Izhaja
vsak četrtek z datumom prihodnjega dneva.
Dopisi naj se frankirajo in pošiljajo uredništvu lista »Mir« v Celovec, Pavličeva ulica št. 7.
Osebni pogovor od 11. do 12. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne.
Rokopisi naj se samo po eni strani lista napišejo, druga stran naj bo prazna. Rokopisi se ne vračajo.
Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko. Nefrankovani dopisi se ne sprejmejo.
Glasilo koroških Slooenceo
Velja
za Avstro-Ogrsko . . K 6'—
» Nemčijo.............» 7 50
» ostalo inozemstvo . » 9‘— za celo leto.
Naročnina naj se plačuje vnaprej. Posamezna številka velja 16 h.
Za oglasila se plačuje po 10 h, med besedilom po 20h za 1 cma vsakokrat; minimum 24 cm2. — Za poslano se plačuje po 15 h, za parte, zahvale in izjave po 20 h za 1 cm2. — Za male oglase se plačuje po 4 h, debelo tiskano 6 h za besedo vsakokrat; minimum 40 h. Za izvestilo pri upravništvu 40 h posebej. Vprašanjem je za odgovor priložiti znamko.
Denar naj se pošilja na naslov: Upravništvo lista „Mir“ v Celovcu, Vetrinjsko obmestje št. 26.
Poštnohranilnifni račun št. 96.232.
Leto XXXVII.
XXIV. letni občni zbor v
„Kat. političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem".
Še na nobenem občnem zboru političnega društva od 1. 1906 sem ni bilo tako ogromne udeležbe kakor tokrat, čeravno so naši možje in mladeniči takorekoč do zadnjega pri vojakih. Na občni zbor so prišli naši, v političnih bojih preizkušeni veterani, da branijo pravice slovenskega naroda v času, ko drugi naši strankarji stojé na braniku pred zunanjim sovražnikom. Velika dvorana hotela Trabesinger je bila nabita, da so morali ljudje še zunaj ob vratih stati; lože so bile do zadnjega kotička polne, rečemo lahko, da je bilo na shodu do tisoč oseb. To je pač znak zrelosti naših ljudi; zavedajo se, v kako važnih časih živimo. Vtis glavnega zbora je bil veličasten; bil je sijajna manifestacija, mogočen klic slovenskega življa na Koroškem po svobodi in solncu, klic naroda po človeških pravicah, buren protest proti suženjstvu in zavijanju dejstev od strani nemške gospode.
G-. msgr. Podgorc, ki je predsedoval občnemu zboru, je v navdušenih besedah pozdravil udeležence, ki so na zbor kar trumoma privreli od vseh strani Korotana, koder se glasi mila slovenska beseda in se bo zanaprej, dokaz, da bo zamrl tisti glas, ki pravi, da slovenska Koroška umira. Pozdravi z Dunaja došlega drž. poslanca - dr. Lovra Pogačnika '(viharno odobravanje) kot odposlanca Jugoslovanskega kluba (ponovno odobravanje), ki tako krepko zavrača pljuskajoče morje sovraštva. Pošilja pozdrave občnega zbora dr. Korošcu (viharno odobravanje), ki mu je hvaležnost slovenskega narode zagotovljena. Nato predlega
udanostno brzojavko na cesarja, ki se glasi: -
Njega Veličanstvu cesarju Karlu I. v
glavni stan,
Katoliško politično in gospodarsko društvo kot edina politična organizacija koroških Slovencev na svojem 24. letnem občnem zboru v smislu društvenega gesla „Vse za vero, dom, cesarja!" obnavlja tudi ob tej priliki tradicionalno in v vojski preizkušeno udanost in zvestobo do Vašega Veličanstva in prejasne vladarske hiše. Oduševljeno pozdravljamo Vašega Veličanstva odločni nastop za skorajšnjo dosego toli zaželjenega miru in Vaše cesarsko zagotovilo, biti ljudomil vladar in vsem narodom dati enake pravice.	Msgr. Podgorc.
(Burno odobravanje.) Predsednik: To izjavo, prihajajočo iz globine slovenskega srca in ne samo iz ust, bi med Slovenci bilo odveč dajati šele na glasovanje. (Viharno odobravanje.)
Poročilo vodstva.
Društveni tajnik g. urednik Smodej poda nato poročilo vodstva in naslika politični položaj v deželi tako-le:
Gospodje zborovalci! Tri in polleta poniževanja, obrekovanja in usode sužnjev, ki morajo prisiljeno molčati, tri in pol leta zatiranja, preganjanja in ječ je minilo, odkar je moglo zadnjič naše koroško ljudstvo dvigniti mogočen svoj glas za svobodo, da se je slišalo do Dunaja in po celi državi. Spominjam na štiri tisoče mož in mladeničev na taboru v Šmihelu in na dva tisoč mož in mladeničev v Št. Jakobu v Rožu, ki so s trdim trkanjem budili zaspano dunajsko vlado iz nemško-nacio-nalne omotice. (Odobravanje.) Zavedati smo se bili začeli, da naše vlade ne poslušajo klicev pravice lačnih in svobode žejnih, ampak vidijo in slišijo le tedaj, če se dvigne ljudstvo in pokaže svojo — moč. (Vihamo odobravanje.)
Celovec, 1. februarja 1918.
Tedaj se je začela nekoliko majati nemško-nacionalna stavba, ki je zgrajena na zloglasnem koroškem šolskem sistemu, predsem pa na znani razdelitvi volilnih okrajev in gospodarskem privilegiju vladajoče stranke. Vsakdo ve, kakšno moč ima vsaka večina, ki s postavnim načinom vprega v svoj strankarski voz vsemu prebivalstvu v deželi namenjene deželne gospodarske vire, deželne gospodarske organizacije in naprave. Tedaj se je začela za Slovence na Koroškem doba — samoodločbe. (Burno odobravanje.) Narod je videl, da mu nemškonacionalna gospoda in tuje uradništvo pridržuje kruh in svobodo; na domačih tleh smo bili tujci, dobri samo še za to, da smo s priznano slovensko marljivostjo in delavnostjo pomagali polniti deželne in državne blagajne, garantirati 18 milijonski dolg zavoženega celovškega mestnega gospodarstva, dobri samo za to, da so sinovi našega naroda za borno delavsko plačo služili v rudokopih in industrijah na lastni zemlji nemškonacionalni gospodi sto in stotisoče, ki so se med vojno ob stradanju in gladovanju slovenskih delavcev nakupičili v milijonske vojne dobičke. (Viharno pritrjevanje.) Takega suženjskega stanja noben zdrav narod ne prenese. (Odobravanje.) To so čutili naši nasprotniki in zato so tako hujskali na vojno. Toda tiste ljudi, ki smo jih videli ob začetku vojne korakati na čelu vojnim demonstracijam po Celovcu, vidimo deloma še danes, zdrave in močne, prihuljeno hoditi po mestu; sedè po pisarnah, ko so naši tisoči šli na bojišče branit domovino, Usti usoči, ki so jih prej razni zapečni patrijoti proglašali za veleizdajalce. (Burno pritrjevanje.) Premnogo naših najboljših mož in mladeničev pokrivajo gališka, romunska, srbska in goriška tla. Tem našim sobojevnikom naš hvaležen spomin! (Klici: Slava jim!) Premnog od teh je težko umiral v bridkem dvomu, ali ne bo njegovo slovensko junaštvo poplačano z nehvaležnostjo do slovenskega naroda. Za suženjstvo noben Slovenec na bojišču ni umiral (viharno odobravanje), za suženjstvo naši junaki niso stali povsod v prvih vrstah in zmagovali. Mi vsi, kar nas je še v domovini, smo dolžni, da izvršimo njihov testament in priborimo brez strahu pred boji in žrtvami narodu svobodo in lepšo bodočnost. (Pritrjevanje.)
Najiskrenejše pozdrave in najtoplejšo zahvalo pa pošiljamo vsem slovenskim bojevnikom, ki so zmagovito čuvali naše meje pred dednim italijanskim sovražnikom in jim prisegamo, da bomo v zahvalo varovali in čuvali domovino, dokler se ne povrnejo v njeno naročje. (Gromovito odobravanje.)
Vojska je našim narodnim nasprotnikom dobrodošla. Zatreti nas niso mogli v mirnem času in so upali, da bo to opravil vojni čas. Česar ne bo podrla sovražna puška in granata, to naj uničijo — ječe. To je bil njihov račun!
Gonja po deželi.
Začela se je po celi deželi gonja zoper Slovence, predvsem zoper voditelje in duhovščino. Mislili so, da bodo imeli lahko delo z ljudstvom, ako obglavijo voditelje, čredo brez pastirjev. (Klici: Tako je!) Te gonje se je^ udeležilo vse, kar čuti nemškonacionalno, in nemškonacionalna je pri nas tudi deželna vlada. (Pritrjevanje.) Po celi deželi so imeli nasprotniki nastavljene denuncijante, razne magnate, ki uživajo nemškonacionelne dobrote zato, da predstavljajo potem na nemškonecionalnih shodih „slovensko )judstvo“._ (Veselost.) Nahujskali so celo poštene Nemce, ki so verjeli bajke o slovenskih bombah, radiotelegramih, telefonih, signalih, peklenskih strojih, zalogah bencina, aeropla-nih, denarnih pošiljatvah, veleizdajniških zarotah, špijonažah in Bog ve kaj še vse; samo na podmorske čolne na Vrbskem jezera so pozabili. (Bučna veselost.)
Zoper vse naše organizacije in zavode so nastavili topove 42 kalibra. Zoper najnedolžnejše
—	■	..LX/^'
reči je vodila vojaška oblast, ki je imela v Beljaku in Celovcu nemškonacionalne mentorje, stroge preiskave. Do nagega so nas slekli, do kosti so nas obrali in pregledali od zunaj in znotraj ; preiskoval je velikanski vojaški in civilni aparat, a uspeh: nič.
Sedaj so nastopili združeni nasprotniki v Beljaku in Celovcu, da bi pod račun, ki so ga delali štiri leta na naši koži, potegnili črto; uspeh: zopet nič. Ničesar, pa prav ničesar stvarnega niso mogli ne v Beljaku, ne v Celovcu povedati; le par starih lažnjivih trditev, ki jih je oblast do kosti oglodala in preiskala, pa seve ničesar našla, so ponavljali. Laži, ki smo jih že stokrat zavrnili, pa jih stotič zopet prinašajo na dan, ker resničnih dej štev — nimaj o. (Odobravanje.) Pošten človek se sramuje slabega dejanja, posebnost naših nasprotnikov pa je, da sedaj stare denuncijacije še ponavljajo, in „Fr. Stimmen" čisto neprikrito obžalujejo, da ni bilo več slovenskih žrtev preganjanja; vedó povedati, da je bilo še mnogo drugih preiskav namenjenih, da pa so bile po posredovanju kardinala Piffla potlačene. Preiskovalna komisija bi si bila lahko prihranila preiskovanje, odkod denuncijacije; v roke bi vzela „Fr. St.“ in bi bila na jasnem. (Viharno pritrjevanje.)
Preiskave so le dognale, da smo bili lojalni do skrajnosti, vedno in povsod, in da smo se strogo držali političnega testamenta našega Andreja Einspielerja, gesla: „vse za vero, dom, cesarja", kljub temu, da so nas vse naše vlade obsodile v smrt. Naš patriot iz e m je bil — heroičen!
Paugermani.
Drugače pa mislijo naši nasprotniki. V srcu so vseskozi — pangermani. Še lansko leto je na javnem shodu v Celovcu izjavil koroški diktator dr. Artur Lemisch: Die Deutschen Karntens insbesondere haben ihren klar vorge-zeichneten Weg weiter zu gehen im Interesse All-deutschlands! (Koroški Nemci zlasti imajo nadaljevati svojo jasno začrtano pot v interesu Vse-nemčije!) Kje pa so bile tu oblasti? (Viharno odobravanje.) Kje je ostal patriotični čut g. deželnega predsednika? Na mehkem fotelju v družbi stalnega svetovalca Lemischa ! Član nemškega Reichstaga, Fr. Naumann, pove v svoji knjigi „Mitteleuropa“ : Hundertmal haben die vom Bismarckschen Reiche verlassenen Deutschen der Ostmark zu uns heriibergerufen: kommt und helft unsi Ich weifi, dafi ein Teil unserer Stammesbruder in Òsterreich bis. vor dem Kriege so standen, dafi sie dann lieber Òsterreich verloren gehen und von Deutschland aufgenommen werden wollen .... Nemci v monarhiji so torej stegali roke v Nemčijo in klicali tja: Pridite in pomagajte! Raje bi bili pustili Avstrijo propasti in šli k Nemčiji. (Ogorčeni klici.) Vsi vemo, kako so Nemci med vojno zahtevali tako tesno vojaško, politično in gospodarsko zvezo z Nemčijo, da bi bili le še po imenu samostojna država. (Pritrjevanje.)
Dr. Albert Ritter, oficir c. in kr. armade, je v brošurah „Berlin—Bagdad" in „Nordkap— Bagdad" naravnost pozival, da se naj Avstrija odpove samostojnosti na ljubo Nemčiji in da je odvisno to od cesarja Franca Jožefa, ki da naj sprejme to žrtev, da tako poravna neko staro avstrijsko krivico. Vprašam: Gospodje generali in gospodje ministri, kje pa je tu ostal vaš patriotizem? (Viharno pritrjevanje.)
Krivda oblasti.
Konštatiram, da oblast nobenega krivca ni kaznovala in nam dosedaj nobenega zadoščenja ni dala, ne moralnega, ne materi j alnega. Vsaj eno bi bila morala takoj storiti, dati nam nazaj našega državnega poslanca. Saj so poslanci v odseku soglasno sklenili, da se Grafenauerju vrne mandat, ker se mu je po soglasnem mnenju zgodila krivica. (Dolgotrajno odobravanje, klici: živijo Grafenauer!)
To zadržanje vlade nam vsiljuje prepričanje, da centralna vlada hoče na vsak način vzdržati zloglasni koroški sistem in je to prepričanje potrdila z najnovejšo krivico, da je nastavila v Pliberku nemškega notarja in s tem kršila naše posestno stanje.
Poslala je na Koroško sicer dve preiskovalni komisiji; slišimo pa o postopanju nekaterih članov pritožbe.-
Koliko vedó o nas na Dunaju.
Toda že dejstvo, da je prišla na Koroško komisija, da se centralna vlada enkrat od blizu prepriča, koliko resnice je na pritožbah koroških Slovencev, je vzbudilo v nemškonacionalnih krogih razburjenje. Kajpak, da se kdo drzne motiti gospode nacionalce! Seveda! Dosedaj ste o slovenskih razmerah na Koroškem dajali vladi informacije le dve osebi: Dobernig in deželni predsednik.
Od Schmieda Zabierova sem pa Koroška ni imela več samostojnega, od nemških nacionalcev neodvisnega deželnega predsednika. Kako so bili o nas informirani, spričuje dejstvo, da je celò grof B ad eni, pri Nemcih tako osovraženi ministrski predsednik, svoj čas vprašal bivšega državnega poslanca Lamberta Einspielerja, ali je res, da so tudi na Koroškem Slovenci. (Bučen smeh.) Kakšne informacije prihajajo na Dunaj od deželne vlade danes, si lahko mislimo, ko je nj. ekscelenca g. dež. predsednik prepričan, da na Koroškem ni nobene slovenske občine. (Klici: Ohó!) Kjerkoli je kak nemškutar, ki na nemških shodih, če gre zoper Slovence, nastopa kot Slovenec, je občina po njegovem mnenju jezihovno mešana. Za Slovence šteje torej očividnole narodno zavedne Slovence.
Fries-Skene je Slovence preganjal, njegov naslednik je pa Slovencem bolj tuj, kakor kateri njegov prednik. (Viharno pritrjevanje.)
Dobernlgov recept.
Nasprotniki čutijo, da se bliža konec njihovi oligarhiji in so segli, po starem Dobernigovem sredstvu. Pred vojno so iz cele Koroške sklicali na slovensko ozemlje v Sinčovas svoj prvi „Karnt-nertag“, da bi dokazali, da je naše ljudstvo „dentsch-freundlich“ in da Nemce poljubuje za batine, ki mu jih dajejo na gospodarskem, narodnem in političnem polju. Prišle so pa na shod naše množice in pokazale pravo svojo voljo. Sijajen odgovor je dalo naše ljudstvo nasprotnikom nato na taborih v Šmihelu in Št. Jakobu.
Nacionalci so sklenili sklicati zopet tak ;,Karntnertag“. Toda to pot samo še — v Beljaku in Celovcu; vedó, da je ljudstvo sito njihove vojne hujskarije in da morejo računati na maso le od strani — uradništva (pritrjevanje), ki je oproščeno vojne službe. (Burno pritrjevanje.) Zato so se v Beljaku in Celovcu skrili za zaprte duri. (Veselost.)
Nasprotniki za podaljševanje vojske.
V Beljaku so brzojavno pozdravili Hindenburga z zatrdilom: „Wir Deutsche im Karntnerlande besitzen die Nerven, um durchzuhalten.“ (Mi Nemci na Koroškem imamo živce, da vzdržimo.) Vsakdo ve, da je nemška generaliteta za nadaljevanje vojske in da pri mirovnih pogajanjih v Brestu Litovskem igra vlogo, ki ljubiteljem miru ni všeč. Naši pangemani pa se v bratskem objemu s krščanskimi socialci še navdušujejo za zmagoviti mir, za „Siegfrieden“; tak mir pa bi mogli doseči morda šele po par letih nadaljnega vojskovanja, ko bi bilo gospodarstvo v državi popolnoma uničeno in bi vsi narodi Evrope stali na popolnem pogorišču, na splošnih razvalinah Evrope. (Pritrjevanje.) Ce so ti ljudje tako navdušeni za vojskovanje, zakaj ne zamenjajo v strelskih jarkih naših kmetov, ki bi bili doma bolj potrebni, kakor marsikateri teh gospodov. (Burno odobravanje.)
Ze na Dunaju so izdali zavlačevalci in po-daljševalci vojske letak, ki je naslovljen „An die Deutschen Osterreichs“ in ki se zavzema za nem ški mir z aneksijami, vojno odškodnino in nadvlado nemštva, torej za tak mir, ki bi sovraštvo narodov še bolj razpalil in v doglednem času priklical novo, maščevalno vojsko, še hujšo kakor je sedanja. (Pritrjevanje.) Zdi se, da se tega zavedajo, ker ne gradijo miru na sporazumu in spravi narodov^ ampak izrecno pravijo v letaku, da mora biti mir Evrope tudi vbodoče oborožen. (Cujte!) Torej nova vojaška bremena po vojski, ko bo že drugih preveč. In ta letak sta podpisala /ìli- poslanca Dobernig in žihpoljski Lučovnik. (Klici: Škandal!)
\ Beljaku je dr. Angerer odkritosrčno po-vedal, zakaj da Nemci zahtevajo izločitev Galicije: „Wir verlangen diese Ausscheidung, weil d as neue Osterreich mit der deutschen Amts-sprache eine deutsche Mehrheit im Parlamente habeu will. Z nemško večino v zbornici bi s Slovani delali, kar bi hoteli. Dobernig je pa v Celovcu vdaril na drugo struno, manj odkrito-
srčno, in je izjavil, da je dr. Korošec lagal, da hočejo koroški Nemci Slovence ponemčiti. Ravno narobe je res, je dejal Dobernig. (Burni smeh.) Dosedaj smo slišali Doberniga samo na Dunaju tajiti koroški zistem; očividno nemškonacionalni politiki na Koroškem vsled odločnega nastopa Čehov in Jugoslovanov in zmagujočega principa samoodločbe narodov (viharno odobravanje) — primanjkuje sape. (Ponovno odobravanje.)
Dobernigove besede in dejstva.
Gospodje, kličem za pričo vso našo tužno zgodovino, vse naše strašne boje za pravice na gospodarskem, narodnem in političnem polju; kličem za pričo naše žalostne hoje za šole, ko so nacionalci in vlada uganjali pasivno resistenco (burno pritrjevanje); kličem za pričo kulturni škandal, ki ga ni v celi Evropi, da se naši ljudje po mnogih šolah niso naučili niti slovenske abecede, da pišejo mnogi vojaki, ki doma niti besedice nemški niso govorili, z bojišča svojcem na dom nemško, ker ne znajo v svojem materinem jeziku pisati, ali po slovensko z nemškimi črkami. Kličem za pričo vas, številne žrtve preganjanja, vas nevedne slovenske fante, ki hodite k naborom z nemškimi trakovi; kličem vas za pričo, vi slovenski šolarji, ki se v šolah učite prepevati Die Wacht am Rhein in Heil dir im Siegeskranz, ne znate pa slovenske cesarske pesmi! (Klici ogorčenja in pritrjevanja.) Klicem za pričo vas, nedorasle slovenske otroke, ki ste bili v šoli kaznovani, ker ste govorili v prostem času v materinem jeziku, ki se učite s stenskih napisov laži „Ich bin ein deutscher Knabe, ich bin ein deutšches Madchen". In kaj porečete Vi, gg. zborovalci, Vi koroški Slovenci, je Dobernig govoril resnico? (Burni klici: Ga ni sram? Škandal!) Nacionalci trdijo vedno, da so koroški Slovenci z nacionalci zadovoljni in le par »kranjskih hujskačev* dela nemir v deželi. {'Vihar ogorčenja in klici: Sem naj bi prišli!) Vprašam vas, ste vi in vsi tisti tisoči, ki so manifestirali na naših taborih, koroški Slovenci, (viharno odobravanje), ste danes vsi z aeroplanom prijadrali preko Karavank? (Burna veselost.) Vprašam, ali ni naše koroško lljudstvo samo izvolilo svoje voditelje? (Dolgotrajno odobravanje.) Sploh pa zavračam enkrat za vselej te nemške laži s konštatiranjem: Koroški sistem nas ni mogel kulturno napraviti tako nezrele, da ne bi vedeli, da smo vsi Slovenci en narod, naj sr prebivamo v tej ali oni deželi in želimo le, da bi nas naši rojaki iz drugih kronovin le še bolj podpirali, da nas rešijo nemškonacionalne »dobrote in varuštva“. (Viharno odobravanje.)
Nov nasprotnik.
Med vojsko smo dobili novega nasprotnika. Stranka, s katero nas je desetletja vezala krščanska misel, stranka s katero smo desetletja ramo ob rami bojevali hude boje zoper korupcijo v deželi, nas je v najhujših dneh pustila na cedilu; zadnji čas je z razvito zastavo krenila v tabor naših nasprotnikov in zavzela na shodu v Beljaku in Celovcu zoper nas strogo bojno pozicijo (ogorčenje), krščansko socialna stranka. Posl. Walcher nam je v Beljaku v družbi Wolfa, Angererja in protestantovskega pastorja grozil s krvavimi glavami (vihar ogorčenja), in glavni urednik nemškonacionalnega glasila v krščanski socialni stranki g. Paulitsch je na shodu v Celovcu Slovence denunciral (ponovno ogorčenje) in udarjal na radikalneje strune kakor Dobernig. Odkritosrčno obžalujemo to dejstvo (pritrjevanje); nemški socialni demokrati so v narodnem vprašanju dokazali nasproti nam več krščanske pravičnosti kakor krščanski socialci (klici: res je!), katerim njihove dozdevne višine nič ne zavidamo in jim častitamo, da so vendarle našli svojega voditelja dr. Angererja. (Burna veselost.)
Kdo pa bo v teh bojih odnesel krvave glave, ho pokazala šele bodočnost (burno pritrjevanje) in kdor je videl zadnje dni socialdemokratične mase demonstrirati, mu ne bo posebno težko uganiti. Mi bomo izvajali posledice, in kdor je in hoče biti naš strankar, bo držal disciplino. (Viharno odobravanje.)
Bojni klic Nemcev vseh frakcij je združil v tesno zvezo Čehe (ploskanje) in Jugoslovane v močno falango; čas preganjanja je pa zedinil tudi ves slovenski narod in oživil Vseslovensko ljudsko stranko (odobravanje), ki jo je hotel zavesti v večno spavanje dr. Šušteršič. Prvi strel zoper njegovo protinarodno stališče je v stranki počil od naše strani. (Viharno odobravanje.) Stran-karjev, ki z donuncijantstvom hočejo utrjevati vsled nenarodne politike omajano osebno pozicijo, ne potrebujemo v svojih vrstah. Šušteršič je zapustil Jugoslovanski klub; želimo mu srečno pot! (Odobravanje in veselost.)
Za neodvisnost.
Kakšna je naša bilanca? Spoznali smo, da pod nemško upravo za nas ni ne gospodarske, ne narodne bodočnosti, ne kruha, ne svobodnega življenja. (Burno pritrjevanje.) Za sužnost nismo rojeni. (Viharno odobravanje.) Naša rešitev je edinole v popolni neodvisnosti od Nemcev (viharno odobravanje), v samoupravi. (Ponovno odobravanje.) Tega pa nam ne garantira nobena narodna avtonomija, ampak edinole deklaracija Jugoslovanskega kluba z dne 30. V. 1917. (Dolgotrajno odobravanje, ki se noče poleči. Klici: Živio deklaracija! Živeli poslanci!) Samostojnost, ki jo priznavajo Nemci Poljakom in jo v svoji najnovejši deklaraciji zahtevajo tudi za Nemce na Češkem, bo moral tudi vsak pravičen Nemec priznati za nas. (Odobravanje.) Zato sem se v imenu stranke oflcielno izrekel za našo deklaracijo. (Viharno odobravanje.)
Zavedajmo se, da je v nas samih moč, da dosežemo ta svoj ideal, neodvisno jugoslovansko državo za združene Jugoslovane pod slavnim žezlom našega presvitlega cesarja. Naši nasprotniki ne bi bili volkovi, ako mi ne bi bili jagnjeta, oni ne bi bili levi, ako mi ne bi bili srne. Malodušnost je smrt, samozavest in delavna sila pa pomeni srečno bodočnost! (Burno odobravanje.)
Govor dr. Pogačnika.
Po ovacijah, ki so mu jih priredili zborovalci, povzame dr. Pogačnik besedo: Zahvaljujem se za prisrčni pozdrav in ga vračam v imenu Slov. ljudske stranke na Kranjskem, katere pod-načelnik sem. (Odobravanje.) Verjemite mi, da nikdar ne bo več zborovanja političnega društva tukaj, da naša stranka ne bi bila zastopana. (Odobravanje.) Pozdravljam v imenu vseh poslancev Jugoslovanskega kluba na Dunaju. (Viharno odobravanje.) Načelnik bi se bil iz srca rad udeležil, pa ravno danes je grof Czernin določil, da bo v zunanjem odseku v delegacijah poročal o mirovnih pogajanjih. (Klici: Živio dr. Korošec! Burne ovacije za dr. Korošca.)
V	vaši sredi bi moral biti vaš edini koroški poslanec. (Klici: Živio Grafenauer!) Mi se dobro zavedamo, kako velikansko krivico so napravili koroškemu slovenstvu. Zaprli so ga, ker je rekel, da je na Ruskem več žita kakor pri nas. Danes pa vsi nemški nacionalci čivkajo: Potrpite, ki umirate lakote, iz Rusije bo prišlo žito. (Bučna veselost.)
Krivica se je godila, pa po trpljenju v svetovni vojski vstajajo tisti, ki so trpeli, kakor da bi se grobovi odpirali in sužnji vstajali iz njih, in odlagajo verige. Ta duh veje sedaj po vsem svetu. Bal sem se, da so vas s preganjanjem čisto preplašili in se ne boste upali na shod, pa vidim, da sem vam s to sodbo delal krivico. Za vami pa stojijo še drugi tisoči ljudi; zato se zavedam pomena tega shoda.
Pravico, priti v državni zbor bomo poslancu Grafenauerju izvojevali. (Viharno odobravanje.) Ako pa bi šla nemška krivica tako daleč, da ne hi prišel še v ta državni zbor, pa rečem : Skrivna roka že piše mene, tekel, fares. Mi se ne bojimo novih volitev. Mi edini s socialnimi demokrati smo zahtevali, da se naj takoj razpišejo volitve. Mi smo glasovali za podaljšanje mandatov za eno leto, drugi za dve leti, večina nas je pa preglasovala za dveinpolletno podaljšanje. Mi se ne bojimo, da bi mandate izgubili, in če bi jih, bodo prišli še hujši za nami. (Odobravanje.) Ne mislite pa, da ste brez zastopnika. V imenu kluba vas zagotavljam, da se vsakdo lahko obrne na vseh 30 poslancev. (Živahno odobravanje.) Vzeli so nam enega poslanca, dali pa 30 poslancev. (Viharno odobravanje.)
V	vojski nismo branili domovine samo Slovenci vseh dežel, ampak tudi Hrvati in Srbi iz Hrvatske, Bosne, Hercegovine, Istre, Dalmacije in Ogrske. Z njihovimi polki smo se na bojišču združeni borili proti zunanjemu sovražniku, z njimi hočemo biti združeni do konca dni. Vsi naši poslanci na Dunaju, Slovenci, Hrvati in Srbi, smo prišit v državni zbor z zavestjo, da so nas hoteli uničiti, ker smo enega rodu. Samo v Bosni so okrog 30.000 ljudi pomorili. Zato smo kakor en mož rekli: Mi pozabimo na to, da smo klerikalci, da smo liberalci, da v Bosni Srbi niso naše vere, ampak edino to vemo, da smo en rod, da vsi hočemo biti svobodni in združeni. Zavedali smo se,^ da živimo v zgodovinskem trenutku, da se bo črez 20, 50, 100 let povpraševalo : Tvoj oče je bil zastopnik slovenskega naroda v zgodovinskem trenotku. Je zamudil vzeti narodu suženjske verige? Zavedali smo se, da so zgodovino delali ljudje, ki so v dotičnem zgodovinskem času živeli. Podali smo izjavo: Deklaracijo z dne 30. maja 1917. (Viharno odobravanje.)
Govornik razloži deklaracijo in razloži, da zahteva deklaracija: 1. da moramo biti združeni
na temelju narodnega načela; 2. na temelju hrvatskega državnega prava; 3. pod žezlom habsburške dinastije. Opiše, kako so že v preteklosti Jugoslovani stremeli za združenjem. Na ta govornikova izvajanja se še povrnemo.
Naš patriotizem.
Nam ni treba šele dokazati, pravi govornik, kako zvesti smo bili Slovenci vladarski hiši. Tisoči grobov pričajo. Kdo je odvrnil ruski naval, kdo deset italijanskih naskokov? Predvsem so bili Hrvati in Slovenci. (Viharno odobravanje.) Stoji, da v naših vrstah ni bilo izdajalca, in s ponosom rečem, da četudi imam številno družino, sem prostovoljno šel na bojišče in se pol leta s slovenskimi fanti bojeval zoper Italijana na 2000 metrov visoki gori. Mi ne pustimo nemškim govornikom po shodih govoriti o fronti, ki je niso videli. (Pritrjevanje.) Prepovedujemo si, da bi Wolf, Amgerer in drugi nas učili patriotizma. (Viharno odobravanje.) Nihče od nas ni klical: Proč od Avstrije! — pač pa politični prijatelji Angererja in Doberniga. Pač pa naglašam: Da bo vladarska hiša močna le, ako se bo upirala na zveste Jugoslovane. Ne samo v našem interesu je, ampak tudi v interesu habsburške dinastije. (Pritrjevanje.) Če pravijo, da je 1 naša reč veleizdajalska, je bil rajni Franc Ferdinand tudi veleizdajalec, ko je izjavil da hoče nasproti Nemcem in Ogrom izvesti trializem? Knez Windischgraetz je rekel, da se naj da Jugoslovanom trializem; je bil tudi on veleizdajalec? Zdi se mi, da se taki ..veleizdajalci" med najbolj patriotičnimi in pametnimi Nemci množč in bodo rekli: Rešitev Avstrije je tam, kjer so Jugoslovani. (Viharno odobravanje.)
Rodočnost Avstrije na jugu.
Kje ima Avstrija iskati bodočnost? Nima kolonij, kamor bi prodajala svoje stroje in druge izdelke. Bodočnost Avstrije je na Balkanu; seveda ne tako, da bi Jugoslovane napravili hlapce, ampak tako, da si dobimo tam kredit in zaupanje; potem si bodo naši Nemci in Madjari napravili tam lahko milijone. Z nesrečno zunanjo politiko pred vojsko je izgubila država zaupanje in kredit, in nešteto tovarn je morala zapreti. Kredita pa država doli nikdar . ne bo dobila po Nemcih, ampak samo po nas, ako bodo Balkanci videli, da smo svobodni, srečni, in potem bodo rekli : Pod to streho bi se nam tudi dobro godilo. (Pritrjevanje.)
V zbornici.
Govornik opisuje delovanje Jugoslovanskega kluba v zbornici. Prvi uspeh je dosegel, da je vrgel ministrskega predsednika, ki je Nemcem obljubil nemški državni jezik. (Živio-klici in ploskanje.) S Čehi in Ukrajinci — velikokrat se nam pridružijo tudi Poljaki — predstavljamo moč. Vabili so nas v vladni krog in ponujali Slovencem dva resortna ministra. To je bila vabljiva obljuba, pa mi smo soglasno rekli: Odklanjamo to vabljivo ponudbo, ako ne priznate jugoslovanske deklaracije. (Viharno odobravanje.) Vemo, da se ministrski sedež na Dunaju še ne ogreje, ko pride že drugi na tisti sedež. Obljube za 14 dni nas ne bodo več vodile; sedaj hočemo politiko, ne za 14 dni, ampak politiko za Jugoslovane, dokler bo Avstrija obstala. Pušeljcev ne potrebujemo, ampak trdne podlage za naš obstoj. Priznajte deklaracijo, pa bomo svojo opozicionalno politiko opustili.
Naše versko In državno poslanstvo.
Rekli bodo: Edinstvo tudi s pravoslavnimi Srbi bo na škodo veri; ravno krščanski socialci to trdijo. Odgovarjam: Saj so že itak tu v naši državi, naši državljani so. Če je od katere strani nevarnost za katoliško vero, je od krščanskih socialcev, ako ne priznajo za nas pravičnih zahtev, kakor jih priznava ves svet in jih oni priznavajo sicer, pa le za Irce, Fince in druge, ki niso pod njihovo oblastjo. Sv. oče je rekel, da te pravice gredo vsem narodom, tudi nam Jugoslovanom, ne samo po božji, ampak tudi po naravni postavi. Ni nevarnosti za katoliško vero, ampak katoliška vera bo dobila samo priložnost, da bo mogla uspešno opravljati svoje misijonsko delo. Naš papež je v Rimu, pravoslavni so pa imeli za papeža ruskega carja. Tega pa ni več. V Rimu je in bo pravi papež, ki res hoče mir, kakor ga potrebuje svet. Ruski papež je začel vojsko, katoliški papež je pa z mirovno akcijo dobil kredit po celem svetu, tudi pri pravoslavnih. Nočem biti prerok, ali mislim, da je za katoliško cerkev med Slovani nastopila nova doba. Slovenci kot veren katoliški narod imamo prvo misijo (misijon), da ponesemo kredit in veljavo naše cesarske hiše na Balkan, in misijo, da ponesemo katoliško vero med Jugoslovane na Balkanu, da bo po sv. pismu en hlev in en pastir. Katoliška cerkev potrebuje zgolj svobode in našla bo pot, da bo izruvala plevel zmote. (Odobravanje.)
Trst In morje.
Nemci pravijo, da so zanje v nevarnosti gospodarski pogoji, da ne bodo mogli rabiti pota do Jadranskega morja in po Donavi. Vprašam vas, kordški Slovenci: Ali vas ne uči zgodovina, kako dobri in mehki ste bili do Nemcev? Oni so prišli le vsled naše dobrote in pravicoljubnosti do tega, kar so v naših deželah. (Pritrjevanje.) Kdor bo prišel k nam kot enakovreden, bo naš gost; gostoljubje je slovanska čednost. Kako so bili vojaki presenečeni, ko jih je naše ljudsto tako gostoljubno sprejelo. Nemce na svojih tleh sprejmemo kot goste in prijatelje, ne sprejmemo jih pa kot svoje Učitelje. (Odobravanje.) Govornik zavrača hujskanja nasprotnikov. Naše žrtve so ohranile Avstrijo in Nemčijo. Za te žrtve zahtevamo ravnotako svobodo, kakor jo imajo Nemci. Če to zahtevamo, ne hujskamo, ampak hujskači so, ki nam to pravico odrekajo. (Viharno odobravanje.)
V obrambo duhovščine.
Vemo iz naše zgodovine, da je bil vedno slovenski duhovnik tisti, ki je branil narod pred vsemi goljufi, oderuhi in verskimi ter drugimi sovražniki. (Viharno odobravanje) Kje bi bil naš narod na Koroškem, ako ne bi imeli slovenskih duhovnikov? (Viharno odobravanje.) Roke proč od naših poštenih, katoliških duhovnikov. (Gromovito odobravanje.) Ti nastopajo za mir, kakor ga je sveti oče proglasil, pokazali so, da so sinovi slovenskega naroda in verni služabniki Jezusa Kristusa. Najgrše, kar so nemški krščanski socialci napravili, je, da so uprizorili gonjo proti knezu in škofu dr. Jegliču (demonstrativne, dolgotrajne ovacije za dr. Jegliča) samo zato, ker se je zavzel za jugoslovansko deklaracijo. Poznam dušo slovenskega kmeta na Kranjskem. Naj le poizkusijo dvigniti mezinec proti škofu, in videli bodo, kaj bo.
Vlada in preganjanje.
Včeraj zvečer je bil na Dunaju zgodovinski dan, ko je dr. Benkovič našteval krivice. Minister Toggenburg je izjavil, da je prišlo iz juga države toliko pritožb zavoljo krivičnega postopanja, da uradniki niso mogli vsega pregledati; zato so poslali komisijo, ki je preiskala te pritožbe. Rezultat še ni znan, ampak že danes lahko pove, da se je neštetim ljudem godila težka krivica! Izjavil sem: Tri in pol leta je bilo treba trpljenja in so se odpirali grobovi, da se je država z mislijo sprijaznila, da so se nam godile težke krivice. Prva stvar je, da se nam da zadoščenje in bodo vsi tisti, ki so nam krivice prizadjali, kaznovani; prej ne odnehamo. (Viharno odobravanje.) Povedal sem, da so odgovorni denuncijanti, pa tudi uradništvo in obsodil tisto takozvano „deutschburgerlich“ časopisje, ne nazadnje „Reichspost“. Minister je rekel, da uradnikov ne zadene nobena krivica. Rekel sem: Če niso dejanske krivde napravili, so vsaj zanemarili svoje dolžnosti in so torej kazni vredni. Ako pa tega nočete priznati, potem je ves narod prepričan, da je vse to uradništvo impotentno (nezmožno) zastopati Avstrijo in cesarja v naših deželah. (Viharno odobravanje.)
Rečem vam: Ne bojte se! Zavedajmo se, da se borimo obenem tudi za svobodo in moč Avstrije in našega vladarja. (Dolgotrajno, viharno odobravanje.)
Resolucije.
1.	Na 24. občnem zboru „Katoliško-politič-nega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem" iz vseh delov dežele zbrani koroški Slovenci se slovesno in z navdušenjem pridružujemo deklaraciji Jugoslovanskega kluba z dne 30. 6. 1917 za samostojno Jugoslovansko državo pod habsburškim žezlom.
2.	24. občni zbor „Katoliško-političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem" z gnjevom in ogorčenjem protestira zoper sistematično preganjanje Slovencev in zatiranje vsega slovenskega med vojsko in z užaljenim državljanskim ponosom očitamo vladi, da ni ščitila najprvotnejših državljanskih pravic nedolžnih slovenskih mučenikov; protestiramo zoper tako sestavo preiskovalnih komisij, ki ne jamči za objektivno postopanje, in zoper način, kako so nekateri člani teh komisij dejansko postopali. Konštatiramo, da do danes poklicani faktorji niso niti z mezincem zgenili, da bi popravili storjene krivice, vsled česar so nam vsiljuje prepričanje, da centralna vlada in njeni organi hočejo krivce kriti in nevzdržni sistem koroškega vilajeta na vsak način vzdržati.
3.	Pozdravljamo Jugoslovanski klub, izražamo klubu popolno zaupanje, obsojamo vsak poizkus razdora med Jugoslovani ter zato najostreje obsojamo izstop poslancev dr. Šušteršiča in Jakliča iz Jugoslovanskega kluba.
4.	Koroški Slovenci izražamo svojemu državnemu in deželnemu poslancu gospodu Francu Grafenauerju prej ko slej in sedaj še bolj kakor prej svoje najpopolnejše in brezpogojno zaupanje in trdno pričakujemo, da se mu da v najkrajšem času možnost za izvrševanje svojih poslanskih mandatov.
5.	Občni zbor navdušeno pozdravlja odločno mirovno akcijo, ki jo je započel poglavar katoliške cerkve, najmogočnejše verske organizacije celega sveta, sveti Oče Benedikt XV. v svoji noti z dne 18. avgusta 1917, naslovljeni državnim oblastnikom vojskujočih se narodov. Ta mirovna nota je našla elemantarni odmev v srcu vseh narodov in tudi v srcih koroških Slovencev, kajti ljudska duša koprni po miru. Pozdravljamo pa to mirovno akcijo posebno še za to, ker je Sveti oče kot prva moralna sila na svetu pogumno in jasno začrtal edino pot, ki vodi do svetovnega miru in do miru med narodi v Avstriji. Papeževa načela so : 1) namesto surove sile naj stopi pravica, kajti narodi se ne dajo uničiti s silo. 2) Stremljenjem narodov naj se zadosti po pravici in možnosti. 3) Prepire narodov naj izravnavajo razsodišča, ne pa oborožena sila. 4) potemtakem naj se države razorožijo in naj se odpovedo militarizmu. 5) s tem bi si narodi prihranili ogromne stroške, ki jih sicer požira militarizem, in popravili bodo lahko nastale škode.
Te zdrave demokratične ideje so zmožne započeti novo dobo človeštva ter ustaviti neplodni duh sovraštva med narodi.
6.	Občni zbor konštatira, da se nemško-nacionalnih političnih prireditev udeležujejo samo narodni odpadniki' taki, ki se pri ljudskem štetju vpisujejo za Nemce, dosledno tudi pri vseh političnih volitvah z Nemci volijo in pri nemških društvih sodelujejo. Protestiramo, da Nemci te mrtve ude slovenskega naroda vlačijo na političen oder kot zastopmike koroških Slorencev, da bi na tak nepošten način javno mnenje zbegali in v nepoučeni javnosti obudili misel, kakor da je sploh kak zaveden koroški Slovenec ali pa celo — kar v najnovejšem času lažejo — pretežna njih večina na nemški strani.
7.	Z globokim ogorčenjem konštatiramo, da je sedanja vlada po smrti slovenskega notarja v Pliberku ugrabila to naše posestno stanje in kljub protestu naših poslancev imenovala za notarja v Pliberku Nemca ter tako pokazala, kako si predstavlja samoodločbo avstrijskih Slovanov ustavnim potom. Zato prosimo Jugoslovanski klub, da proti sedanji vladi nadaljuje najstrožjo opozicijo.
8.	Občni zbor radostno pozdravlja aktualni sklep vrlega našega Jugoslovanskega kluba, ustanoviti nemški list na Dunaju, ki bo zastopal naše pravice in interese. Nemško časopisje, začenši od ,,Neue Freie Presse" do „Kartner Tagblatta" je izgubilo napram Slovanom docela duševno ravnovesje in hujska dan za dnem z novimi lažmi in klevetami ter obrekovanji proti vsem slovanskim avstrijskim narodom. Nemškopisan list, ki naj poduči javnost, je zato krvavo potreben.
9.	Občni zbor političnega društva, zavedajoč se brezprimerne važnosti, ki jo predstavlja dandanes duševna hramba, namreč časniki, zahteva, da se naše edino glasilo „Mir“ preosnnje in poveča v meri, ki bo odgovarjala zahtevam sedanjega velepomembnega trenotka. Koroški Slovenci bodo v teh odločilnih trenotkih z veseljem doprinesli žrtev zvišanja naročnine, zavedajoč se, da s tem zadoščajo zahtevam časa, ki tirja apodiktično od njih močnejše opremljen list. Nadalje poživlja današnji zbor vse zaupne može, da razvijejo širom naše dežele temeljito nadrobno in intenzivno agitacijo za razširjenje našega edinega glasila med vsemi ljudskimi plastmi. Geslo naj bo : „No-bena slovenska hiša naj ne bo brez ,.Mira“!”
Resolucije so bile vse soglasno sprejete, z velikanskim navdušenjem zlasti resolucija za deklaracijo.
Pri volitvi predsednika in odbora so bili vsi stari odborniki izvoljeni, le razen štirih, predsednika in treh odbornikov so bili izvoljeni drugi, ker se prejšnji nahajajo v vojaški službi. Z velikanskim navdušenjem je bil soglasno za predsednika izvoljen posl. Grafenauer, v odbor pa gg. L. Borovnik, dr. L. Ehrlich in Jožef Paul.
Občnemu zboru je došlo več pisem in brzo-javov iz oddaljenih krajev, v katerih se somišljeniki pridružujejo sklepom občnega zbora in izražajo za deklaracijo. Posl. Grafenauer, vsled bolehnosti zadržan, je poslal pismo, ki je izzvalo pri udeležencih prisrčno ovacijo poslancu. Pismo priobčimo prihodnjič.
Ker se je ljudem že mudilo na vlak, je predsednik 4. točko dnevnega reda »gospodarska politika med vojsko" umaknil z dnevnega reda, na kar je z navduševalnim nagovorom zaključil’ sijajno uspeli občni zbor, ki je pokazal mišljenje in razpoloženje koroških Slovencev: Za svobodo in mir!
Vojska in mir.
Wilson in Lloyd George sta povedala vojne cilje sovražnikov. Njuna govora sta dokazala, da je ententa opustila svoje prvotne dalekosežne načrte in prav nič ne misli na uničenje Avstro-Ogrske, zahteva le, da dobijo narodi avstro-ogrske monarhije samoupravo. Dognalo se je sicer, da je pustila vlada v naše časopisje le — potvarjeno besedilo angleškega ministrskega predsednika, pa kljubtemu pravimo še vedno: Mir se čez noč lahko sklene, če to naša vlada hoče.
Sedaj sta govorila nemški državni kancler grof Hertling in naš zunanji minister grof Czer-nin. Iz Hertlingovega govora bi se dalo posneti, da v Nemčiji tudi v zbornici ni več tiste odločne volje, da se mora skleniti splošen mir, odkar se vršijo posebna pogajanja z Rusi. Tako sodi tudi „Leipziger Volkszeitung“, ki piše: Predseduik Združenih držav je naznanil mirovni program, ki bi se lahko vzel za podlago pogajanj. Nasproti temu je nemški državni kancler izjavil, da ta program za nemško vlado ne daje podlage za pogajanja.
Več volje je pokazal v — besedah vsaj — naš zunanji minister, ki je v delegacijah 24. jan. Wilsonovo noto označil kot mirovni predlog: Od 14 točk Wilsonove note moremo kratkomalo pritrditi večini. Glavni pogoj je pa Czernin odklonil, zahtevo, da naj dobé narodi našč države samoupravo. Zakaj torej ne pride do miru? Nemci in Madjari ne pripustijo drugim narodom svobode in neodvisnosti, kakor jo uživajo sami in vlada jih uboga. Ker so pa narodni spori vedno nevarnost za nove vojne, zahteva Wilson to, kar smo zahtevali na pr. Slovenci že od 1. 1848 in kar je 30. V. 1917 tako jasno povedal Jugoslovanski klub. Zato Czerninovim lepim besedam, da hoče le za državo časten mir in noče aneksij in vojnih odškodnin, ne verjamemo.
To stališče je zavzel v delegacijah tudi delegat dr. Korošec. Rekel je: Narodom naj se samo-odločilna pravica ne odreče — ravno v interesu splošnega miru. On in njegovi tovariši želijo, da se izrečejo vsi zavezniki za mir brez aneksij in pripoznajo za razprave v Brestu Litovskem narodom pravico, da smejo o svoji usodi sami odločati (samoodločbo). E)r. Korošec je slovesno protestiral proti prazni Czerninovi besedi, da imamo pri nas najderaokratičnejši parlament in imajo vsi narodi možnost, ustavnim potom doseči svojo samoodločbo:
„Mi imamo sicer poslansko zbornico, v katero se voli po splošnem volilnem redu; toda volilna pravica ni enaka. Gosposka zbornica, katero imenuje vladar, je pa sestavljena tako „pravično“, da celi deli naroda, kakor na pr. Slovenci, nimajo notri niti zastopstva. Na ta način se napravlja v zbornicah kakor v delegacijah iz večine manjšina. S tem ie onemogočeno izvesti enakopravnost narodov. Drugi del jugoslovanskega naroda je podrejen Ogrski. 60 % nemadjarskega prebivalstva ima samo 7 mandatov v ogrskem parlamentu. Hrvatska ima navidezno avtonomijo; Bosna in Hercegovina pa vzdihuje pod absolutizmom. Vsled tega je trditev, da garantirata ustavi Avstrije in Ogrske narodom prost razvoj, da jima jamčita samoodločbo, neresnična in preračunjena samo na to, da se preslepijo nepoučeni.", _	^
Glede „vzdržanja“ pravi govornik, da je grof Czernin glede prehrane slabo informiran, ker je rekel, da je težave s hrano krivo predvsem pomanjkanje premoga, težave v transportu in ne pomanjkanje živeža. „Ta slaba njegova stran je lahko usodepolna. Ako se nam pravi, da moramo vzdržati, potem mora govornik na to odgovoriti, da to ni nobeno vzdržanje, če jih je že tisoč in tisoč pomrlo od glada. In zato se moramo res vprašati: Ali naj gremo do konca z drugimi zavezniki? Ali naj, kakor je rekel delegat doktor Waldner, držimo zvestobo za vsako ceno? Vsaka pogodbena zvestoba ima tudi svoje meje. Ali naj držimo ob strani nemškega zaveznika tudi za ceno, da jih umrje na tisoče in zopet tisoče, da se ubije celo agrarno, obrtno in industrijalno narodno gospodarstvo? Da se uniči vse kulturno delo na desetletja. ali da vsaj oslabi ? Da nastane vsled lakote in razdraženosti ljudstva anarhija? Da nastane nevarnost za dinastijo in obstoj države sploh?"
■	^asovaniu v zunanjepolitičnem odseku
je dobil grof Czernin — zaupnico s 14 proti 7 glasovom. Predlog dr. Korošca, da se v dosego splošnega miru naj pripozna brezpogojno pravica samoodločbe tudi avstro-ogrskim narodom in se zastopniki narodov pripuste k mirovnim pogajanjem, je bil odklonjen.
Czernin pa svoje zaupnice ne more biti vesel. V avstrijski delegaciji so glasovali za zaupnico delegati gosposke zbornice, ki zastopajo le sebe, ne pa ljudstva, razen teh pa edinole Nemci, ki se jim je pridružil Rusin Wassilko, izvoljen v
I delegacije proti volji Ukrajincev. Od pravih j zastopnikov avstrijskih narodov ni izrekel grofu Czerninu zaupanja noben Jugoslovan, noben Čeh, noben Poljak, noben Italijan, noben Rusin. Proti Czerninu so glasovali tudi zastopniki nemškega delavstva.
Dnevne vesti.
Smrtna kosa. V nedeljo, 27. januarja, zjutraj ob 6. uri je umrla gospa Frančiška Čare pd. Pav- ; karca pri Št. Jakobu ob cesti v 73. letu starosti. Rajna je bila blaga ženska in izvrstna gospodinja. V torek popoldne je bila pokopana. Pogreb je vodil mil. g. stolni kanonik Janez Vidovič. Svetila ji večna luč!
Odpad od vere. Strežnica v bolnišnici Rdečega križa v Marijanišču, Augela Miller, rojena 1. 1892 ! na Malih Djekšah, je naznanila svoj izstop iz katoliške cerkve.
Škandalček. Operetni tenorist celovškega gledišča se je pred par tedni v privatnem razgovoru izrazil: „Največji vojni hujskač je Hindenburg; tega bi morali obesiti." To se je potem po mestu razširilo in posledica je bila, da je bil v hotelu „pri Avstrijskem cesarju" napaden. Magi-stratni nadkomisar dr. Nowak je dal tenorista od večerje poklicati ven, kjer so ga napadli kar trije junaki in oklofutali. Steilau napadalce, toži.
Opekel se je z bencinom celovški črevljar Rudolf Weiss. Vnela se mu je obleka in je dobil tako hude opekline, da je umrl v deželni bolnišnici.
Vlomi po Celovcu. Že vdrugič so vlomilci obiskali trgovino g. Lesnika na Velikovški cesti. Prvič so odnesli nekaj denarja, drugič pa jih je pregnala dekla. Bila sta dva vojaka, ki sta imela ponarejen ključ do hišnih vrat. Dekla ju je vprašala, kaj hočeta. Ko je opazila njun namen, je hotela vpiti, pa ji je eden zamašil usta, podrl jo na tla, vtaknil robec v usta in zvezal. Dekle je pa z nogo butnilo ob vrata, kar so slišali ljudje in prišli gledat. Vlomilca sta jo popihala. Tudi v hotelu Moser je nekdo vlomil. Najnesramnejši je bil pa tat, ki se je prikradel kar na okrajno sodišče v Celovcu, pobral tam ponoči 190 K in razne dragocenosti, shranjene na sodišču. Še bolj predrzen pa je bil uzmovič, ki se je spravil kar na postajno poveljstvo, pa mu je izpodletelo. Sezul je črevlje, pa je moral zbežati bos. Tudi drugod po Celovcu se množijo vlomi, da so ljudje prestrašeni.
Zilsko železnico Šmohor—Koče so otvorili za civilni promet.
„Demonstracije“ v Celovcu. V Mariboru je nemškonacionalna mladina »demonstrirala" pred stanovanjem dr. Verstovška. Te lovorike niso dale spati nekaterim celovškim petelinčkom, nahujskanim očividno po pisavi „Freie Stimmen". V soboto, 26. jan. zvečer proti devetim so vdrli v vežo hiše Mohorjeve družbe; sneti so hoteli table z vizitkami strank v hiši. Presenetil jih je hišnik, ki so ga takoj napadli s palicami in ranili. Potisnil jih je iz veže, nakar so se mladenči podali proti hotelu Trabesinger, nabrali si opeke in bombardirali hotelska okna. Škoda je velika. Kos svinca, ki je prebil okni v 2. nadstropju, je padel čisto blizu glave spečega gosp. Erata. »Demonstranti" so jo naglo odkurili. Vendar devet udeležencev poznamo po imenu, sami študenti. V pondeljek ponoči pa so nadaljevali — gotovo so bili isti vročekrvneži ali pa vsaj njihovi tovariši — svoje junaško delo ter so s palicami in ledom pobili 14 šip na tiskarni Mohorjeve družbe. Dosedaj so imeli taki ljudje v Celovcu privilegij, pobijati okna na slovenskih hišah Bomo videli, če se jim bo priznal tudi sedaj. To vemo, da bi bili Slovenci že vsi v luknji, ako bi bili kaj takega storili. (Mogoče pa je to začetek tistih »krvavih glav", ki jih je nemšk) katolik Walcher v Beljaku ponujal. Op. stav. učenca.)
Ukve. Naša vas šteje 116 številk, iz te naše vasi je v svetovni vojski okoli 90 vojakov Ukljanov, razun teh, ki bivajo v drugih krajih. Nekaj jih je tudi v Ameriki, nekaj jih je pri železnici oproščenih. Ko bi bili vsi v svetovni vojski, bi jih bilo več kot je hišnih številk, ker le malo je niš, ki ne dajo krvnega davka; nekatere hiše pa dajo po dva, tri. eden kmet, oče, je dal pet sinov v svetovno vojno namreč Janez Vedam. Na fronti jih je bilo okoli 60, drugi so v zaledju. Padlo jih je za domovino prvo leto na ruski fronti pet, Franc Prešern, Andrej Šnabl, Andrej Kolerič, Luka Mošik in Matija Vergine. Prvi trije so obležali na mestu, zaduja dva sta umrla v bolnišnici. Vsled bolezni so umrli v bolnišnici Juri Vedam v Cetinju, Martin Maj lici n ger v Mariboru, ki oba zapuščata ženo in po štiri otroke. Fant Lorene K rake r, organist, je tudi umrl v bolnišnici zaradi ozeblih nog. Pogrešajo se: Jakob Tribuč, Janez K and ut, Antou Oman oženjeni, Janez Šnabl, Blaž Tribuč, Boštjan Tribuč, Jože Prešern, fantje. Kdor ve kaj o njih, naj piše v list »Mir".
V ujetništvu na Ruskem so: Valentin K rak er, Janez Tribuč oženjeni, Anton Prešern, Janez Vedam, Filip Vedam, Matevž M e š n i k, Jožef Mešnik. Jožef Mešnik je bil poslan nazaj v domovino zaradi ozeblih prstov na nogah, in Matevž Mešnik je tam umrl. V Srbiji sta dva Krištof Tribuč, c. k. stražmojster, in Janez Jan k pri železnici in kot čevljar. Nekateri, ki so nad petdeset let stari, so pa že doma.
Ukve. V jeseni so nam kradli na polju krompir, turšico, stročje itd., sedaj nas pa strašijo tatovi, ki kradejo po hišah in planini ovce, kure, jajca, krompir, moko, meso, obleko in vse, kar jim pride pod roke. —- Vrnili so se že nekateri begunci nazaj na svoje domove.
Ukve. Sedaj je zopet nekaj ranjenih prišlo z laške fronte. Veliko so trpeli naši junaški fantje in možje; oh, da bi prišla boljši bodočnost in da bi se skoraj končala strašna vojska, ki je prinesla toliko gorja med družine.
Na oltar domovine je daroval pred kratkim mlado življenje blagi mladenič Alojzij Mlinar pd. Žnidarjav v Brežkivasi, iz župnije Šmihel pri Pliberku, šele 19 let star. Bojeval se je približno 15 mesecev na ruskem bojišču. Klicala ga je domovina na brambo, sedaj ga je pa poklical k sebi Bog, ker ga je ljubil. Spavaj sladko v hladni tujini; do zopetnega svidenja!
Šmarjeta pri Telenbergu. (Obstrelil) se je s patrono pd. Gregeijev Florian na Telenbergu. Prišel je ravno na dopust, dobil nekje patrono, jo preiskoval in vrtal. Pa se mu razpoči in mu raztrga na obeh rokah skupaj šest prstov, pa tudi osmodi levo oko, da ni videl. Odpeljali so ga v celovško bolnišnico. Škoda pridnega fanta! S takimi rečmi je treba previdnosti !
Socijalna demokracija zahteva že od začetka vojske, da se kmet in delavec enako oskrbujeta, da se vstavi vsaka melja za zasebnike, vsa moka naj se izroči le javnim oblastim, ki jo potem naj dele med vse. Ko so socijalni demokrati minoli teden napravili svoje velike demonstracije, jim je vlada menda obečala, da ustreže tudi tej želji.
Nato je priredila »Prosta agrarična zveza" pod predsedstvom poslanca Jarca posvetovanje, na katerem so se zastopniki kmečkega stanu odločno potegnili za kmečke potrebe in težnje in proti zahtevam socijalne demokracije.
Posl. Jarc je dejal, da »kmečki poslanci odklanjajo vsako odgovornost za dogodke, ki utegnejo priti. Ako nevolja kmečkega stanu vzkipi do sile, tudi poslanci ne bodo več mogli pomiriti ljudskih množic. Kmečkemu stanu se je že po zadnji vladni naredbi storila huda krivica, ko se je kmetu na deželi odmerilo manj, kakor v težkih delih zaposlenim ljudem v mestu. V težkem delu zaposleni, ki se ne oskrbujejo sami, dobe 200 gramov moke več, kakor tisti, ki se morajo sami oskrbovati. Če ta naredba ostane, bo med kmečkim ljudstvom nastala burna nevolja. Na kmetih ljudje tudi ne dobo priboljškov in posebnih hranil za doječe matere. V takih razmerah bo nastal silovit prepir med mesti in deželo. Poljski pridelki so se podražili le za 75 do 100%, industrijski izdelki za 600—1000%! Poslanec Adler se je s kmeti norčeval: a kmet ima samo tisto pravico razpolagati s tem, kar je pridelal, kakor delavec v tovarni hoče razpolagati s svojo delavno močjo in se brani vojaške sile. Vlada menda ne ve, kako smo v produkciji nazadovali! Ona je to nazadovanje še pospeševala s svojimi cenami: avstrijski kmet dobi za svoj oves 30 h, ogrski 40 h! Prehranjevalni urad ne dela pošteno in odkrito."
Potem je govoril še predsednik nižjeavstrij-ske kmečke zveze, poslanec Stdkler: »Ko se je kmetom zadnje dni krajšala jim odmerjena množina moke in kruha, je to učinkovalo kakor bomba. Proti tej naredbi se bo organizirano kmečko ljudstvo uprlo.
Vsakdo se je začudil, ko je slišal, da ima delavski štrajk baje namen, pospešiti mirovna pogajanja v Brestu Litovskem. Tega nihče ni razumel. Miru si želi kmečko ljudstvo v prvi vrsti, kmetom je v največjo korist, če se pogajanja mirno in neovirano vrše. Ni le delavcem izročena skrb, vrniti nam mir. Vsi hočemo pomagati, pa z razliko, da mi pošteno in pravično sodelujemo in odklanjamo vsakogar, ki bi hotel pogajanja motiti (?!) Najvažnejše pa je zdaj vprašanje, kako državo preživiti? Že spomladi mi-nolega leta se je produkcija s tem pospešila (?), da se je kmečkim delavcem krajšala množina odmerjenega kruha, da se je omejil pojm »težko" zaposlenega delavca in da se je krčila množina semenskega žita. Statistika o žetvi je stala milijone, pa je bila brez vsake vrednosti. Nekatera polja so se dvakrat štela, druga pa sploh ne!"
StOkler je potem še pribil, da „vse vladne naredbe menda narekuje pisec člankov v listu „A.rbeiterzeitung“. Zato zdaj delavstvo molči o prebrani, ker so prehranjevalni uradi socijalno-demokratična pridobitev. In to gospodarstvo se je popolnoma izjalovilo. Za neuspeh je bilo treba poiskati krivca, kot takega so proglasili kmeta! Socijalna demokracija kot stara nasprotnica kmeta ščuje naprej in razburjenje se je polastilo kmetov, ko so čuli, da jih je vlada izročila kot plen so-cijalni demokraciji. Kmetje delavcem ne zavidajo hvale, ki jo dobivajo od vlade, a proti kmetom vlada še ni imela besedice priznanja. Državni zbor je dolžan, pridnim kmeticam, otrokom in starcem zahvaliti se to, kar so storili državi v prid. Vlada se je pred socijalno demokracijo poklonila: vse se veselo klanja internacijonalcem. A tudi mi (kmeti) imamo za seboj armado stoti-sočerih in po stotisočerih kmetih lahko dostojno povemo svoje mnenje. Naše potrpežljivosti je zdaj konec. Da se kmetom naznanja novo vohunstvo, nove šikane, da vlada naznanja: Kmetom sebo onemogočilo mleti, mlini bodo zaprti — to vse ima enkrat svoj konec in s tem bomo napravili sklep. Zdaj je dosti sramotenja, zaničevanja in kaznovanja kmetov. Stanu, ki naj hrani ljudstvo, se zavida kruh, ki ga je. Ali je mogoče, da kmet niti tega, kar je sam pridelal, ne bo smel jesti? To je nesmisel in blaznost! Zakaj se proti drugim predpravicam ne ugovarja? Pri kmetih se je naročilo najstrožje preiskovanje, a nikdo ne predlaga, da bi se kedaj preiskalo pri višji gospodi po mestih. In kje je naše poljedelsko ministrstvo? Ali je s centralizacijo prehranjevanja izgubilo ves vpliv? Potem moramo proti temu najodločnejše ugovarjati. Če se s kmetom ne bo postopalo dostojno, kakor z vsakomur drugim, potem nam niso lepi načrti poljedelskega ministra nič vredni. Če kmet ne prideluje in nima volje sodelovati, produkcije ne bodo dvignili. Kmetje hočejo sodelovati, a zahtevajo, da se ž njimi ravna kakor z ljudmi, da vlada zavrne napade in ne meče kmeta v žrtev strankam, ki hočejo državni prevrat. Avstrija bo obstala, če se ji ohrani močan kmečki stan.“ (Burno odobravanje.)	V. Podgorc.
Za dekleta in žene.
Kaj je naša dolžnosti
Čas je denar. Porabimo vsako minuto prav koristno. Meni mine čas grozno hitro. Posvetimo ves dragocen čas, ki ga je nam naklonilo nebo, Bogu in narodu. — Prav iznajdljive bodimo v tem, kakšen dar naj položimo na oltar domovine. V meni se je rodila nova misel. Dekleta! — Molimo vsak dan, posebno pa pri daritvi svete maše med povzdigovanjem za Jugoslovane in njih voditelje. Za Jugoslovane, da bi od dne do dne bolj ljubili presveto srce Jezusovo. Voditeljem pa naj bi Bog podelil zdravje, trdno kot skale sveta, da bi prav plodonosno delovali v korist Jugoslovanov.
Ali marljivo agitirate za „Mir“ ? Ne mislite: „Mene ne potrebuje narod, kaj mu moram jaz koristiti ?“ Vsako izmed nas potrebuje narod. Oster račun bomo morale dajati enkrat pred nebeškim sodnikom, kako smo porabile svoj čas in svoje talente. Vzdramimo se!
Poznam popolnoma slepo, štirideset let staro žensko. Kako pa ta koristi svojemu bližnjemu? Prav marljivo moli za naša dekleta v župniji, da bi postale goreče Marijine hčere in da bi ohranile svoj dragocen kras, nedolžnost. Vsak dan že začne ob štirih zjutraj kleče svojo jutranjo pobožnost. Ali to ni junaško?
Storimo svojemu bližnjemu toliko dobrega, kolikor nam je le mogoče storiti, potem ga bomo tudi lažje pridobile za svoje namene. — Če si ti meni dober, bom pa tudi jaz iz srca rad tebi spolnil tvojo željo. — In če pridejo bridkosti in težave, mislimo: „Vse za Jezusa in za narod !“
Slovensko dekle iz Poza.
V slovenske hiše „Mir“, saj list je zanimiv, prinaša vedno vir tolažbe, srčnost, mir.
Vzjubimo list s celo svojo dušo. Oklenimo se ga trdno, kot se oklene bršljan skale. Zal nam ne bo nikdar! „Mirovim“ čitateljem zavlada v duši jasnost. Natančno vedo, po kateri poti morajo hoditi, da bodo srečni. — Dekleta! Me hočemo, da bo naše slovensko ljudstvo v resnici srečno. Z listom „Mir“ jim pripeljemo srečo v hišo.	In Boža.
Zadnje pismo.
(Napisal M. Sch . . . . r.)
Ob mizo je slonela in jokala . ..
Plakala je ter močila drobno pisanje z vročimi solzami. Nesrečna dopisnica, koliko žalosti si povzročila mladi ženi za celo njeno življenje, medtem ko jo je vsaka prejšnja tako razveselila, vsaka ji je bila draga, saj le v drobnih pisemcih je iskala tolažbe, le on je znal tolažiti, le on, a zdaj nikdar več! Nikoli več!
„Mrtev je! Ubil ga je izdajalski Lah; na Col de Lanu leži pokopan," tako so ji pisali gospod vojni kurat in jo lepo tolažili. Pa kaj ji pomagajo tolažilne besede, ko stiska njeno srce tako neizmerna bol in sočutje do padlega njenega moža. Še pred nedavnim ji je pisal, to pot zadnjič in že tedaj ji je pisal, „ne vem, kako dolgo bom še vzdržal"; že tedaj si slutil, dragi Miklej, da se tvoje življenje pomika proti koncu — kajti bila je 11. italijanska ofenziva, in sovražnik je napadal, kakor morebiti še nikdar poprej. — V strašnem obojestranskem ognju po noči 12. grudna 1. 1. te je sovražni strel zadel v trebuh, da si v kratkem času na obvezovališču, previden s sv. zakramenti, izdihnil. Dragi junak, zvesto si služil cesarju in domovini od začetka vojske, pa do zdaj, ko si položil svoje mlado življenje na oltar domovine. Ni ti bilo usojeno dočakati srečnejših dni, ljubega miru, pa naj bo to z drugimi padlimi vred, kakor v zemljo položeno seme, da vzklije iz njega skorajšen in trajen mir, kal^r so bili prvi mučenci Kristusovi seme za razširjenje sv. katoliške cerkve po vsem vesoljnem svetu.
Tebi pa, mlada vdova, bodi v tolažbo, da se tvoj mož veseli gotovo med zveličanimi pri ljubem Bogu in lahko si šteješ v čast, da si žena junaka, kateri je za domovino žrtvoval vse, tudi svoje življenje.
Le proti nebu se ozrite, vse vdove in žalostni, in potolaženi boste.
Težka, težka je ločitev — a tem slajša bo združitev!
Rahlo naj te zemlja krije, boj posvetni tu neha; mah zelen kosti pokriva — duh v nebesih tvoj doma.
Izpred sodišča.
Zavoljo navijanja cen za mošt lastnega pridelka obsojen. Pred celovškim deželnim sodiščem je imel pred nekaj dnevi obravnavo Franc Roscher, trgovec in poštar na Rudi, zavoljo navijanja cen in prestopka po § 482 kaz. zak. Lani poleti je točil v svoji gostilni lastni sadjevec iz let 1915 in 1916 po 96 vinarjev liter. Obtoženi se je zagovarjal, da so tedaj povsod točili sadjevec po 1 K in več in da pridelovanje stane njega samega liter najmanj 66 v. Sodišče pa se je na podlagi preiskav prepričalo, da stane njega pridelovanje liter 34 v. To sodbo je utrdilo še zlasti dejstvo, da je obtoženec za 84 v od Šimna Kariša kupljeni sadjevec točil po l K 20 v. Kletarski nadzornik Skubic je kot izvedenec izjavil, da se sme računati kot primerna pridelovalna cena z normalnim dobičkom vred za liter sadjevca v 1. 1915 20 do 30 v, v 1. 1916 pa 30 do 40 v. Sodišče je vzelo povprečno ceno 30 v in bi bila cena za točenje znašala za pridelovalca 66 v. Obtoženi je bil obsojen na 5 dni poostrenega zapora in na globo 1000 K, v slučaju neizterljivosti na nadaljnih 5 dni zapora.
Zavoljo navijanja cen obsojeni trgovci. Najvišje sodišče je potrdilo obsodbo bivših celovških trgovcev Gustava in Friderika Edelmanna zavoljo navijanja cen. Obsojena sta bila Gustav na 6 tednov in Friderik na 4 tedne navadnega zapora, vrhtega vsak na 20.000 K denarne globe. — Potrjena je tudi obsodba veletrgovca MaksaGreinerja, ki je bil obsojen na mesec dni zapora in denarno globo 30.000 K.
V soboto, 26. januarja, se je vršila v Celovcu obravnava zoper veletrgovca Janeza Sanitzerja in njegovo trgovinsko voditeljico Josip. Kolicher zavoljo navijanja cen. Sodni dvor je obsodil Sanitzerja na teden dni zapora in denarno globo 15.000 K, za slučaj neizterljivosti na nadaljnih 15,dni zapora.
Raznoterosti.
Uboj v Ptuju. Hrvatski listi nadrobno poročajo, kako je na novega leta dan ustrelil v Ptuju geometer Einsbrunner Hrvata Grahorja iz narodnega sovraštva. Mladi Grahor, sin splošno znane in spoštovane zagrebške rodbine, je služil kot saperski narednik v Ptuju. Slavil je novo leto in zjutraj proti 6. uri v kavarni zapel v
dobri volji hrvatsko pesem. Pri mizah so se dvignili razni nemškutarji ter ga začeli napadati. Posebno sta se zaletela vanj dva. Prvi mu je klical: „Du kroatischer Hund," drugi pa je potegnil revolver ter ga ustrelil v trebuh. Grahor je kmalu umrl. Ubojica se piše Einsbrunner in je po poklicu geometer. Ptujski nemškutarji se sedaj na vse načine opravičujejo, češ, da je bil pijan ter da se je le nerodno igral z revolverjem. Einsbrunnerja so najprej zaprli, pozneje pa so ga zopet izpustili in pripoveduje se, da se mu ne bo nič zgodilo. Slovenski poslanci bodo spravili zadevo pred parlament in v delegacije.
Na izrednem občnem zboru delničarjev Jadranske banke, ki se je vršil dne 20. jan., je bilo sklenjeno, da se poviša delniška glavnica od K 12,000.000'— na K 20,000.000'—. V to svrho je bil pooblaščen upravni svet, da izvede to povišanje po pogojih, ki odgovarjajo današnjim razmeram. Pri seji upravnega sveta, ki se je vršila po občnem zboru, se je razpravljalo o uspehu minulega poslovnega leta in domneva se, da bode dividenda za leto 1917. znašala vsaj K 28'— do K 32'— po delnici v razmerju K 24'— za 1.1916.
Listnica uredništva.
Ve6 gg. dopisnikom:	Pride. To pot premalo
prostora.
Listnica upravništva.
Vse cenjene naročnike prosimo, naj nam pri preselitvah ali premestitvah naznanijo poleg novega naslova tudi stari naslov ter številko, ki je tiskana v zgornjem kotu naslovne pasice (nad imenom). To je zaradi tega važno, da ne bi pošiljali lista pomotoma na dva kraja, na nov in na star naslov.
Bolečine odpravljajoči učinek od Fellerjevega priljubljenega rastlinskega esenčnega fluida z zn. „Elsa-lluid‘' temelji na njegovem živce pomirnjočem in kri dovažajočem vpliva. Ako n. pr. pri obraznih bolečinah ali zobobolu, ki so nastale vsled prepiha ali prehlajenja, rabimo „Elsa“-fluid, pomirijo se od bolečin razburjeni živci, kri razgreje boleča mesta in bolest poneha. Ni čuda, da to blagodejno domače sredstvo že 20 let sem vedno bolj na priljubljenosti pridobiva in da se hvali v mnogo čez 100.000 zahvalnih pismih. Tudi mnogo zdravnikov je napravilo z njim poskuse in priporoča fluid najbolje. Pri najrazličnejših bolečinah služi izborno in naj bi tedaj v nobeni hiši ne manjkalo. 12 steklenic pošlje franko za samo 14 K 32 h lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elsa-trg št. 67 (Hrvatsko). Ponuja se celo množino bolečine odpravljajočih sredstev zoper nevralgijo, rheumo, protin, išias in podagri, ali nobeno ne doseže „Elsal<-fluida, zato naj se vzame le to staroznano sredstvo zoper bolečine. Milo učinkujoče, zanesljivo odvajalno sredstvo so Fellerjeve želodec okrepčujoče Khabarbara-krogljice z zn. „Elsa“-krogljice, ki v nasprotju z drugimi drastičnimi sredstvi nimajo nobenega škodljivega učinka. 6 škatljic franko samo 7 K 37 h.	(vu)
Lastnik in izdajatelj : Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. Odgovorni urednik: Otmar SSlhàlek.
Tiskarna Družbe sv. Mohorja v (Jelovcu. Telefon 179.
Urarski učenec
priden, pošten deček, se sprejme takoj.
Anton Lečnik, urar, Borovlje.
Voščene sveče
kadilo, ponočna luč v kozarcu, nadomestilo za sveče in petrolej, 12 kom. za K 28'—, priporoča trgovina sveč Fr. Siebert, Celovec, Stauderhaus.
Razpošilja se na zunaj.
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo tužno vest, da je naš ljubljeni sin, oziroma brat, svak itd.
Role Kuhar
danes zjutraj ob 7. uri, v 31. letu svoje starosti, nenadoma preminul.
Pogreb nepozabnega se vrši v če-črtek, 31. januarja 1918, v Šmihelu pri Pliberku, kjer se bodo brale tudi maše zadušnice.
Šmihel pri Pliberku, 29. januarja 1918.
Žalujoča rodbino Huhar.
Podružnica Ljub Delniška glavnica: K 10,000.000.	iljanske kreditne bi Kolodvorska ulica št. 27.	inke v Celovcu. SprtlEina vlogE na kniižicE in na tEkoči račun.
Rezervni zaklad: K 1,500.000.	Centrala v Ljubljani.	Nakup in prodaia vrEdnostnili papirjev vseh vrst.
Prodaja srečke razredne	Podružnice: Celje, Gorica, Sarajevo,	Srečke na obroke,
loterije.	Split, Trst.	promese k vsem žrebanjem.
Zahvala.
Povodom smrti našega ljubega sina, oziroma brata
Tomaža Resman
ki se je v petnajstem letu svoje starosti po groznem trpljenju preselil v boljšo domovino, izrekamo slavnemu vodstvu Narodne šole s šolarji vred, istotako domačemu gosp. župniku za pogrebna opravila in sploh vsem sorodnikom in znancem, darovateljem vencev in udeležencem pogreba našo najtoplejšo zahvalo.
Na Reki d Rožu, 23. prosinca 1918.
Rodbina Resman.
5---------- js
Postni pastirski list
prevzvišenega gospoda knezoškofa krškega
s postnim redom za Krško škofija za 1.1918
se dobi v
tiskarni Družbe sv. Mohorja.
■ , ,	— Cena 20 vinarjev. =====
s
Raznovrstne domaie mline, tehtnice, Stedilne in tudi krušne peži, perilnike, motorje ter vse kmetijske stroje
priporoča
Josip Božic, pošta Grafenstein.
Izvrstni, malo rabljeni bencinmotor na 6 PS Je tudi za oddati.
“Vabilo
na
redni občni zbor
Posojilnice Marija na Žili
registrovane zadruge z neomejeno zavezo ki se bo vršil
v nedeljo, dne 10. februarja 1918 ob 3. uri popoldne v župnišču.
Dnevni red:
1.	Citanje zapisnika o zadnjem občnem zboru.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Poročilo nadzorstva.
4.	Odobritev računskega zaključka za 1. 1917.
5.	Volitev načelstva.
6.	Volitev nadzorstva.
7.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure pozneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih članov.
K obilni udeležbi vabi
odbor.
Proda so
velika enonadstropna hiša v Velikovcu
pripravna za vsako obrt. Iz nje je krasen razgled na Dravsko dolino in Karavanke, ima stekleno verando, velik vrt s sadjem in sočivjem, vpeljano električno razsvetljavo in telefon, hlev itd. Naslov pove upravništvo lista „Mir“ št. 4.
PFidobisojtB „iHiru“ novih naročnihov !
Po Hajulšjem naročilu HjEg.j||| c. in kr. Bpost.geličanstpa
3. izredna državna loterija
za namene vojne oskrbe.
Ta denarna loterija ima 21.146 dobitkov v gotovini v skupni vrednosti 626.000 kron.
Glavni dobitek znaša
200.000 kron.
Žrebanje se vrši javno na Dunaju Zl.februarja 1918. Ena srečka stane 4 krone.
Srečke se dobivajo pri c. kr. glavnem ravnateljstvu državnih loterij na Dunaju, III., Vordere Zollamtsstraiie 5 (oddelek za dobrodelne loterije), v skupinah ali posamezno, tudi pismeno ob priloženem znesku. Dalje se dobivajo pri c. kr. loterijskih uradih, v loterijskih kolekturah, tobačnih trafikah, davčnih, poštnih in železniških uradih, v menjalnicah itd.
6d c. kr. glavnega ravnateljstva državnih loterij
(oddelek za dobrodelne loterije).
Čebele.
Kupim vsako število in vsako mero (tudi na remce) živih panjev. Pridem na dom. Kupim tudi vosek in strd. Pisma s ceno in naslovom ter označbo čebele na upravništvo „Mira“ št. 5.
4 Vam plačam, če moj pokončcvavec korenin
I ,,Ria-Baloani“ ne odstrani Vaših kurjih £ očes, bradavic in trdo kože v treh dneh f brez bolečin. Cena lončku z zajamčujočim pismom K 2’75, 3 lončki K 5*60, 6 lončkov
poštni predal 12/597 (Ogrsko).
500 kron
kakor mašna oblačila, pluviala, vela, plaščke za ministrante, cerkveno perilo, birete, kolarje, šmizete, kelihe, ciborije, monštrance, zvončke itd., križe, sohe v bogati izberi po nizkih cenah ima v zalogi
Gddeleii za paramente Mefoucga društva v Celovcu.
1 Raramente [
je sredstvo za porrà lil Y£101 mlajenjo las, ki rdeče, svetle in sive lase in brade za trajno temno pobarva. 1 steklenica s poštnino vred K 2*70.
Rydyol
pordeči bleda Ilca. Učinek je čudovit. 1 steklenica s poštnino vred K 2'46. — Povzetje 55 h več. — Naslov za naročila:
Jan. Grulich, drožeriia pri angelu, Brno 638, Morava.

Lfi
m
hR
»
tfi
s
s
£
»
£
»
»
»
!fi
K
£
S
»
bfi
H
ypi
s
s
s
»
»
s
»
a
s
s
s
»
s
s
£
s
»
s
»
s
s
s
s
»
£
Sfi
S
S
Do K 5000--brez
zdravniško
preiskave.
C. kr. avstr, sklad za vojaške vdove in sirote
Zavarovalni oddeleh.
Deželna poslovalnica Celovec
Panlitschgasse 15.
Vojno zavarovanje tudi za vojake na bojišču brezplačno.
Vojnoposojilno zavarovanje
z enkratnim vnaprej-vplačanjem vseh premij.
Za 1000 K 7. drž. posojila se mora kot enkratno vplačilo vseh premij vnaprej vplačati :
za zavarovalno dobo	za zavarovalno dobo
10 let...........K 640-45	15 let...........K 540-82
12 let...........n 603-25	20 let...........„ 476-74
Po tem času dobi podpisovalec K 1000-— vojnega posojila. Če umrje prej, se zaostalim izplača
K 1000'— vojnega posojila in razen tega v gotovini neporabljene premije, torej pri 16 letnem zavarovanju na pr.
razen K 1000-— državnega posojila v gotovini
1. letn...........K 505-76
v 3. letu........K 452-—
v 5. letu
K 393- -
WT* Va z n ol
Enkratna premija se pri zavarovanjih do K 5000-— plača lahko z vojno-posojilnimi kosi VII. in vseh prejšnjih emisij po kurzni izdaji. Vsak posestnik vojnega posojila more torej brez gotovine in brez kurzne izgube svojo vojnoposojilno posest podvojiti in zagotovi vrhtega za slučaj smrti svoji družini precejšnjo svoto v gotovini. Zavarovanje se sklene na podlagi dogovorov s c. kr. avstrijskim skladom za vojaške vdove in sirote po c. kr. priv. zavarovalni družbi za življenje »Avstrijski Feuiks“ na Dunaju.
Pojasnila daje in zavarovanja sprejema tudi še sedaj zavarovalni oddelek
Najcenejša
premija.
c.kp. avstr, sklada za vojaške vdove in sirote
deželna poslovalnica v Celovcu, Pautitschgasse 15.
Yse odvlšne obresti za zavarovane.

Hranilno in posojilno društvo v Celovcu
Pavličeva nlioa it 7.
------------— uraduje vsak dan, IzvzemS! nedelje in---------------
praznike, od 10. do 12. nre dopoldne.
Varno naložen denar; najugodnejši kredit za posestnike.
Pavličeva ulica št. 7.