Acrocephalus 22 (108): 139 – 147, 2001 Popis kosca Crex crex v Sloveniji leta 1999 ka`e na kratkoro~no stabilno populacijo The 1999 Slovenian Corncrake Crex crex census indicates short-term stable population Peter Trontelj Oddelek za biologijo Biotehni{ke fakultete – Univerza v Ljubljani, p.p. 2995, SI-1001 Ljubljana, e-mail: peter.trontelj@uni-lj.si In the 1999 census of night-time singing Corncrakes in a priori identified areas, 563 singing males were counted. Taking into consideration yet unvisited potential singing sites, the total Slovenian population in 1999 was estimated at 590 singing male Corncrakes. The most important breeding areas were situated in south-central Slovenia (Ljubljansko barje, Lake Cerknica, Planina Polje, the Reka river valley, along the Nano{~ica and Pivka rivers), where 79% of the bird’s population was found. These areas are extensive karst poljes or geomorphologically related flat depressions between Dinaric mountain massifs. Tw o other sites holding significant numbers of Corncrakes were Kobari{ki Stol (mountain in Western Julian Alps) with 41 and Jovsi (SE Slovenia, Pannonian plain) with 17 singing males. The total count increased by 21% compared to the first national census in 1992/93. In part, the increase can be explained by more elaborate field work and better timing (exclusively by night, before first mowing in June). Since the error of the first census is not known, the higher count cannot be unequivocally ascribed to a general population increase. During both censuses, the majority of sites held one or two Corncrakes only. Nevertheless, there were significant differences in change rates between the seven most important sites. Numbers increased on four sites (Kobari{ki Stol, Jovsi, Nano{~ica basin, Reka valley), remained constant on two (Ljubljansko barje, Planina Polje), and decreased on one site (Lake Cerknica). There is no evidence that the decrease at Lake Cerknica was a consequence of human impact. Key words: Corncrake, crex, population, Slovenia, census, number Klju~ne besede: kosec, crex, populacija, Slovenija, popis, {tevilo 1. Uvod Veliko mednarodno naravovarstveno pozornost, namenjeno koscu Crex crex, je ~utiti tudi v Sloveniji. Nobeni drugi ptici, ki bi jo bilo vsaj pribli`no tako te`ko pre{tevati kot kosca, {e nismo posvetili dveh nacionalnih cenzusov v enem desetletju (Trontelj 1995). Pravna osnova za varstvo kosca je mo~na kot le pri malokateri drugi vrsti. Uvr{~en je na aneks I Direktive EU o prosto`ive~ih pticah, na dodatek II Bernske konvencije ter na dodatek II Bonnske konvencije. Slovenija je formalno varstvo kosca zagotovila z njegovo vklju~itvijo v Uredbo o zavarova- nju ogro`enih `ivalskih vrst. Evropski akcijski na~rt za kosca (Crockford et al. 1996) v svojem aneksu navaja priporo~ene naravovarstvene ukrepe za posamezne dr`ave. Eno od sedmih priporo~il za Slovenijo se glasi: “Izvesti celovit popis pred letom 1999”. Zato smo na DOPPSu leta 1999 organizirali vseslovensko {tetje, ki ga je v okviru projektne naloge “Cenzus populacije kosca Crex crex v Sloveniji v letu 1999” podprlo Ministrstvo za okolje in prostor RS. Kosec je status globalno ogro`ene vrste dobil (formalno prvi~ v Collar & Andrew 1988) zaradi neprekinjenega, dolgotrajnega upadanja {tevilnosti in manj{anja raz{irjenosti v velikem delu svojega areala. 139 P. Trontelj: Popis kosca Crex crex v Sloveniji leta 1999 ka`e na kratkoro~no stabilno populacijo Upadanje se je ponekod za~elo `e v drugi polovici 19. stoletja (zbrano v Crockford et al. 1996, Green et al. 1997, Trontelj 1995). Okrog leta 1995 se je zgodil presenetljiv preobrat v oceni svetovne ko{~eve populacije. Po objavljenih poro~ilih sode~ je {tevilo koscev za~elo nara{~ati hitreje, kot je pred tem upadalo. Ocena evropske populacije (srednja vrednost) je zrasla s 146.000 (Tucker & Heath 1994), prek 162.500 (Crockford et al. 1996) in 802.500 (Green et al. 1997) na kon~nih 1.450.000 “parov” (BirdLife Int. & EBCC 2000). Skokovito so se pove~ale tudi srednje populacijske ocene posameznih dr`av, npr. Ukrajine z 2.250 (Tucker & Heath 1994) na 40.000 (Green et al. 1997). In {e: ob ve~ kot ocenjenih dveh milijonih “parov” v Rusiji (Misch-enko & Sukhanova 1999, Ravkin 1999) so celo naj-novej{e evropske {tevilke videti majhne. Vzrok za tako spremenjene {tevilke ve~idel ni v dejanskem pove~anju populacije, pa~ pa v bolj to~nih ocenah (Mischenko & Sukhanova 1999). Mnogo manj so k skupnemu pove~anju {tevila prispevali resni~ni populacijski vzponi. Ti so v grobem dveh vrst. Prvi~, izbolj{anje populacijskega stanja je “stranski produkt” postkomunisti~nih gospodarskih te`av v nekaterih vzhodnoevropskih dr`avah, vklju~no z Rusijo. Tam se ogromne povr{ine nekdanjih dr`avnih kmetijskih gospodarstev spreminjajo v neobdelana ali ekstenzivno obdelana travni{ka prostranstva, na katerih kosci vsaj za~asno najdejo idealna bivali{~a (Gorban 1999, Mischenko et al. 1997). Drugi~, v nekaterih zahodnoevropskih dr`avah so `e vidni pozitivni u~inki intenzivnih, kompleksnih in dragih naravovarstvenih prizadevanj. Najbolj opazne uspehe so dosegli v Veliki Britaniji in na Irskem (Wiliams et al. 1997). In kako se v lu~i zaustavitve vsesplo{nega upadanja {tevilnosti vede slovenska gnezdilna populacija kosca? Rezultati drugega vseslovenskega {tetja so pokazali, da na{i kosci sledijo evropskim trendom, saj se je njihovo {tevilo v primerjavi s popisom 1992/93 celo nekoliko pove~alo. 2. Popis 2.1. Popisna metoda Da bi zagotovili ~im bolj{o primerljivost rezultatov, smo se odlo~ili za popisno metodo, ki je bila zelo podobna tisti iz let 1992 in 93 (Trontelj 1995). Metoda, pri kateri pono~i najmanj enkrat pregledamo vsa a priori dolo~ena, potencialna ko{~eva prebivali{~a, je z leti postala mednarodno standardizirana in primerljiva (npr. Schäffer & Lanz 1997, Mammen et al. 1999). Po njej ocena populacijske velikosti temelji 140 na {tevilu pre{tetih pojo~ih ptic, za katere domnevamo, da so samci. Podobno ogla{anje, kot je sam~eva dvozlo`na svatovska kitica, so pri samicah ugotovili le v izjemnih primerih (Schäffer et al. 1997). Za sicer ne ravno melodi~no sam~evo ogla{anje namenoma uporabljam izraz ’petje’. S tem lo~ujem dolgotrajno no~no ogla{anje, ki ima paritveno in teritorialno funkcijo, od razli~nih klicev, zna~ilnih za druge socialne interakcije (Schäffer et al. 1997). Vsa obmo~ja, na katerih smo pri~akovali ve~ kot tri kosce, so bila dodeljena posameznim nosilcem popisov. Na Ljubljanskem barju je {tetje s kartiranjem potekalo v mre`i 1x1 km Ornitolo{kega atlasa Ljubljanskega barja. Na Cerkni{kem jezeru je {tetje, kot vsako leto po l. 1992, organizirala Notranjska sekcija DOPPS. [tevno obdobje je bilo med 15.5. in 30.6.1999. Kosce smo {teli med 23. uro zve~er in 3. uro zjutraj, le izjemoma ob drugem ~asu. Ob de`evnem ali vetrovnem vremenu nismo popisovali. Vsakemu potencialnemu ko{~evemu prebivali{~u na popisnem obmo~ju smo se pribli`ali na najmanj 300 metrov. Pri ve~ji oddaljenosti lahko ob neugodnih razmerah kosca presli{imo. [teli smo tako, da smo se ustavili in poslu{ali v smeri potencialnih ko{~evih prebivali{~. ^e koscev nismo sli{ali takoj, smo po~akali 5 do 10 min. Po tem ~asu smo eno minuto predvajali posnetek ko{~evega ogla{anja. Nato smo {e enkrat pre{teli kosce in pazili na morebitne premike ptic. Polo`aj vsakega registriranega kosca smo kar najbolj natan~no vrisali v zemljevid 1:25.000. Ob tem velja opozoriti, da nem{ka popisna navodila odsvetujejo uporabo zvo~nega posnetka (Schäffer & Lanz 1997). Kosci se lahko ob predvajanju posnetka pribli`ajo ali prestavijo drugam, kar lahko povzro~i napake pri kartiranju in {tetju. Zato so na{a navodila predvidevala uporabo posnetka {ele potem, ko se je pokazalo, da koscev ni, oz. po opravljenem osnovnem popisu. Vselej smo kartirali pozicije, ugotovljene pred predvajanjem posnetka. Na obmo~jih z visokimi gostotami pojo~ih koscev posnetka praviloma nismo predvajali. Priporo~ena sta bila dva popisa za vsako obmo~je v razmiku enega do dveh tednov. Pri kon~ni obdelavi registracij nismo se{tevali, pa~ pa smo upo{tevali popis z vi{jim {tevilom pre{tetih koscev. V praksi smo lahko po dva obiska namenili le nekaterim predelom (tabela 1). Vsa velika in po {tevilu koscev pomembna obmo~ja smo pregledali le enkrat. Razen podatkov, dobljenih z na~rtnimi obiski, smo zbirali tudi vsa druga, naklju~na poro~ila. V ta namen je bilo v Novicah DOPPS (sedaj Svet ptic) objavljeno obvestilo o cenzusu z vabilom k sodelovanju in navodili. ACROCEPHALUS 22 (108): 139 — 147, 200I Tabela 1: [tevilo pojo~ih koscev Crex crex na 36 zasedenih lokalitetah v letu 1999 v Sloveniji in primerjava s popisom leta 1992-931. Lokalitete, ozna~ene z *, so bile obiskane dvakrat. Table 1: Numbers of singing Corncrakes Crex crex on 36 occupied sites in Slovenia in 1999 and comparison with the 1992-93 census1. Sites marked with * were visited twice. Lokaliteta / Site Število 99/ Delež 99/ Štev. 92-93/ Sprememba/ No. 99 Percentage 99 No. 92-93 Change Notranjska in Brkini2 442 78,5% 420 +5% Ljubljansko barje 245 43,5% 230 +7% Dolina Reke (Topolc - Zabi~e) 61 10,8% 30 +103% Cerkni{ko jezero 54 9,6% IOI -47% Planinsko polje 31 5,5% 29 +7% Nanošèica * 30 5,3% 12 +150% Pivka - Zagorje - Prestranek 11 2,0% (ni podatka) - reka Pivka - Postojna 6 1,1% 9 -33% Koritnice * i 0,2% 0 + Pal{ko jezero 1 0,2% 0 + Ponikve (Preserje) 1 0,2% (ni podatka) - Rakitna * 1 0,2% 0 + Primorska 60 10,7% 23 +161% Kobari{ki Stol 41 7,3% 14 +193% Kobari{ko in Starijsko Blato 8 1,4% 3 +167% Liv{ke Ravne - Kolovrat 6 1,1% 3 +100% Srpenica (ob Soèi) 2 0,4% 33 -33% Vrhovlje - Slapnik (Gor. Brda) * 2 0,4% (ni podatka) - Razdrto 1 0,2% 0 + Dolenjska 29 5,2% 8 +263% Dolenja vas 7 1,2% 1 +600% Krakovski gozd (Hrva{ki Brod) * 5 0,9% (ni podatka) - Radensko polje * 4 0,7% 1 +300% Savski Laz (ob Kolpi) 4 0,7% 2 +100% [kocjan - Zalog (ob Radulji) * 3 0,5% 0 + Mi{ja dolina (Toma`ini) 2 0,4% 1 +100% Ostrog (ob Krki) * 2 0,4% 0 + Doljnja Briga (Ko~evska Reka) 1 0,2% (ni podatka) - @aga (Ko~evski Rog) 1 0,2% 0 + [tajerska 27 4,8% 9 +200% Jovsi 17 3,0% 6 +183% Podsreda (Kozjansko) 3 0,5% (ni podatka) - Cirkulane * 2 0,4% 0 + Dekmanca (Kozjansko) 2 0,4% (ni podatka) - Sedlarjevo (Kozjansko) 2 0,4% (ni podatka) - Kur{inci (Slovenske Gorice) 1 0,2% 0 + Prekmurje 4 0,7% 2 +100% Velika Polana 2 0,4% 0 + Hotiza 1 0,2% 0 + Muriša 1 0,2% 2 -50% Gorenjska 1 0,2% 2 -50% Spodnje Gameljne 1 0,2% 0 + SKUPAJ 563 100,0% 4È44 +21% 1 Trontelj (1995) 2 Regionalna ~lenitev Slovenije je po Kmecl (1979), le da Ljubljansko barje v celoti obravnavam pod Notranjsko. 3 Podatek iz leta 1995 (Trontelj 1997); lokaliteta v popisu 92/93 ni bila pregledana. 4 Skupno {tevilo vseh koscev, registriranih v popisu 92/93. 141 P. Trontelj: Popis kosca Crex crex v Sloveniji leta 1999 ka`e na kratkoro~no stabilno populacijo 2.2. Izvedba popisa Pri {tetju je sodelovalo 52 popisovalk in popisovalcev. Ve~ino podatkov je zbralo 19 nosilcev popisov, ki so obdelovali vnaprej dogovorjena obmo~ja. Skupaj smo na 90 no~nih terenskih obhodih pregledali 50 lokalitet (tabeli 1 in 2). Dobro polovico (54%) popisov smo opravili v treh pentadah med 26.5. in 9.6. (slika 1). Drugi vrh je na{a terenska aktivnost dosegla ob koncu popisnega obdobja. Naslednje lokalitete so ostale v popisu leta 1999 nepregledane, a so bili na njih kosci najdeni ob popisu 92/93 (Trontelj 1995): Zelenci, Lisec, Brezje ob Slomu, Dol pri Ljubljani, Log pri Sevnici, Ravnik in dolina Malinske. Tu je bilo v letih 92/93 pre{tetih skupno 9 koscev. V Zelencih, pri Dolu pri Ljubljani, pri Ravniku ter v dolini Malinske koscev med kontrolnimi pregledi v preteklih letih nismo na{li. Izpustitev teh lokalitet iz {tetja ima zaradi tega lahko le majhen vpliv na kon~no skupno {tevilo registriranih koscev. 3. Rezultati in diskusija 3.1. Ocena velikosti populacije V obdobju cenzusa smo na 36 zasedenih lokalitetah v Sloveniji pre{teli skupno 563 koscev (slika 2, tabela 1). Na 24 pregledanih lokalitetah koscev nismo odkrili, ~eprav smo jih tam na{li ob popisu 92/93 (Trontelj 1995) ali ob kasnej{ih popisih (tabela 2). Predpostavljamo, da so bile ptice, ki smo jih registrirali po ogla{anju, pojo~i samci. Ocena populacije torej temelji na {tevilu paritveno razpolo`enih samcev in ne pove ni~esar o {tevilu gnezde~ih samic ali o razmno`evalnem uspehu. Del registracij je bolj ali manj naklju~en ali z neredno zasedenih obmo~ij in z zelo nizko verjetnostjo uspe{nega gnezdenja. Kot tak{ne smo obravnavali registracije z manj kot tremi kosci na lokaliteto. Takih lokalitet je bilo 19 (53%), vendar je na njih pelo le 27 oz. 4,8% koscev. Razpr{ene so prek velikega dela Slovenije, deloma v odmaknjenih dolinicah ali v predelih, kjer koscev nismo na~rtno iskali. Primerljivih predelov je v Sloveniji verjetno vsaj {e enkrat toliko, kot smo jih pregledali. Ob tak{ni predpostavki moramo k popisanim 563 samcem pri{teti okvirno enako {tevilo (5%) koscev na {e neodkritih potencialnih lokalitetah. Kon~na ocena slovenske populacije kosca v letu 1999 je potemtakem okrog 590 pojo~ih samcev. Zanesljivosti (natan~nosti) ocene populacijske velikosti ni mogo~e podati, saj v raziskavo nismo vklju~ili testov za oceno napake {tetja. Z veliko Tabela 2: Seznam 23 pregledanih lokalitet brez registriranih koscev Crex crex. Vrstni red lokalitet je po zaporedju strani v Atlasu Slovenije (izdaja 1994). Table 2: Surveyed sites with no singing Corncrakes Crex crex discovered Lokaliteta / Site Število koscev ob drugih popisih/ No. Corncrakes during other visits Trnovo ob So~i 2 (95)' Dre`nica - Dre`ni{ke Ravne - Krn i (92/93)" Dravinjska dolina - Dolina Lisi~ne (Haloze) - Horjulska dolina 5 (98)= Lijak - Aj{evica (Vipavska dolina) - Mlake (Vipavska dolina) i (98)4 Blo{ka polica 1 (92/93) Meni{ka vas (ob Krki) - Spodnji tok Temenice - Kostanjevica - ob Obrhu in Studeni 4 (5>8)! Petelinjsko jezero (Zgornja Pivka) 1(98)' Zagorsko jezero (Zgornja Pivka) - Parsko jezero (Zgornja Pivka) - Drskov{ko jezero (Zgornja Pivka) - Ba~ko jezero (Zgornja Pivka) - Ribnica - Jurjevica 5 (j>6)7 Planina (Sne`nik) 1 (92/93) Suhi vrh (Sne`nik) 1 (92/93) Ko~evska Reka 1 (92/93) Borovec (pri Ko~evski Reki) 1 (92/93) Vas (ob Kolpi) 1 (92/93) 1 Trontelj (1997) 2 Trontelj (1995) 3 T. Miheli~, ustno poro~ilo 4 K. Pobolj{aj, v okviru inventarizacije Mlak 5 B. Štumberger, ustno poro~ilo 6 J. Kus, ustno poro~ilo 7 M. Peru{ek, in litt. verjetnostjo lahko trdimo, da registracij nismo podvajali, saj smo na obmo~jih z ve~ kosci vse pojo~e osebke natan~no kartirali. Dejanska velikost populacije je torej lahko le ve~ja od ugotovljene. Dejavnike, ki vodijo do podcenitve {tevila, smo v primerjavi s prvim slovenskim cenzusom (Trontelj 1995) znatno izbolj{ali. Tako smo 12 obmo~ij (24%) obiskali dva- ali ve~krat in s tem pove~ali verjetnost registracije posameznih samcev. Vsa obmo~ja z ve~jim {tevilom koscev smo obdelali izklju~no pono~i, v ~asu neprekinjene pevske aktivnosti. Ve~ina nosilcev 142 ACROCEPHALUS 22 (108): 139 — 147, 200I popisov je `e imela izku{nje z no~nim kartiranjem koscev. Pregledane terene smo dobro poznali, dodatno pa so nam pomagali {e natan~ni zemljevidi. [tevilo sodelavcev popisa je naraslo za 133%, tako da si je lahko vsak vzel dovolj ~asa in po~akal na ugodne vremenske razmere. 3.2. Primerjava s popisom 92/93 Leta 1999 je bilo pre{tetih 99 ptic ve~ kot ob {tetju v letih 1992/93. Oceni populacij se razlikujeta za 80 ptic. Pove~anje {tevila je navidez precej{nje in bi naravovarstveno utegnilo biti zelo pomembno. Ker pa pri nobenem od popisov nismo opravili testov natan~nosti {tetja, pove~anega {tevila ne moremo z gotovostjo in v celoti pripisati porastu populacije. Tak{ni testi bi zahtevali veliko dodatnega terenskega dela, ki ga z omejenim {tevilom popisovalcev in sredstev nismo bili zmo`ni opraviti. 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 maj junij Pentade / Pentads Slika 1: ^asovni razpored popisov po pentadah (28. pentada = 16.-20. maj) Figure 1: Temporal distribution of surveys by pentads (28th pentad = May 16th -20th) 7 8 9 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 0 1 2 3 4 5 6 7 ggL 0 1 2 (¦-i7, Jftisk i 8 Y 7 \ 6 t*a* •^ v. / ^ 7 .* "• 0 K- 5 IVI ^ Si ... ^^ />!2r *V l % § ', '1$ m 7" ^/ j, 3 1 % » '' .V J v '¦'¦¦¦ ' '- ^-:- r-^n m &'w 2 \ m $ f 3* w ;«> . « r*&§. ¦ 1 /*¦ 1 -¦; %&$ 1M teic" ^ .MJ., -•*';o 0 iv> t J jM 9 J 4. ¦¦¦;¦ .-¦/»f ^j a. 8 - '*¦? n" U . / L$' ^Y^, s^ 7 "S '¦ 0 # ?¦'¦ / 6 5 0 t . y ¦H v 5 L ' ¦--: S C-" '\ 9 %. i H >--y~v N 4 u *r: -: > ¦S up ^j $ * 4y %/ »v/ 3 2 u v w x Slika 2: Raz{irjenost koscev Crex crex v Sloveniji leta 1999. Krog z najve~jim premerom ustreza 245 koscem, krogi z najmanj{im enemu; premeri drugih krogov so sorazmerni {tevilu pojo~ih samcev. Figure 2: Distribution of Corncrakes Crex crex in Slovenia in 1999. The diameter of the largest circle indicates 245 Corncrakes, the diameters of the smallest circles one Corncrake; the intermediate diameters are drawn in proportion to the number of singing males. 143 P. Trontelj: Popis kosca Crex crex v Sloveniji leta 1999 ka`e na kratkoro~no stabilno populacijo 1000 e o M 0) n e o 100 f 10 ! 'LB •M DR 'PP •CJ •JO DV #KB • LR» • • RA SI, • RP 10 100 Prièakovano št. koscev/ Expected no. Corncrakes 1000 Slika 3: Odnos med {tevilom koscev, ki bi ga pri~akovali, ~e bi bilo 21% pove~anje med prvim in drugim slovenskim {tetjem enakomerno porazdeljeno po vseh obmo~jih, ter {tevilom dejansko pre{tetih koscev. Diagonala ka`e popolno ujemanje med pri~akovanim in opazovanim {tevilom. Pike ponazarjajo obmo~ja s po ve~ kot tremi kosci: DV = Dolenja vas, RA = Radensko polje, SL = Savski Laz (ob Kolpi), LR = Liv{ke Ravne – Kolovrat, KB = Kobari{ko in Starijsko Blato, JO = Jovsi, RP = reka Pivka pred Postojno, KS = Kobari{ki Stol, NA = Nano{~ica, PP = Planinsko polje, DR = dolina Reke, CJ = Cerkni{ko jezero, LB = Ljubljansko barje. Figure 3: Relation between expected number of Corncrakes if the 21% increase between both national censuses was equally distributed among all sites, and the actual number of Corncrakes counted. The diagonal line shows a perfect match between expected and observed numbers. Points delineate sites with more than three recorded Corncrakes: DV = Dolenja vas, RA = Radensko polje, SL = Savski Laz (at Kolpa River), LR = Liv{ke Ravne – Kolovrat, KB = Kobari{ko Blato and Starijsko Blato, JO = Jovsi, RP = River Pivka at Postojna, KS = Kobari{ki Stol, NA = Nano{~ica basin, PP = Planina Polje, DR = Reka valley, CJ = Lake Cerknica, LB = Ljubljansko barje. Vsesplo{no pove~anje populacije bi se moralo pokazati bolj ali manj enakomerno na vseh raziskanih obmo~jih. Vendar `e podatki iz tabele 1 ka`ejo, da enaindvajsetodstotno skupno pove~anje {tevila registriranih koscev ni bilo enakomerno porazdeljeno po lokalitetah. Domnevo o neenakomernem prispevku posameznih obmo~ij sem preveril tako, da sem za vsako obmo~je primerjal pri~akovano {tevilo koscev (~e bi bilo 21% pove~anje enakomerno porazdeljeno med obmo~ji) z dejansko pre{tetimi. Upo{teval sem le obmo~ja, ki so imela kosce ob obeh popisih, od tega vsaj enkrat ve~ kot tri. Neparametri~ni test G je pokazal, da so bile razlike med obmo~ji pomembno ve~je od naklju~no pri~akovanih (Gpoprav. = 62,6, P < 0,001, df = 12). Veliko pove~anje smo zabele`ili zlasti na Kobari{kem Stolu in v dolini Reke, pove~anje pod pri~akovanji na Ljubljanskem barju ter izrazit upad na Cerkni{kem jezeru (slika 3). Delno si opa`ene razlike razlagam z dejstvi, da sta bili obe obmo~ji z izrazitim pove~anjem dele`ni pribli`no petkrat ve~ raziskovalnega truda kot pred {estimi leti in da so za Cerkni{ko jezero ob velikih spomladanskih nihanjih obsega jezera zna~ilna tudi nihanja v {tevilu pojo~ih koscev (DOPPS, neobjavljeni podatki). Upo{tevati moramo tudi, da ve~ina popisov cenzusa leta 1999 ka`e raz{irjenost in {tevilnost koscev pred prvo ko{njo. Po ko{nji so kosci ponekod izginili (npr. v Piv{ki kotlini in na Radenskem polju). Ob {tetju v letih 1992/93 smo zaradi manj{ega {tevila sodelavcev marsikatero obmo~je pregledali {ele, ko je bila ko{nja `e v teku. Skupni vzorec porazdelitve koscev po obmo~jih, tudi tistih s tremi in manj samci, je ostal skoraj nespremenjen (slika 4). Mediani sta ob obeh popisih le`ali pri le dveh koscih na lokaliteto. Tudi ko sem izklju~il lokalitete z enim ali dvema koscema, se mediani nista pomembno razlikovali (M1992/93 = 16, M1999 = 13; Mann-Whitneyev test U, U = 92,5, P = 0,05). [e vedno je torej ve~ina obmo~ij takih z najve~ dvema koscema (1992/93: 69%, 1999: 53%). Verjetnost reprodukcije na njih je minimalna, saj izolirani pojo~i samci praviloma ostanejo nesparjeni (Schäffer 1994). 16 l 14 S" o 10 ^ 8 1 1 2-3 4-10 11-30 31-100 101-300 Koscev na lokaliteto / Corncrakes per site ¦ 1992/93 D1999 Slika 4: Porazdelitev {tevilnosti koscev Crex crex po zasedenih lokalitetah Figure 4: Distribution of Corncrake Crex crex abundance among occupied sites 144 ACROCEPHALUS 22 (108): 139 — 147, 200I Menim, da pove~anje {tevila v Sloveniji ugotovljenih koscev med popisoma 1992/93 in 1999 ne zadostuje za sklep o splo{nem pove~anju populacije. Slovensko populacijo kosca v tem obdobju bi raje ozna~il za stabilno, a z velikimi lokalnimi nihanji. 3.3. Pregled ohranitvenega potenciala populacije po obmo~jih Za stanje ko{~eve populacije v Sloveniji velja podobno, kot je bilo zapisano `e ob analizi rezultatov prvega cenzusa (Trontelj 1995). Glavnina populacije je osredoto~ena na nekaj klju~nih obmo~ij, ki imajo vlogo refugijev (slika 2). Ve~inoma so to velika notranjska kra{ka polja ali geomorfolo{ko sorodne depresije med dinarskimi masivi (Ljubljansko barje, Nano{~ica, Planinsko polje, Cerkni{ko jezero in dolina Reke). Obmo~ja z ve~ kot petimi odstotki populacije so, z izjemo Kobari{kega Stola, uvr{~ena na seznam mednarodno pomembnih obmo~ij za ptice – IBA (Polak 2000). Kot taka so na najbolj{i poti, da postanejo del mre`e NATURA 2000. Eden glavnih kriterijev za razglasitev bo verjetno velika populacija globalno ogro`ene vrste ptice – kosca. Kljub uvodoma omenjenemu velikemu pove~anju populacijske ocene je kosec obdr`al svoj status globalno ogro`ene vrste (BirdLife International 2000). Re`imi upravljanja s temi obmo~ji se bodo zato na~eloma morali podrediti varstvu kosca in s tem ohranitvi ekstenzivnih travnikov. Medtem ko so prva {tiri navedena obmo~ja vsaj v fazi na~rtovanja formalne za{~ite, je stanje v dolini Reke bolj zaskrbljujo~e. Lokalne oblasti (Ob~ina Ilirska Bistrica) za zdaj ne ka`ejo nobenega razumevanja za naravovarstveno problematiko travnikov ob Reki. Nasprotno, nekaj predelov s kosci v bli`ini Ilirske Bistrice je bilo uni~enih v zadnjih letih, opravljajo in na~rtujejo pa se nove regulacije ve~jega dela Rekinega toka. Rezultati predstavljenega cenzusa so pokazali, da uni~ujemo eno najpomembnej{ih gnezdi{~ kosca v Sloveniji. Formalnih argumentov za zavarovanje doline Reke torej ne manjka. Na Kobari{kem Stolu, tako kot tudi na nekaterih drugih lokacijah v zgornjem Poso~ju, smo zabele`ili veliko pove~anje {tevila koscev. Poleg skoraj dvestoodstotnega pove~anja {tevila na Kobari{kem Stolu (raz{irjenih do pribl. 1400 m.n.m.) je zgovornih tudi 13 koscev, sli{anih 30.6.2000 na Krnu (do pribl. 1700 m.n.m.) ( T. Jan~ar in litt.), kjer leto prej ni bilo nobenega. Tega pove~anja ne moremo v celoti pojasniti z bolj{im terenskim delom ali gnezditvenim uspehom lokalne populacije. Tako pove~anje je lahko le posledica priseljevanja koscev od drugod, verjetno iz predelov z visoko reprodukcijo. Mnogi taki predeli so nastali v vzhodnoevropskih dr`avah po sesutju planskih gospodarstev. Schäffer (1995) je pokazal, da se obse`ne povr{ine z zelo nizko reprodukcijo lahko desetletja napajajo iz populacijskih vi{kov drugih obmo~ij. Da se primerljiv “dotok” od drugod ka`e ravno v goratih predelih Slovenije, lahko razlo`imo z uni~enjem ko{~evih ni`inskih prebivali{~ v preteklosti. Kosci se v Sloveniji lahko raz{irijo skorajda le {e po opu{~enih gorskih travnikih. Zaradi tega, in tudi po mnogih drugih kriterijih, si travni{ka pobo~ja Kobari{kega Stola zaslu`ijo pravno varstvo. Zgleden primer novej{ih slovenskih naravovarstvenih uspehov so gotovo Jovsi. Najve~ja slovenska sub-panonska populacija koscev je bila eden glavnih argumentov za zavarovanje tega obmo~ja. Pomembno je, da so prebivalci okoli{kih vasi in lastniki zemlji{~ ve~inoma sprejeli naravovarstvene re`ime v Jovsih. Populacija koscev v Jovsih se je po zavarovanju potrojila s 6 samcev (Trontelj & Vogrin 1993) na 18 samcev (Ferlan et al. 1998) in je do leta 1999 ostala stabilna. Za Dolenjeva{ko polje v Ribni{ki dolini ka`e primerjava med obema {tetjema mo~an porast z enega na sedem koscev. V resnici se je populacijsko stanje v Ribni{ki kotlini v preteklih letih precej poslab{alo. Nizko {tevilo koscev v sezonah 1992/93 je odsev nekoliko prepoznega in nenatan~nega popisa. Sicer je v letih od 1994 do 98 v {ir{i okolici Dolenje vasi redno pelo okrog 20 koscev (Peru{ek 2000). Upad {tevila na le 7 samcev ob zadnjem popisu je verjetno posledica spremenjenega gospodarjenja s travniki, na katerih so bila ko{~eva gnezdi{~a. Sedanji najemnik je v kratkem ~asu mo~no pove~al gnojenje in intenzivnost strojne obdelave travni{kih zemlji{~ (M. Peru{ek ustno). Ob so~asnem zara{~anju preostalih ekstenzivnih mokrih travnikov je postal polo`aj Ribni{ke doline kot IBA negotov. Za ohranjanje raz{irjenosti kosca je pomembno tudi varstvo razpr{enih manj{ih obmo~ij po Sloveniji. Ta obmo~ja so lahko pomembna zato~i{~a ob ko{nji, saj se navadno kosijo v dalj{ih ~asovnih razmakih. So tudi ob~ega naravovarstvenega pomena kot zadnji ostanki ekstenzivnih vla`nih in mezofilnih travnikov v Sloveniji. Varstvo je posebej priporo~ljivo za lokalitete s tremi ali ve~ kosci oz. za redno naseljene lokalitete: travnike pri Veliki in Mali Polani, travnike pri Muri{i, Kobari{ko in Starijsko Blato, travnike okrog Liv{kih Raven in na Kolovratu, travnike ob Sotli med Dekmanco in Sedlarjevim, travnike pri Podsredi, Radensko polje (tu je kosce po popisu pregnala prezgodnja ko{nja), vzhodni del Krakovskega gozda, Mi{jo dolino, travnike ob spodnjem toku Pivke med 145 P. Trontelj: Popis kosca Crex crex v Sloveniji leta 1999 ka`e na kratkoro~no stabilno populacijo Rakitnikom in Postojno, travnike ob Pivki med Zagorjem in Prestrankom ter travnike pri Savskem Lazu ob Kolpi. Zahvala: Glavnino terenskega dela so opravili nosilci popisov F. Bra~ko, L. Bo`i~, A. Figelj, J. Figelj, V. Grobelnik, A. Hudoklin, T. Jan~ar, B. Koren, B. Lipov{ek, M. Peru{ek, S. Polak, B. Rubini~, K. Senega~nik, B. Surina, B. [tumberger, D. Tome, A. Vrezec in E. Vukeli~. Pri popisih so sodelovali {e D. Denac, J. Dragoli~, K. Dubbert, I. Fatur, T. Ferlan, R. Gregori~, A. Iva~i~, L. Jogan, L. Kebe, A. Klemen~i~, M. Kocjan~i~ z dru`ino, J. Kolenko, M. Koro{ec, H. Mele, M. Mele, T. Miheli~, B. Mozeti~, D. Pavlin, S. Razdrih, A. [korjanc, T. [tefan~i~, M. [u{tar, D. [u{tar{i~, M. @i`ek in A. @nidar{i~. Podatke o koscih v Sloveniji so leta 1999 prispevali tudi M. Cizelj, @. [alamun, R. Verovnik, A. Zrimec. Vsem omenjenim se lepo zahvaljujem za dragoceni prispevek k opravljenemu velikemu delu. Leonu Kebetu in Toma`u Miheli~u se zahvaljujem za pomo~ pri izdelavi zemljevida ter Vesni Grobelnik za sodelovanje pri organizaciji {tetja. Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije, takratna Uprava za varstvo narave, je finan~no podprla cenzus v okviru projektne naloge”Cenzus populacije kosca Crex crex v Sloveniji v letu 1999”. 4. Povzetek V letu 1999 je bilo po standardni metodi no~nega {tetja pojo~ih samcev na vnaprej dolo~enih obmo~jih Slovenije pre{tetih 563 koscev. Ob upo{tevanju nepregledanih potencialnih gnezdi{~ je populacijska ocena za leto 1999 okrog 590 pojo~ih samcev. Najpomembnej{a gnezdi{~a so na Notranjskem z Brkini (Ljubljansko barje, Cerkni{ko jezero, Planinsko polje, dolina Reke, ob Nano{~ici in ob Pivki), kjer je bilo ugotovljenih 79% vseh ptic. To so velika kra{ka polja ali geomorfolo{ko sorodne depresije med dinarskimi masivi. Drugi pomembnej{i obmo~ji sta Kobari{ki Stol z 41 in Jovsi s 17 kosci. [tevilo pre{te-tih koscev je od prvega cenzusa 1992/93 naraslo za 21%. Del tega pove~anja je verjetno posledica natan-~nej{ega popisa z ve~ popisovalci ter primernej{ega ~asa (izklju~no pono~i, pred junijsko ko{njo). Ker je napaka prvega {tetja neznanka, ne moremo zanesljivo govoriti o splo{nemu pove~anju populacije. Ob obeh {tetjih je imela ve~ina zasedenih obmo~ij po enega ali dva kosca. Bolj neenakomerno porazdeljena je bila sprememba {tevil~nosti med sedmimi najpomembnej-{imi obmo~ji. Pove~anje je bilo ugotovljeno na {tirih 146 (Kobari{ki Stol, Jovsi, Nano{~ica in dolina Reke), bolj ali manj nespremenjeno stanje na dveh (Ljubljansko barje in Planinsko polje) ter upad na enem (Cerkni{ko jezero) obmo~ju. Upad na Cerkni{kem jezeru je verjetno odsev velikih naravnih nihanj obsega jezera in ne posledica antropogenega poslab{anja `ivljenjskih razmer. 5. Literatura BirdLife International & European Bird Census Council (2000): European bird populations: estimates and trends. BirdLife International Conservation Series no. 10, Cambridge. BirdLife International (2000): Threatened Birds of the World. Lynx Edicions & BirdLife International, Barcelona, Cambridge. Collar, N.J. & A. Andrew (1988): Birds to watch: the ICBP world check-list of threatened birds. International Council for Bird Preservation (Techn. Publ. 8). Cambridge. Crockford, N., R. Green, G. Rocamora, N. Schäffer, T. Stowe & G. Williams (1996): Action plan for the Corncrake (Crec crex) in Europe. V: Heredia, B., L. Rose & M. Painter (eds.): Globally threatened birds in Europe – Action plans. Council of Europe Publishing. Ferlan, T. in 19 sodelavcev (1998): Ugotavljanje {tevil~nosti gnezditvene populacije koscev v Jovsih. Raziskovalna naloga podru`ni~ne {ole Kapele za 4. Sre~anje mladih ornitologov Slovenije (neobjavljeno). Gorban, I. (1999): Are Corncrake Crex crex numbers increasing in Ukraine? Vogelwelt 120 (Supplement): 329-332. Green, R.E., G. Rocamora & N. Schäffer (1997): Populations, ecology and threats to the Corncrake Crex crex in Europe. Vogelwelt 118: 117-134. Kmecl, M. (1979): Zakladi Slovenije. Cankarjeva Zalo`ba, Ljubljana. Mammen, U., M. Jeschke & S. Lindel (1999): Bericht zur Bundesweiten Wachtelkönig-Kartierung 1998. Landes-bund für Vogelschutz Bayern, Hilpoltstein. Mischenko, A. & O. Sukhanova (1999): The Corncrake (Crex crex) in Russia (European part). V: Schäffer, N. & U. Mammen (eds.): Proceedings International Corncrake Workshop 1998, Hilopltstein/Germany (http: //www.corncrake.net/proceedings.htm). Mischenko, A.L., O.V. Sukhanova, V.T. Butjev, A.A. Mosalov & A.P. Mezhnev (1997): Results of Corncrake surveys in European Russia in 1995. Vogelwelt 118: 215-222. Peru{ek, M. (2000): Ribni{ka dolina. V: Polak, S. (ed.),: Mednarodno pomembna obmo~ja za ptice v Sloveniji; Imortant Bird Areas (IBA) in Slovenia. DOPPS, Ljubljana. Polak, S. (ed.), (2000): Mednarodno pomembna obmo~ja za ptice v Sloveniji; Imortant Bird Areas (IBA) in Slovenia. DOPPS, Ljubljana. Ravkin, Y.S. (1999): The Corncrake (Crex crex) in Russia ACROCEPHALUS 22 (108): 139 — 147, 200I (West Siberian Plain). V: Schäffer, N. & U. Mammen (eds.): Proceedings International Corncrake Workshop 1998, Hilopltstein/Germany (http://www.corncrake. net/proceedings.htm). Schäffer, N. & U. Lanz (1997): Aufruf zur Erfassung von Wachtelkönig-Vorkommen in Deutschland. Vogelwelt 118: 248-250. Schäffer, N. (1994): Ecology of Corncrakes Crex crex. BirdLife International Corncrake Action Plan Workshop (neobjavljeno). Schäffer, N. (1995): Rufverhalten und Funktion des Rufens beim Wachtelkönig Crex crex. Vogelwelt 116: 141-151. Schäffer, N., U. Salzer & D. Wendt (1997): Die Laut-repertoire des Wachtelkönigs Crex crex. Vogelwelt 118: 147-156. Trontelj, P. (1995): Popis kosca Crex crex v Sloveniji v letih 1992-1993. Acrocephalus 16 (73): 174-180. Trontelj, P. (1997): Distribution and habitat of the Corn Crake Crex crex at the upper So~a basin (Julian Alps, Slovenia). Annales 7: 65-72. Trontelj, P. & M. Vogrin (1993): Ptice Jovsov in predlog za njihovo varstvo. Acrocephalus 14 (61): 200-209. Tucker, G.M. & M.F. Heath (1994): Birds in Europe: their conservation status. BirdLife International Conservation Series no. 3, Cambridge. Williams, G., R. Green, C. Casey, B. Deceuninck & T. Stowe (1997): Halting declines in globally threatened species: the case of the Corncrake. RSPB Conservation Review 11: 22-31. Arrived / Prispelo: 7.1.2001 Accepted / Sprejeto: 28.1.2002 147