JtN. 49,	V LMonl, dni 3. decembra 1901.	LetO XXI.
Kmet in zavarovanje za starost.
V dveh člankih smo že pojasnili, kako se namerava zavarovanje za starost. Izmed naših bravcev sta se pojavila zlasti dva pomisleka:
1.	Kmet bo mnogo na slabšem od delavca, ker bo delavec že dobil starostno prcskrbnino, ko bo dokazal, da je za delo nezmožen; kmet pa še le s 65. letom.
2.	Za 'kmeta bo prišlo preveč plačevanja in '/.lasti, če ga zadenejo kake nesreče, ogenj, toča, povodenj — mu bo to plačevanje nemogoče.
Odgovor na ta dva pomisleka smo si prihranili za današnji članek.
Prvi pomislek izgubi popolnoma svoj pomen, če samostojni kmet odda svoje posestvo drugemu: ženi, sinu ali zetu. Res je sicer, do dobi šele s 65. letom preskrbni.no akoravno je že prej za delo nezmožen, če učaka to leto kot samostojen kmet. Ce pa prej odda svoje posestvo, potem je v tisti vrsti, kakor delavci. In če je plačeval kot samostojen užitkar le 26 tednov zavarovalnino, vsaj 200 tednov pa vsega skupaj, že dobi pravico do preslkrbnine, če je iza delo nezmožen. Vzemimo zgled. Mlad go-.spodar je z 28. letom talko nesrečen, da se mu pohabi roka. Za delo je nezmožen. Ce prepusti gospodarstvo drugemu in plačuje še 26 tednov zavarovalnino, dobi potem pristojno preskrbniilo. Recimo, da je bil zavarovan od 24. leta in da je plačeval po 12 K na leto. Vzemimo, da je plačeval potem kot nesamostojen še šest mesecev na mesec po kroni, potem znaša njegova pre-.skrbnina, kilo vleče do smrti 160 kron na leto. Naši kmetje so večinoma že pred 60. letom od svojega težkega dela tako oslabeli, da "bodo, ko oddajo svoja posestva,
lahko dokazali svojo nezmožnost za delo. Pri tem se mora dokazati, da ne morejo trajno več ene tretjine tega zaslužiti, kar zaslužijo ljudje njihovega znanja v istem kraju.
Drugi pomislek, ki izraža strah, da kmetje ne bodo mogli plačevati, tudi nima .tolikega pomena, če se upoštevajo te-le stvari: Zavarovanje je prisilno varčevanje; in država, ki primakne vsaki preskrb-nini 9(1 kron na leto, ima pač pravico istega, kateremu zagotavlja to podporo, prisiliti k lastnemu varčevanju. Pomisliti je pa tudi treba, da se ta zavarovalnina ne bo tako strogo iztirjevala, kakor davki. Zavarovalni odbor, ki se bo ustanovil za vsak okraj, bo imel eno tretjino kmečkih in obrtnih zastopnikov. Vrh tega bodo kmetje tudi v tisti tretjini, ki jo bodo volili delodajalci, lahko dobili nekaj glasov (mest). Pri naših razmerah mej Slovenci bodo kmetje, če se bodo o pravem času združili in složili, imeli večino domala v vseli zavarovalnih odborih. Ti odbori bodo okrajnemu glavarstvu poročali, katere naj tirja in sodnijsko aii politiško rubi, ker niso plačali dolžne zavarovalnine. Popolnoma gotovo je, da se bodo odbori in okrajna glavarstva ozirali na razmere. Kjer bodo videli, da se zavarovalni prispevki za starost ne morejo plačevati, bodo počakali. Breme potemtakem nebo neznosno. S tem ne pravimo, da ne bo večkrat zelo občutno, toda pozabiti ne smemo, kaij se bo v kmetovo korist s to novo napravo izpre-menilo:
Skrb za starost in onemoglost izgubi svoje kruto lice. Kmetu ne bo toliko manjkalo poslov in delavcev, kakor danes, in občine se bodo oddahnile, ko jim ne bo treba plačevati ogromnih sedanjih stroškov za bolnike in reveže. Ko se bodo jele izplačevati prve letne preskrbniine, bodo odpadli vsi pomisleki. In delavci in kmetje bodo vzajemno hvaležno blagrovali vse ti-
ste, kateri bodo pripomogli, da se uveljavi vladni načrt o socialnem zavarovanju.
Svojim bravcem smo pa iz srca hvaležni, da so nam naznanili svoje pomisleke, in prosimo jih, naj odkrito in brez ovinkov to store tudi v prihodnje. Marsikaj se bo dalo v načrtu tudi še zboljšati. Zato nas veseli, da' sklicuje Slovenska Ljudska Stranka vseslovenski kmečki shod v ta namen, da se poklicani zastopniki kmečkega stanu do dobra in natančno pogovore
o tem znamenitem načrtu.
.
Uejtnlk »Kmečkih zvez".
Shod na Brdu bo imel v nedeljo, dne 6. decembra, po prvi maši državni in deželni poslanec dr. Jan. Ev. Krek.
* * *
Občni zbor »Kmečke zveze« za logaški okraj se je vršil pretečeno nedeljo, dne 29. novembra, v Gor. Logatcu v prostorih tamošnjega izobraževalnega društva. Načelnik g. Istiinič otvori občni zbor, pozdravi navzočega državnega in deželnega poslanca g. 'dr. Žitnika, kandidata gospoda Antona Kobija, ki se je kljub svoji boldi-nosti prišel predstavit svojim volivcem. — Občni zbor je odborovo poročilo soglasno odobril. »Kmečka zveza« je kljub vsem zaprekam marljivo in vestno delovala in se prav pošteno trudila za koristi in interese svojih članov. Po izvolitvi odbora, ki je ostal skoro nespremenjen, se je vršilo predavanje g. dr. Rožiča o nalogah in pomenu »Kmečkih zvez«. Govoru je sledilo burno pritrjevanje. — Po govoru dr. Rožiča se predstavi kandidat g. Anton Kdbi, posestnik in trgovec z Brega pri Borovnici. Kandidat jasno in kratko razvije svoj program, ki je program S. L. S., in go-vori o glavnih panogah deželnega gospo-
darstva. Kandidat je na praktičnih zgledih pokazal, da ima bogato izkušnjo o tem, kako treba gospodariti, da bomo napredovali. Njegovemu govoru je sledilo navdušeno odobravanje in navzoči so soglasno .sklenili, da bodo vsi volili gospoda Antona Kobija za svojega poslanca. — Nato je še g. dr. Žitnik razložil jaiko poljudno novo predlogo za starostno zavarovanje. Vsi navzoči so svojemu poslancu z glasnimi ži-vio-klici pokazali svojo hvaležnost in svoje spoštovanje. Občni zbor je bil velezani-
miv in se je najlepše izvršil.
* » *
Dne 6. decembra, v nedeljo, qb dveh popoldne se vrši ustanovni občni zbor »Kmečke zveze« za sodni okraj Radeče.
Občni zbor se vrši v »Narodnem domu«. Na občnem zboru bo govoril državni in deželni poslanec svetnik Povše in se predstavi tudi kandidat za deželni zbor gospod dr. Ivan Zajec. — Kmetje, pridite, združite, zvežite se v eno veliko, trdno, močno organizacijo, v »Kmečko zvezo«. Vsi stanovi se združujejo, se potegujejo za svoje stanovske Koristi in pravice, storite tudi vi tako. — V nedeljo, dne 6. decembra. morajo kmetje radeške okolice iti na shod »Kmečke zveze«, da se tam pouče in
navdušijo za svoje stanovske interese. » » *
Odbor »Kmečke zveze« za ljubljansko okolico je v svoji zadnji seji dne 28. novembra Sklenil, da se v ljubljanski Okolici napravijo sledeči shodi »Kmečke zveze«: Dne 6. decembra, ob po! osmih zjutraj v 'Društvenem domu« v D. M. v Polju. Govori dr. Ivan Šusteršič in se predstavi kandidat g. Miha Dimnik iz Jarš. — Dne 6. decembra ob pol 11. uri na Ježici. Govori g. poslanec Mandelj in kandidat gospod Miha Dimnik.
Dne 8. decembra shod na Viču ob pol
11. uri v izobraževalnem društvu. Govori dr. Rožič o pomenu »Kmečkih zvez« in se predstavi tudi kandidat.
Dne 8. decembra shod na Dobrovi popoldne po litanijah v župnišču. Govori državni in deželni poslanec svetnik Povše in kandidat Miha Dimnik. — Dne 13. decembra dopoldne bo shod na Lipoglavu. Predstavi se kandidat M. Dimnik.
Na vse shode so vabljeni Vsi volivci >n pristaši S. L. S., če tudi niso pristaši »Kmečke zveze«. Na shode bode tudi pri-šel g poslanec Povše, če ne bo zadržan v državnem fcboru na Dunaju. Kmetje, udeležite se v mnogobrojnem številu teh shodov.
* * ♦
Dne 8. decembra popoldne po službi božji se vrši volivni shod v Cirknici. Predstavi se kandidat gospod Anton Kobi. Volivci, pridite v obilnem številu!
» » »
Dne 6. decembra, ob 3. uri popoldne bo občni zbor »Kmečke zveze« za Vipavo v »Tabru«. Govori dr. Rožič in se predstavi kandidat Jernej Ravnikar. Možje,
pridite v obilnem številu!
» * ♦
Vrli kandidat za vrhniško-idrljski-io-gaško-cirkniški okraj gosp. Anton Kobi,
posestnik in trgovec na Bregu pri Borovnici. prav uljudno prosi vse svoje velece-njene prijatelje in volivce, da naj mu blagovolijo uljudno oprostiti, če se ne more v vseh krajih predstaviti svojim cenjenim volivcem, ker je bolehen in mora paziti na svoje rahlo zdravje, ki se Obrača na bolje. Samoobsebi je umevno, ko se mu utrdi zdravje in če mu bodo volivci poverili svoje zaupanje s tem, da ga bodo izvolili za svojega poslanca, da bo gospod Anton Kobi ves svoj volivni okraj prepotoval in se natančno poučil o krajevnih potrebah. Sicer pa je g. A. Kobi domačin rn se bo kot tak, ki dobro pozna vse kraje in vse volivce, z vso vnemo zavzel za koristi in blagor, napredek in razvoj vseh svojih volivcev.
* « *
Volivni shodi so se dne 29. t. m. vršili v Št. Gotardu pri Motniku, v Smart-nem pri Ljubljani, v Logatcu, na Vačah pri Litiji itd. Povsod so nastopili novi kan-
didatje za deželni zbor.
* * *
V	Radečah pri Zidanem mostu je ime\ socialni demokrat shod v nedeljo, dne 29. novembra. Na shodu je bilo, kakor smo izvedeli, samo dvanajst socialno-demokratičnih apostolov, ki pa ne bodo izpreobrnili celega sveta. Dober tek, gospod ČObal!
* » *
V	nedeljo se je vršil volivni shod v Šmartnem pri Ljubljani. Govoril je poslanec Mandelj in se je predstavil svojim volivcem g. Miha Dimnik, ki je razvil svoj
program. Shod se je dobro obnesel.
* * »
V	zadnji številki »Domoljuba« smo v vestniku »Kmečkih zvez« govorili o volit-,vah, ki se bodo vršile dne 14. t. m., po kmečkih Občinah za deželni zbor. Rekli smo, da moramo pri teh volitvah v prvi ,vrsti kmetje sami pokazati, da se zavedamo svojih političnih dolžnosti. Dne 14. decembra moramo jasno in odkrito izpričati, da se ne samo strankarsiko, ampak tudi politično zavedamo, da smo Si sami izvojevali politično zmago v deželi doslej in da hočemo to zmago obdržati in jo v korist 'kmečkega ljudstva uporabiti. Le tedaj bo naša zmaga res zmaga, ako vedno vsi, ne oziraje se ne na levo ne na desmo, gremo v boj za naše svete pravice, za naša vzvišena načela, ako se vsi brez izjeme udeležimo volitev. Mi ne smemo se morda zanašati na druge in misliti, da je vse eno, saj bo kandidat itak zmagal, če grem jaz volit ali ne. Tako zaveden volivec, zaveden strankar ne sme govoriti, ne sme Sklepati, talko ne sme delati pristaš S. L. S.
Volivec S. L. S. si mora biti s/vest in prepričan, da gre v boj za načela S. L. S., ki slonijo in temlje na krščanskih resnicah, da gre v boj za zmago vseh kmetov in poštenih delavcev na Kranjskem. Dne 14. decembra mora vsak pristaš S. L. S. pokazati, prvič da se zaveda discipline, dolžnosti in hvaležnosti do stranke, do vodstva S. L. S., ki je bilo boj to-
liko časa vztrajno in odločno, dokler ni rzvojevalo zmage svojim zavednim pristašem, dokler ni priborilo pravic onemu delu prebivalstva, ki ima večino v deželi. Zavedni volivec S. L. S. pa mora tudi na to misliti, da je zmaga toliko lepša, toliko bolj častna, čim popolnejša je in da na zmago gledajo vse druge dežele širne Avstrije, da se na izid volitev obrača celi politični svet — po svojih časopisih, k katerili se takoj vidi, v katerem kraju so zavedni, navdušeni in organizirani volivci.
Mnogo je morda letos volivcev, pristašev S. L. S., ki pravijo sami prj sebi: Če bi bil naš kandidat — to je lokalni ali krajevni kandidat — postavljen, potem bi šel rad volit, a tako ne grem, ker ga ne poznam in on tudi nas ne pozna. Predragi zaupnik S. L. S.! Tako mišljenje, tako govorjenje ni pravo. Bodi prepričan, da je vodstvo S. L. S. po vsestranskem pretresu šele sklenilo, nasvetovati, oziroma predlagati kandidata, ki morda res ni doma ravno v tvojem volivnem Okraju, a je drugače kandidat vsestransko izobražen, pozna potrebe cele dežele in se bo tudi za potrebe in naprave tvojega volivnega okraja v prvi vrsti zavzemal. Saj vodstvo bi najrajše imelo in vzelo za vsak okraj poslanca-moža, ki je doma v svojem rojstnem, volivnem Okraju, torej v Okraju, kjer prebiva on in prebivajo tudi volivci. Toda mnogokrat se zgodi, da posamezni nekateri okraji nimajo takih mož, in tedaj si mora stranka na ta način pomagati, da pač skuša vselej poiskati najbolj sposobne ljudi — može, ki so tudi pripravljeni žrto-vati svoje duševne zmožnosti in vrline v korist ljudstva, ki so vedno vneti in navdušeni za ljudske pravice in za blagor ljudstva, Volivci morajo biti veseli in hvaležni, akc se vodstvu stranke posreči, dobiti in nasvetovati take izobražene in delavne može posameznim Okrajem za poslance. Zato pa morajo volivci take gospode kandidate še z večjim veseljem in navdušenjem voliti, da jim na ta način izkažejo svoje zaupanje, da na ta način izpovedo, da vedo in znajo ceniti može, ki so pripravljeni boriti in potegovati sc za pravice in koristi vseh volivcev.
Zato pa, kakor že rečeno, mora biti 14. december dan sloge, dan edinosti, dan navdušenosti in splošne strankarske discipline. Volivci morajo na ta dan jasno, odločno z listki v rokah izpričati, da je za vedno odklemkalo oholemu absolutizmu nemškutarske vlade in liberalnega go-spodstva na Kranjskem in da je vsa bodočnost slovenskega ljudstva v rokah voliv-cev-pristašev S. L. S. S čim večjo večino -bodo posamezni kandidatje v posameznih okrajih in krajih izvoljeni, s tem večjim veseljem bodo šli novoizvoljeni poslanci na delo in s tem večjim navdušenjem se bodo potegovali in delali za koristi posameznih občin in krajev. Zato pa idimo dne 14. decembra vsi na volišče in volimo vsi kandidate, ki jih je postavila S. L. S. dne 16. novembra v Ljubljani.
Da se to v resnici zgcKli, za to morajo skrbeti v prvi vrsti naše »Kmečke zveze« in naša »Katoliška politična društva« po posameznih okrajih. Vse naše
»Kmečke zveze« morajo delati na to, da se vsi člani »Kmečkih zvez« udeleže volitev, da tudi agitirajo med seboj, med svojimi sosedi, da gredo na volišče. Zaupniki »Kmečkih zvez« morajo pO posameznih vaseh in krajih opomniti vse volivce, da naj na dan 14. t. m. vsi brez izjeme store svojo prvo nalogo in politično dolžnost, da gredo volit. Glavno nalogo in delo pa naj izpelje odbor vsalke »Kmečke zveze«. Načelnik vsake »Kmečke zveze« naj pred volitvami gotovo skliče odborovo sejo, v kateri naj bo na dnevnem redu v prvi vrsti agitacija — priprava za volitve. Odborniki si morajo razdeliti delo med seboj, vsak mora prevzeti gotov delokrog, gotove kraje, v katerih bode opomnil zaupnike, pa tudi posamezne člane, da se udeleže volitve. Le na ta način je delo uspešno in volivci pa dobe veselje do političnega delovanja. — Vsak tajnik »Kmečke zveze« mora tudi pismeno opomniti zaupnfke, da naj ti delujejo za obilno, polnoštevilno udeležbo pri volitvah. Člani »Kmečkih zvez« naj pa med seboj skrbe, da se tudi nečlani »Kmečkih zvez« udeleže volitev.
Mi moramo letos ob jubilejnem letu res jasno pokazati, da se zavedamo, da je tudi nam dal naš presvitli vladar v sspo-min jubileja — darilo — volivno reformo, M bo in mora prinesti 'konečno zmago in korist slovenskemu narodu.
Političen pregled.
»»narodna zveza«.
V sedanjih resnih dneh, ko se odločuje usoda Jugoslovanov, je nastala potreba, da se oba slovenska državnozborska kluba združita v politiških zadevali. Dolgo že ni bilo tako odločujočih trenutkov in jih najbrže zopet dolgo ne bo. Zato je bilo treba sedaj, v tej važni uri, zbrati vse razcepljene moči in zagotoviti enako jugoslovansko politiiko v avstrijskem, ogrskem in hrvaškem državnem zboru. .Zato sta se »Slovenski klub« in »Jugoslovanska zveza« dne 26. novembra sešla k skupnemu posvetovanju, kako bi se mogla zbližati v politiško važnih vprašanjih. Dr. Šusteršič je sestavil in predložil pravila, katera sta oba kluba sprejela, ter tako osnovala »Narodno zvezo«. Vsa načela, po katerih se kluba ločita, bosta seveda ohranila tudi zanaprej. Tudi bosta povsod samostojno nastopala v vseh manj važnih vprašanjih. Vsak klub ima v zvezi, ki šteja 37 poslancev svojega načelnika. Za načelnika »Slovenskega kluba« je bil soglasno izvoljen dr. Šusteršič, za namestnika dr. Korošec.
državni zbor.
Dne 26. novembra je imel državni zbor svojo prvo sejo. Sedanji načelnik uradniškega ministrstva je razvijal program svoje vlade. Glavna, njegova naloga bo da pripravi zopet pot parlamentarnemu ministrstvu, ker mora vlada imeti trdno in zanesljivo večino, če hoče rešiti velika dela, ki jo čakajo. Za sedaj naj bi
zbornica rešila samo proračun, predlogo o Bosni in Hercegovini ter trgovinsko pogodbo. Sedanja vlada hoče tudi poskrbeti za jezikovni zakon na Češkem, ki bo za vedno končal prepire med Nemci in Čehi. Med tem se tudi stranke sporazumejo, kakor upa Bienert, tako da se že pred Božičem sestavi parlamentarno ministrstvo. Poslanci so ministrskega predsednika mirno poslušali, le po njegovem govoru je nastalo malo hrupa. Oglasil se je namreč ,k besedi češki poslanec Klofač, ki je znan kot velik prijatelj Srbov in še večji sovražnik Nemcev. Zato so nemški radikalci pričeli kričati nad njim: »Marš v Srbijo! Veleizdajavec!« Češki radikalci in z njimi žal tudi nekat&ri Hrvatje so vpili: »Živela Srbija! Proč z aneksijo!« Vendar pa je .zbornica z veliko večino odklonila Klofa-čev predlog, naj se razpravlja o govoru ministrskega predsednika.
Dva dni kasneje, dne 28. novembra, sta se vršili povodom cesarjevega jubileja slavnostni seji državnega zbora in gosposke zbornice. Slavnostna govora sta imela predsednik dr. Vajskirliner in knez Vindišgrec. Socialnih demokratov, čeških in nemških radikalcev ni bilo k seji. Ne-nenrški poslanci so Nemce močno prevpili. Vsa slavnostna seja je trajala kakih pet minut, nakar je bila seja takoj zaključena.
hrvaški poslanci v bosni.
Ker hrvaške dežele pošiljajo zastopnike deloma v avstrijski, deloma v ogr-sko-hrvaški državni šSbor. So še:"hrvaSki ooslanci posvetovali na .Dunaju, kako naj z istimi zahtevami za Bosno nastopijo v tem in onem parlamentu. Posrečilo se jim je zediniti se; obenem je zastopnik hrvaških poslancev ogrsko-hrvaškega državnega zbora, Štefan Zagorac, stopil v zvezo tudi s »Slovenskim klubom«, tako da bodo Jugoslovani pri svojih zahtevali o Bosni nastopili kot en mož.
dijaki se streljajo.
Laški dijaki in poslanci že dolgo zahtevajo italijansko vseučilišče v Trstu. Nemcem to seveda ni po volji, ker na-nierjajo Lahe polagoma spodriniti iz Trsta ter zasesti to najvažnejše avstrijsko pristanišče. Zato so avstrijske vlade laške poslance vedno pitale s praznimi obljubami, a storile niso ničesar. Tedaj so Italijani sklenili, da povedo svojo zahtevo tako na glas, da jo bo moral slišati tudi najbolj gluh minister. Dne 23-.'novembra se ie sprehajalo 200 laških dijakov na dunajski visoki šoli ter čakalo, kak odgovor prinesejo njihovi tovariši, ki so jih poslali v ravnateljevo pisarno zahtevat laško vseučilišče. Na univerzi je bilo tudi zbranih do tisoč nemških dijakov. Ko so Italijani začeli vpiti: »Živelo italijansko vseučilišče!« ter peti, so jih Nemci naskočili in jih pričeli obdelovati s palicami in biči. Nato so Lahi streljali in Nemci seveda tudi. Ko so se zgrudili štirje nemški dijaki, so Nemci zbesneli in vnel se je tak pretep, da je morala policija vdreti z golimi sabljami v vseučilišče. Nad trideset dijakov je težko ranjenih.
Nemci so laške dijake močno premla-tili, a samokresov se je avstrijska vlada vendarle ustrašila. Ministrski predsednik se je vdal in je obljubil laškim poslancem, da pride predlog o italijanskem vseučilišču kmalu na vrsto v državnem zboru.
pol1tiške megle.
Sedaj je evropska politika kakor ljubljanska zima. Zjutraj se navlečejo goste megle in nihče ne ve, kaj pride iz njih. Ali sneg ali dež ali solnce ali ostane megleno. Za trenutek se včasih megle pretrgajo in razvlečejo, solnce posije in človek si misli: lepo bo. A komaj izreče, se solnce zopet skrije. — Tako v politiki. Danes mislijo: mir je, jutri pravijo: vojska bo — in nihče ne more za gotovo trditi, kaj se skuha v politiških loncih. Pretekli teden se je zdelo, kot da se vojski ne bo mogoče ogniti. Avstrija in Rusija se do sedaj še nista sporazumeli. Rusija hoče na vsak način, da mednarodna konferenca razpravlja o priklopitvi Bosne, Avstrija pa zahteva, naj jo samo potrdi. Tudi s Tručijo ne gre vse gladko. Turki še vedno branijo avstrijskim trgovskim ladjam pristati v turških lukah; vsled tega trpi avstrijska trgovina velikansko škodo. Toda kadar Avstrija opomni turško vlado, naj poskrbi za varnost avstrijskega blaga, se ta izgovarja, da ne more ničesar storiti. Vsled tega je odpotoval avstrijski poslanik iz Carigrada, kar pomeni, da Avstrija ne razume šale. Baje zahteva Turčija tudi, naj se na mednarodni konferenci da Srbiji in Črni gori kaka »odškodnina«, toda temu ii e bo Avstrija nikoli pritrdila.
Tudi Nemčija in Anglija se že dolgo gledata po strani. Da je tudi tukaj mogoča vojska, dokazuje to, da je dne 23. novembra tega leta angleški vojni minister predlagal v gosposki zbornici, naj se angleška vojna sila pomnoži na en milijon mož. To niso mačje solze! Taka zahteva jasno dokazuje, da tudi Angleži pričakujejo vojsks. Vrhu tega se to razvidi iz ministrovih besed, ki je dejal, da Nemčija lahko vsak čas preplavi Angleško s svojimi izbornimi četami. Najznačilnejše pa je, da je zbornica ta ministrov predlog kljub velikanskim stroškom, s katerimi se bo morala država obremeniti, z veliko večino sprejela.
Najbolj miroljuben je italijanski ministrski predsednik Titoni. On resnično in odkritosrčno podpira Avstrijo ter sktisa posredovati med državami. Toda ravno zato ga sovražniki Avstrije, ki jih je v Italiji mnogo, ne marajo in so mu že skušali izpodnesti ministrski stol. Toda večina zbornice mu še vedno zaupa. — I udi Francozi bi najrajši videli, ko bi ostalo vse lepo pri miru. Močno se namreč boje, da bi se naenkrat prikazali na francoskih tleh nemški bajoneti, če bi prišlo do splos-ne evropske vojske.
srbija ima puške in pamet.
Rurski car je hotel pokazati Srbom svojo veliko naklonjenost in je ukazal, naj se jim podari iz državne zaloge sto tisoč pušk. Tako so Srbi dobili puške, toda sedaj, ko bi-lahko šli na vojsko, so se ■Skoro tudi spametovali: Belgrajski »Dnev-
ni list« je očital srbskemu časopisju, da je le škodovalo Srbiji z neprestanim podpi-hovanjem. Dražilo je ljudi na vojsko, 'd as i bi s tem bila le Srbija oškodovana. Ko je poročalo o politiškem položaju v drugih državah, je 'pisalo samo o tistem, "kar je bilo za Srbijo ugodno, vse drugo pa zamolčalo in ta'ko vodilo ubogo občinstvo za nos. Zato priporoča časopisom, naj bodo odslej pošteni in pravični ter naj ne varajo svojih bravcev; Občinstvu pa svetuje, naj bo mirno i<n naj vse dogodke sodi trezno. — D asi se zdi, kakor bi se Srbija po malem spametovala, se Avstrija vendar ne bo dala premotiti. Ne dela sicer javnih priprav za vojsko, toda na tihem je vse gotovo, in kadar zadoni vojna trobenta. bodo stali avstrijski potki v vrsti. Dokler hoče Srbija mir, ga hoče tudi Avstrija; kadar pa poči prva srbska puška, zagrome tudi avstrijski topovi. Sicer pa ni 'pričakovati, da bi se Srbija res zapletla v vojsko. Saj ima sama s seboj toliko opraviti, da komaj utegne misliti na »podjarmljene« brate v Bosni. Vrhu tega jc pred kratkim srbskega 'kralja zadel mrtvoud in zato politfki še vedno sodijo, da odstopi.
Črna gora se oborožuje.
Iz Črne gore poročajo, da so vsi Črnogorci od 17. do 70. leta oboroženi s puškami in strelivom. Srbski častni'ki vadijo črnogorske čete, ob celi hercegovski meji stoji črnogorsko topništvo, vsa dežela je kakor vojni tabor. — Črnogorci so se že od nekdaj radi igrali z orožjem, pa naj-brže bo njihov 'knez toliko previden, da iz tega ne bo posebne nesreče.
LISTEK.
Zadnji dnevi Jeruzalema.
(LUCIJ FLAV). Zgodovinski roman. — Spisal J. SpUlmaan D. J
(Dalje.)
štiriindvajseto poglavje.
Eleazarjevo zmagoslavje.
Jeruzalem je bil začetkom avgusta leta 66. razdeljen v dva taborišča. Tempeljsko goro je zasedla stranka gorečni-kov pod Eleazarjevim 'poveljstvom. Njim na pomoč je 'prišlo nekaj tisoč ben Gioro-vih ljudi in pa oddelek Oalilejcev. Nasproti njim so na gori Sijon taborile čete, ki jih je poslal Agripa velikemu duhovniku in mirovni stranki v visokem zboru na po-moč. da bi zadušile upor. RimSki vojaki so bivali le še v palači Antoniji in v kraljevem gradu. Vojna stranka je naraščala dan za dnem. Vse revnejše ljudstvo v mestu in vsi, ki so se navduševali za Mojze-sovo postavo, so v gostih trumah prihajali na tempeljsko goro. Ničesar ni manjkalo, razven orožja.
Neizrečeno je bilo torej 'navdušenje množice, ko je se zvedelo, da se je Ele-azarju posrečil Skriti in tihi napad na trd-
njavo Masado, napolnjeno z bogatim orožjem.
»V Betlehem je prispela njegova karavana z mnogoštevilnimi zaboji orožja,« so klicale čete na tempeljskem dvoru. — »Pridite, hitimo jim nasproti! Menahern naj med tem s svojimi Oalilejci brani tempelj.«
Tisoči in tisoči so ponoči odšli proti Betleiienru. Tam so se Oborožili z zaplenjenim orožjem, oblekli si oklepe, nataknili kovinske čelade, prijeli so za ščit in meč in se radovali: »Slava Eleazarju! Slava našemu poveljniku! Živel meč Izraelov! Zive'1 lev iz rodu Judovega!«
Tako so vodile čete Eleazarja zmagoslavno v Jeruzalem. Spredaj so stopali vojaki v novem orožju, ki se je krvavo bliskalo v rdeči jutranji zarji, in so prepevali pesmi in vzklikali: aleluja! Za njimi je jezdil Eleazar visoko na svojem črnem žrebetu — ponosen junak. S pla-menečiini očmi je gledal čez čete, ki so vrvele okrog njega m mu klicale neprestano: »Blagoslovljen bodi, ki pride v imenu Gospodovem! Aleluja!« Za Elea-zarjem je jezdila na belem mehariju Ta-mara, do oči zagrnjena, in je s trepetajočim srcem zrla na radujoče se množice, ki so Obkrožale Eleazarja. Nazadnje so stopale tovorne živali, obložene z orožjem, in ob strani 'po štiri vrste vojakov.
Tedaj se zasvetijo pred 'njihovimi očmi obzidja in strehe Jeruzalema, v daljini blišči tempelj v zlati barvi. »Ali je mogoče?« se vpraša Tamara. »Ali bo res Izrael osvobojen po možu, ki ga zmagoslavno imenuje množica mojega ženina?« In drfiteč gleda devica na jezdeca, ki sedi pred njo na žrebetu tako pogumno, kakor bi bil že premagal vesoljno rimsko cesarstvo. Ko pridejo v obližje kraljeve palače in prifrči nekaj Strelic iz rimskih lokov 'proti množici, jezdi Eleazar Tamari ob strani in jo krije s svojim ščitom. »Ta je priletela od tvojega mlečnozobega stotnika,« se ponorčuje iz puščice, ki se odbije na njegovem ščitu. »Rimljan te ne privošči meni, ko je sam obapal, da te pridobi.«
Skozi betlehemslka vrata se prikaže truma žen. Na zveneče kotliče bijejo in vrte ročne bobeirčke s pripetimi zvončki. V kolu piesajoče hite Eleazarju nasproti ter pevajo'posamič in v koru: »Čast in slava zmagalcu Masade, poveljniku v boju proti Rimljanom, ineču in ščitu naših 'bratov! Slava tudi njegovi nevesti, ki si jo je izvolil izmed hčera izraelskih!« V tisočerih odmevih ponavlja ljtfdstvo po ulicah in po strehah zmagoslavni klic: »Živela zmaga! Živela svoboda! Maščevanje Rimljanom! Smrt izdajalcem!«
Tako pridejo do širokih stopnjrc, ki vodijo iz spodnjega mesta na tempeljsko goro. Eleazar skoči s svojega žrebeta in pomaga Tamari iz sedla meharija. Med dvojno vrsto oborožencev, ki so s ščiti odbijali strelice rimskih vojakov iz palače Antonije, pel'je Eleazar devico proti svetišču.
Tako je prišla Tamara konečno na sveti grič, kamor bi že o velikonočnem prazniku morala priti s svojim očetom. Po vseh udih je trepetala, gledajoča pred se-
boj velikanski tempelj. Še so ji zveneli po ušesih zmagoslavni klici, ki so jo proslavljali kot nevesto prvega izraelskega bojevnika. To je vplivalo nanjo kot mogočen čar, ki se mu je težko popolnoma ustaviti. Ali ji ni bil Eleazar od očeta namenjen kot njen ženin? Ali se ni njej nasproti obnašal plemenito? Ali ga ni prej sodila popolnoma krivično? Zdaj, ko ga ves narod slavi kot junaka in osvoboditelja, celo kot predhodnika Mesijeve-ga, kako bi ne trepetalo v ponosu njeno srce?
Vkljub temu je pričujočnost svetega kraja pregnala vse posvetne misli iz njene čiste duše. Izvila se je Eleazarju, ki jo je prijel za roko, in je rekla: »Božji šotor med ljudmi!« Nato je hotela oditi na marmorne stopnjice, ki vodijo proti ženskemu dvoru.
Toda Eleazar jo zadrži in opozori, da je nevaren oni del svetišča zaradi strelic, ki jih mečejo rimski vojaki iz bližnje palače Antonije. Nato zavijeta na desno po stopnjicah navzgor. Prostor okrog tem-pelja so zasedli Oalilejci. Zmagoslavnega prišleca niso pozdravili, kakor se spodobi. Predrzno stopi Menahern, njihov poveljnik, z malo četo predenj in mu hoče zabra-niti vhod do tempelja.
»Mi Oalilejci smo sami dovolj močni, da branimo svetišče«, se razkorači Menahern, katerega je jezilo, da ves Jeruzalem proslavlja Eleazarja, a za njegove zasluge se nihče ne zmeni. »Boljše bo, da odslej braniš ti samo Spodnje obzidje. In če hrepeniš po tem, da bi tebi v čast kričalo ljudstvo po ulicah, tedaj pojdi in naskoči Antonijo. To bi bilo bolj junaško dejanje, kakor pa svojenje Masade, ki se ti je posrečilo po grdem izdajstvu.«
Eleazar pobledi kakor kamen ob teh zasmeliljivih besedah grobega Galilejca. »Ti boš mene, sina velikega duhovnika in izvoljenega poveljnika tempeljske straže?« vikne v veliki jezi in potegne meč iz nožnice. »To mi boš plačal s svojo nečisto krVjo!«
V bližnjem trenotku bi se vnel med poveljnikoma boj na življenje iti smrt, če oi ne Skočila vmes Tamara in zahtevala miru zaradi svetega tempeFjna. »Ali hočeta vpričo skupnega sovražnika umoriti drug drugega?« vzklikne devica in pokaže na palačo Antonijo. »Proč z meči! Podaj-ta si kot brata roke in si med seboj pravično razdelita varstvo svetišča!«
Lepe Tamarine besede so učinkovale celo na grobega Galilejca. Eleazarju ponudi roko, rekoč: »Naj bo, nisem mislil tako hudo. Polovico prostora okrog svetišča lahko zastražiš s svojimi bojevniki. Toda pri prihodnji svečani daritvi zahtevam zase prvo mesto. Saj sem vendar sin onega Juda, ki je učil, da moramo služiti samo Bogu in ne obenem Rimljanom. Toda Kaifa in več vaših učiteljev je reklo, da je dovoljeno služiti Rimljanom. Kaj. ti ne maraš moje roke? Sramuj se, da ne moreš premagati najmanjše nejevolje! Kakor hočeš. Ne potegujem se za tvojo prijaznost.«
Za trenotek požre Eleazar svojo jezo; toda v srcu priseže krvavo maščevanje. Brez besede gre za Tamaro, ki stopa
med trumo Galilejcev proti krasnemu vzhodnemu portaiu. Ko pride Tamara do pozlačenih vrat, 'ki se odpirajo v svetišče, pade na kolena in moli. Toda Eleazarju ni mar molitve. Preveč ga še pečejo v srcu besede, s katerimi ga je razžalil Mena-liem.
Ko Tamara konča 'svojo molitev, jo pelje Eleazar slkozi ženski dvor v stranske prostore, kjer so stanovale tempeljske device. Njihova stara prednica Fenena je bila Eleazarjeva teta. Nanjo je mislil Elea-zar,'ko je Tamari obljubil, da ji bo drugod, in ne pod očetovo streho, preskrbel bivališče. Kje bi ji mogel ipreskfbeti priprav-nejše in varnejše stanovanje, ko je divjal boj po vsem svetu.
Eleazar potrka na vrata, in stara vra-tarica ga pelje v sobo, ki je bila po sredi pregrnjena z visokim, lesenim omrežjem. Kmalu se prikaže za omrežjem Fenena, visoke, od starosti upognjene postave, oprta na palico. Njeno veliko oko zre modro in prijazno na Eleazarja in njegovo spremljevalko.
»Tu sem ti pripeljal Tamaro, hčerko pismouka Sadoka, ki mi jo je oče izlbral za nevesto, kakor zahteva Mojzesova postava. Toda zidaj ni čas ženitovanja, ampak čas vojske. Zato sem prisegel, da šele tedaj popeljem nevesto v svojo hišo, ko ne bo nobenega Rimljana več v svetem mestu in v deželi, ki nam jo je Gospod izročil kot dedščino. Njenega očeta so žali-bog roparji ubili na poti v Jeruzalem; zato se mi jc zdelo najboljše, da izročim 'devico tebi v varstvo, teta. Vzprejmi takoj s.roto in jo čuvaj v hiši božji, dokler ne pridem po njo kot zmagalec in rešitelj Izraelov.«
»Bog dodeli tebi zmago in ljudstvu rešitev!« odvrne Fenena. »Ne pozabi, da je slabotna tvoja roka, če ji Gospod ne daje moči. Ravnokar sem slišala o tvojem zmagoslavju; obrni se k Bogu, da te ne zavrže zaradi tvojega ponosa tako, kakor je zavrgel Saula. Post in molitev in čudeži — samo ti nam morejo priboriti zmago nad rimskimi četami.«
»Prav, le posti se in moli, teta,« odvrne Eleazar nestrpno: »A jaz nimam časa da bi poslušal tveje nepotrebne opomine. — Z Bogom torej, Tamara! Pozabi rimskega stotnika! Kajti — pri Bogu naših očetov! — ne trpim, da bi postala nevesta kakega pogana! V tebi bije, to sem spoznal danes, junaško srce, vredno največjega Izraelca.«	_
Fenena vzprejme Tamaro, m poveljnik tempeljske straže odide.
Fenena pelje na to Tamaro v njeno celico in ji svetuje, naj nekoilko leže k počitku, ker 'jo je utrudila dolga pot. Tama-
^ S Bilo % že pozno popoldne, ko potrka nekdo na njena vrata. »Ali še spiš, hčerka Sadokova?« se zasliši glas od zunaj, la-mara skoči pokonci iz svojih *medemj1. sanj Kje je slišala tak glas? Ah res, to je g as stare dojilje Sare! »Sara Sara, al. si ti? Pridi vendar notri!« vzklikne veseli . Šara se razjOka od veselja, ko zopet
vidi svoio Tamaro.
Dolgo je trajalo, da sta se obe pomirili v veselem svidenju in si pričeli pripo-
vedovati svoje dogodke. »Ko me je koneč-no rimski deželni oskrbnik — da bi mogla tej grdobi razpraskati njegov zeleni obraz! — s sramotenjem in zmerjanjem spodil iz gradu na cesto, si dolgo nisem mogla poiskati strehe in koščka kruha. Tedaj sem šla v tempelj in sem Gospoda prosila pomoči. Uslišal je mojo molitev. Ko setn ob vratih tempeljskih devic tožila svojo stisko, so me vzprejele za deklo in zdaj bivam popolnoma zadovoljna v tej hiši božji. Samo ti, golobica moja, in tvoj bratec Benjamin sta mi povzročila marsi-kako grenko urico. Toda, glej, Gospod je uslišal mojo vsakdanjo molitev in te je pripeljal semkaj.« Tako je končala stara dojilja svojo dolgo povest.
»Zdaj 'se pa hitro obleci, jagnjiče moje, v belo platneno obleko, kakoršno nosijo tempefjsJke device. Precej se prične večerna daritev. Z drugimi devicami pojdeš na galerijo v tempelj. Ko bo služba božja končana, pojdeš z devicami k skupni pojedini in tam te 'bo Fenena, ki je vsem tempeljskim devitam dobra mati in prednica, predstavila tvojim novim tovarišicam. Pri tem ti svetujem, ne jezi se, če te bodo ošabne hčerke sijom&e gledale nevoščljivo v oči. Kajti precej se je zvedelo, da si nevesta Eleazarja, ki se je zmagoslavno vrnil danes v Jeruzalem. Tako sem tudi jaz zvedela za tvoj prihod.«
0 tem je kramljala Sara, medtem, ko se je Tamara Oblačila v belo, platneno Obleko. In kar ji je takorekoč prerokovala, se je tudi v resnici zgodilo. Marsikaka tempeljska devica jo je pogledala z zavistnimi očmi; toda ona se je obnašala tako priiprosto in skronmo, ponižno in modro, da si je takoj osvojila vsa srca. Imenovale so jo svojo prijateljico, in mnoge so ji tudi privoščile, da postane nevesta najponois-nejšega junaka v Jeruzalemu.
Še predno napoči noč, pokličejo Tamaro v vsprejemno sobo. Ob lesenem omrežju stoji njen bratec. Ko zagleda sestro, skoči visoko v zrak, tleskne z rokami in vikne: »Tamara, Tamara! Kaj, ti si? Zakaj si se našemila v to belo krilo? Rajše te vidim v tvoji sinji obleki. In zakaj so te kakor divjo ptico zaprli v to kletko?«
Tako sta vzklikala v prvi radosti se precej časa in nista prišla do pametnega pogovora. Prva se pomiri v veselju Tamara in vpraša bratca po njegovih zadnjih dogodkih. Natančno hoče zvedeti od njega, kaj je slišal od roparjev o ben Kajfi. 'Tedaj pa zapazi, da nista sama v sobi. Iz temnega kota se namreč prikaže mož, ki pravi, da je on — Anan ben Kajfa.
»Nisem hotel motiti prve radosti vajinega svidenja«, pravi mož s kuštravo, sivo brado in čudno prežečim pogledom; »zdaj se pa že lahko predstavim svoji ljubi bodoči sinahi kot Eleazarjev oče. Moj sin je danes prinesel blagoslov svojemu narodu in svoji hiši, ker je narodu priboril sklade orožja in sebi — nevesto. Kako si pa lepa! Kakor roža med cvetlicami. In gotovo si tudi toliko pametna, da ne boš poslusala praznega govoričenja prestrašenega dečka Kako bi mogla verjeti, da gojim kako zvezo s takim tolovajem, kakor je ben Giora? Še manj pa, da bi izdal tak»m ljudem svoje ljubljene sorodnike.«
Tamara pogleda starcu z odkrito ne-zaupnostjo v hinavske oči in pravi: »Iz lastnih Eleazarjevih ust sem slišala, da večkrat občuješ z ben Gioro. Toda o tako groznem izdajstvu, o kakoršnem je Benjamin čul iz ust šajka Mardoha, težko verujem. Kajne, bratec, zmotil si se? Šajk ni tako rekel o ben Kajfi?«
Benjamin se silno prestraši in odvrne tiho: »Ne vprašuj me o tem. Sicer me bo zopet zaprl h svojemu staremu očetu, ki je obseden od hudobnega duha.«
»Kaj pomeni to šepetanje?« reče trdo ben Kajfa in stopi bližje. »Kaj govori deček o hudobnem duhu? Čakaj, te bom že odvadil laži! Ali mi nisi obljubil, da o tistem neumnem čvekanju —«
»O tem nisem ničesar zinil Tamari«, dč deček prestrašeno.
»Toda ti moraš priznati, da je vse samo neumno nesporazumljenje!«
»Tega ti nisem Obljubil, ampak Samo, da o tem govoril ne bom. Sicer bi se moral lagati, in laž je greh«, odgovori Benjamin boječe.
Tamara je zvedela dovolj, zato ni dalje izpraševala brata o tem, kar je slišal od šajha Mardoha. Vprašala je samo po očetu in po imetju, ki ga je imel pri sebi.
Ben Kajfa začne sam od sebe pripovedovati o tej točki in se jezi nad deželnim oskrbnikom, ki je z vso dedščino zbežal v Cezarejo. Nato potegne iz svojega plašča kos papirusa, na katerem je bilo zapisano, da je on oskrbnik vsega Sadohovega premoženja, iz pasu pa vzame tintnik in pero. Vse skupaj prijazno ponudi Tamari: »Podpiši se tukaj! Samo zaradi Oblike. Saj po postavi sem že tako kot najbližji sorodnik tvoj zakoniti varuh.«
Tamara pa odvrne: »Ne bi bila pametna, če bi se podpisala pod listino, katere vsebine ne poznam. Pusti jo tukaj, da jo preberem jutri. Sicer pa je moj oče gotovo dal natančna naročila svojemu vestnemu oskrbniku v Antijohiji. Ze pred tedni sem mu po zanesljivih ljudeh sporočila vse, kar se je zgodilo. Ko bi ne bila izbruhnila vojslka, bi bi'l že tukaj. Toraj jutri.«
Ben Kajfa se ugrizne v ustnice. Nato vzame listino in pisalno orodje, rekoč: »Ti si v resnici zelo previdna. Skoraj bi bil opravičen, da se jezim r.-d teboj. Toda brez zamere. Jutn ti prinesem podpis od sodnika, ki me bo uradno postavil za varuha tebi in tvojemu bratcu. Z Bogom. Na svidenje!«
»Jutri pridem zopet, če mi bo mogoče. Zdaj poznam pot«, zalkliče Benjamin, ko ga ben Kajfa odpelje s seboj.
(Dalje prihodnjič.)
Pozor, možje UuMjanstal!
Tridnevnlca za može.
V proslavo jubileja sv. očeta, katerega smo letos bolj malo praznovali, bo v nedeljo, 6., v ponedeliek, 7. in v torek, 8. decembra (praznik Brezmadežnega spočetja) tridnevna pobožnost za može v Ljubljani; in sicer v nunski c e r k v i, ki je te dni edina toliko prosta,
da je mogoče v njej obhajati tako pobož-nost, kajti farne cerkve so te dni preveč zasedene. V nedeljo, 6. decembra, bo pridiga ob petih popoldne, v ponedeljek ob sedmih zvečer, na praznik Marijinega spočetja pa ob sedmih zjutraj pridiga, sv. ma-
ša in skupno sv. obhajilo za tiste, ki se ga bodo hoteli udeležiti. Tega skupnega sv. obha:lla se bodo udeležili tudi t e I o v a d-c i in sicer v svoji uniformi (telovadski obleki). Ako ti miadi, živi fantje to storč, ali ni to vzpodbudno tudi za druge ? !
Možje In mladeniči ljubljanski krščanski! Pridite vsakikrat polnoštevllno zraven! Izkažite se res katoilške može! Agiti-rajte za to prireditev! Žene in dekleta, opozorite moške nanje! Ljubljana, pokaži, da si še krščanska!
Razgled po domovin!.
Petdesetletnico rojstva je obhajal v sredo, dne 2. decembra, prelat Andrej K a 1 a n , kanonik in vodja deške sirotišnice »Marijanišča«. Znano je delovanje tega zaslužnega moža v javnem življenju; saj je ni občekoristne zadeve, pri kateri bi on ne bil sodeloval s svojimi izrednimi silami v zadnjih desetletjih. »Domoljub« pa se prav posebno veseli, da je Bog dal učakati petdesetletnico njemu, ki je bil njegov ustanovitelj in dolgoletni urednik in ki se še vedno neprestano zanima za njegov razvoj in prospeh. Bog živi prelata, da dočaka še lepših sadov, ki jih rodeva od njega use-jano seme!
Izjava. Na mnogobrojne zahteve, da naj sprejmem kandidaturo v okrajih Zužemberk-Kibnica-Lašče-Kočevje, izjavljam, da kot pristaš S. L. S. kandidaturo odklanjam. Obenem se vsem somišljenikom na zaupanju zahvaljujem in jih prosim, da oddajo svoje glasove kandidatu g. dr. Peganu. Ivan Vehovec, župan žužemberški.
Vladarjeva šestdesetletnica se je po vsej -Ustriji izvršila z največjim sijajem. Vsi av--.tiiiski narodi so tekmovali med seboj, kako bi pokazali svojo ljubezen in udauost najpri-Ijubljenejšemu vladarju na mogočnem habsburškem prestolu; po vseh cerkvah so se vršile slovesne službe božje. Iz milijonov grl ie prihajala 2. decembra k Vsemogočnemu odkritosrčna prošnja: liog živi, Bog ohrani Avstriji mogočnega cesarja Franca Jožefa I. Kaj-liada je tudi slovensko ljudstvo na Kranjskem na slovesen način dajalo duška svojemu veseli u nad OUletnico vladanja jjresvitlega cesarja. Po vsej deželi so sc vršile slovesne službe božje in slovesno zvonenje jc naznanjalo dan veselja. — V Ljubljani je bila krasna razsvetljava javnih [joslopij, cerkva in zasebnih hiš. V stolnici je bila slovesna sv. maša, pri kateri so bili zastopani vsi uradi z deželnim predsednikom na čelu in vojaštvo, lopovi so gromeli na Uradu. Zjutraj in zvečer ie godba igrala po mestu. Opoldne so slovesno odkrili ob navzočnosti velike množice ecsafrjcv spomenik pred sodnijsko palačo.
Kranjski deželni odbor pred cesarjem. Pretečeni pondeljek so se poklonili vsi avstrijski deželni zbori cesarju na Dunaju. Tudi kranjski deželni odbor se je polnoštevilno poklonil vladarju.
Avstrijski škofje pri cesariu. V četrtek, 2(>. novembra, je presvetli cesar sprejel mnogoštevilno poklonstveno deputacijo avstrijskih škofov. Dunajski kardinal Grušči je v krasnem govoru povdarjal izredno slovesnost, nagkišal vladarjevo vero in neomahljivo zaupanje v božjo previdnost tudi v največjih bridkostih in se zahvalil za brezštevilna dela krščanskega usmiljenja. Ginjen je vladar odgovoril. Naglašal je nujno. potrebo vere kot edino oporo za obstoj in vlado države. Javno je zatrjeval, da je in hoče ostati zvest sin cerkve in vere. Povdarjal je, da jc v premnogih nesrečah in bridkostih edino v veri zajemal
tolažbe. Obljubil je, naj se cerkev vedno zanaša na iiravno |x>moč države. S kranjskega so bili navzoči premil. knezoškof dr. Anton lionaventura Jeglič, stolni prošt ljubljanski Janez Sajovie, novomeški prošt dr. Flbert, za-tiški opat Gerard in provincijal frančiškanov j). Placid Fabjan.
V Ljubljani se je ustanovilo 12. novembra društvo rokodelskih mojstrov, kateremu je takoj pristopilo Iejx) število mojstrov. Na obč. zboru .ie predlagal g. pasar Kregar, naj odbor društva sestavi resolucijo, katero naj odpošlje občinskemu odboru, deželnemu odboru in sploh javnim napravam, da se jiri oddaji del ozirajo v prvi vi.....ia domače obrtnike. Resolucija je bila kajpada z navdušenjem sprejeta. Mojstri, pristopajte temu prekoristnemu društvu. V slogi je moč! Predsednik društva je g. Pust.
Javni shod v Trbovljah »pri Jagru« ste priredili delavsko in jiazniško strokovno društvo v Trbovljah dne 22. novembra. Poročal je poslanec dr. Benko.vič o položaju v držav nem zboru, o socialnem zavarovanju in o perečih vprašanjih, dalje o noveli k zakonu o zavarovanju privatnih uradnikov. Pred tem shodom se je vršil shod »Kmečke zveze«, na katerem je poročal poslanec Terglav: Oba shoda sta izborilo uspela, trajala sta trt ure. Prihodnji shod se vrši sredi decembra t. 1.
Socialnodemokratlčna stranka v Tritu je v razpadu. Nedavno je bil zaupni shod, ki je sklenil opustiti izdajanje dnevnika »II Lavora-tore» in razpustiti uredništvo. Sodrug drž. poslanec Pittoni je dejal, da jc stranka vsled .K/ranjih osebnih bojev v popolni desorganiza-ciji iu je vsled tega vsa stranka v razsulu. Izvoljena je bila komisija, ki-naj poizkuša poravnati nasprotstva. Vzrok temu razpadu je iskati v dejstvu, da je nek sodrug odnesel obilo strankinega denarja, a vodstvo se ga ne upa zasledovati, da ne izda raznih tajnosti. Tu pometajte, sodrugi, pred domačim pragom in pustite slovensko ljudstvo v miru.
Slovenska spodnještajerska krščansko-socialna zveza je imela izborno obiskan občni zbor 22. novembra v Celju. Bilo jc navzočih nad 400 mož in mladeničev. Zboru je predsedoval državni poslanec dr. Korošec. Slovensko katoliško dijaštvo je zastopal jurist Ogrizek. Predsednik dr. Holinjec je poročal o plo-dovitem delovanju zveze, ki ima včlanjenih že nad 90 društgv. Po zvezinem občnem zboru poroča predsednik Zveze slovenskih mladeni-čjv Zebot o delovanju Mladenišk« zveze, ki se je ustanovila dne 8. junija. Shodov je imela že devet. Pod njeno zastavo se zbira okoli 10.000 mladeničev. Mladeniških zvez je na Spodnjem Štajerskem nad 20. Nek celjski listič je imenoval naše delo hujskanje. Toda, ali je to hujskanje, če se navdušujemo za verske in narodne ideale. Od teh idealov ne ponehamo nikdar. Zahvali se dr. Hohnjecu za sodelovanje.
O rudniški nesreči v Hammu na Vestfal-skem, o kateri smo že poročali v »Domoljubu« še ni dognano povsem .natančno število ponesrečencev; utegne biti med njimi okrog 60 Slovencev. Štirje bratje, Andrej,- Tomaž, Anton in Ivan Kravanja iz Soče, hiš. št. 140, pri
I Bovcu, so tudi med ponesrečenci. Hkratu ie izgubil 70 let stari oče vse svoje odrasle sinove. Prvi trije so zapustili vdove z otroci. I Ponesrečil se je tudi Jožef Cuder iz Soče pri Bovcu. Ostali Slovenci so večinoma Štajerci, , nekateri pa Kranjci.
Stoletnica rojstva dr. Janeza viteza Blei-vveisa, »očeta slovenskega naroda«, je bila 19. novembra.
Za župana v Dobrničah je bil izvoljen h"r. Kužnik iz Podlisca. Za svetovalce pa Kovač Anton, Kužnik Jožef, Zupančič Anton, Strojin Janez. Ženica Jožef, Kresal Franc iu Slak Jernej. Vsi so pristaši S. L. S.
Slovenska krščansko-oocialna zveza iiri-reja vsak iorek v svojih prostorih v »Unionii ob pol 8. zvečer izborno obiskana predavanja. Doslej so predavali dr. Krek, dr. Lampe, dr. Pcgan, dr. Aleš IJšeničnik. Tudi razni tečaji so dobro obiskani; najbolj tečaj za laški jezik. Morali so ga deliti. Laščino poučujeta profesor dr. Opeka in kanonik dr. Koreji. Ob nedeljah se vrše dopoldne ob 10. delavski shodi. Opozarjamo somišljenike na te priredbe.
Znamenje časa. Pričetkom letošnjega šolskega leta vpraša nek dunajski nadučitelj devetletno deklico po rojstvu, imenu itd. Ko jo vpraša, kateri veri .pripada, če je katoličanka, deklica hitro odgovori: nisem katoličanka, pač pa sem socialistične vere. Deklica, ki je hči socialnodeniokratičnih stari-šev, je jasnrt iz|>ovedala, da socialisti niso katoličani. Saj je pa tudi res, da rdečkarji nobeni veri niso tako sovražni kakor katoliški. Zato je vsaka trditev socialnih demokratov, tudi slovenskih, da niso veri sovražni, nesramna laž in podla hinavščina.
Vinarski shod v Novem mestu se je izborno obnesel. Udeležba je bila naravnost ogromna, ker je bil po tem shodu v istih prostorih vinski semenj. — Otvoril je shod vodja grmske kmetijske šole g. Rohrman. ki je razložil program shoda, namreč: 1. O povzdigi .vinske kupčije potoni zadružne organizacije; 2. o izboljšanju arometa z vinom, in 3. o izvozu vina v tujino.
Nad 28.000 kron je dosedaj nabranih za žrtve 20. septembra. »Združeni odbor« je nabral že nad 20.000 kron, dr. Gregorič nad 60IKI kron in narodne dame okolu 2000 kron.
Morilec vipavskega dekana znani Pan-gerc je umrl v.ljubljanski bolnišnici deželnega sodišča. Sušica ga. je umorila. Tako je končal ta nesrečnež syoje življenje. V zaporu je pre bil od junija, torej še ne šest mesecev.
Izboljšava pri smodkah. V tobačnih tovarnah uvedejo nov način zvijanja tobaka, kakor je uveden že na Nemškem. Smodke ne bodo več tako trde, kakor dosedaj, ampak rahlejše, oziroma ohlapnejše. V tobačni tovarni Tachau je novi način že uveden.
Nabirajte jubilejne znamke! Tovariši, dijaki in somišljeniki I Znaten dohodek lahko naklonite »Slov. dijaški zvezi« in s tem pomagate obmejnim §Iovencem, ako nabirate jubilejne znamke in jih |»šljete zvezi. Nabirajte torej povsod jubilejne znamke in jih pošljite predsedniku »Slovenske dijaške zveze«: Ju-
rist Marko Natlačen, Dunaj, VIII., Strozzi-gasse 42.
»Novi Slovenski Štajerc«. Zadnjo binko-.tno nedeljo je imel v Zidanem mostu dr. Ploj svoj sestanek s kranjskimi liberalci, da bi prestavil svoj list v Krško. Povej mi s kom občuješ in povem ti, kdo si.
Duhovske spremembe na Spodnjem Štajerskem. Prestavljen je g. kaplan Nikolaj Jam-šek iz Dramelj v Trbovlje, na njegovo mesto pride g. kaplan Ivan Zaje iz Skal. G. kaplan ! o.icarič je prestavljen iz Trbovelj k Sv. Juriju ob Taboru. Za dekana dekanije »Šaleška dolina« je imenovan novi župnik, vlč. gosp. Ivan Rotner, dosedaj župnik v Pamečah pri Slovenjgradcu.
Pazljivo čkajte! Z ozirom na naglo širjenje škrlatice po nekaterih krajih naše dežele v zadnjem času, se opozarja občinstvo, da po svoji moči pomaga pristojnim oblastim omejiti to nevarno kugo, ki tirja toliko žrtev. Sledeči opis naj omogoči spoznati bolezen brž v začetku iu takoj poklicati zdravnika. Kajti le tako dobi bolnik potrebno primerno postrežbo ju pristojna oblast možnost, vse potrebno ukreniti, da se bolezen kolikor mogoče omeji. Škrlatica napade najraje otroke, in le bolj po redko odrasle. Začne se navadno z mrzlico, kateri sledi huda vročina. Bolnik toži, da u. boli glava, težko požira. Ponoči je nemiren, blodi. Dan pozneje se pokažejo, navadno najprej na gornjem delu prs in na vratu, majhne rdeče lise, ki se kmalu razširijo po celem životu in zlijejo v splošno škrlatično rdečico, po kateri je dobila bolezen inte. V tem težkem stanju se nahaja bolnik par dni. Potem začne rdeči izpah polagoma bledeti, vročina se začne nižati in kakih osem dni po začetku bolezni se jame po celem telesu luščiti koža. To je splošen opis bolezni, ki se pa ne pojavi vedno z vsemi omenjenimi znaki, ki je včasih lažja, včasih težja. Najbolj značilna je ona splošna rdečica, visoka vročina, zatekle žleze na vratu in grlu (težko požiranje) in luščenje kože. Bolezen je zelo nalezljiva, zlasti za otroke. Včasih zadostuje samo kratko bivanje v sobi, kjer leži bolnik, da se jo naleze. Tudi vse osebe in sploh vsi predmeti, ki so prišli v do-tiko z bolnikom, so nevarni, da prenesejo bolezen. Zato je treba takoj, ko se pojavijo prvi njeni znaki, spraviti bolnika v posteljo in za-braniti vsem osebam, ki niso za postrežbo neobhodno potrebne, vstop v dotično sobo. Vse drugo potrebno odredi potem zdravnik, katerega je treba, naj bo še enkrat povdarjeno, v vsakem sumljivem slučaju takoj poklicati.
V Brežicah se vrši dne 6. decembra v Narodnem domu javen shod. Poroča državni poslanec dr. Benkovič.
Slovenske novice iz Amerike. Ustrelil je po neprevidnosti v Aurori, Minn., v Ameriki Slovenec A. Geršin Slovenca Tomo Rebro-viča. — Nagloma je umrl v Clevelandu Slovenec Alojzij Šusteršič, doma iz Žužemberka. Istotain je nagloma umrl Slovenec J. Ogrin. — Ameriški listi poročajo iz Clevelanda: V Atnu-sement-gledališču blizu St. Clair je stalno nameščen nadebudni slovenski igralec na klavirju gospod Milan Trošt. Med angleškimi komadi se zasliši tudi semtertja slovenska narodna pesem, kar zanima zlasti rojake.
Prijateljem naše organizacije priporočamo naše »Prvo ljubljansko delavsko konzumno društvo«. Vedno se sliši klic: Svoji k svojim! vendar ijh je tako malo, ki se ga drže. Mnogi nas povprašujejo, kam naj hodijo nabavljat svoje potrebe. Ti gotovo ne vedo, da imamo v Ljubljani že 13 let konsumno društvo, ki sicer na tihem, pa prav uspešno deluje in trajno napreduje. Letošnja polletna bilanca je pokazala, da ima društvo okrog 27.000 kron premoženja, tem nasproti pa, neupoštevaje deležne vloge, dolga samo okrog štiri tisoč kron.
To je pač številka, ki jo je veselje slišati. Vsak prijatelj naše organizacije naj se osebno pouči v društvenih prostorih na Kongresnem trgu št. 2 v pritličju, to ie v Ovijačevi hiši, kjer je bila preje »Ljudska posojilnica«. Delež, ki se zamore plačati tudi v tedenskih ali pa mesečnih obrokih,. znaša 30 K- Ta delež se po izstopu društva vrne. Pristopnina znaša pa 1 K-Društvo daje poleg dobrega in cenega blaga članom vsakoletno petodstotno dividendo od svote čez leto nakupljenega blaga, in štiri-odstotuo dividendo od deležnih vlog. Razmere v društvu so popolnoma familijarne in vsak član se počuti kot bi bil doma. Takih ugodnosti ne more nuditi noben trgovec, kajti ves dobiček, ki se napravi pri blagu, ostane last članov, tako, da se deloma razdeli med nje, deloma pa ostane njih skupna društvena last. Torej svoji k svojim!
Zlatokopi, povest iz misijonskega potova-vanja po Alaski. Spilmann XVI. zvezek. Pre-vel Ivan Pirnat, nadučitelj. — Poštenjak Hribar je prišel po tuji krivdi ob svoje premoženje. Iskat je šel srečo v Ameriko in se v New Yorkti naseli s svojo bogoljubno ženo in dobrima otrokoma Martinkon in Marico. Tukaj dobi skromno službico, pa še to kmalu izgubi. Hkrati pa izve po agentu, da je kakor nalašč zanj na razpolago izvrstna služba v zlatem rudniku, toda daleč tam na skrajnem severu britanske Amerike. Po daljšem posvetovanju se odločijo tako, da oče z Martinkont gre iskat ponujeno službo, Marica pa ostane z bolno materjo v Novem Jorku. V povesti se obširno popisuje težavno potovanje; posebno Marti-nek, ločivši se od očeta, neizmerno trpi. Toda izkaže se junaka — takega, da ga mora biti vesel sleherni pošteni čitatelj. Strmenja vredna je njegova krščanska sočutnost do Eskima, ki je bil v vodo padel in njegova vzvišena ljubezen do sovražnika, katerega je rešil z nevarnostjo svojega lastnega življenja. Naposled se vse lepo razvozla in reši tako, da se oče in vrli Martinek bogata povrneta k materi in Marici v Novi Jork, da se od tam vsi skupno odpeljejo na Slovensko. Ta kratka osnova zanimive povesti se kaže, da je vredna sestrica poprejšnjih Spillntanovih povesti enako prisrčna in poučna, če ne še bolj. Koristno je tako berilo mladim in odraslim, le manjšim otročičem bi še ne bila dovoli untljiva, pa morda nekoliko preveč razburljiva. Omeniti nam je še to, da je na čelu temu zvezku prav mična, barvana slika. — Cena 60 vin., karton. 80 vin. — Založila »Katoliška Bukvama« v Ljubljani.
Malavašič. Oče naš. Povest. To je zares lepa povest, ki ni le od prve do zadnje strani zanimiva, da obvlada popolno čitateljevo pozornost ter ohrani njegovo domišljijo vseskozi napeto, temveč ima tudi izredno vzgojilno vrednost. Kako plemenita čutila navdajajo bralca, veže ga sveto navdušenje za vse najvišje verske ideale in vpliva povest zelo bla-žilno, semintja pa je naravnost ganljiva. — Dejan;«.- je jako živahno, godi se za časa grozne francoske revolucije in opisuje boje vernikov nasproti krutemu svobodomiselstvu, tako, d;t je povest tudi vrlo zanimiva. Omislijo naj si jo posebno naša bralna, izobraževalna in druga društva in Marijine družbe za svoje knjižnice. Posebno duhovni pastirji, voditelji naših organizacij itd. naj si nabavijo to povest trdo vezano in naj jo pridno izposojujejo; s tem bodo veliko koristili. Za odraslo mladino je ta povest krasen Božični dar. — Posebno staršem, pa tudi vzgojiteljem jo priporočamo, tu imajo jasne zglede kako naj v krščanskem duhu vzgajajo otroke, imajo pa tudi zglede slabe vzgoje in njenih groznih posledic. Povest naj bi se glasno čitala v družinah; mlado in staro bi imelo nekaj zabavnih uric, pa tudi
veliko korist. Ta knjiga se je tiskala na stroške »Katoliške Dukvarne« v Ljubljani in ve-
lia 1 K 50 vin., vezana 1 K 70 vin.
Priporočamo razne letnike lista s podobami »Angel j ček«, ki so prav lep in koristen dar za pridne otroke; dobe se še letniki 1894 do 1906. Vsak letnik velja vezan samo 80 vin. Ce daš otroku dobro knjigo in čita otrok lepe povestice in dobre vzglede, ga s tem najbolje vzgajaš; »Angeljček« opisuje v lepih povesticah dobra dejanja, svari pa z vzgledi pred hudim; otrok rad čita povestice, dobi veselje do vsega dobrega in prične sovražiti hudo. — Otroku s knjigo mnogo koristiš, kupi mu torej vsaj en letnik »Angeljčka«. Za bolj odraslo mladino pa priporočamo »Vrtec«, dobe se še letniki 1889, 1890, 1891 in od letnika 1893 do letnika 1907 po 3 K (vezani) v Katoliški Bukvami v Ljubljani.
Delavski dom v Podljubelju na Koroškem je bil 22. novembra slovesno otvorjen. Vladal je popoln mir, ker ni bilo nemškutarskih razgrajačev blizu.
V	zastop zdravstvenega okrožja na Trati je imenoval deželni odbor kot svoje_ga zastopnika g. A. Uršiča, župana na Trati.
V	okrajni cestni odbor za ljubljansko okolico je imenoval deželni odbor kot svoja zastopnika gg. Alojzija Tršana, župana v Tacnu, in Andreja Reinškarja, posestnika na Brezovici.
Cesta Trnje-Javornik-Stari trg. Za nadaljevanje ceste z Javornika do Starega trga in Loža ter v cerkniško dolino, je delavsko ministrstvo dovolilo 30 tisoč kron državne podpore s pogojem, da se zagotovi ostalo pokritje stroškov in vzdrževanje ceste.
Nesreča na Savi pri Zagorju. Ko se je g. Ivan Kos, organist na Savi, minoli teden vračal iz Zagorja peš po železniški progi domov, mu pripelje tik za hrbtom vlak, kateri ga ie s tako~silo sunil, da ie nesrečnež padel kake štiri metre v stran in se pri padcu težko poškodoval. V tem hipu pa pridrvi od nasprotne strani drugi vlak, kateri bi bil nesrečnežu sigurno pretrgal nit življenja, ako bi strojnik vlaka ne bil začul nesrečneževih klicev na pomoč. Nesrečneža so pripeljali v ljubljansko bolnišnico.
Umrl je v Št. Petru pri Novem mestu povsod dobro znani posestnik Franc Bojane. Mož je bil dober gospodar ter povsod jako priljubljen. Več let je tudi županoval v Št. Petru. N. v m. p.!
Demonstracije pred škofijo v Trstu. D-27. nov. je precejšnja množica demonstrirala po glavnih ulicah ter upila: »Hočemo italijansko vseučilišče v Trstu!« Hotela je udreti pred škofijsko palačo, pa jo je redarstvo z golimi sabljami razgnalo. Potem so šli demonstranti po korzu na lesni trg, kjer so imeli zopet spopad s policijo. Aretirali so 36 oseb, a štiri zopet izpustili. Na policijo so demonstranti metali kamenje. Tudi proti slovenski šoli so demonstrirali.
Avgust Semollč obsojen. Dne 27. novembra je bil v Gorici od porotnega sodišča obsojen Avgust Semolič, ki je streljal pri Tržiču na mlinarskega hlapca Petra Furlana z namenom, da bi ga oropal, v petletno ječo. O Se-moliču se je sprva mislilo, da je tudi morilec tržaških voznikov Praznika, Mogoroviča in Vidava, a je bil ta sum neopravičen. Morilcev tržaških kočijažev še niso izsledili.
Čebelarski shod pri Devici Mariji v Polju se vrši v nedeljo, 6. t. m., ob 3. uri popoludne v ondotni šoli. Predaval bo na shodu zastopnik osrednjega čebelarskega društva iz Ljubljane o umnem čebelarstvu in o organizaciji čebelarjev. Na shod so vabljeni vsi čebelarji in prijatelji čebelarstva, posebno še mladeniči, da bi se navdušili za čebelarstvo, katero nudi poleg koristi tudi mnogo razvedrila.
Bralnim društvom in niladcniškitn zvezam! 2e nad 20.000 obmejnih kolekov se je razprodalo; vendar je mnogo društev, ki še niso naročila obmejnega koleka S. K. S. Z. Pozivamo danes vsa bralna in izobraževalna društva ter inladcniške zveze, da ' ' '""ieio vsa svoja pisma s koi Ciiviil : Obmejnim uratom
—	V pomoč! Dobiva se pri S. K. S. Z. v Mariboru.
Gorenjske novice.
Iz kamniškega okraja
g Komenda pri Kamniku. Zadnjo pobin-koštno nedeljo nas ie katoliško slovensko izobraževalno društvo presenetilo s prvo svojo veselico; zbrali smo se v novi društveni dvorani, ki je fari v čast; prostorna je, svetla in zračna. Mešani zbor je zapel primerno pesem »Moj doni«. V pozdravnem govoru je predsednik društva, veleč. g. svetnik Poč, pozival vse ude društva, katerih je že skoro 200 —• zlasti mladeniče in dekleta, naj se povsod (tudi v spolnovanju svojih verskih dolžnosti) kažejo izobražene katoličane. Nato so na odru nastopili mladeniči (telovadci) prvič v igri »Dr. Vseznal in njegov sluga Štipko Tiček«. Dobro so jo pogodili. Iz srca smo se jim smejali. Za sklep smo imeli srečolov, ki je mnoge razveselil z dobitki. Društvu kličemo: Le naprej pc začrtani poti za krščanski napredek slovenskega ljudstva.
Iz ljubljanske okolice
V Borovnici priredi izobraževalno društvo na praznili Matere božje dne H. decembra ob 3. uri popoldan v proslavo njenega prikazovanja v Lurdu gledališko predstavo »Lur-ška pastarica«, i g rok a z v 5. dejanjih, s kratkim nagovorom.
g .\ovice iz Šmartna pod Šmarno jjoro. Dne 22. t. ni. je predaval na občnem zboru našega izobraževalnega društva g. Ivan Pnd-iesnik z znano svojo zgovornostjo. Po njegovem govoru je volil telovadni odsek načelnika. Izvoljen je skoraj enoglasno br. Andrej Ceser.j. Veselo gibanje se je začelo med našo vrlo mladino. Brž se je vpisalo mnogo naraščaja za telovadni odsek. Izobraževalno društvo vrlo deluje za izobrazbo ljudstva. Kar ie dobrega v njem. hiti v društvo. Prav tako. Le čvrsto naprej. Kdor ne gre z nami, gremo preko njega. •--- Velikega gospodarskega pomena je državni pletarski tečaj, ki ima. v »star šoli« v Šniartnem krasno šolsko sobo, kjer se uči dopoludne 11 mladeničev, popoldne pa 14 deklet. Tečaj vrlo napreduje pod vodstvom g. učitelja Jos. Baran. Moramo se čuditi, kako je mogoče, da je v kratkem času od 1. oktobra t. I. dosegel prekrasnih uspehov.
—	Sena iz državne podpore smo prejeli šest vagonov v našo občino. Veliko dela jc imel ž njim načelnik naše hranilnice, g. Alojzij Tršan, ki se je te dni na nogi ponesrečil. Bog mu plačaj in podeli ljubo zdravje. Seno je prav dobro in osramoti one, ki so mu že naprej zabavljali, češ, »le nikar se ga ne veselimo«. Pripomniti pa moramo, da odločno obsojamo dejstvo, da. so nekatere prosilce prezrli. Pravdno so se zglasili pri županstvu ter naročili pri hranilnici, ki jih je vpisala v zapisnik. Oo-sordarska zveza pa ni poslala za nje sena. Ne-voljni so, žalostni so, vdove jokajo, češ, kam hočem z blagom? Zato zahtevamo, da se ta krivica poravna. Kedaj se postavi tacenski most? Naveličali smo se okornega broda. Po-žurite se možje, ki ste tukaj merodajni. Ljudstvo trpi in dtago plačuje prevoznino.
g Iz Preske. Slovensko ljudstvo je pobožno ljudstvo. To pričajo lepe cerkve in lepe kapelice, katere postavljajo ljudje v čast svetnikom, posebno v čast Matere božje. Pogrešali smo vaščani v Preski lepe kapelice, ker stara kapelica pod vasjo je bila silno v slabem stanju. Večkrat smo se menili, da bi napravili lepo kapelico, pa ostale so le pobožne želje. Letos pa se je vaščanom izpolnila ta želja. Dobra roka se je našla. Za vse dobro vneta veleblagorodna gospa Josipina Jarc, vele-posestnica v Medvodah, je že lansko leto na-ločila, da naj se postavi pod vasjo lepa kapelica. Letos je bilo delo dovršeno. Krasna kapelica je bila blagoslovljena pretečeno nedeljo! Je res kinč za Presko vas! Posebno lepa je podoba Matere božje v kapelici. Da se je delo tako lepo dovršilo, ima zasluge tudi g. dr. Maksimilijan pl. VVurzbach. Pozni rodovi se bodo spominjali veleblagorodne do-brotnice in marsikateri Oče naš se bo zanjo molil. Na tem mestu bodi izrečena iskrena zahvala blagi dobrotnici, katera je tudi pustila zidati lepo mrtvašnico.
Iz raznih krajev Gorenjske.
g Iz Bohinja. Izobraževalno društvo v Srednji Vasi je priredilo v nedeljo, 22. t. in. zabaven večer s petjem, deklamacijo iu igro. Domači pevski zbor je zapel Aljaževi »Oj planine!«, »Ne zveni mi« in več drugih lepih pesmic. Zelo je ugajala pesem »Oljki«, ki jo je deklamoval preprost knietski fant. Naj bi se ob nje odmevu vzbudilo med ljudstvom živo zanimanje za krasno Mohorjevo zbirko (ire-gorčiča! Nato so domači igralci igrali šaloigro »Zamujeni vlak«. Dobro so pogodili svoje uloge. — Pošteni fantje, le pogum! Gotovo imate od take poštene zabave, ki vam obenem bistri um in blaži srce, več dobička in bolj v resnici zadovoljno srce, kot pa ga ima oni, Ki išče svoje veselje pri špiritu in sploh v umazanem življenju! Dandanes ima prihodnjost le oni, ki mu je mar resno delo. izobrazba duha in srca, in le tak bo užival ugled in spoštovanje v javnem življenju, preko drugih pa pojde pošteno slovensko ljudstvo naprej! Dobro si zapomnite to, fantje, in v tem smislu se odločite za ali proti!
g Gorje. Slavnost v Sebenjah. Sebcnjska cerkvica je podružnica gorjanske fare. Letos je minulo 300 let, odkar jo je posvetil tedanji ljubljanski škof Hren. Slavnost je prišel povzdignit naš drugi Hren, naš Anton Bonaven-tura. Vodil je procesijo iz farne cerkve v Sc-benje, ondi jc imel na prostem navdušeno pridigo in v cerkvici slovesno sveto mašo. Slav-nosti se je udeležilo skoro dvatisoč vernega ljudstva od blizu in daleč; lahko rečemo, da sebenjska cerkvica take množice še nikdar ni videla, odkar stoji. Opazili smo v procesiji vse domače iu nekaj tujih društvenih zastav. Bog daj, da bi sebenjska tristoletnica imela za vse udeležnike obilo uspeha. —- Oorjansko bralno društvo spi spanje pravičnega. Poleti so tožili, da ie vroče, da so trudni, obetali so, da bo po zimi več življenja. Zima je pred durmi, pa še vse spi. Na noge!
Dolenjske novice.
Iz fct Ruperta.
d Nova železnica je napravila toliko vpitja in razburjanja takoj v pričetku, obljub in obetov je bilo na cente, a danes ima Št. Ru-pert, ta imenitni Št. Rupert, na Rakovniku »kolarnico« = leseno kolibo brez stropa s tremi stenami. To je pa že malo preveč.
d Občinski proračun je izdelan. Doklade so tudi letos silno visoke, vendar liberalci nimajo nič proti temu, ker sami gospodarijo; prej so pa vedno vpili, če tudi so bile dokLid,.' samo 35 do 38; letos so pa črez 50 in lani črez 60!
d Tožba za vodo je stala do 200 kron. Kdaj se bodo ljudje spametovali!
d Cena vina je 16—18 krajcarjev, pa se že dviga.	.
d Vžigalice »V korist obmejnim Sloven-cem!« se dobijo v trgovini M. Appe. Mladeniči iu možje, kupujte le te vžigalice!
Iz raznih krajev Dolenjske.
Kandija-Šmihel-Stopiče. Drugo nedeljo, dne 1.3. t. m., priredi »Kmečka zveza za novomeški okraj« v Smilielu v novi dvorani shod, na katerem bodo govorili tajnik S. L. S. dr. Val. Rožič o kmečkih organizacijah, učitelj na Grmu g. Lapajne o starostnem zavarovanju kmetov, šmiliel-ski kaplan g. Tome o lovskem zakonu. Začetek ob 3. uri popoludne. K shodu se vabijo zlasti vsi kmetje in prijatelji kmetov iz šmihelske in stopiške fare.
d Iz Zagorja. V petek, dne 20. novembra, smo pokopali desetletno hčerko rudniškega ravnatelja, Greto. Hodila je v Toplicah v četrti razred in je bila prav pridna učenka. Imela ie lep pogreb, ki se ga je udeležila cela topliška šola. — Teden pozneje smo spremili k pogre-bu gospo Josipino Švaigerjevo. Dobra gospa je bila zelo dolgo bolna. — Ljudska hranilnica in posojilnica se preseli iz dosedanjih prostorov pri (irčarju v novo poslopje Ljudske gospodarske zadruge pri cerkvi. Prihodnji če-tetek, 10. decembra, bo imela tamkaj svoj prvi uradni dan. Toliko v vednost.
d Iz Zagorja ob Savi. Socialni demokratje pri nas kaj pridno delajo. V Zagorju jim je seveda večina zagotovljena, zato so se vrgli bolj na zunanje občine. V kotredeški občini so imeli že en shod pri Francku. Dosegli niso nič. Ra-zun pristnih pristašev ie prišlo poslušat tudi par n-Sih ljudi, da bi vsaj videli, kaj je social-nc.demokraška modrost. Enkrat, pravijo, je prav, če jih človek sliši, v drugič toliko bolj gotovo ne gre več poslušat. Dne 6. decembra bo drugi shod v Kotredežu. Nimamo nič zoper to. Vspeha tako ne bo nobenega. Socialni demokrat in kmet je ravno tako, kakor ogenj iu voda. Kmet. ki bi delal za socialne demokrate, bi pljuval v svojo skledo. — Shod so imeli demokratje tudi v Izlakih, seveda jih ni nihče poslušal. Naši ljudje že sami vedo, da je naš kandidat dr. Ivan Zajec, zdravnik v Ljubljani, (i. Cobal naj ostane za enkrat še samo kandidat. — Še ena prav socialno-demokraška. K našemu rudniku je prišel delat dober mladenič. Demokratje so zavohali, da je malo boljši, kakor so sami. Hajd po njem, ne sicer s pestmi, pa s toliko bolj strupenimi jeziki. 'Preiskali so iiin menda žepe in našli škapulir v žepu. Zdai pa smeh in zabavljanje in smešenje. To so tisti ljudje, ki nikomur ne jemljejo vere, ki pravijo, da jih vera nič ne briga. Resnica jc seveda, da so naši najhujši demokratje popolni brezverci in da so jih pri nas že mnogo zapeljali. Ali pri vsem tem se pravi možje vendar ne boje njihovega smešenja; nai zabavljajo, mi gremo svojo pot naprej, oni silni, mi mirni, saj vemo, da je imela resnica vedno mnogo sovražnikov, zmagala je pa le povsod. Tako bo tudi pri nas, če tudi ne še precej. Toliko pa rečemo: prava prostost ie pri nas, oni poznajo le eno: ali z nami ali pa po tebi.
d Iz Sv. Križa pri Kostanjevici. Mlad'; »Izobraževalno društvo« ima svoje težke in vesele ure. Težke, ker se mora boriti z raznimi težavami, vesele, ker ga navdaja trdna za-
vest, da jih premaga in ustvari v svoji župniji novo, lepše življenje mladini in odraščenirn. Med težavami je največja ta, da društvo še, nima lastnih prostorov, ki mu iili je treba za shode, predavanja, razne prireditve, za čitalnico in podobne stvari. Toda vse kaže. da :>oj-de ta največja neprilika kmalu s pota. Kajti društvo nima le neprijateljev, k. pa. Kar povemo resnici na ljubo, niso ravno mnogoštevilni, četudi strupeni, ampak ima tndi vnetih, odkritosrčnih prijateljev in pokroviteljev. Prvo mesto med blagimi zaščitniki upai-cinega društva zavzema ljubljeni gospod župnik. Obljubil ie velikodušno podpirati zgradbo novega društvenega doma in vse lepo društveno stremljenje. -- Delo v društvu obsun dozdaj bolj v pripravah. Prvo predavanje je začelo s kmečkim stanom. Obravnavalo je zgodovino kmetskega stanu. Na Šteianji d,in priredi društvo zanimivo predstavo. »Mlini pod zem-lio« Ml io težka je. Toda naši vrli mladeniči sn oorok, da bo krasno uspela. — V društvenem uačitii je, pripomoči domači iriri do gospe, daiskc organizacije. Zlasti se zdi društvu i.\ enkrat potrebna vinska ".adrnga. Vzrok te misli .ij dejstvo, da je vinoreja /a križevsko /.upi ijo poglavitni dohodek. Povod pa je to. da se vino letos ne razpečava tal.o brzo in za t.ikf, cciic. ko druga leta, dasi ie letošnia kakovost vina izvrstna. V prihodnja more takim i,'.ilikam odpomoči Iu umno urejena zadruga. DruMvo stopi v ta namen v dogovor z »vl„spoi!iirsko zvezo« v Ljubljani, potem pa zbere gospodarje v svoji sredi, da se pomenijo. V glavnem bi bil način za osnovanje morda ta-le: V jeseni bi dovažali gospodarji zadrugi grozdje. Na ta način bi bila vsaka goljufija izključena. Zadruga bi proizvajala vino po najbolj priznani metodi ter ga oddajala »Gospodarski zvezi« v Ljubljani. Ta bi pripomogla našemu vinu, ki je že sedaj na glasu in je dobilo premijo celo v Parizu, lahko do svetovnega glasu. Korist vinske zadruge pri nas bi bila dvojna: gmotna in uravna. Gmotna, ker bi se denar za vino redno in gotovo dobil. Nravna, ker bi ne zaostajalo vsako leto preveč vina doma, bi se ga torej toliko ne spilo in ne delalo ljudi lahkomiselnih in lahkoživih. Torej če namera »Izobraževalnega društva« uspeje, vsa čast! 1'oda društvo tudi na druge potrebe ne bo pozabilo. Zlasti bo njegova skrb mladina. Za telovadni odsek se že oglašajo mladeniči in silijo, da sc kmalu ustanovi. Društvo bo ustreglo želji in skušalo vzgojiti četo junakov, da bo vsa Dolenjska ponosna nanje. — Tudi ženski in dekliški oddelek »Izobraževalnega društva« pride v večji meri na vrsto. V Marijini družbi pa se osnujejo odseki za smotreno in praktično izvrševanje krščanske ljubezni. - Torej naše »Izobraževalno društvo« je polno lepili upov in misli. Do jih pa tudi izvršilo, ker hoče vse za-početi z mladostno vnemo in premišljeno ter z jekleno voljo odstraniti vse ovire.
d Dobrepolje. Vrl mož. Vnedeljo je umrl po kratki bolezni posestnik Janez Strnad, po domače Rjavčev s Ceste. Bil je odbornik do-brepoljske posojilnice in kmetijskega društva že od ustanovitve. Vedno jc stal v vrstah S. I S. bil njen zaupnik in dober agitator. Pokojni jc bil skrben in varčen gospodar m vnet za gospodarski napredek. Pečal se jc tudi s čebelarstvom. Družina ie izgubila dobrega očeta, vaščanjc blagega soseda. Pokoj njegovi
zlati duši!	,
d Šentjanž na Dolenjskem. Letos na god sv Martina ie umrl na Kalu posestnik Janez Trinkavs, po domače Potokar ki je bil skozi 30 let cerkveni ključar pri kalski podružnici sv Martina in vseskozi mož poštenjak, usmiljenega srca in dobrotljivih rok. Vsem znance m posebno gg- duhovnikom, ki so kdaj službovali v Šentjanžu, bodi priporočen v po-
božen spomin! — Naši vrli Mohorjani so darovali za obmejne Slovence 18 K. s g Ljudska knjižnica se je ustanovila v Cemšeniku. V izobraževalnem društvu se bo s tem pričelo novo življenje. Bila je knjižnica pač žc nujno potrebna, od vseh strani so se oglašale želje po knjižnici. Napredujemo. Izobraževalno društvo je lahko ponosno na vspelie, ki jih je doseglo pri nas. Ce pomislimo, da so pri nas šolske razmere skrajno slabe, kakor malokje (šola je enorazrednica in še to mnogo učencev ne more redno obiskovati radi oddaljenosti), tako da se more v šoli komaj za silo branju priučiti, se mora človek čuditi tej zavednosti. Dobili so veselje do branja in knjig. Odtod zavednost. Pozna se to pri volitvah. Ljudje vedo, za kaj gre. Zato nas prav nič ni strah volitev, ne deželnozborskih, ne občinskih. Pokazali bodo naši ljudje, kaj znajo. Le s pogumom naprej in nikar se ne strašite še poseči v žep, da bo mogla knjižnica iz svojega zaklada nuditi vsakemu »novo in staro«.
Notranjske novice.
Iz Logatca.
n Naši »Sokoli« so se začeli gibati tudi na izobraževalnem polju. Kake? Ustanoviti hočejo v Logatcu kar dve ljudski knjižnici, eno v Dolenjem in eno v Gorenjem Logatcu, (Kaj pa v Zibršah, ali ne bi tudi tam kazalu?) V ta namen zbirajo v prvi vrsti okrog svojih pristašev prispevke, pa tudi naših ne pozabijo. Seveda, knjižnic lahko ustanovijo, kolikor jim drago, toda kdo se bo teh knjižnic posluževal, je drugo vprašanje. Tistih 10 ali 20 »Sokolov«, ali kolikor jih je, itak ne potrebuje nikake izobrazbe, ker so vsi zelo zbrihtani in prosvet-Ijeni. — Čemu potem knjižnice? — Ali so bratje »Sokoli« res tako otročji, da mislijo loviti s temi knjižnicami naše ljudi? Joj. kako se motijo! Ali nimamo dveh izobraževalnih društev v Logatcu, in obe društvi imata zelo lepe knjižnice, ki ustrezajo v istini svojemu namenu. Ce povemo, da se je prebralo v obeli društvih letošnje leto nad 1300 knjig, smo povedali dosti.
n Nezaupnico dajejo »Sokoli« s svojima knjižnicama samim sebi, oziroma stranki, ki ji pripadajo. Dokaz! V Dol. Logatcu sta bili dve bralni društvi: liberalno in socialnodeinokra-ško. Te dve nista za nič, torej po njih! Iz razvalin naj vzraste knjižnica, ki bo ljudi izobraževala, kakor bi s »trahtarjem« vlival. In v resnici so napravili godljo. Obe društvi so zvarili, tretjo pritiklino bo dodal pa še »Sokol« s.svojimi »nemohorskimi« knjigami. (Mohorjeve knjige namreč odklanjajo, ker so premalo izobraževalne!) Krasno! Toda, bratje »Sokoli«, to se pravi pljuvati v lastno skledo! S tem jasno priznavate, da obe dosedanji društvi niti toliko nista bili vredni, da bi nadalje obstojali. — Drug dokaz! V Gor. Logatcu jc bralno društvo in v Gorenji vasi tudi -- obe liberalni. Kaj ne, bratje, oboje za nič! Pritrdimo. Ali sta premalo živahni ali premalo svobodomiselni? Oboje. Ali menite, da bo vaša »Ljudska knjižnica« oboje nadomestila? Kaj še! Saj poznate svoje ljudi. Trdi so in neobrezani na srcih in na ušesih. Cc boste še bolj ponujali svojo robo, se jih ne bo vendar nič prijelo. Zato pamet !
nŠolskih otrok sc poslužujejo »Sokoli« za pobiranje prispevkov. Gledali smo te dni drobno dekletce, kako jc vse premrto od mraza pritiskalo na liberalne kljuke iu prosilo kronic za nameravani knjižnici. To ie res junaštvo od strani »Sokolov«, da mu ga ni para! Niti enega ni tako pogumnega, da bi šel od hise do
luše za svojo »dobro« stvar, ampak drobno šolsko dekletce naj gre! Kaj pa pravi k temu šolsko vodstvo v Dol. Logatcu ? Ali tako pazi na svoje otroke? Bil je nekod nek slučaj z »Domoljubom«, ki so ga otroci hodili iskat na pošto, pa .ie bil strašen direndaj v liberalnem taboru. V tem slučaju pa šolsko vodstvo gotovo ne bo nič ukrenilo.
n Nek sokolski matafir je pretepel nekega našega telovadca na Kalcih. Ime na razpolago! Vzrok: Kalški »Sokolec« ne pusti, da bi hodil fant v »Izobraževalno društvo«, oziroma v njegovo telovadnico. Lepa svoboda!
n Dekliška zveza izobraževalnega društva v Gor. Logatcu nam je priredila dne 22. novembra nad vse lepo zabavo. Deklamacije, petje, igra --- vse je bilo tako dovršeno, da smo se čudili. Čast našim vrlim dekletom, ki tako razumevajo čas, v katerem živimo! pred vsem pa čast vrli gospodični pevovodkinji zvezine-ga ženskega zbora, ki ga je v kratkem času tako lepo izvežbala. Dekleta, kvišku! Ne za las ne sme iti navzdol započeto delo! — A r.ckaj je vendar treba grajati na tem mestu. Dasiravno je bila zabava tako izborila, kakor šc malokatera, je občinstvo gorenjega konca doline pokazalo tako malo zanimanja za prireditev, da je kar čudno. Zlasti možaki in pa fantje so mrzli. Zato več ognja in manj zaspanosti za društvene prireditve pri možeh in fantih! Dol. Logatec je v tem oziru ves drugačen.
n Igra »Pri gospodi« se ponovi najbrž v nedeljo, 13. decembra ob zelo znižanih vstopninah. Dekleta topot navržejo, kakor čujemo, zo|)et nekaj ljubkih zborov in deklamacij, da zabava nikakor ne bo zaostajala za prvo. Na svidenje!
Vipavske novice.
n V £ilužbi protestantovskega barona. Vipavsko županstvo s tajnikom Skalo vred hoče svojega častnega občana, visokorodnega gospoda grofa Karola Lanthierija spraviti pod kuratelo. Iz zanesljivega vira se poroča, da je gospod grof vsled tega občini takoj vrnil diplomo častnega občanstva. Postopanje občine jc tem bolj čudno, ker je ista pred dobrini letom imenovala gospoda grofa po svojih zastopnikih v krajnem šolskem svetu za predsednika. Na priporočilo vodje Skala pa ga je šele pred nekaj meseci imenoval c. kr. okraini šolski svet v Postojni za kraj. šolskega nadzornika. In sedaj naj bo gospod kar črez noč slaboumen in zrel za kuratelo! Gospod Pctrovčič in vi, gospod Skala, koliko pa vama je obliubil pruski gospod Baron, da sta kar naenkrat začela dvomiti nad grofovo pametjo? Pctrovčič in Skala hočeta biti vneta narodnjaka, zato pa nam navadnim Slovencem kar ne gre v glavo, da sta pričela delati štalažo pruskemu in vrhutega šc luteranskemu baronu Lewetzowu iz Goricc, ki se hoče polastiti vipavske graščine na ta način, da ie predlagal sodišču, naj izreče nad gospodom grofom kuratelo. Pctrovčič in Skala delata s tem jako slabo za slovenski značaj vipavskega trga, da napeljavata slovensko vodo na nemško-prus-ko-protestantovski mlin. Heil !
n Erzeliski učitelj. Poizvcdeli smo, da je notica v zadnjem »Domoljubu« glede gospoda učitelja na Erzclju brez vsake resnične podlage in da jc bila samo izrodek zlobnih jezikov. Ker nočemo nikomur delati krivicc, zato radi vse to popravimo in prekličemo.
n V nedeljo, dne 6. t. m. v Vipavo! Dne (|. decembra ob 3. uri popoldne bo v »labru« v vipavskem trgu zbor »Kmetske zveze« m obenem volivni shod. Predstavil se nam bo naš kandidat vrli g. Jernej Ravnikar: jiride tudi g. dr. Rožič, tajnik S. L. S. iz Ljubljane. Somišljeniki, pridite v obilnem številu, da napolnimo dvorano in se prepričamo, da dne 14. decembra s popolno mirnim srcem zapišemo
i	Jerr.t ?z - <
7 rr//v«ar. r.a V.rc .«:trr. Pr.i.t4. is « P»> .v,- v. r. fvt. rr».	.t.*; i v/ .n'
Vipavska (tekJHka Marijina drtiba
s vt.ti.--.. ' ■ t 'i ;-;z' < icz-
.*.r.:,re z g-o >-• K žabe:*«. '-it vse;.-..h
i c - 4 •• v	■r .	.
Idrijske novice.
ker t govore, za :r.grr.. da .i ve p.n tt/jvatib: obr.a-
y -. Iz Žiro v. y..r..š. i'-* t-?:a.š.-..tga v>
<o: «-«{a društva v, zopet lahko ponos r.. r.a neki -,unašfci« čin. s fcatenm so ve znosni nad tr.:m .zmed r.aš.h. Dve »Sok'....i« sta iožs.j Mart: i ~.v.a ;z Ž:ro-.-ktga vrha radi raz-žai.ienja ča i;udmi — t
šaie na nespodoben nač.n. Obsojen .e bi. na kron giobe. ker "-ot tedr.ve r.. mogel dokazati Mi ga r.t zagovarjamo. ker. kakor se je .zp-.ča,o. de.ar..t n. bilo resnično — m na dobrem :mer,. po t škodovati se ne srne rut. svo:tmu r.asprotr.K,. Vendar trdimo to-ie (ir: tega prepričanja .e z r.arr., -. red ogromna več,r.a r.aše občintj: že samo to dejstvo, da ta obe tož te. ;.. izmed najbolj strastnih »So-koIk'. .r, postaVi.a oieh ljudstva v nepristno Jri to. da . ma ni bik« dosti, da je ob-•ožene. . .-tih prt k .ud svojo trditev, ampak aa -ta r.a.z... ttrr.j hotele strogo uveljavo zakona nad njirr.: to dejanje se nam ne zdi po-ebrio »sokolsko«. Ako mi občinskemu slugu, ki svojo uradno službo izrabija v agitatorične namene, nekoliko stopimo na prste, že kriči vse sokolstvo o denunciranju, češ, da ga ho-čemo spraviti ob kruh. Ako pa njihovi pristaši našega moža, ki z revno hišico in z malo poljem visoko v hribih komaj preživi sebe in svojo družino, takortkoč do kosti objedo: to ie pa vse prav in dobro, kaj ne?! Zato pa »Sokoli« in »Sokolice« srno vam že klicali in vam še kličemo: Vaše društvo nima podlage med našim ljudstvom in je tudi ne bo dobilo. Prevelik »Sokolski dom« ste si sezidali. Samo enkrat je bil poln, pa menda nikoli več ne bo. Ob veselicah in prireditvah gledate vedno ene in iste obraze pred seboj in še teh ni veliko. Pa če boste delali tako, bo tudi takih vedno manj. Dom, za katerega ste delali tlako ob nedeljah, ne bo imel sreče, ampak bo prei ali slej prešel v tujo last in služil drugim namenom. Naše mlado izobraževalno društvo na Dobračevi pa se krepko razvija in to vas hode v oči, da stresate svojo jezo, kjer morete. A prepričani bodite, da ga ne boste zatrli. Društvo bo delalo prej ko slej dosledno po svojem programu: mirno, a odločno in vztrajno.
J n Iz Žlrov. Znani notranjski listič se z dne 7. novembra zaletava v nekem dopisu v nas, češ da se ne bojimo nobene stvari bolj nego nepristranske izobrazbe. Toda boji se najbolj »Notranjčev« dopisunček. Pevče nima miru, odkar smo si ustanovili katoliško izobraževalno društvo. Zakaj se bojite društva in ne pustite, da se izobrazimo. Zakaj se strašite vsakega shoda naše stranke, katerega bi najraje razbili in zborovalce pregnali. Bojite se, da ne bi ljudstvo spoznalo resnice in bi ga vi še dalje farbali, kakor doslej. O veri in Kristusu pišite, o tem pa kar molčite. Poznamo vas in vaše pristaše ter dobro vemo, koliko vere imate. Pustite nas pri miru, raje živimo še dalje v temi, kakor da bi gledali vašo brljavo luč.
n Nepotrebno ie bilo upiranje proti g. ge-rentu Zazuli. Toliko besedovanja in dopisov zoper njega, ko se je izvedelo za namero deželnega odbora, izročiti mu v roke občinsko
V ^..iar-r.-o i' • - Zia pa. ko g. Zazuja -.-i-.- zv-i - -yo«g il.tisj. y> nasprotnik.
Ir. . glas pra-.i o. g. gerentu: P-a-. ziirv. ž njim.
- Predavan* o alkoholizmu .e imti trne 22. —h-a g. -av-atcl. ir. I Je-, <c. Po-, abl.---•	i ter-., varr.-o pnsia*. ..a p redne m
i	t-.'anke. r.aš. ...le pa ne. 7o žc
J verjamemo, ča so .nasprotniki potrebneiši ta-■ kega na-ka, kot natega mišljtnja družine: vendar pa m lepo, da avni funkcionar tako p rez. .-a S. L. s. < >i gospoda pač smemo za-I htevat.. ca jv. v s-.o.ern izobraževalnem delo-..-: . ta?:o ntpr.?trar.s>:. kakor ie v šoli.
.-. N god sv. Ceciliie so priredili cerkveni pe%.. idri.-k. zabavn: večer s petjem in godbo. <-jiiAVi/j .e :-_ka;5n e goeheno društvo in iz-j	proizvedlo vse komade. Pevke in pevci
so :-.:. dobro izurjeni in priznati moramo, da v, od ian: napredovali. Večkrat so udeleženci zahtevali, naj se pesem aii godbena točka ponovi. Za dober vspeh ^ecilijanske veselice gre hvala v pni vrst: g. pevovodiu J. Gruden.
n Bolezen med otroci. Po mestu je več šolskih otrok in takih, ki še ne hodijo v šolo. bolnih. Imajo »ruske«, to je ošpice. *<ekaj razredov ljudske šole so morali zapreti. Neki otrok g. učitelja Šabca je zbolel na krupu in bil v 2A urah zdrav in mrtev.
n Novo pošto bodo vendar zidali na mestu. kjer je .stara erarska hiša št. 279 ob od-b:ralnici. Poslanci »Slovenskega kluba« so se zelo zanjo potegovali, v prvi vrsti dr. Žitnik in Oostinčar. V jeseni ieta 19^/9. mora biti novo poslopje že gotovo in v njem poslovati poštni urad.
n Preselil se je v svoje rojstno mesto Idrijo gosp. Strnad, župnik v Podkraju, tržaške škofije. Dasi je v najboljših letih, je moral radi bolezni pustiti dušno pastirstvo in stopiti v pokoj. Želimo mu, da bi ga domači zrak in domači ljudje zopet spravili k moči.
Iz raznih krajev Notranjske.
n Orahovo pri Cerknici. Iz našega kraja -.e malokdaj kaj sliši, ker smo silno potrpežljivi. Pred več leti se je pričelo prositi za poštni urad, seveda ini bi ga še danes ne imeli, ko bi se nas ne bil usmilil neki gospod, da smo pred desetimi meseci dosegli poštni urad. Pred otvoritvijo je c. kr. poštno ravnateljstvo od nas zahtevalo določeno svoto. da se obenem otvori tudi telegrafski urad. Seveda poslali smo takoj še večjo svoto; ker se je nam odprl samo poštni urad, smo ponovno prosili za telegrai, a še danes nimamo drugega, kot pred poštnim uradom žico ob glavni cesti. Radovedni smo, kdaj pride na vrsto grahovski telegraf, posebno pa še okolica, ki plačuje še višjo potnino za dostavo telegramov. C. kr. poštno ravnateljstvo naj bi se vendar spomnilo na grahovski ix»štni urad, ki še danes ni združen z telegrafom, za kar so stroški že zdavnej pokriti.
Razne M.
Grozen samoumor. Iz Berolina poročajo: V Rukersdorfu je 68 let stara mlinar jeva soproga Lang znosila v sobi »r kup vso obleko in tudi poročne obleke svojih dveh hčera, ki sta se nameravali te dni poročiti, polila obleko s petimi litri petroleja, ^vlegla se na obleko in jo — zažgala. žena je zgorela v plamenih.
Francoski učitelji so ptički posebne vrste. »Augsburger Postzeitung« piše o nekem takem eksemplaru, da je obdaril
St. 49
nekega učenca, ki ni hotel iti k sv. obhajilu. Isti vzgojitelj je nekega jutra vprašal drugega svojega učenca: »Kje si bil?. -Pri maši, gospod učitelj.« — -Kaj, pri I maši? Ti nesrečnež, fanatik, mračnjak!
-e sedaj se drzneš hoditi v ostudno hišo : najnižjega praznoverstva? Ti osle, ti rev-j ni popovski hlapec! Za kazen napišeš petdesetkrat: laz sem sin teme in jezuitov.«
Potem se okrene k drugemu in ga vpraša: Julij, ali si tudi ti bil tako ne^ umen, da si šel k maši? — »Ne, gospod učitelj! Kaj, jaz da bi hodil v cerkev? Vraga je meni za cerkev.« — »Torej, kje si pa bil danes za časa maše?« — Kradel sem na župnikovem vrtu jabolka. Bravo, tako je treba! Ti si bistra, eman-cipirana glavica in dobiš prvo darilo. — Navedeni list poroča, da je ta učitelj naglo in lepo avanziral.
Listnica uredništva, (j. M. št.. Vašega dopisa naslovljenega iz ztiuneljskc obline, nismo mogli prav razumeti, ker ni ih.u jasen. Ker ne poznamo ondotmh razmer, ram ni bilo mogoče priobčiti dopis. Prosimo, pišite j razločno in umevno!
Polažnice
smo priložili tej številki. Izvolite se jih poslužiti čimpreje in poslati naročnino za leto 1909.
Jasna glava, močni živci! Odkar rabimo Kellerjev rastlinski fluid. imamo dobro spanje, nasi živci so poživljeni. ker nas ta osvežuje in nam lajša bolesti. Dvanajstorica za posku&njo pri E. V. Fellerju v Stubici št. 16 stane 5 kron.
Ne verujte, da zlo preide samo od sebe. Ce ste bolni, morate takoj iskati pomoč, kajti zanemarjena bolezen je tem hujša. Kašelj, bo-lečme v prsih, zashženje. pomanjkanje teka. hripavost, nočni pot, slabost, medlost so često znaki nevarne bolezni. Ako se pokažejo taki simptomi, ne čakajte, ampak naročite si takoj Orkenys Lindenhonig-sirup. ki olajša kašelj, pomirja kri, lahko pretrga sliz, ustavi nočni I* t, poboljša tek. poveča telesno težo, olajša dihanje, odpravi zaspanost in zabrani razvoi bolezni. Ce naročite eno steklenico za poskuš-nio za 3 K, eno veliko steklenico za 5 K, na-slcvite pismo ali poštno nakaznico na »Apo-stel-Apotheke« v Budimpešti, Josefsring M. Depot 29.
Kje je krnel?
Prsne
Ogromen banket. Dne 12. t. iti. je bil zaključen mednarodni kongres hotelirjev v Rimu. Ob tej priliki je bil v palači lepih umetnosti prirejen banket, o katerem prinašamo nastopne podatke: Bilo je 1500 udeležencev, med njimi minister Rava, rimski župan Nathan itd. 700 je bilo natakarjev in drugih oseb, med temi 60 kuharjev. Rabilo se je 8000 krožnikov, 10.000 kozarcev, 22.000 nožev in vilic. Gostje so pojedli 4000 komadov kruha, 225 rac, 2225 piščancev, 120 komadov rib, 350 kg riža, a ostalo v razmerju.
d Iz šole. »Jakec, ali si bil pri sv. maši v nedeljo?« »Nisem ne bil.« — »Zakaj pa ne?« »Mama so bili pijani in obleke nisem imei.« _ _
Neuspevajoči otroci
sc hitro zboljšajo, ako uživajo Scot-tovo emulzijo. Boljšanje se pokaže že pri rabi prve steklenice Scottove emulzije.
Scottova emulzija
je sladka kakor crdme in jo radi uživajo in lahko pre-bavljajo. Scottovo emulzijo priporočajo zdravniki vseh dežel najtopleje. PH.tn, i. ,to Qena originalne steklenice sir :	2 k 50 vin. :
znakom Scot-
'»»««•;•»- . Dobi se v vseh lekarnah. :
LOTERIJSKE ŠTEVILKE.
Gradec, 28. novembra.
31, 47, 26, 86, 73.
Dunaj, 28. novembra.
36, 66, 62, 16, 67.
ŽITNE CENE.
Cene veljajo za prodajo blaga od strani kmetovalcev.
Protin
Za 100 kilogramov.
Ljubljana, 30.
Pšenica, domača Rž .... • Oves . . • • Ajda, črna . • Ajda, siva . Proso, rumeno .' Proso, belo . . Ječmen . • • Fižol, koks . • Fižol, mandalon Fižol, ribenčan .
nov. 25 — 19 — 18.50 19 — 18.— 16.— 18.— 17 — 28.— 26.-26.--
revmatizem, trganje, celo najbolj zastarela bolezen se naglo in zanesljivo odpravi 2 zavživanjem iz rasti, snovij pripravljen. Iietnmel- ovega olja protiprotinu in r««»m<. Vsako drgnjenje brez uspeha. Steklenica z navodilom K 6'—. Številna, sijajna priznanja.
Cbem. Pnarm Laboratorlum
KARTj REHMETj, Landn-hut 109. Bavarsko.
2573 26 9
Leposlovni mesečnik
„Dom in W
stane za celo leto K 10 — Naroča se v Ljubljani.
2963
Iščem 3-3
ucenca
za pekovsko obrt. IvanVrtačnik
Karlovska cesta št. 30.
Izvanredna
ponudba
4 pare čevljev za samo K 8' —
Karteliranje konkurenčnih tvrdk je napotilo našo centralo, da je izdala ponudbo samo za zasebnike in gotove okraje.
Jaz sem zatoraj poverjen pošiljati vsakemu dva para moikih in dva para dam« • kih čevljev na trak, usnje galoširano, rjavo au čino z močnimi pod-phtl, zelo elegantna najnovejša fasona, vse štiri pare skupaj po številki za samo kron 8- -
Pošilja proti povzetju, neprimerno se ra-dovoljno zamenja ali denar vrne. 3133 1-1 R. Berger Oswi$cim, 14.
In lranko moj
veliki ilnstrovani cenili z mul 3000 podobami ur, zlatnine, srebrnine itd.
Prva tovarna 5 ur v Brllxu St. 936 (Češko)
Hanns Konrad
c. In kr. dvorni založnik.
Prava švicarska nik. ank.-remon. ara, sistem ltoskojif K 5'—, 3 komadi K 14'—. ltcgistr. Adler-Itoskopfnik. ank..rem.uraK7-— Prava srebrna rem. u a K 8 40. Nikak riziko! Zamena dovoljena 2622 ali denar nazaj. 30 6
i>ol»r-i in
: po ceni :
so Izdelki prve tvor-nlce ur Hanns Konrad, e. In kr. dvorni založnik v Mostu St. 876. (Češko.) - Prava niliel Švicar. ..Roskopl" žepna ura K 5 —. Konkurenčna budilkaK2 90 S ponoči se svetečim kazalnikom K 3*30. Ura z nihalom . K 8 50 Triletno pismeno jam-HS3;) sivo. Zamena ' dovoljena ali " denar nazaj. Razpc šilja proti povzetju ali če se denar naprej pošlje. 2>62 10-3 Bogato Ilustrirani glavni katalogi zastonj in :	tranko.	:
Na revmi
in trganju bolehajo-čim naznanim rad zastonj pismeno, kako sem bil ozdravljen svoje mučne, zastarele bolezni. Karol Bader
Mona-jvo (Huuchen)
Kurfflrstenstr. 40. 16»5
Ako hočete suole dete
imeti zdravo, veselo in duševno se živahno razvijajoče, dajte mu dr. Hommel-ov
Havmatogen. Ne dajte si pa usiliti nobeno izmed mnogih ponarejanji 1935 26—17
Išče se za
= SKLAOIŠCARJA =
priden, pošten, marljiv, močan ako mogoče vojaščine prost mladenič kateri je vajen vsacega dela.
3004 3 3	F. Dolenz, Kranj.
UČENCA
3095 3-1
se takoj sprejme za pekovsko obrt. Več po dogovoru. J. Bašiolc, pek. mojster. Mojstrano.
3	02 i i pozOR!
50.000 parov čevjev.
4	pare čevlje« za samo K 7*—
Vsled plačilnega zastanka nekaterih velikih tovarn sem bil poverjen prodajati večje zaloge čevljev
globoko pod lastno ceno. Prodajam torej dva para moških in dva para ženskih čevljev na zadrgo iz rjavega ali črnega galoši-ranega usnja z močnimi podplati, zelo elegantna, najnovejša oblika. Velikost po številkah.
Vsi 4 pari stanejo samo K 7*— Pošilja se proti povzetju.
l. zweig, izvoz čevljev, Krakov 116.
Zamena dovoljena ali denar nazaj.
Najboliše In najpripravnejše
BOŽIČNO DARILO!
t kos najboljšega Sifona za srajce, 90 cm širokega, 20 m dolgega po K 9* -	, ,	,, I kos najboljšega rumburikega perilnega platna, 90 cm širokega 20 cm dolgega platna po K)--
6 kosov rjuh brez Siva Izdelane iz najboljše lanene preje, lšOX*2J cm dolge, za|amfeno platno Kin3u.
1 kos Elzaške damastne garniture 9 m, 90 cm široke, 8 m, 138 cm široke iz najbol|še m.ko preje K 21 M>.
1 kavina garnitura za 6 oseb votlo robkano v poljubnih barvah K 5 9).
Taista s kvačkami K 4 30.	....
1 ducat 50X1'0 cin velike brisač Iz čistega svltlega platna K 9"—.
1 ducat 60 X 130 cm dolge brisač Iz čistega svltlega platna
K ]3_
1 ducat priznano na|bol|ša kvaliteta huk vzorci 55X'28cm čiste tkanine za hitele In zavode najboljše priporočano K 11'80. I kos jedilne garniture za 6 oseb, čisto platno K 6 50 1 kos jedilne garniture za laoseb, čisto platno K 13 -. 1 ducat čistih platnenih žepnih robcev 48X«8 cm, K 5 90. 1 ducat čistih platnenih žepnih rubcev 52 X «»m, voll° robkano K 8'iio.
t ducat brisič 70 X 70 cm, za|amčeno pristno platno K.i 60, Pošlija proti povzetju vsako množino
tkolnica karol kohn, Nahod. Češko.
Vzorcev ne pošiljam.
3137 1—
UKanoTijepa 1.1881. C. kr. prhr. občna zavarovalnica UstanoTijena I-1881
Assicurazioni Generali ¥ Trstu
S;
e • ■ t 5'
M • £
n o)
■	e
"J •
»•e
s
■	»
■ ■
Glavni
£
- LJr*

lamatveni zaklad nad 300 milijonov kron.
io sedaj izplačane škode nad 890 milijonov kron.
Družba zavaruje:
Na življenje in za doto v vseh mogočih sostavah. Tekom leta 1906 zavarovalo se je pn tej družbi 16.847 eseb na življenje za kapital nad W0 milijonov kron.
Zoper požare, tatinski vlom, škodo pri prevažanju, poškodbo zvonov In zrcalnih oken
Sprejema tudi zavarovanja:
Zoper telesne nezgode in točo.
Pri tej družbi je zavarovan na živi|en]oNjega svetost papež Pij X. in prevzvišeni knezoškof ljubljanski Anton Bonaventura; tudi vsa posestva Njega veličanstva cesarja avstrijskega. 700 21
zastop t Ljubljani: Marijin tr0, Sv. Patra ce.ta 2, i lastni hiši.
POZOR!	ČITAJ!	DOZORI
Pakraške želodčne kapljice
Staro slovito, izvrstno delujoče sredstvo pri boleznih v želodcu in črevih, osobito se priporočajo pri zaprtju in nerednem odvajanju, pehanju, kongestiji, pomanjkanju teka. krčih itd. Nedosežno sredstvo za uzdrž.<nje dobrega pre-bavanja.	3139 I t— I
t^VlJUUflo^
Delovtnje Izvrstno, vspeh siguren. Cena Ja za 12 steklenic (I d/anaistorica) 5 K franko ne vsako pošto po povzatju ali ie se pošlje denar naprej. Manj kot 12 steklenic se ne pošilja. Prosimo, da se naroča naravnost od
P. JURIŠIČA, lekarnarja v Pakracu St. 65
(Slavonija.)
HnJnovelii stekleni nakit za do žit drevesce
T' f
1)! kos. sort. pisanih in srebr st-klen krogl.ic in sadežev skrbno zavitih v k.rtonu, po velikosti In izvršitvi K —'40.
50, 60, -70. --80, I* . 1-30. 2- -6 kos. v kirt. v večji Izvršitvi K -60, •80, --90. Zbirka 24 kos za K -80, I- , 1-20. ~ 3>l kos za K 1-35. 1-60, 2- ; 48 k. K 2-10, 2-50 2 60; ■'.0 k K 2-20, 2-80, 3-20. 3 kosi slekl. balončk. K - 50, angelj za božično drevesce X -40, --50, 60. -l.amctta,angel.lasci srebr. a I zliti, kav. K 06; žica Sveclce 24 kosov v kartonu
rt orrhe .0 kosov K 20.
K - 50, - 60; vetje i"> kosov v kartonu K 58, - 75 dria|cl za svefe. tucat K '50. — Razpošilja proti naprej vposlanim denatjem. naročila čez 2 kroni po povzetju
C.ln kr.dvorni založnik Hannt Konrad! »331 razpoftilji inica v Mostu 1853. 7-5I
Ilustriran glavni katalog na ziht vsakomur zastonj In franko I
■v i/)<tric'fiJto yfate/i želijo <iob/rj. po ceni in *rct<nesljivo-potovali nci/se obrne/v
nSimon^c/Cmetetea
v Jfy'ub//aru 'Jčvloduonshe ulice20. "Osa/tovrstna !Pv/asnilu tia/o se t>rt'xjilaAie>.
Istotam sprejemalo se dobri In zanesljivi zastopniki.
Razglas
V Hinjah vršila se bodeta od sedaj naprej	3i'29 3—3
velika dva živinska semnja.
in sicer prvi 26. januarja, drugi pa 26. marca vaacega lata. Ako bi
bil na ta dan pravnik ali nedelja, pa pri bednji delavnik. Kupci in prodajalci se vabijo.
Najboljfti
češki izvor 1
Ceneno posteljno perje?
S. Benlsch
1584 25— i s najfinejši prsni puh 12 K. — Pri odjem
1	kg sivega, skubllenega. do brega perja 2 K; kg boljšega
2	K 40 vinarjev, polbelega 2 K 80 vin,, belega 4 K, belega skubljenega f> K 10 vin , 1 kg Izredno finega, snežnobe-lega. skubljenega 6 K 40 vin. in 8 K; t kg sivega puha 6 K In 7 K; I kg belega pulta 10 K;
kg se pošlje franko.
uuvueue pujiKije /ako trpežnega, rdečega, modrega, belega ali rumenega nanklng-blaga, I pernica, 180 cm dolga. 116 cm široka, z 2 blazinama, vsaka 80 cm dolga In 58 cm široka, napolnjena z jako lepim, mehkim perlem 16 K, z Izredno finim polpuhom 20 K, z najfinejšim sivim puhom 21 K; posamezne pernice >0 K, 12 k. 14 K, 16 K ; b'azlne 3 K, 3 K 50 v., 4 K. - Za neprimerno denar nazat. Zamenjava dopustna. Pošilja proti povzetju od 12 K višje franko S. BE"ISCH v D.šenlcl it. 71 Cechy - Ceniki zastonl in franko.
Priložnostni nakup!
Krasna žepna ura z verižico K 3-50.
30.000 komadov
lup.jetrli, zaradltega pošiljam i krušno .'Ifi ur Idočo (ne 2 ur) „Oloria" srebrno anker-rem. itrt., švic kolesj.- / lepo gratir okhpjem, s s.ktindnini kazalcem In lepo pozlačeno ali |iu. ebr verižico ni.tr'nt1 no idoč . le za K 3'50.
Nadalje ponudim eno pravo pozlačeno 3-i ur idočo pnker-rem
prve vrste švicarsko uro s pozlačeno verižico za 5 K
Triletno pismeno jamstvo za vsako uro. Razpošilja proti povzetju
S. KOliANE, ScMer-Uhfen-Exportii(ks
3103	KRAKOV št 48.	1- 1
Neštevilno priznam In donaročil — Za neugaiajoče denar nazaj
40—45 met. ostanki.
Prili6na ponudba
barhentnega bla^a, flanele za bluze in srajce, cefirja za obleke, oksforda, platna za brisače in peiilo, ostankov posteljnega blaga. Oitanki najmanj 4 m dolgi, perilni, najboljše vrste se prodajo zaradi izpraznitve skladišča vzorcev. Zavoj za poskušnjo 40 do 50 m izbranega blaga 15 kron.	2942 3 3
M. Szraga tkalnica platna, Nachod, - (Ce&ko.)
Za neugajajoče denar nazaj.

Priporoča se slav. občinstvu slo> venska trgovina pri
„Cešniku"
2554
v Ljubljani
7 5
Stritarjeva ulica — Logarjeva nlica l
po celem svetu znana.	J
Velika izbira jesenskega in sim>	J
skega blaga za ženske in moške	j obleke, kakor tudi zimske velike rute, J
žametaste, ženiiaste, svilnate šerpe in rute.	|
Popolna oprava (bali«) za nevesta.	5 Strogo poštena postrežba. Cena najnižja. S

Slovenska trgovina
,Pri platnarici'
Poga&arjev (sadni) trg itev. 3
priporoča slavnemu b. g .t to zalogo
občinstvu svojo 2555 5
manafaktarnega blaga.
Nizke cenel Točna postrežba!
Lepe, sveže, brezvejne
bukove hlode
dolge 1 80 in 2 35 m 2888 4 kupuje po najvišjih cenah
franko kolodvor kupca ali prodajalca
v
Fran Svigelj
ovarna stolov, Breg, p Borovnica.
naročite ceniK ar
zlatnine ia srebrnine,
ki ga pošljem zastonj in po-3134 štnine prosto. 26 1
Velika zaloga ur, samo švicarskega izdelka. Vsaka ura je natančno preizkušena in se jamči. — Ne naročajte ur od tujih židovskih tvrdk, ampalt obrnite se na tvrdko
FR. P. ZAJEC,
urar In edini zastopnik švicarske tovarne nr. — IJnblJaaa. star. tr* 28
r
Pozor vzbuja v zdravniških krogih In pri SI
širšem občinstvu
iinatdbi imertiki liane v.d.
LOVACRIM
K
Zakoniti n-|am( t.dllk naDuniju In v Bruslju 1906: zlati svetinja list kril In diplomi LO-VACR1N je vodi za lise,
ki jo priporoči md 2000 zdnv-nlkov In med čiioplsj'.
LOVACRIN d d oliv. laitm zoret nar. barvo - Ceni vel (teki. LOVACRINA » več mesecev 5 K, 3 itekl 12 K, 6 itekl 20 K V dosego čisto bele, neine In line kole m obrizo In rokah ter po viem telesu proste II-ii|ev, o gre.v Itd , nij se ribllo le sledeči po viem ne-ikodljlvl, doslej nedoieinl LOVACKIN Izdelki: Novi-cr In-milo p(, | K, 3 koil K 260; Lov ter In-cr«m« v lončkih po 3 K In 5 K, L ovac rln -toi-«t n i voda v itekl. po 3 K In 5 K ; L o v » c r I n • lepotlto (belo. roza. creme) v kart po 3 K In 5 K Itd razpolflji po povzetja, ali če h denir pošl|e niprel (lavui nlogi
M. Feith Nachf.,
Dunaj VI., Marlahllferstrasse 45.
D biva se v Ljubljani pri: Anton Kanc-u. dro-gerija; Jos. Mayr-Ju, lekarna .pri zlatem jelenu"; dalje v mnogih drogerljah. parfumerljah in .2592	lekarnah monarhije.	4 3,
Za Božič 1908
New-York n London nista prizanašala n ti evropski celini ter je velika tovarna srebrn:ne prisiljena, oddali vso svojo zal go zgolj \ roti majhnemu plačilu delavnih moči. Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Pošiljam torej vsukomur sledeče predmete le proti temu, da se mi povrne
K 13*80 in sicer: 6 komadov najfinejših namiznih n žev s pristno
angleško klinijo ; 6 kom amer pat. srebrnih vilic iz enega kom 6 kom amer pat. srebrnih jedilnih žic; 12 kom. amer. pat srebrnih kavn h žlic; 1 kom. amer. pat. srebrna zajemalnica za juho;
1	kom. amer. pat. srebrua zajemal za mleko: 6 kom. ang. Viktoria časJc za podklado;
2	kom. efektnih namiznih svečnikov; 1 kom cedilnik za čaj; 1 kom. najfin sipalnica za sladkor.
42 komadov skupaj samo K 13*80. Vseh teh 4t predmetov je p^prei stalo K 80 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni K 13*80 Američan-ko pat srebro je znano, Je skoz in .-koz bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let, za kar se garantuje V najboljši dokaz da le-ta inserat ne temelji na nikakršni slepariji, zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago všeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdor ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasno garnituro, ki je posebno prikladna kot prekrasno
boiično In novoletno darilo kakor tudi za vsako bo'jše gospodarstvo.
Dobiva se edino v	2986 3
A. HIRSCHBERG-a
eksportni liiii amer. p»l. srebrnega blaga
n» Dunajl II., Rembrandtstr. 19 0. Tel. 14597.
PoSilja se v provincijo proll povzetij
Pristno stveno
Izvleček Iz pohvalnih pisem Bil sem s poliljatvljo krasne garniture jako zadovoljen.	Ljubljana.
Oton Bartusch, c. I. kr. stotnik v pcSpolku. S pat. srebrno garnituro sem jako zadovoljen. Tomaž Kužanc, dekan v Mariboru.
______Ker je vaja garnitura v gospodinjstvu jako
koristna, prosim, da mi po5l|ete še jedno.
Št Pavel pri Preboldu.	....
Dr. Karr.llo Bti-.i., 'il in tovarniški zdravnik.
S poslanim nairlznim orodjem sem zelo zadovoljen Mihael Kovačevlč, ravnatel' pomoin. uradov dež. pri vladi v Sarajevu	Sarajevo 2i. oktobra 1S0I.
! Stojte! smatrate
i jedilno mast
------J (kokosovih orehov)
že na]bol]So? „Cerei" mast nI le najboljša In najčistejša, ampak tudi naj-cenejia In najlzdatnejia mast, kar Jih poznam. -
677 6
Naročujte lepe cenike s koledarjem zastonj! Naslov: Fr. Čuden, Ljubljana
Lepa božične in noooletna dorlln.
Domača najcenejša in najbogatejša tovarniška zaloga na Kranjskem, izvoz ur, zlatnine in
srebrnine na vse kraje sveta. Najfinejš. šivalni stroji, kolesa in vse
kolesarske potrebščine. Na ogled in obisk uljudno vabim
Franc Čuden
urar, trgovec, posestnik In delničar švicarskih „Unlin" ur. V Ljubljani, nasproti frančiškanske cerkve.
3136 5 1
Veliko božično znižanje cen
v dunajskem ljudskem skladišču oblek
Wiener Volkswarenhaus Dunaj Vili, Aiserstrasse št. 63.
j
in u
mmm ti
V.; : pil\\ ■>!> •i V., f
■mm
fppi 'im
•o
o
e
'a S
3132 1-1
Elegantna zimska obleka iz angl. aH gladkega blaga za kratko jopico K 14*50, ista, toda z dolgo jopico K 21"50i suknena |opica, podložena K 8 60.
Krilo z gubami, s svilen, vžlvl v s vrstah Iz angl. ali glndk. blaga K 8-90i reki. krilo, elegantna las. K 3-90) sukneno krilo v vseh barvah K 10-50.
Dežni pla« Iz lodna I tO cm dolg. ne-premočljiv, zi gospode in dame v vseh
barvah K 9 80. Krilo Iz lodna, krasna lasona v vseh barvah K 5-90.
Svileno klot. ipodnja suknja s flanelasto podlogo K 3*50, bogato nakiSena, krasna fasona K 4'70
Flanelasta bluia po modernem vzorcu K 2'20. Barhenta.!. bluza,'perllna lepa K 2 50 Velour- la-nelasta bluza, perilna, moderna K 3 90. Svi ena bluza v vseh barvah, bogato n.kičena K 6 50. Baržun. bluza z mnog gubami v vseh barv. K6'50.
Flanela za bluze, krasen vzorec K -'34 Barhentl, moderni vzorci K — 49.
Trlcot-srajca za gospode v vaakl velikosti K I '701 ia "akovost s kit. podlogo K 2 50, Srajca za turiste v vsaki velikosti K 2 60| Trlcot hlače za gospode v vsaki velikosti K 1-70, s kožuhovlnasto R	podlogo K 2 40	__
Pozornost vzbujajofa pliš-jopica z lično garn. ovratnikom K 13-—, rjava K 14-50.
»i?
1 kos la pisanega a l damaslovega gradlna K 9 50
1 kos svežno bele tkanine za 6 sraic . . K 6 90
1 kos postellne ode|e........K'"®"
1 kos posteljnine.........^
Tricot-lelovnlk za dame komplet, velik 1 60 „ , s kož. podlogo K 190 Tricol-hlače za dame . . . • K 1;60 , , s kožuh, podlogo K 2-20
Pristni ruski ovratnllTiz kpžuhovlne s 0 kras-
„!„.( renki «70 cm do g, K 7-80. r|av iv 8*50, 1X2 mdolgK 6 50 rjav K 7 20, 190 cm dolg K 5 90, rjav K 6-50
Krater rase omtnlit 3 m	dolg, pcdloien s ležso s?i:o s	6 ličnimi obeski, pritožno tna	cena K 14'—.
Razpošilja se le proti povzetju.
Svarimo vsakogar,
ki ka&lja, (e je hripav, zasfezen nima pravega teka, £e zapazi da pojemlje teža telesa, Ce <e ponoči poti, se čuti slaboten in izpehan,a!i če zapazi nevarne znake na družini, naj takoj naroči Črkeny-jev lipov med sirup), da prepreči nadaljno razširjanje bolezni.	3059 8—1
Črkeny-je» lipov med (sirup prekaša vsa podobna sredstva, pomiri kašelj !n bljuvanje krvi, izvrstno topi sliz, zboljša tek in odpravi nadležni slabeči nočni pot. V angleški razstavi odlikovan z zlato kolajno. Vzorčna steklenica stane 3 K. I ve'ja steklenica 5 R, in 3 velike steklenice, poštnine prosto IS K. Naroča se proti povzetju ali če se pošlje denar naprej pri edinem izdelovalelju
Orkeny's lekarna pri .Apostolu', Budapešta, Josefsrlng 64. — • Depot 29.
NolbolJJe Švicarske ure, : zlatnina In srebrnlna:
se dobe po najnižjih cenah pri sloveči domači tvrdki
H. SUTTNER, tirar
Ljubljana, Glavni trg na-
------sproti rotovža ———
Prosim, zahtevajte novi veliki cenik, kateri je ravno izšel in se pošlje zastonj in po-2574 štnine prosto. 7 — 5
Najbolj varno naložen denar!
Stanje hranil, vlog:
nad 29 miljonov kron
Rezervni zaklad:
nad 900000 kron.
Mestna hranilnica ljubljanska
v lastni hiši v Prešernovih ulicah štev. 3,
poprej na Mestnem trgu zraven rotovža,
sprejema hranilne vloge vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne ln od 3. do 4 ure popoldne, jih obrestuje po 40/0 ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu. — Rentni davek od vložnih ob-esti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem.
Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodiiča denar maloletnih otrok in varovanoev.
Denarne vloge se sprejemajo tudi p i pošti in pctom c kr. poštne hranilnice.
— Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se prekinilo njih obrestouiOe,
2538 5	_
IE
1

:: Še vedno najboljše in najcenejše so naše ::
slamoreznice
katerih imava nad 100 v zalogi in si vsakdo najlažje izbere.
Tudi vse druge stroje za kmetijstvo in mle-^ karstvo imava v zalogi po najnižjih cetiah.
umri llllllilisiiiiiirTTiiiTTTiTTirrvt-
i
nimniniTtii
mimirniin
r" i
Kdor si torej misli slamoreznico kupiti, naj ne zamudi priložnosti in naj zahteva najin ilustrovani cenik, katerega dobi vsakdo 2737 zastonj in poštnine prosto. 26- 4
Kari Kavšeka nasledniki
Schneider & Verovšek
Ljubljana, Dunajska cesta štev. 16. iitmimumimiiiiminmii
■	9140 O
Urti864. Prva domača slov. pivovarna ™
G. AUER=jevih dedičev
Ljubljana Wolfove ulice št. 12 Ljubljana.
Telafon 210
2549 9
Priporoča slav. občinstvu in spošt. gostilničarjem svoje izborna
:: marčno pivo::
v sodcih in steklenicah-
apneno-železni sirup.
Ta je ie 39 let uveden, zdravniško preizkušen in priporočen. Izborno sredstvo za tvoritev krvi in kosti. Odstranjuje slez, pomirile kašelj in vzbuja slast. Pospešuje prebavo in reditev.
Cena steklenici K 2 50, po pošti 40 vin. več za zavitek.
Sarsaparila-sirup.
Ze 34 let uvedeno in najbolje preizkušeno mazilo. Lajša in odstranja bolečine v udih in kitah, kakor tudi nervozne bolesti.
Cena steklenici 2 K, po pošti 40 vin. več za zavitek.	2849 14-4
K. K®5S.S Dr. HellmQnn-OQfl lekarna „zur BarmlierzKkeir, (Herbal)ny-Jeo naslednik)
V zalogi Ja še pri gg. lekaraarjlh v Llubljani, Beljaki, Celju, Celovcu, Črnomlju, Nov. Medu, Reki, Ssvodnju, St. Vida, Trbliu, Trstu, Vellkovou In Voliperka.
Dunaj, VII.j S. Kaiser-str«,88e 73-75.
Dobro izurjenega, spretnega
strugarskega pomočnika
sprejme takoj v stalno službo Fran Švigelj, tovarna stolov Breg, p. Borovnica. Plača po do-govoiu.	2887 4
Velika Zaloga
modnega blaga in narejenih oblek, Jagrove srajce in spodnje obleke za možke, ženske in olroke. Velika Izbera raznovrstnih klobukov.	3162 F. Milan Poljanšek, Dol. Logatec.
Kdor hoče kupiti sveže In dobro blago ter po zelo nizkih cenah, naj si ogleda to velikansko zalogo pri	2591 10—g
IVAN SAVNfKU v Kranju
po domače pri Besenčanu na glav. trgu.
Tukaj se dobi vsakovrstno sukno za moške obleke, najnovejši vzorci za ženske obleke, kakor tudi lepi porhanti, kambriki, pisano blago za moške srajce, platno za rjuhe, porhantasta rjuhe, odeje (kovtrl1, koci, garniture za postelje, platneni cvilh, lepa močna bela kotenlna z imenom „Besen6anovo platno" kakor tudi srajce, spodnje in zgornje hlače, spodnja krila, rokavice, nogavice, ogrinjalhe, šerpe, volnene in svilene rute in še druge stvari. Tovarniška zaloga zgornjih jop ter nepremočljivih pelerin za ženske in moške po zelo nizkih cenah.
KrojaSI In Šivilja Imajo znaten popust na drobno in na debelo.
Istotam se dobiva pristno bizeljsko
rdeče vino po 36 vin. liter.
belo in
r	
i	E
	o
■	>
1	m
	
j	
I	O
1	>
	
1	
Nova slovenska trgovina v Ljubljani
Nizke cene I Stritarjeve ulice 4. Solidna postrežba!
Lcnasi & Gerkman
Slav. občinstvu naznanjava, da sva otvorila novo trgovino z manufakturnim in suknenim blagom.
®	3135 3-t
CSi <
o
I i
I
o
Vzajemno podporno društvo v Ljubljani
UBtfOri tlt !L H *HHrormi ii	porottro« KOBfiUSi M & H
M 200 krom rinar. n« leto.
sprtem«hranilna tIoio nn *L J® ■(•» delavnik od8.dolS.oi« P° * I4 • k«» 50
5000 ur zaslon) s&e
no In poit.proito.
Kron	Kron
Hosk. pal. J - budilka . 3 40 srebr. rosk. 6' sveteča 3— želez . V - z bit| n. zv. 5'-irebr. dvoj.	kuhinjska . 3 —
plaič. . 8 -
Izvirne Ornega, ScbtffUnKg, OlaahBtte, Helloa, Amalfu, c. kr. ptclzk. od K 13, kakor tudi riatnlna In arcbrnlna po Iz", tov. cenah. 31. tno Jamstvo Zamena ali denar nazaj.	2409 9
Mox Bobnel, Dunaj !v • "\TKW-27"®;
Zaprlseienl cenilec In veičak. — Največja In najatarejš tvrdka. — Unarovljeno S40 - JOOO alik v katalogu i:	zastonj in fra 'ko.	::
Karol Pollak
tovarnar, Ljubljana
V	priporoča svoje izvrstne	^
transmisijske (gonilne) jermene
% posebnega stroja (flerbnng) dalje 0
I jermenčke za zavezavanje -
1	in drugo 2734 8 7
I enakovrstno jermenje
Ustanovljeno 1832.
na/""™ oljnate barve
zmlete s »tro|l najnovejie sestave, prekalf|o vsako konkurenco po flnosti, ki omogočajo z jako maihno množino pobarvati veliko površino, razpošilja !'61 52—3 po nlzklli cenah
Adolf Hauptmann, Ljubljana
ftrva kranjska tovarna oljnatih barv, flrneža, aka in ttekl. kleja - Zaloga allkaraklh In pleakaraklh predmetov.
Ilustr. ceniki se dobe brezplačno.
htfalaaa fiitilja
la ><««•■•
dalgtll«« Mraka R lis-, K I/-. *''"T to R ir- I B<tra delca, 1M «■ Hnk* K 1« -, K 1«—. * ««•"> K »!■—. Metalk M «■ «•■». m tm Uril K »—, K I M b ■ 4-—, N as tel«, Tt tm Hnt R I Hla K l-M. 7zdtl«l«ai la« aa kakrialkaH drafi aserl. K taksi M d rad la lin« >• 1
*>»• R baljH R tt'—• PailHa m parala« prait« a« pavutfa aa R 10 — aapr«J. b-■ea|a ali aaaali« vran« pran pa vrnitvi patalh itrolkov. *-
iMMlikt Sumil, Libd «0
Z-istonj in poštnine prosto
A	pošljem vsakomar
Jk A veliki in bogato J/ ilustrovani glavni ^ // katalog z nad 8000 m/V podobami vsako-vrstnih solidnih, dobrih in cenih I^Sl glasb, izdelkov. /P^BKf C. in kr. dvorni //založnik
u MR Hanns Konrad
W WNr rarpoiiljalnica
glasbil t Bruxu 1 aa Ceftkem.
itev. oOfl j
Gosli za iolo brez loka K 4 80 5 50. 6 — in višje. Lek za gosli K 0 80, 1'-. 1 40 in višje. Nikak riziko ! Zamena dovoljena ali de-2628	n-»r nazaj.	6
Puftk«!
Lancaster . od K 26— Flobertpuike , „ 8 50 Pištole . . , , 2 -Samokre I . » , 5 — Poprave ceno. Ilustrovani cenik franko. 2370 10
F.DuiBk. Opočno 123, fiechj.
Odlikovano. Ustanovljeno 1870
Vse vrste lovskih puik, dvocevk, rlsanlc, tro-cevk, samokresov, se kupi najceneje z najvišjim poroštvom naravnost od to-1289 varne orožja 52 28
Anton Sodia,
Borovlje, Koroško. Bogato Ilustrirani ceniki zastonj in franko.
I
Ne stane nič.
Brata Leohnar v Gradcu razpošiljata povsod franko velike, obsežne zbirke uzorcev lepega blaga za obleke, sukna za damske obleke v najmodernejših barvah, lodna za gospode in dame; platna za perilo, posteljne oprave, oksforda, blaga za hlače, barhenta vseh vrst, gradla, barvaste tkanine, zefira itd itd., poleg cenika za Jagrovo perilo vseh vrst za gospode, gospe in otroke, preprog, zastorov iz čipk, posteljnih preprog, kocev in iz-gotovljenega perila. — Kdor se hoče sam prepričati o nizki ceni naj zahteva pošiljatev po dopisnici.	2839 6-5
tablete
odlična novost za parfumlranje in om -Ijenje umivalne in kopalne vode. Ve-nus- tableta prekosi po pr je nem in finem vrnju vse doslej vporabljene podobne izdelke, je koristna za kožo, desln-ftkuje in parfumira sobni zrak.
Cena Akaftlii
124 kosov K 3.
Dobi se povsod
Nuphar Co.
j Dunajl. Kohlmarkt 1. I Pariš. 3020 3
najzložnejla, najcenejša In najvarne|ia
292"49 Cunard Line
BllisJI odhod is domafta luke
Trata ■ Pannonia 5. jan., 23. febr. t909., Carpathia
4. marca 1909. Is L.verpolai Lusitanija, (najboljii, največji In najlepši parnik svetal, dne 5. decembra 1908, 16. jan., 6. febr., 27. febr. TO. marca 909, Maure-tania 2. jan,, 23. jan., 13. febr., 6. marca 1909. Pojasnila in vožne karte pri Andrej Odlaaak, Ljub-l|ana, Slomikove ul. 25, blizu cerkve Srca Jezusovega.
Ste-li ie dobili
ffonograf zastonj?
Da uvedem povsod svoj izboren najnovejši valjček trdo lite snovi, sem se odločil podariti 2500 fono-grafov. Zahtevajte proti vposlatvi 10 vin. v znamkah piospekt, in dobiti morete zastonj in carine prosto krnsen koncertni fonogrsf. I. Spr«chmaschlnen-Export „Lfiwln", Dunaj VI 2999 Mollardgasse 26. vrata 37	5 3
Foior, kmeti a la lan«]al V
moji Ickarnlikt praksi, katero li-vrinjem i« 26 let, a« ml |c pa-irečilo, sčasoma Iznajti sredstva ia raa« brk la laa, proti lipa-odal
danju laa in
odstranite«
Rrhlja (luskin) na glavi, to |i apllor it. 1. Cena (Iranko n. viako poltoj: 1 lončič 3 K «0 »-2 lončka S K. Prosim, da a« aa. ročl samo od mene. Naslov |«: P. Jnriilč, lekarnar v Pakraca it. «5. Slavonija. D«n»r se polije aaprel ali s pnOnlm povzetjem 31H 0-1

Izjava.
Podpisani iz srca obžaljujem, da sem bil dne 27. oktobra t. I pri komisijski obravnavi v Rubu tazžalil gosp. Jakoba Cimpermana, gojzdnega čuvarja v pokoju z neresničnimi besedami Prekličem vse žaljive besede in se mu iz srca zahvaljujem, da mi je odpustil in kazensko postopanje vstavil.
Rupe, dne 29. novembra 1908. 3165	Janez Cimperman, posestnik.
hlapechkoniem
_	_	in za go
spodarstvo se sprejme takoj ali o božiču v žup-niftču na lg-u pod Ljubljano. 3160 2-1
Težkofie v želodcu, kakor tudi glavobol, omotico, gorečico. zaprtje, motenja v prebavi, pomanjkanje teka itd. se čudovito naglo odstranijo, če se le malo časa rabijo že mnogo let najbolje preizkušene Bradjr-jeve kapljice za želodec.
Bradyjeve želodčne kapljice mogočno zbujajo prebavila, pospešujejo slast, zabranjujejo prehudo tvoritev želodčne kisline, gorečico In škodljivo vretje in so priznano izboi no sredstvo.
Izdeluje se samo v lek. ,Pri kralju Ogrskem', Dunaj I, Flelschmarkt 1/387, kjer je 6 steklenic za 5 K in 3 dvojne steklenice za K 5 50 franko brez vseh drugih stroškov. — Vsaka steklenica mora Imeti podpis	3019 3 gx JffiaOUj*
liisistsil la otffovorai aradolk 0> Ignasll titalk
Tiskali .KstoHIks Tlskaras*.
Dobre-hnrmonlhe K 4*80.
Nad 50.00J komadov razprodanih.
NIknke oai ine ! Jamstvo! Zamena dovollena ull pa denar naza|.
Št. 30«U/4, 10 tipk, 2 reg., 98 g as., vel 24/12 cm |K 4-CO. - St. 677 1/4 10 l'ipk, 1 reg., 28 gla., vel. 130/15 cm K 5*20. - Št. 1656 3/, 10 tipk, 2 reg., 28
glas v. 30/15 cm K 5-40. j - St. 305 a/, 10 tipk, 2 reg., 50 glas., vel. 24/12 cm K 6-20. - Št. 6'j3'/< . „. ..	10 Upk, 2 reg., 50 glasov,
vel. 31/15 cm K 8.-. Sola za samouk k vsaki harmoniki zastonj. Pošilja proti povzetju c. kr. dvorni založnik
1 Havtns Konrad
razpošiljalnica glasbil v Brilxu 2624 štev. IOII (Če&ko). 10-1 Glavni cenik s SOOO slikami zaslon].
BUDILKA Z ZU0NI10NK650
z bitno opremo litri zvonu. 2049
I kakovost. i uteH, b«je pol in rele ure, budi z glasnim zvoncem, s ronočf svetečim stck! nim cifernikom, v lepo poliranem okroglem okviru, 30 cm premer
kron 6-50.
3 le'no jamstvo. — Razpošilja po povzetju
Maks Bobnel
I>ituaJ IV ,
Margaretenstr. 27/19.
Cenik s 50 0 slikami zaslonj In franko.
Za bolne! Za trpeče! Za zdrave!
Prati še tako trdovratnim In zastarelim slučaji-m: revme, trganja, živčnih bolezni, glavo-in zobobol«, bole Ju v hrbtu In kitah, bodljajev, trganja po udih, bolečin v nogi h, oteklin, hvali se v obče zajamčeni, na mnogih klinikah praktično preizkušeni, od lizu 100J zdravnikov priporočeni takoj 2251	bolečine lajšajoči 16—1
Patentovan v vseh državah. Mnogkrat prem»van Nedosežen po zdravilnem učinkul Uspfh iznenud<:nl Nad 3C0 zahvalnic. Edina razpogiljalnica in tovarna: kemični laboratorij Kkirja S Edelmam- v Boho-
rodczany (via Le nberg) oJdel k 26 Ftanko se poiilja od 5 steklenic nadal|e orotl vpn»lat«16K .lipo povzetju za 20 h več, 10 atckl franko lOK, IS ilekl. franko 25 K.
Ceno posteljno perje.
. ...	a> ___IL.I.m. I/ O.GA
kg sivega skubljenega per|a K », PO'bele«a K £80,
jelega K 4,......... "........
sivega puha
SKUUI enega	^ •» K , 7. • * 7. o'
belega K "i, finega K «, najboljlega skubl|eneg« K B .A K 6* beleg, K prsnega puha K I«, od
K O, U.I.S* „ '"i I"----p. r~
5 kg nadalje poitnlne prosto.
Dovršene postelje polnjene, l>
»in aosteirs h ko trpelnega rdečega, modrega, belega "( rumenega nanklng-bUga, t pernica velikost 170X116 cm z T blazinam -, velikost 80X5«, napolniena z jako lepim mehkim p,^ K U.. polpuhom K M. J P^om
g ft "k" "roti povzetju rarpoi^a poilnine prosto K 3 60, K prr;°n,rpo£||U 10 K nadalje.
Maks Berger v Džšenici ii. 223.
" čeftk..... 2599 52-5
Z. neugaj.jote denar nazaj. Ceniki zastonj in polt. p.

******
Kje se dobe najboljši poljedelski stroji, kakor ml*slil<aice, gepelja>, čistilnice, prafte za sadje 1. t. d.?
1703 * Edino le pri: 26 9
FR. STUPICA
« Ljubljani, Mar. Tarazije cesta Atav. I., Valvasorjev trg fttev. 6.
In zakaj: zato, ker so dotični stroji: Iz najboljših tovarn sveta, najbolje sestavljeni, ker se istih proda na tisoče in tisoče komadov in se ravno radi tega, ker se jih izdeluje v velikih množinah, dobivajo po nizkih cenah. Moji stroji so povsod jako priljubljeni. Obračajte se na mojo tvrdko pri nakupu stavbenih po-trebš6>n, portland-cementa, traverz, železniških šin in druge različne železnine in raznega orodja, nagrobnih križev, tehtnic
Britev „Vedno ostra"
je ri treba brusiti, se le obdryne.
Dobite torej za
K 1-50
4 britve
izborne i/vršitve, izvrsten izde ek :udi za najtršo brado. Dobiva se po povzetju le pri
Ia jeklo .....
2903 10-' Zsigmond&Co.
3	v. Dunaj I/t
rezervn. noži
Novosti
Znamenito 1
Zakonito zajamčeno. Registriran vzorec. •
briljantno angel, zvonilo za božično drero št. I
popolnoma Iz kovine s 6 pozlaC. angclcl 30 cm vls. Ne-zdrobl|lv vrh bož. drevesca. Garantira se za funkcioniranje. Najlrpsi in najnovc|ši okrns bo2. drevesca, ki ga nai ne noorcSa nobena krSC. družina.
Gorkl zrak treh
prižganih sveC vrti gonilno kolo, nanje pritrjeni izboljšani jekleni beticki pa udar-jnjona troje zvoncev in blagozvon-Cno, srebrnoCisto zvonjenje zadonl, . mlado in staro
prestavljajoč v [ božično blaženost Kos stane s kartonom in navodilom vred preti naprej vposlanlm ■ K I-50BB
3	kosi K 4-—
4	. „ 5*20 6 kosov „ 7-50
9 ■ - 10'80
12 ■ -
24 . „ 26.50
Po poštnem povzetju 2 vin. veC. Št. 2. Ravnotlsto angelsko zvonilo za božično drevesce, izvršeno velcelegantno In
____________p osebno fino po-
nikljnnn, s sukanlml stebrICI za zvonce in tremi prekrasno žareč,mi srebr. lameftastlml rožami ki potem ko so prižgane sveCe, prekrasno odsevalo, kos s kart. in navod. "	vred naprej poslano jlf K
»ko«,	o]S
6 kisov . . : . : 10-50 I 24 . . . ■ , 39-50
Po poštnem povzetju 20 vin. veC. Pri narodtvl veC kosov gorenjih zvonil dobi vsak naročnik 10 kosov Izbranih umetno izgotovljenlh razglednic, med temi božične in novoletne, ki jih prodajajo povsod po 10-12 vin.	722 7 1
Zamena dovoljena ali denar nazaj, zato nlkak riziko. NaroČila naj se pravočasno naslovljajo na:
C. In kr. dvor. založ HANNS KONRAD, Br(lx 1852, Češko.
Zahtevajte mol najnove|SI glavni katolos katerega do-pošljem zastonj ln poštnine prosto. _
Budilka
s stolpnim zvonreni,Takakov., .10 ur itloča, ki bije are in pol-ure ter ima glasen bud. zvonec, 8 svetlogladkim okvirjem, 30cni ▼ premem, kazalnik s steklenim vložkom s tremi uteži, 3 letnim pismenim jamstvom samo K 6 60 samo S ponoči svete?Im kazalnikom K 7 20. Ki kak riziko! Zamena dovoljena ali denar nazaj t — Razpošilja proti povzetju ali prejvposlatvi dr-narjn Prva tvornica nr v Briixu
Hanns Konrad
c. in kr. dvorni založnik
v Briixu št. 567 (Češko).
Bogato iluAtrovan cenik z nad 3000 podobami pošljem na za
litevo zastonj in franko. •	2625 10 1
Združene tovarne za volnino prodajajo letos zopet izključno po meni okroglo 4100 kom. takozvanih
goioSklh Kocev zu konje
za ceno le K 4-40 komad in K 8-60 za par
(6 parov franko na dom) naravnost na lastnike konj. Ti debeli, trajna trpežni koci so topli kot kožuhovina, temnosivi, okoli 150/200 cm veliki, torej lahko pokrijejo celega konja.
Razločno pisana naročila, ki se izvrše le po povzetju ali če se denar pošlje naprej, naj se pošljejo na
Steinop-jevo komisijsko razpošiljalnico združenih tovarn za koče Dunaj, II, Taborstrasse 27 O.
Ceniki na željo zastonj in franko. — Za neugaja-
joče se zavežem vrniti naprej poslani denar. Mnogoštevilna priznanja in naročila so došla od kobilarne v l'adavcu, Komarno in Brody, župnika Kolarja Tutz, dr. Vračuna, odvetnika v Varasdu, posestnika We.'Jibergerja, Ilosva, OrUnwalda, Zor-kovak, Rotter Lichten, pl. Mroczkowski-ja Dobro-stany, Rosenauerja Zg. Moldava, Hahlissa Manken-dorf, Schenka Oerlsdorf, lastnika umetnega mlina Fohringerja in dr. _2267
IrT današnji draginji
se zamore Stedltl samo s koristnim nakupovanjem. NaroČite svoje potrebščine posteljnega in telesnega perila, oblek za goapode, gospe In otroke, oprem za neveste naravnost Iz tovarne. Pišite nam, na kar vam pošljemo
Easionj
In pošlnlne prosto velik katalog. Zlasti priporočamo iz tega:
U oln. ?sta"^e LL »ln-
4 1 meter bPO* HlDO "ilraeler
6 I! m dolge po izberi Iz lodna, barhenta, fianele, zimskega sukna, oksforda itd.. Blago " bluze, predpasnike In brisaCe. 2559 10-1 Manjši ostanki 1-Sm dolgi, igorai navedenega blaga
meter že za 40 vinarjev. Srajoe za gospe, zelo gorke ... od K !'30 nad Hlače «a gospe, zltrske . . . . . od K l 70 nad. Srajoe za moške, z ovratnikom ali ne od K 2 - nad. Plašči za dečke (od 5-14 letne! . . od K 8-50 nad. Plašči za gospode, vsake velikosti . od K 11-40 nad. Vrhnje suknje za gospe najboljšega ^ r ^ ^
Težki, močni' konjski kiol .... od K 3'- nad. Pišite po katalog na naslov:
Gebr. REICHART, towarno
Dornbirn 18, Predarlsko.
Of>
mi
mi'
Oh
mf
00	•
<=>	C
	0
	u
C« u<	J*
JS	
0	C
JMd 0	0
	
1 "	J2
»rt	
te« O	E
	m
	
(U	
	N
e<3 -rt>	
	>0
E
m
m +
(D *
10 M
<0
p
C >
18
n c
8) IB ■J
00	•
1	§
■+1 ^
0
•
rra C
.S o
!2
1	E
O. T*
'S
<u
N 0» >U
* C
£ HS i
N
5 £ 6
aJ w ' >n O o
^ — C
es > . jc .5
^ c/i m c
"O ^ o
rt 0 0 ^
« 'nI
&0 >N « «>>u
* S o
NI i
J: fc o Z* o. O -O M »S
i c rt <* J2 -a
'I
iS a
M >
<U O b/) -a o
(0
(U
> C«	O
£	e. - 3
i *r?	w
•m N	•*—>
C	3
J= 3	£
.	JO
g 00	o
* rt	J=
•5? 0	:=>
UL »	Ai
M C
rt > JS o o
c« ^ u
c "5 3
rt >N
• « £ O N J2
- o ? '§ iS
2. Si <w a « d, -a o n
0	«1 o
(D c h« 4/1 W o . w
. —1 w r
5 "3 'ST o "O 03 c
" 3 N "rt c/) -3 '43 S o; _ u. cd
fc c 0 3
•g E E^ « S.N =
> o. a) a> = CD 1- ^
J3
1
.S
S 6 - -n
bjO N CJ Cd J2
■a O 5
O. >N ^
s S f\Š.
u. y u. fe Cd > "3.
S C — « „, o
TJ w t- —
a.:5
> C c
O >N cd 1/}
o .2 S. o bo o o c
rv tfl "O
e e r
0 ■ e
t » E
O)
C/}

cl ~ ^ o -o u a b
a"i >
_
E -c
.9*. o SJcff
O. H/J "O t« O
o. Jr.
w o ~ cu w C
t3 3 >N */} KJ
O 2
.5 «
¥ CL. O
JE j* c
2 c
Eol cd
bjo s
_ cd
.52
cd N
3
>55 o
L-
o
D.
rt u.
O
O
co
CL> C TJ
C
S
IT >
1
C
o
ca
21 HO a
O
M 9
. 0
<u 3 ■
"in > ™
O 1
as
c iS
0) "O >N
•a B
.S "i
3
u c ž?
0 C OL C
1 t
« a^ c
>nJ2j2 O.
t- ^ ^ 3
•a O 3 ^
•S ffl v b
J! ■ ~ ■
M ST""
b O
KO «1
"f t •a I -S 0
p. E — b
J I«B til. •
■ ~ x> t £ » 3 U. J
m ^
I
O) im -J
tn h
0 S >
0 £
• cn
■ &
»J m
5 0> °
•-»J
-j • P.S •of £
J t™
c m
3 a 3 «
es S
t-«
> O
•S. »
M
»O ■■
t
Z
Sa
-2-s
<n s
nI « a
h a
«/) a JO >
> v B.
0	, S
1	S O
.S 20-g « J* o-«*
I
Tlffl n u O	eo
a - c £ " - S
> « i C „ -X O
t/i b£ >
0'5£
•	"K « ■a as >
#	S)
c
05 ® •fJD 9 GOb