Provvein), v Veroni (Italija - Fiera Vinitaly), in Londonu (Velika Britanija - London International Wine and Spirits Fair), kjer bodo prejeta odličja zagotovo lep uvod predstavitvi naših vin in uveljavljanju Slovenije na svetovnem vinskem zemljevidu. ___________VINAKOPER D. O. O. Ex-tempore Piran že vabi Ena največjih kulturno umetniških prireditev v organizaciji Obalnih galerij Piran ob močni podpori Občine Piran in sponzorjev: Ex-tempore Piran 2008 bo od 30. avgusta do 6. septembra. Prireditev je razdeljena v dva strokovna dela: Ex-tempore slikarstva in Ex-tempore keramike. Organizatorji so za potencialne prijavitelje v Ex-keramiki že razposlali vabila in druge ustrezne materiale ter pravila zainteresiranim udeležencem naj se pravočasno prijavijo. Vabilo za slikarstvo bodo zainteresiranim poslali sredi poletja. Letošnja nagrada Grand-prix v slikarstvu še ni določena (lani 2000 evrov), sicer pa so nagradni skladi so zelo vabljivi. Nagrada, na primer, za osvojitev Grand-prix za najboljše belo keramike znaša za letos bruto o30 evrov. ■ W primorski uTp Osnovna šola Lucija ima svojo osebno poštno znamko Torto z upodobljeno poštno znamko je prerezala Lana Kocijančič Butuči. FOTO: AKV-Primorski utrip. V tednu brez šolskih torbic so učitelji in učenci na Osnovni šoli Lucija v sodelovanju s Filatelistično numizmatičnim društvom Piran pripravili projekt Poštne poti. Na prireditvi 21. februarja pa so predstavili tudi osebno znamko šole in priložnostni poštni žig. Stroški izdelave znamke za šolo znašajo 0,63 evra, njena vrednost na ovojnici (standardno pismo za Slovenijo) pa je 0,20 evra. Osebno znamko z motivom prijateljstvo je likovno upodobila učenka Lana Kocijančič Butuči. Ravnateljica OŠ Lucija Jelka Pečarje na prireditvi prvo ovojnico z osebno poštno znamko podarila Jožetu Sorti, nekdanjemu ravnatelju te šole. Učenci od 6. do 9. razreda so na prireditvi v jedilnici šole predstavili raziskovalne naloge projektnega dela Poštne poti in razstavo likovnih izdelkov. Projekta so se lotili na pobudo učiteljice Lize Romih. Razdelili so se po skupinah in raziskovali poštne poti na Slovenskem z orientacijskimi pohodi. S pomočjo navodil so iskali postaje, kjer so bile v ovojnicah spravljene besede za sestavo gesla. Na star način so izdelovali ovojnice ter jih zapečatili s pečatnim voskom. Iz knjig so v lepopisju prepisovali povedi s peresom namočenim v črnilnik, izdelovali so skrivnostne šopke želja, upodabljali izvirne slovenske znamke na les, izdelovali keramične znamke in likovno upodabljali znamke z motivom prijateljstvo. Komisija je za najlepšo izbrala Lanino znamko, ki je bila predstavljena na prireditvi tudi na način, ki je razveselil vse prisotne sladokusce. Lana je namreč razrezala torto v obliki znamke, ki jo je sama naslikala. Nekateri učenci so obiskali Mestno knjižnico Piran, piranski arhiv in minoritski samostan sv. Frančiška ter si tako pridobili novo znanje. Učenci so prireditev povezovali kar sami in k mikrofonu povabili Mitjo Jančarja, predsednika Filatelistično numizmatičnega društva Piran in Loredano Babič s Pošte Slovenija. V kulturnem programu so nastopili učenci šole, harmonikar Denis Rondič, plesalka Romana Fičur in drugi. Ravnateljica OŠ Lucija Jelka Pečar pozdravlja prisotne. Ravnateljica OŠ Lucija Jelka Pečar ?'to,ld‘c Je. °dhcen je na prireditvi prvo ovojnico z osebno harmonikar. Na prireditvi je poštno znamko podarila Jožetu Sorti, navdušil vse generacije. Učenci so prireditev povezovali kar sami in k mikrofonu povabili nekdanjemu ravnatelju te šole. Mitjo Jančarja, predsednika Filatelistično numizmatičnega društva Piran. V razvoju slovenskega šolstva v Istri ima velike zasluge Ciril-Metodova družba, ustanovljena leta 1886 v Ljubljani. Skrbela je za slovenske šole v krajih, ki so bili izpostavljeni nemškemu in italijanskemu pritisku. Šola v Luciji je bila ustanovljena leta 1913, imela je dva učitelja ter v dveh učilnicah 93 učencev. Leta 1919 ni več omenjena med šolami s tega področja. Po osvoboditvi se je lucijska šola ponovno odprla L oktobra 1945. Pouk se je začel v starem enonadstropnem poslopju Ciril-Metodove šole, učencev je bilo 28. Leta 1952 se je šola preselila v prvo nadstropje italijanske šole, bilo je 41 učencev. V letu 1962je bilo na šoli 119 učencev. Adaptacija šole je bila končana; v šolskem letu 1964/65 je šola postala popolna osemletka. Za občinski praznik leta 1982 so odprli nov prizidek z dvanajstimi učilnicami in s tem omogočili 623 učencem pouk le v dopoldanskem času. Leta 1993 je bila ob šoli zgrajena moderna športna dvorana, s tem je bil ustrezno rešen problem športne vzgoje 667 učencev. Leta 2006je šola pridobila sodobno kuhinjo z jedilnico ter s knjižnico. Tudi priložnostni poštni žig so obeležili na prav poseben način - na torti. Spomladanska regata za sestavo reprezentance V Portoroškem zalivu je bila v organizaciji Športnega društva Piran L mednarodna spomladanska jadralna regata za izbor reprezentance. Tekmovanja seje udeležilo 150 otrok iz Slovenije, Italije, Srbije, Avstrije in Nemčije. Razred Optimist: 1. Enej Kocjančič (SLO), 2. Tanja Loibersberger (A), 3. Giulio Sistiani (I). Razred Laser 4,7: L Matej Valič, 2. Urška Košir, 3. Jakob Božič. Razred Evropa: L Kaja Gosak, 2. Nika Stegovec, 3. Niko Novak (vsi ŠD Piran). Razred Radial: 1. Maruša Kraševac, 2. Vito Batistič, 3. Nuša Veber. Letos nameravajo organizirati še 5 regat, aktivno pa se pripravljajo tudi na organizacijo Evropskega prvenstva v razredu Optimist, ki bo od 4. do 12. julija 2009. Izbrala sva! Ml R St^nnvankki k mrl it ..s - Zdaj ste vi na potezi! Vabimo vas, da se za več informacij oglasite v I NLB Poslovalnici Lucija, Obala 114 ali s nas pokličete na telefonsko številko 05 617 51 00! ! NLB® Skupina mM Butalci so se izkazali Župan Občine Piran Tomaž Gantar je na dan pred praznovanjem mednarodenga dneva žena v Avditorij povabil BUTALCE. Zanimiva gledališka skupina AG Vrba iz Vrbja pri Žalcu je dodobra nasmejala okoli 250 obiskovalcev. Prikazali so izgon iz raja, kako je rasla sol, kdo naj bo župan, prepoved vstopa Turkom v Butale zaradi Schengna in še in še. Po predstavi smo si ogledali razstavo slik Likovnega društva Solinar Piran. FOTO: Primorski utrip. Luka Koper Nove zmogljivosti na terminalu za sadje V Luki Koper iz leta v leto pretovorijo več sadja in zelenjave, zato so morali zagotoviti nove zmogljivosti in izboljšati tehnološko opremljenost terminala. V sredo, 12. marca 2008, so ob prisotnosti ministra za gospodarstvo mag. Andreja Vizjaka svečano odprli prenovljene celice za zorenje banan ter skladišče za distribucijo sadja in zelenjave s površino 3600 m2. Skupne naložbe znašajo 2,8 milijona evrov. Minister Andrej Vizjak je po otvoritvi za Primorski utrip dejal, da vlada RS nikoli ni razpravljala o prodaji Luke Koper, da pa se je pogovarjala o pridobitvi novih poslovnih partnerjev. Poudaril je tudi potrebo po večjem sodelovanju treh sevemojadranskih pristanišč. Na fotografiji: predsednik uprave Robert Časar in minister Vizjak svečano odpirata na novo opremljene prostore za sadje in zelenjavo. Monokomedija "Kdo pa vam je to delu?" Ob 5. obletnici ustanovitve Univerze na Primorskem je holdinška dražba Istrabenz, d. d. v torek, 11. marca, v Kosovelovem domu v Sežani podarila Univerzi in številnim gledalcem predstavo-monokomedijo Borisa Kobala, najboljšega filozofa med vodoinštelaterji in najboljšega vodoinštelateija med filozofi, ki nam jev pristni primorščini uro in pol razlagal bistvo reka "Vse teče". * SIMPLV CLEVER Izbrali in nagradili najboljše športnike 2007 V Izoli so za najboljšega športnika razglasili Vasilija Žbogarja, v Kopru Gašperja Vincenca, v Piranu pa je naslov najboljšega športnika leta 2007 prejel Luka Domijan, kar potrjuje, da so v letu 2007 bili najboljši športniki prav jadralci. Na športnih prireditvah so se še posebej zahvalili vsem mladim športnikom, njihovim staršem, trenerjem in tudi sponzorjem brez katerih bi jim bilo veliko težje. Na fotografiji Primorskega utripa: nagrajeni športniki Občine Piran. STRethi NoiiLG iti \ '*ss**. tot/čeK žA SituČj % *---- . 4/ 3iW fbevHAuKe- $ Pt/d&fi -t fRlfČAVLJEMt MA ano 6W»oi mccfeij ■£ -ilouta o Jo /BaOtiiR Porsche Koper, Ankaranska 10, tel.: 05 611 65 03 ■ W primorski uTp Orkester, ki mu ni para Špičikuc Orchestra, mladinska glasbena skupina - sekcija Kulturnega društva Sloga Sv. Peter (predsednica Lilijana Špeh) s 17 mladimi glasbeniki se po njihovih nastopih sodeč lahko že kosa z marsikaterim orkestrom starejše generacije. Mentor mladim glasbenikom je Janez Forte. Dirigentka Gordana Buh. Orkester seje predstavil s širokim spletom melodij 16. februarja v Kulturnem domu v Sv. Petru. Prireditve ob kulturnem prazniku se je udeležil tudi župan Občine Piran Tomaž Gantar. Pozdravni nagovor ob Dnevu kulture je imela predsednica KD Sloga Lilijana Špeh. Prešernovo Zdravljico je zaigral Kvartet saksofonov Roberta Staniča. Pomembno darilo Prehospitalni enoti ZD Koper Prehospitalna enota nujne medicinske pomoči Obala vstopa v deseto leto delovanja. Njeno poslanstvo je pomebno, saj je s svojimi urgentnimi intervencijami rešila že mnoga življenja. Banka Koper, Intereuropa Koper, Istrabenz Koper in Luka Koper so se na prošnjo direktorja Metoda Mezka prijazno odzvali in omogočili nabavo sodobnega reanimobila, vrednega 120.000 evrov. Simbolična predaja je bila 20. februarja 2008 pred ZD v Kopru. Foto: Primorski utrip. Family Shop zaprl vrata Znamenita trgovina s poceni, tudi kakovostnim, blagom v Čevljarski ulici v Kopru je pred nedavnim zaprla svoja vrata. Na listku med drugim tudi piše, da lokal v izmeri nekaj čez 1000 m2 ponujajo v najem. Po neuradnih informacijah naj bi trgovino zapirali kar nekaj časa. PREJELI SMO Potres za še en mandat? V zadnjem času slišimo kako se tresejo gradbeni velikani in človek dobi občutek, da se je zgodil pravi potres na področju paragraf-betona, ki ga je najavil sam predsednik vlade Janez Janša. Odmevna izjava, ko je dal, da bomo s čiščenjem betonskih površin v bodoče prihranili tudi več kot dvesto milijonov evrov. Zelo pohvalno je, da seje začela borba proti uničevanju davkoplačevalskega denarja in temu bi lahko samo rekli - živijo Janša, seveda, če bi bilo to na začetku mandata njegovega vladanja. V času, ko je bil v opoziciji smo od njega ali iz vrst opozicije, ki jo je vodil, slišali marsikaj lepega o tovrstni problematiki. To pomeni, daje bila ta problematika aktualni oblasti znana že ob nastopu vladanja. Po skoraj štirih letih tega vladanja, ko se je dogajalo marsikaj na področju privatizacije in pospravljanja družbenega denarja v zasebne žepe, ko so nastajali mega tajkuni težkega kalibra, je šele sedaj prišlo do reakcije in poskusa ukrepanja. Kar sam se ponuja zaključek “poglejte kako delamo red, dajte nam še en mandat, da bomo lahko nadaljevali z začetim delom”. Ali ni to že navaden predvolilni golaž? Novinarji so prekjavnih medijev, opozicija in še kdo, so opozarjali, da se pri gradnjah dogajajo nepravilnosti, seveda ponavadi tam ,kjer gre za državni denar. Cene izvajalskih del so abnormalno rasle, dražile so se investicije, kar naprej so se pojavljala “potrebna" dodatna dela, ki jih prej ni bilo mogoče predvideti. Na predlog te vlade je parlament dajal garancije za najemanje mednarodnih posojil, obremenjeval državni proračun, opozorila opozicije pa je glasovalni stroj kar pomendral. Vprašati bi se bilo treba kdo je za to odgovoren. So res odgovorni izvajalci, ki so lovili v kalnem? Ne, oni niso odgovorni, saj so le izkoriščali dano situacijo. Pustimo ob strani podkupovanje, na kar se je sedaj skoncentriral “čistilni servis”. Dejstvo je, da bi moral objektivni investitor s pogodbo urediti vsa vprašanja glede neke investicije, da ga pozneje ne bi bolela glava. Tisti, ki na državni ravni vodijo gradbene postopke so, ali nesposobni ali namenoma delajo napake. Kje je nadzor? Kako je mogoče, da se posamezna investicija vleče v nedogled, ko je končana j>a je lahko povrhu tega še neuporabna? Če ne bi bilo podkupovalne afere prav po vprašanju letališkega kontrolnega stolpa, ki naj bi bil predimenzioniran, bi morda nečedni posli pretendentov tekli nemoteno naprej. Tuneli, skozi katere je dovoljeno sedaj voziti precej počasneje zaradi zlizanih betonskih površin - in to že po nekaj letih ali mesecih, so druga uganka ali bolje rečeno zgodba kdo, kako in zakaj je to tako gradil in ali bodo našli odgovornega za tak gradbeni podvig? Razumljivo je, da se bodo izvajalci borili za čim večji zaslužek za čim manj dela. Zato pa ima država svoj aparat, da prepreči izkoriščevalske apetite. Negativne posledice in višje stroške od načrtovanih kajpak posredno čutimo mi davkoplačevalci! Morda je problem v tem, da so na funkcijah ljudje, ki ne znajo poskrbeti za pravilno in gospodarno trošenje davkoplačevalskega denarja, a morda imajo blagoslov vodilne politične opcije ali vlade. Vsa čast posameznim izjemam. Vsa čast organom kazenskega pregona. Verjamem, da se trudijo, vlada pa jim mora pomagati tako, da jim zagotovi ustrezno število visoko izobraženih strokovnih kadrov, ki bodo dorasli delikventom. Ob tem pa bi se vprašal kako naj sprejmemo posamezne “čistilne akcije”, če se ves čas vladanja obstoječa oblast trudi z ukinitvijo protikorupcijske “Kosove" komisije, ki je dokazala, da je organ vreden podpore pri preganjanju koruptivnih dejanj. Res je, da vsak potres malce skali vodo in videli bomo kakšne ribe bodo potegnili iz nje. Ostane seveda vprašanje stroškov in škode, ki je že nastala in kdo jo bo povrnil. Prav zaradi podobnih nečednih dejanj bi v Sloveniji zares potrebovali neke vrste finančno policijo, nekakšen specialni oddelek davčne uprave ali pa oddelek čisto navadne Slovenske policije in da bi vsi sodelovali bolj povezano s tožilci, da bi sodišča prejela na mizo čiste dokaze, kajti le medijski pomp in hrup nista dovolj za izvajanje reda in učinkovito borbo proti zlorabam. Vladimir Prelc m Na predlog KS Lucija bodo sanirali potok Fazan in uredili okolico Več v naslednji številki Plovična zapora cesta do sredine aprila Stanovalci z Belega križa, ki uporabljajo ta del regionalne ceste nad Portorožem za prihod na svoje domove se že kar nekaj mesecev zaman jezijo zakaj so pristojni organi izdali dovoljenje investitorju za zaporo ceste za tako veliko časa. Ker ne gre za javni objekt pač pa za zasebno gradnjo se postavlja tudi vprašanje zakaj so morali zavzeti tudi cesto in zakaj nimajo strojev in tovornjakov na lastnem zemljišču. Stanovalci tudi upajo, da bo investitor cesto po končani gradnji spravil v prejšnje stanje. Foto: Primorski utrip Infrastruktura le do Policijske postaje Kupci gradbenih parcel in lastnik skladišča Hartis v Luciji in Liminjanu se sprašujejo kdaj bo Občina Piran uredila infrastrukturne napeljave do njihovih gradbenih parcel oziroma stavb, čeprav naj bi komunalne prispevke že davno plačali. Pravijo, daje infrastruktura speljana le do Policijske postaje. NAROČILNICA. primorski uTrp IME IN PRIIMEK:. TOČEN naslov: POSTNA ŠTEVILKA.1____________________________ LETNA NAROČNINA (n številk) 10,00 EUR datum: podpis:______ Izpolnjeno naročilnico pošljite na: Primorski utrip, Obala 125,6320 Portorož mv©mn<§i Si Center tehnike Koper Ljubljanska cesta 5, tel.: 05/662 69 10 Plazma TV LG 42PC52 106 cm, resolucija 1024x768, HD Ready, svetilnost 1500 cd/m2, kontrast 15000:1, 100 Hz, 2x HDMI S plačilno - kreditno kartico Mercator Pika vam nudimo plačevanje nad 12 in do največ 24 obrokoir brez obresti in drugih stroškov, kjer je najnižji znesek obroka 40 EUR. MR 30°/< o Cena ob plačilu s kartico Mercator Pika 734,30 € velja v času od 6. 3. do 7. 4. 2008. Ponudba velja v prodajalnah M Tehnika s tovrstno ponudbo ter v prodajalnah HM Ljubljana, Koper, Kranj Primskovo, Celje, Nova Gorica, MB Tabor in MB Pobrežje. Bedna cena: 1.049 € Prihranek: 314j70€ S Mercator Pika Zbirajte lepe trenutke