REPUBLIŠKA PROSLAVA OB DNEVU OZN
ČRNOMELJ — V soboto, 27. oktobra, bo v Črnomlju osrednja republiška proslava ob dnevu OZN, hkrati pa bo to tudi shod okrog"70G članov klubov OZN, tujih študentov, ki študirajo pri nas. in zamejskih Slovencev. Osrednja proslava bo v jurjevanjski dragi, če pa bo slabo vreme, v kulturnem domu. pričela pa se bo ob 11.30. Slavnostni govornik bo član predsedstva CK ZKS Jože Smole, v kulturnem programu pa se bodo predstavili folklorna skupina iz Črnomlja, semiški pevski zbor ter afriški folkloristi. Pred proslavo bo skozi mesto mirovni pohod ter risanje na asfalt pod geslom ■•Rišemo za mir, rišemo mir-. Ob 19. uri bo v avli srednje šole nastop slovenskih kantavtorjev. V tednu razorožitve, od 24. do 31. oktobra, bo v Črnomlju dvodnevni seminar vodstev slovenskih klubov OZN, o razorožitvi in delu OZN pasov Črnomlju pripravili tudi 10 razstav v delovnih organizacijah in šolah ter osrednjo razstavo v kulturnem domu ter lo filmskih predstav in predavanj o tej temi v mladinskih organizacijah.
REZERVNI STAREŠINE IN 13. SEJA
NOVO MESTO — Republiška konferenca ZRVS je pripravila minuli četrtek regijski posvet za Dolenjsko in Zasavje, na katerem so razpravljali o nalogah, položaju in vlogi rezervnih vojaških starešin in njihovih organizacij v luči sklepov 13. seje CK ZKJ. Poudarili so, da sta krepitev strokovne in politične usposobljenosti članov ZRVS ter prenašanje voiaškega znanja na delovne ljudi, občane in mladino še naprej med prvimi nalogami in dolžnostmi te pomembne organizacije.
OBELEŽJE PARTIZANU
TRAVNA GORA — Pod pokroviteljstvom tozda Donit iz Sodražice so pred kratkim na Travni gorr odkrili spominsko i obeležje prvemu padlemu partizanu, borcu prve ribniške čete Antonu Jurjevčiču. O pomenu delovanja te čete je govoril prvi kurir te čete in predsednik domicilnega odbora Stane Nosan. Proslave so se udeležili borci, aktivisti in občani. V kulturnem programu so nastopili učenci osnovne šole “Ivan Prijatelj« iz Sodražice in oktet Donit.
M.G-č SEMIČ PRAZNUJE
SEMIČ — V spomin na 28. oktober 1941, ko je bila na Smuku ustanovljena Belokranjska četa. praznuje semi-ška krajevna skupnost svoj praznik. Ob tej priložnosti bo v soboto, 27. oktobra,ob 18. uri vtamkajšnjem kulturnem domu proslava, na kateri i bodo podelili priznanja OF, v kul-j turnem programu pa bodo nastopili mladinci z recitalom ter smiški moški pevski zbor. V okviru praznovanja bo i v nedeljo ob 11,- uri odkritje spominske plošče na Gradniku, v soboto ob 15. uri pa tek po Semiču.
Bo zmerno do pretežno oblačno in toplo, v soboto prehodno padavine.
t
Metliški Novolesov tozd gradi v Radatovičih obrat, v katerem bodo izdelovali kuhinjska pomivalna korita iz kerakrila — Najprej 40 zaposlenih
RADATOVIČl — V okviru praznovanja dneva republike bodo v žumberških Radatovičih odprli obrat metliškega Novolesovega tozda Tovara kopalniške opreme, v katerem bodo izdelovali kuhinjska pomivalna korita iz kerakrila. Tako bodo v Radatovičih prvi v Jugoslaviji proizvajali izdelke iz tega materiala, ki se je v svetu že močno uveljavil.
Ta Novolesov obrat je izredno pomemben za ves ta del Zumberka, saj je to prva tovarna v teh krajih sploh in tako rekoč edina možnost, da bodo ljudje iz Radatovičev in okoliških vasi dobili delo vdomačem kraju.
kar bo gotovo v veliki meri preprečilo nadaljnje odhajanje ljudi iz teh odročnih krajev. Celotna naložba bo veljala dobrih 150 milijonov dinarjev, od tega je polovica ugodnega posojila, iz sklada za nerazvita območja Hrvaške. Kljub temu daje bila gradnja težka in zahtevna, bo tovarna zgrajena dokaj hitro, saj je novomeški Pionir začel graditi v začetku letošnjega leta.
V prvi fazi bo v Radatovičih dobilo delo okoli 40 delavcev. »Računamo, da bomo v tej prvi fazi v Radatovičih izdelali okoli 30.000 kuhinjskih pomivalnih korit na leto, če se bo pokazalo, da so potrebe tržišča večje, pa bomo lahko kasneje proizvodnjo podvojili,« je povedal direktor tozda Tovarna kopalniške opreme Peter Drenik.
Za prodajo pomivalnih korit se ne bBjijo, kajti trg te izdelke močno potrebuje, poleg tega so prednosti pomivalnih korit iz kerakrila sodobna oblika, prijetne barve, enostavno vzdrževanje, trajnost, funkcionalnost in še kaj.
Zaposleni v tem obratu bodo skoraj izključno ljudje iz teh žumberških krajev, le del strokovnega kadra bodo Novolesovi ljudje iz Metlike in Novega mesta. V Radatovičih in okoliških vaseh je dovolj jjudi tudi za povečano proizvodnjo, v končni fazi naj bi imelo v tej tovarni delo kakih 70 ljudi, ki bi lahko proizvajali po 70.000 pomivalnih korit na leto.
A. BARTELJ
BOJAN VIDMAR ZMAGAL NA KROSU DELA
LITIJA — Mladi novomeški atlet Bojan Vidmar je na krosu Dela v Litiji dosegel velik uspeh, saj je zmagal med mlajšimi mladinci. V tej kategoriji se je na 2.000 m dolgi progi pomerilo 88 tekmovalcev, Bojan pa je prepričljivo zmagal s časom 6:26,8. Vidmar redno trenira komaj dobro leto in je letos v svoji disciplini, teku na 3.000 m dosegel nekaj dobrih rezultatov in uvrstitev. Med posamezniki sta lep uspeh v Litiji dosegli že Bre-žičanki Lopatičeva in Podgorškova. ki sta med mladinkami v teku na 1.000 m zasedli 2. oz. 3. mesto.
MS ZK za Dolenjsko sprejel programsko usmeritev za naslednja štiri leta — Polemično o nezadostni zastopanosti Dolenjske v republiških telesih
Št. 43 (1837) Leto XXXV NOVO MESTO četrtek, 25. oktobra 1984 Cena: 30 din
13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
YU ISSN 0416-2242
Pionirji dopisniki iz vse Slovenije na 16. srečanju v Novem mestu — Bogat program
NOVO MESTO — Pretekli teden seje v Novem mestu zbralo okrog 180 pionirjev dopisnikov iz 39 slovenskih občin, švicarskega Basla initalijanske Gorice, ki ji h je na srečanje povabilo več kot 20 novinarskih hiš. To je bilo hkrati priznanje in nagrada za njihovo dopisniško delo, sicer pa priložnost za izmenjavo in nabiranje izkušenj. Vabilu se je odzvalo tudi več kot 80 mentorjev in drugih gostov.
Bogat program srečanja, ki sta ga pripravila svet Zveze pionirjev Slovenije in novomeška občinska Zveza prijateljev mladine, je imel predvsem delovni značaj. V avli Doma JLA je bila otvoritev-razstave šolskih glasil ter pogovor s Slavkom Frasom, predsednikom Društva novinarjev Slovenje. Omenimo, da praznuje to društvo 40-obletnico delovanja. Pionirji so obiskali uredništva časopisov, glasil, dopisništev, tiskarno-in osnovne šole ter praktično spoznali, kako nastaja časopis, radijska oddaja, kako dela novinarski krožek.
Manca Košir je za mentorje in goste pripravila strokovni posvet o mali novinarski šoli. Dopisniki so se o informiranju pogovarjali z uredniki mladinskih uredništev v novinarskih hišah, pripravili pa so tudi posebno razpravo o problemih informiranja. Vsa nagrajena šolska glasila iz novomeške občine je predstavila Študijska knjižnica Mirana Jarca, gost pa je bil pesnik in prevajalec Severin Šali. Kako v nekaj urah nastane časopis, so pionirji spoznali na uredništvu Dolenjskega lista, kjer so sami napisali glasilo Mladi dopisnik.
Gostje so si ogledali tudi še nepredvajano mladinsko oddajo. Spoznali so znamenitosti Novega mesta, ob ogledu filma Ljudje ob Krki pa tudi Dolenjsko. Z obiskom Dolenjskih Toplic, Lukovega doma in Baze 20, kjer so podelili nagrade in priznanja za najboljša šolska glasila, se je končalo 16. srečanje slovenskih pionirjev dopisnikov.
M.BEZEK
PIONIRJI DOPISNIKI V NAŠEM UREDNIŠTVU — Ena od skupin 16. srečanja slovenskih pionirjev dopisnikov je v petek dopoldne obiskala tudi naše uredništvo ter se z odgovornim urednikom Marjanom Leganom in v. d. glavnega urednika Dragom Rustjo pogovarjala o delu Dolenjskega lista. Zatem so mladi dopisniki obiskali tozd Grafika (na sliki), kjer so si ogledali postavljanje časopisnega stavka. (Foto: J. Pavlin)
Mladi dopisniki v gosteh
NOVO MESTO — Dolenjska je nezadostno zastopana v republiških organih, čeprav ima ljudi, ki bi zmogli opravljati zahtevnejše naloge. V centralnem komiteju ZKS ni slišati našega glasu in naših argumentov. Milan Kučan, član predsedstva ZKJ, nam je vsem skupaj moral povedati, da je IM V ne le dolenjski, temveč širši, republiški problem, on seje namesto nas pognal za našega delavca.
Na štiriurni seji medobčinskega sveta ZK za Dolenjsko, (vodil jo je sekretar Boris Gabrič), kije bila 17. oktobra in za naše razmere polemična kot beograjska seja ZKJ dan poprej,je bilo nekajkrat slišati te trditve. Medobčinski svet ni dovolj aktiven, ko je treba delovati navzven, zlasti v centralnem komiteju. Dolenjski člani CK ZKS ne morejo ustrezno predstavljati regije, če
raževanja za leto 1984 — 85. Celo najbolj odgovorni komunisti ne zasledujejo publicistike, globlje ne poznajo
teoretičnih osnov in bistva idejnih razhajanj. Idejna usposobljenost se ne bo okrepila, če bodo podcenjevali nujnost trajnega samoizobraževanja. Že sama umska lenobnost je dosti kriva, da ne vedo tega, Lar bi morali vedeti, če bi hoteli uspešno politično delovati, je v svojem prispevku naglasil Franc Šali, član CK ZKS. M. LEGAN
Netili so svobodno misel
Partizanski novinarji znova v Beli krajini — Vrline novinarstva med NOB upoštevati tudi danes
PO ŠTIRIH DESETLETJIH ZNOVA V ČRNOMLJU — Okrog 70 nekdanjih partizanskih novinarjev ter udeležencev tečajev za propagandiste in vojne dopisnike se je ob 40. obletnici Društva novinarjev Slovenije udeležilo več slovesnosti, ki so bile pretekli konec tedna v Beli krajini. Ob odkritju ploščv Semiču in Ručetni vasi sta spregovorila Boris Urbančič in Mimica Černič, v Črnomlju (na fotografiji) pa Bogdan Osolnik. O današnjem novinarstvu in položaju, v katerem se je znašel novinar, pa je na občnem zboru sekcije partizanskih novinarjev spregovoril predsednik DNS Slavko Tras. (Foto: M. Bezek)
PRVA TOVARNA V ŽUMBERKU — Za dan republike bodo v Radatovičih odprli obrat metliškega Novolesovega tozda Tovarna kopalniške opreme, v katerem bodo delo dobili ljudje iz teh žumberških krajev.
1944—1945 glasila Ljudska pravica, Slovenski poročevalec. Delavska enotnost in Novice svoja uredništva.
Delo v hiši »pod smrekco«, kakor so jo imenovali med vojno, je orisal Bogdan Osolnik. Novinarji niso imeli le rptinske sestanke, pisali članke in urejali glasila, ampak so prihajali k tamkajšnjim prebivalcem, borcem ter s tem vnašali svežino v časopise. Tudi aktivnosti OF so se pogosto obračali na javnost s pisano besedo. Posebno pozornost so pri urejanju časopisov dajali jezikovnemu izražanju ter literarnim prispevkom. Izredno pomembna je bila mentorska vloga Lada Kozaka, ki je netil tudi svobodna razmišljanja in živahno polemiko med prebivalci hiše Pod smreko. Partizanski tisk je bil vodnik, organizator in mobilizator, izražal je moč in organiziranost partizanskega gibanja v Sloveniji. Poseben pečat sta dala partizanski publicistiki s svojimi prispevki Edvard Kardelj in Boris Kidrič.
• Slavko Fras je med drugim dejal: »V nič se je razblinila nekaj mesecev »aktualna« delitev na »režimske in »alternativne« novinarje, brž ko smo se začeli resno pogovarjati in se resno spraševati, ali samoupravno novinarstvo sploh ima alternativo. Trdno zaupanje v voljo po ustvarjalnosti in konstruktivnosti mora biti naše vodilo pri ocenjevanju teženj mlade novinarske generacije.«
Kot je poudaril Bogdan Osolnik, je imelo partizansko novinarstvo vrline, ki bi jih morali upoštevati še danes: pisanje je bilo poljudno in razumljivo. Največja odlika pa je bila, da je takratni tisk vlival zaupanje pri ljudeh.
V Črnomlju so imeli člani aktiva partizanskih novinarjev pri Društvu novinarjev Slovenije občni zbor, na katerem je o današnjem novinarstvu govoril predsednik DNS Slavko Fras. Dan poprej so v črnomaljskem Kulturnem domu pripravili tudi javno radijsko oddajo z naslovom »40 let Radia OF in partizanskega tiska«.
M.BEZEK
Nič ali pa zelo malo je zaleglo 70 lani poslanih opozoril družbenega pravobranilca samoupravljanja, naslovljenih na gospodarske delovne organizacije štirih dolenjskih občin. Letos v začetku septembra so na iste naslove poslali vprašalnik, da bi iz njega razbrali prizadevanja pri urejanju zakonodaje, vendar je prišlo le 41 odgovorov. Iz teh sledi, da imajo samo v 18 delovnih organizacijah akte s tem zakonom uskladene, čeprav tudi v teh ne povsem.
Problematike minulega dela se v večini dolenjskih kolektivov še niso lotili zares. Pri delitvi sredstev za osebne dohodke jih še veliko upora-
blja kot merilodelovnodobo. Nekateri se odločajo za odstotek za skupno delovno dobo posameznika in še posebej za dodatek na stalnost (skupno od 5 do 20 odst.), medtem ko ponekod ta merila kombinirajo še z delovno uspešnostjo. Edino Novoles ne deli sredstev za osebne dohodke na podlagi minulega dela glede na delovno dobo. Zelo redke so tudi delovne organizacije, kisovaktih uredileskrbza delavce, katerih delovna sposobnost peša in sicer tako, da jim po razporeditvi na lažja dela in naloge ostaja prejšnji osebni dohodek. Zelo malo je tudi lakih, ki dajejo zaposlenim pravice iz minulega dela tud: po prenehanju zaposlitve. To področje ima dobro urejen Pionir, kjer izplačujejo del za-
ČRNOMELJ — V soboto so se v Beli krajini znova zbrali partizanski novinarji, ki so se prav tam pred štirimi desetletji združili v Društvo novinarjev Slovenije. Na hišah v Semiču in Ručetni vasi, kjer sta bila med vojno tečaja za propagandiste in vojne dopisnike, so odkrili spominsko ploščo, prav tako pa tudi na hiši Podsmreko v Črnomlju, kjer so imela v letih
Slavijo Brežičani in Novomeščani
BREŽICE — Z nedeljskim pohodom po poteh Brežiške čete . in otvoritvijo modernizirane ceste od Sromelj do Silovca so se začele letošnje prireditve v počastitev praznika brežiške občine, 28. oktobra. Jutri ob 9. uri bodo odprli razširjene prostore Agra-riine trgovine z repromaterialom v Brežicah, za 11. uro pa je napove- * dana otvoritev žitnih silosov pri
* Tozd Kmetijstvo Agraria Brežice.*
* Ob 16. uri se bo začel tradicionalni ; tek »režiški oktober 84« po mes- ..
1r tnih ulicah. V prosvetnem domu v *
* Dobovi bo 27. oktobra zvečer J »Koncert iz naših krajev.« J
J NOVO MESTO — V vrsti j
* prireditev za letošnji občinski*
* praznik Novega mesta, 29. oktober, *■
* bo osrednje dogajanje 27. oktob- j.
* ra. Dopoldne ob 10. uri bo v Do-
* mu kulture slavnostna seja občin-J ske skupščine in vodstev družbe-
* nopolitičnih organizacij, na kateri* bodo podelili Trdinove nagrade,* nagrade Novega mesta in plakete -Novega mesta, sledila pa bo sveča- • na otvoritev Jakčevega doma z*
. razstavo del iz umetnikovega opu-■ir sa. Isti dan ob 13.30 pa bo na
* Lazah pri Uršnih selih odkritje J spominskega obeležja ob 40-
letnici prvega zasedanja skupščine okraja Dol. Toplice in odkritje obeležja v spomin na delovanje prve politične šole novomeškega okrožja.
^^	-^C	^
niso dovolj informirani o ključnih vprašanjih, če jih nihče ne sklicuje pred zasedanji in če jim medobčinski svet oz. njegovo vodstvo ne pomaga pri pripravljanju organiziranih nastopov in diskusij (iz besed Darje Colarič, članice CK ZKS).
Sicer pa je bila na dnevnem redu programska usmeritev MS ZKS za Dolenjsko za naslednje štiriletno obdobje. Le-ta sledi splošni usmeritvi politike ZKS, več pa bo morala narediti na področjih, na katerih regija zaostaja, pa naj gre za kmetijstvo ali
• Na Dolenjskem povsod močno odmeva predlog sklepov CK ZKJ. Ugotavljanje mnogih slabosti in napak je razburkalo članstvo. Zelo so poudarjene razprave o moralnem liku komunista, o slabi in nenačelni kadrovski politiki, o neodgovornosti, konkretno pa zlasti o zagatah IMV. Članstvo zahteva dejanj, ne verjame le besedam. Značilna je tudi pogostejša samokritika, so na seji zatrdili poročevalci iz občin.
modernizacijo državne uprave. Naj poudarimo še misel iz razprave: ZK se bo morala prenehati tako intenzivno ukvarjati sama s seboj in tako vneto raziskovati preteklost in pretekle napake, pomembnejše, je, da zdaj s programom pokaže perspektivo. Le tako si bo obnovila močno omajan ugled.
Vsak posamezni član ZK bo moral tudi več narediti za svoje izobraževanje, so poudarili člani MS, ko so obravnavali program idejnopolitičnega usposabljanja in marksističnega izob-
Minulo delo še vsak po svoje
Zakon o razširjeni reprodukciji in minulem delu je večinoma obležal v predalih, združeno delo pa ubira stara pota — Izjemi: Novoles in Pionir
NOVO MESTO — Do konca minulega leta bi morale vse delovne organizacije svoje samoupravne akte uskladiti z zakonom o razširjeni reprodukciji in minulem delu, skoro leto dni kasneje pa družbeni pravobranilec samoupravljanja večinoma ugotavlja staro prakso.
služka na osnovi minulega dela še tri leta po odhodu iz kolektiva. R. B-
Ljubljansko pismo ,
Ne besede, veljajo samo dejanja
Sredi odločilne bitke
LJUBLJANA; Vsak dan postaja bolj jasno, da delamo in živimo dokaj težavnih in zapletenih razmerah, za katere so značilne gospodarske težave pa še poslabšanje mednarodnih gospodarskih in političnih odnosov. Spopadamo se z nelikvidnostjo v državi finančnimi obveznostmi, ki jih imamo do tujine, naraščanjem cen n pritiskom na življenjsko raven delovnih ljudi in občanov, problemi pri zaposlovanju, zlaslih mladih. Zavedamo pa se, da to, če samo ugotavljamo in dramatizi-anio razmere, ne pelje na zanesljive poti iz teh težav. Vse to zahteva več dela pa tudi odrekanj. Uresničevanje dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije zahteva aktiviranje vseh družbenih dejavnikov in opiranje na lastne moči.
V središču naše pozornosti, še prav posebej Zveze komunistov, je prej ali slej uresničevanje dolgoročnega programa stabilizacije. Ni treba ponavljati, daje uspešnoob-vladovanje notranje in zunanje likvidnosti tem»ljni pogoj za večjo stabilnost gospodarstva in družbe, da je to pot, ki vodi k boljšemu položaju združenega dela v družbenih odnosih, k večji proizvodnji in produktivnosti, k uspešnejšemu "reševanju vprašanj osebnega in družbenega standarda — da je to pot utrjevanja socialističnih samoupravnih odnosov.
Izpolnjevanje nalog iz stabilizacijskega programa mora biti tudi priložnost za uveljavljanje in preverjanje zmožnosti in idejnopolitične opredeljenosti slehernega posameznika in podlaga za neogibno diferenciacijo. Ustvariti je treba možnosti za razvoj in uveljavitev ljudi, ki bodo v tem boju dobili priložnost, da se izkažejo zde-janji, da izpričajo svojo socialistično samoupravno opredelitev ter potrdijo svoje možnosti in sposobnosti. Boj za stabilizacijo zahteva drugačna vrednostna merila. Odločilno merilo za demokratično vodeno kadrovsko politiko, katere nosilci morajo biti delovni ljudje, organizirani v Socialistični zvezi in sindikatu na vseh organizacijskih ravneh združenega dela in vse družbe, morajo biti delo in dosledna opredelitev za ustavo, zakon o zd-. ruženem delu in stabilizacijski program. To velja za vsa mesta v poslovnih, samoupravnih in političnih organih. Tam, kjer slabo poslujejo in negospodarno ravnajo združbenim premoženjem, je teba na vodilna mesta izbrati ljudi, ki bodo zmožni organizirati uspešno poslovanje, pomagati k uspešnemu družbenemu razvoju in opraviti s tistimi, ki tega niso zmožni.
Gospodarstvo in družba ne moreta več trpeti, da bi kolektivi, ki imajo izgube zaradi slabega dela. še naprej siromašili družbo v imenu socialistične solidarnosti. Solidarnost mora biti ekonomsko utemeljena, s tem da je vsakdo odgovoren za posledice poslovanja, pri tem pa ima pravico do vzajemne in solidarne podpore na osnovi programov, ki bodo vsakomur omogočili, da si z lastnim delom zagotovi obstanek in razvoj.
Pri uresničevanju dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije smo že dosegli prve uspehe. Predvsem je pomembno, da se celo bolj. kot je bilo predvideno, povečuje proizvodnja v vseh republikah in pokrajinah. Kakor je razvidno iz poročila izvršnega sveta SR Slovenije, se pri tem ni povečal uvoz, pač pa se je povečala po duktivnost in izboljšalo izkoriščanje proizvodnih zmogljivosti Tudi zaposlenost seje povečevala v predvidenih okvirih, hitreje v pr oizvodnji kakor pa v družbenih dejavnostih. Zadovoljivi so uspehi v blagovni menjavi s tujino pri nas m v celotni Jugoslaviji.
Vendar je. ne da bi kakorkoli podcenjevali dosežene uspehe, treba preverjati, kakšna je bila cena zanje in kaj je treba storiti, da bi sc takšne pozitivne težnje nadaljevale.
VINKO BLATNIK
Prilagajajo se
Tesnila Trebnje bodo upad prodaje tesnil za osebna motorna vozila nadomestila z industrijskimi tesnili
VELIKA LOKA — Za sedanje razmere je značilno, da upada prodaja nekaterih izdelkov, ki niso nujni za življenje. Tudi Tesnila Trebnje so se zaradi zmanjšanega povpraševanja po tesnilih za osebna vozila morala prilagoditi novim razmeram. Preusmerjajo se na nove materiale in pa na industrijska tesnila, po katerih je vse večje povpraševanje. Čisto brez posledic pa le niso, kar se kaže tudi v oceni tričetrtletnega obračuna.
Skupni prihodek so v primerjavi z lani povečali za približno tretjino, kar pa je manj od načrtov. Zaostajanje za
• V Tesnilih so se letos lotili gradnje novih skladiščnih prostorov. V njih bodo skladiščili gotove izdelke in postavili pakirnico. Gradnjo skladiščnih prostorov, s katerimi bodo razbremenili tovarniško dvorano, so poverili Tregradu in Trimu. Medtem ko je Tregrad pravočasno postavil temelje. Trimo nekoliko kasni pri montaži. Kljub temu upajo, da bo skladišče gotovo do konca novembra.
planom pripisujejo izpadu prodaje tesnil na tujem trgu. Na konvertibilni trg so prodali le za 314 tisoč dolarjev tesnil, kar je le dve petini plana, le nekoliko boljši pa so bili rezultati na klirinškem trgu. Računajo, da bodo rezultati do konca leta nekoliko boljši, saj so bile nekatere pogodbe podpisane šele v drugi polovici leta. Nekaj težav pa je bilo tudi z izvozom na Češkoslovaško in v Sovjetsko zvezo. Brez zatikljajev ne gre tudi z Romuni, ki kasnijo s plačili.
Druga velika težava je nelikvidnost kupcev. Večinoma plačujejo z menicami, vnovčljivimi na daljši rok. Zato so si v Tesnilih sposojali denar v bankah, kar pa jim je povečalo stroške za obresti.	J.	S.
DAN PROSVETNIH DELAVCEV V TREBNJEM
TREBNJE — Pretekli petek je bil dan prosvetnih delavcev v občini Trebnje. Prosvetni delavci so se zbrali v novem trebanjskem kulturnem domu, kjer jih je med drugimi pozdravil tudi predsednik izvršnega sveta Nace Dežman. Potem so prosvetni delavci poslušati predavanje Mirka Lužnika o liku prosvetnega delavca v času zaostrenih gospodarskih razmer. Srečanje prosvetnih delavcev je poplemenitil tudi igralec Polde Bibič, ki se je predstavil z Levstikovim Martinom Krpanom. Potem je bilo v novi osnovni šoli v Trebnjem družabno srečanje prosvetarjev.
S posojilom do računalnika
Ob letošnjem 31. oktobru, dnevu varčevanja,
NOVO MESTO — Ob 31. oktobru, mednarodnem dnevu varčevanja, smo nekaj zanimivih ugotovitev iz izkušenj in dela LB—Temeljne dolenjske banke Novo mesto izvedeli pri dipl. ekon. Mariji Vidakovič, vodji sektorja za posle z. občani.
•>V naši banki opažamo že več let, da življenjska raven prebivalstva upada. Vrednost privarčevanega denarja v naši banki sicer še vedno, narašča, vendar pretežno na račun povečanih obresti za vezane vloge in depozite. Tudi število varčevalcev se povečuje s tem, ko zaposleni in vse več upokojencev prejemajo osebne dohodke ali pokojnine na knjižice, vendar je tudi vse več delavcev, ki svoj zaslužek sproti dvigajo. Da pa bi varčevanje kljub vsemu spodbujali, uvajamo nove oblike varčevanja z raznimi ugodnostmi in del občanov se zanje očitno ogreva. Med te nove oblike sodijo depoziti in hranilna pisma.«
— Kakšen vsebinski poudarek je na letošnjem dnevu varčevanja?
»Racionalizacija poslovanja na vseh ravneh tudi v bankah s
Marija Vidakovič
pomočjo računalništva, lo je letošnje osnovno geslo ob 31. oktobru. Prizadevamo si prepričati ljudi, da je računalnik pripomoček za varčevanje v življenju in pri delu, hkrati pa razvoj, in če hočete, tudi zabava. Naš prispevek k uresničevanju te zamisli je v tem, da je za nakup računalnika od L oktobra dalje možno dobili kredit na osnovi varčevanja. Obresti so zelo ugodne za varčevalca.«
— Vzgoja k varčevanju se začenja od malih nog. S kakšnimi prijemi in s kolikšnimi uspehi se lahko izkažete doslej na tem področju?
»Začenjamo s tem, da varčevalne navade skušamo privzgajati že v vrtcih. Smo ena od temeljnih bank v okviru LB, ki ima največje uspehe pri organiziranju varčevanja v predšolski dobi. V cicbano-vih hranilnicah je na Dolenjskem vključenih že preko 800 malčkov, v pionirskih hranilnicah imamo 8500 varčevalcev, v srednjih šolah celotne Dolenjska pa je tega znatno manj. Samo ena novomeška in ena črnomaljska šola sodelujeta pri tem.«
— Slišati je. da gre za pomembne novosti tudi pri politiki kreditiranja občanov. Kaj je pri tem novega v vaši banki?
»Po medbančnem sporazumu se je tudi Ljubljanska banka odločila od L oktobra dalje za 12-odst. obrestno mero pri odobrava-nju posojil na osnovi prodaje deviz. Po novem pravilniku pa na osnovi dinarskega ali deviznega varčevanja najmanj za eno leto lahko odobravamo kredite za več namenov po zelo ugodni obrestni meri. Med temi nameni je tudi nakup hišnega računalnika.«
R. BAČER
NAŠA ANKETA
Odslej drugačno planiranje
MS SZDL Ljubljana o načrtovanem razvoju regije
LJUBLJANA — Na področju planiranja je treba korenito spremeniti obnašanje. Dosedanji razvoj smo načrtovali ekstenzivno, se pravi, kot da imamo dovolj zemlje, prostora, onesnaževali smo zrak in vodo, zaposlovali pa veliko nekvalificiranih. Bodoči razvoj pa je treba nasloniti na znanje, učinkovitejšo predelavo surovin, izvoz, boljše izkoriščanje zemlje in sploh prostora, pa tudi že zgrajenih objektov.
To jc nekaj misli predsednika KO za planiranje pri medobčinskem svetu SZDL Ljubljana Ivana Lapajneta, ki jih je povedal v svoji uvodni razpravi na seji tega sveta minuli teden. Na seji so razpravljali o osnutku dolgoročnega plana občine in mesta Ljubljane, osnutku dogovora o skupnih temeljih srednjeročnih planov občin v širšem prostoru L jubljane ter o oceni priprav planskih dokumentov v občinah.
Paketi zavarovanj na obroke?
Dolenjci predlagajo, naj bi Zavarovalnica Triglav omogočila strankam obročno odplačevanje vseh vrst zavarovanj v eni družini vključno z avtomobilskim
NOVO MESTO — Tudi v Dolenjski območni zavarovalni skupnosti Triglav se poznajo zaostrene gospodarske razmere na Dolenjskem. Odškodnine naraščajo znatno hitreje kot plačane premije, družbeno in zasebno premoženje pa ni zavarovano za realne vrednosti, zato so ob nesrečah velike težave. Novost je predlog za mesečno odplačevanje vseh vrst zavarovanj.
Delegati temeljnih rizičnih skupno- prvih podatkov iz devetmesečnega sli so 16. oktobra obravnavah nekaj poslovanja dolenjske območne za-
Trgovina pod pezo obresti
V ribniški Jelki še niso našli poti iz težav
RIBNICA — »V trgovini fizični promet pada, marže so nizke, obresti za posojila velike, naši osebni dohodki pa so zelo majhni, saj znašajo v povprečju le okoli 18.200 din. Trgovke bi bile z otroki vred že socialni problem, če ne bi bili tudi naši možje zaposleni in tudi zaslužili več,« je povedala Sonja Rus, sekretarka osnovne organizacije ZK Mercator-Jelka Ribnica.
V TREH IZMENAH
SODRAŽICA — Sodraški obrat ljubljanske Pletenine je dobil večje naročilo iz Zvezne republike Nemčije, kjer že več let uspešno prodaja svoje proizvode. V štirinajstih dneh mora izdelati 4.500 tekaških smučarskih dresov. V tem 120-članskem kolektivu so zato začasno uvedli tudi tretjo izmeno.
Sonja Rus: »Prihodnje lete bomo odplačali zadnjo anuiteto za našo blagovnico v Ribnici in upam, da bomo potem lažje zadihali.« (Foto: Prime)
Ko so-razpravljali-v GO ZK o predlogih sklepov 13. seje. so videli rešitev predvsem v zmanjšanju obresti za posojila za obratna sredstva in v zvišanju marž. se pravi izven svoje delovne organizacije oz. tozda. Med rešitvami, ki bi bile možne doma, so doslej opazili take. ki so v glavnem nesprejemljive zanje in občane: v zaprtju nekaterih prodajaln in prehodu na deljen delovni čas. Se precej v megli pa jc možnost, da bi od proizvajalcev dobili blago pod ugodnejšimi pogoji.
»Če se ne bo položaj izboljšal, bomo ob koncu leta imeli izgubo, kar bo povzročilo med delavci še več nezadovoljstva. Nt prav, da zakonodajalci mečejo vse trgovce v isti koš, čeprav sc ve, da grosisti in izvozna trgovina poslujejo pod ugodnejšimi pogoji, mi, trgovina na drobno, pa že od leta 1979 ne dobivamo več niti rabatov, niti super rabatov, niti kasas-kontoV.«	,
Med 150 zaposlenimi pri Jelki je le 6 komunistov, zanimanja za vstop novih pa ni. Med razpravo o 13. seji so komunisti Jelke-Mercatorja zahtevali da se zaostri odgovornost na vseh ravneh, od osnovne oz. temeljne organizacije do zveze
I l»I< IM C'
Lakota po računalnikih
1
S
I
s
I
H*
r
%
\
's
s
*
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
s
*
s
I
s
I
s
I
K
I
h
I
S
I
s
\
I
s
I
s
I
s
I
I
s
I
N
Pa jo imamo rajajo se krožk ali mikroračun razširjenostjo n se ob lem tudi hišnih računahv pa res. da bi si z nalniško opisme
V razpravi sta sodelovala tudi predstavnika občin Kočevje in Ribnica. Predstavnik Kočevja jc poudaril, da so v planskih dokumentih premalo upoštevane možnosti Kočevske na področju kmetijstva, gozdarstva in turizma. Predstavnik ribniške občine pa je opozoril, da sq planske službe v nekaterih občinah slabo zasedene, še slabše pa je v delovnih organizacijah.
J. PRIMC
ačunalniško evforijo■ Izhajajo revije, knjige, po-ačunalnikih si brusijo jezike tudi politiki. Hišni tki so preplavili Slovenijo, dosti slabše z •rtda niti v drugih delih države. Trezni ljudje pa •nihajo. Dejstvo je namreč, da z večjo uporabo še ne bomo ujeli tretje tehnološke revolucije. Je j o dostopnostjo mini računalnikov olajšali raču-vanje mladih generacij. Lakota po računalnikih je velika, računalniki so tu okoli nas in v naši zavesti se nekaj premika. Kot kažr udi na Dolenjskem. Veljalo pa bi prisluhniti glasovom, ki zahtevajo načrtno delo. Kotkaže, v resnici še dolgo ne bomo tako boga Ja bi si vsaka družina nabavila računalnik. Pa ji tudi ni potrebno Dokler pa bomo računalnike nabavljali tako nenačrtno, bodo imeli od le evforije največ koristi proizvajalci. Kjer pa nas. vsai za zdaj. še ni.
TONE OMRZEL, direktor centra za avtomatsko obdelavo podatkov v Beti, Metlika: - V Metliki smo lani začeli z računalniškim krožkom za učence osnovne šole. Jasno je, da si naše prihodnosti ne moremo predstavljati brez računalnikov. Vsak bo moral obvladati računalniško abecedo, vendar pri nas večini mladine ni dano, da bi se lahko urila. Mikro računalnike, ki so za opismenjevanje najbolj primerni, pri nas štejemo med luksusno blago in uvoz je prepovedan.«
BOJAN DREMELJ, izmenovodja v servisu za popravilo železniških lokomotiv, Sevnica: »Nabavil sem si ZX spectrum. Čeprav sem sicer navdušen radioamater, zdaj večino prostega časa porabim za računalnik. Pri nas pa se že dogovarjamo tudi o ustanovitvi računalniškega kluba, kjer nam bo kot gost pomagal rojak dr. Jurij Tasič z inštituta Jožef Štefan.«
MILAN GOLOBIČ, vodja oddelka za AOP v Iskri. Semič: »Računalnik gledam vsak dan osem ur in gaza lastno rabo vsaj /a zdaj še ne bi kupil. Zanj se bom morda odločil, ko bodo otroci stari 10 let. Z računalništvom je treba začeti že zgodaj. Zato pa je potrebno načrtno delo po šolah in klubih. Tudi ysaka krajevna skupnost bi lahko nabavila računalnik.«
'1
S
I
s
\
I
s
I
v
I
s
I
h
I
S
I
s
MARIJA RUS, propagandistka v Ljubljanski banki. Novo mesto: »Prepričana sem, da bo računalništvo v nekaj letih doseglo izreden razmah. Hišni računalnik bom kupila tudi za svoje otroke; Moj sin je namreč za računalništvo zelo vnet in če bo imel možnost na njem vaditi, bo to morda odločilno pri izbiri poklica.«
varovalne skupnosti Triglav, ki pa niso spodbudni. V prvih devetih mesecih leta 1984 je bilo za raznovrstne škode izplačanih 492 milijonov dinarjev, kar je 47 odst. več kot v tem času lani, v istem obdobju pa so plačane bruto premije narasle le za 36 odst.
Med temeljnimi rizičnimi skupnostmi nazaduje porast premij v družbenem sektorju in v industrijski rizični skupnosti. Kljub izkušnjam preteklih let še vedno ostaja marsikaj nezavarovano, tako v družbeneln kot v zasebnem sektorju. To se je pokazalo ob letošnjem neurju z viharjem v Trebanjski občini.
V industrijski temeljili rizični skupnosti na območju dolenjski^ zavarovalnice Triglav odpade velik delež izplačanih odškodnin na račun gradbenih zavarovanj pri Pionirju, s čimer se na ostalih zavarovalnih območjih Slovenije ne srečujejo v tolikšni meri.
Delegati so tokrat obravnavali še predlog sprememb in dopolnil premijskega cenika, v katerem se obeta več sprememb. Zaradi vse višjih cen zavarovanja pa so delegati predlagali, naj bi zavarovalnica omogočila plačevanje zavarovalnih paketov na mesečne obroke. Na tak način bi laže dosegli zavarovanje realne vrednosti stavb, nepremičnin in premičnin, družinski paket zavarovanja, ki naj bi vseboval prav vse vrste zavarovanj, pa naj bi stranke obročno odplačevale s položnicami. na primer elektriko in drugo. Novomeški predlog bo posredovan Zavarovalnici Triglav v Ljubljani.
OBRTNIKI,
NA TEČAJE!
ČRNOMt i.J — Obrtno združenje Č rnomelj vabi svoje člane, da se udeležijo 80-urnih tečajev tečajev nemškega in angleškega tezika ter 20-urnega računalniškega tečaja, kijih pripravlja srednja šola usmerjenega izobraževanja »Edvard Kardelj«. Prijave za svoje člane zbira obrtno združenje le še do sobote. 27. oktobra, zato pohitite!
DUŠAN STARIČ, ključavničar v Trimu, Trebnje: »Računalnika še nisem nabavil, -aj nimam denarja še za bolj pomembne stvari. Je pa res, da bom mora! začeti o njem razmišljati, ko bodo otroci večji. Morda bi ga nabavil tud že prej. Moj brat namreč dela v Nemčiji. Če bi bil dovoljen uvoz. bi ga prav gotovo kupil, saj so tam menda cenejši.«
>BE. zaposlena v Kočevje: »V nekaj le-potrebovala vsaka dinja bo preko njega proračun, mož bo dne probleme, otr- ■ jim igrali. Tudi mi si i k. a je za nas še pred-uporaba računal-
ZDENKA AOP v Zidarju tih bo računal družina. Gosp vodila družim reševal mate n oci se bodo z želimo računalu rag. Množična
nikov bi prispev ala k varčevanju, večji storilnosti, dviganju dohodka in standarda«
A
I
S
I
S
I
s
l
s
I
K
I
A
I
S
I
S
I
s
I
s
I
s
I
A
I
N
I
S
I
S
I
K
I
S
I
S
I
s
I
s
I
s
I
s
I
N
I
S
*
s
I
s
I
s
I
s
I
N
nike lahko nabavilo, vedno previsoke.'
S LANE POLOVIC, zasebni gostilničar. Krško: »Za nas so mikroračunalniki predragi. Tudi o njihovi koristnosti nisem razmišljal. Morda ga bomo nabavili, ko bomo opravili z drugimi večjimi naložbami. Žena se malo spozna nan je in bi morda lahko vodila knjige s pomočjo računalnika.«
MATJAŽ DEBELJ.AK. dijak kovinarske šole. Loški potok: »Prvič sem računalnik videl na sejmu v Ljubljani. Mislim, da bi morali nas mlade o njem poučevati bolj načrtno. Mislim, da je ta novost zelo privlačna za vse, le malo ljudi pa si bo računal-
Cene so še
GREGOR FILIPČIČ, dijak srednje šole, Brežice »Z računalništvom sem se seznanil v drugem razredu.
Naučil sem se osnovnega programskega jezika. Tudi jaz imam svoj računalnik. Z njim rešujem konkretne matematične probleme, drugi računalnik uporabljajo za igre, tretji pa se ukvarjajo z grafiko. Mislim, da bi morali računalništvu posvetiti še več
skrbi, zlasti v šotah.«	-	»*——•	»
r«r/jr/Ar/«/ irzar/jr/^/ar/ar/ir/jr/^/ar/J
%
Letošnje Martinovo bo kislo
Ena slabših letin grozdja v Beli krajini v zadnjih desetih letih — Vina bo manj in bolj kislo bo — V klet 40 odst, manj belega grozdja kot lani_
METLIKA — Čeprav trgatev v Beli krajini še ni končana, je že moč reči, da bo letošnja vinska letina ena slabših v zadnjih letih, vsekakor pa bo tako po količini kot po kakovosti pod povprečjem zadnjih desetih let. Slabšo letino močno občutijo tudi v metliški Vinski kleti, tozdu tukajšnje Kmetijske zadruge, saj je ponudba grozdja manjša kot prejšnja leta.
PREPOČASI DO ZADRŽEVALNIKA
RIBNICA — Na zadnji seji zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela občinske skupščine Ribnica je delegat z območja Prigorice vprašal, zakaj poteka gradnja zadrževalnika tako počasi, zakaj je bil pro-pust skrajšan od 45 na 20 m, zaradi česar prihaja do poplav, in zakajjezg-rajen lesen most, saj je za današnje čase in promet primernejši betonski. Odgovor je bil, da se izvedba del pri zadrževalniku zaradi sklopa okoliščin res dolgo vleče, čeprav je bilo pri Območni vodni skupnosti Ljubljana za leti 1983 in 1984 zagotovljenega dovolj denarja. Po nekaterih mnenjih se gradnje niso lotili dovolj resno, po drugih pa je taka gradnja pač zapletena in je treba študije oz. načrte dopolnjevati. Nekaterim očitno tudi godi, da se gradnja vleče in se tako ogromno denarja zadržuje. Prišlo je že tako daleč, tja je gradnja zadrževalnika uvrščena v naslednje srednjeročno obdobje, čeprav je bila načrtovana že v tem srednjeročnem obdobju.
Z NOVOMEŠKI TRŽNICE
NOVO MESTO — Sveče in krizanteme ter drugo cvetje je pri ponudbi prevladovalo na ponedeljkovi novomeški tržnici. Krizanteme pajkovke so bile po 80 din, medtem ko velikih, dvojnih in enocvetnih še ni bilo. Kupcem so bili na voljo tudi raznovrstni poljski pridelki, katerih cena pa se od.prejšnjega tedna ni spremenila. Ob večji ponudbi je kostanj postal za 10 do 20 din cenejši in je kilogram tokrat veljal okrog 50 din.
Sejmišča
NOVO MESTO: Ponedeljkov sejem ni imel običajne živahne podobe. Naprodaj sta bila le 102 prašiča, stara od 7 do 10 tednov, in 180 od 10 do 12 tednov starih, neprodanih pa jih je ostalo kar 187. Mlajši so stali 3.300 do 6.000 din, starejši pa 6.000 do 7.000 din.
BREŽICE: Tudi na sobotnem sejmu v Brežicah ni bilo dosti bolje, saj je bilo naprodaj samo 226 prašičev, prodanih pa le 115 po 270 din kilogram žive teže. ,
Zgodnjih sort grozdja, se pravi por-tugalke, šentlovrenke in gamaya, so odkupili 260 ton, kar je 20 ton manj kot lani, pa tudi kakovost grozdja je pod 10-letnim povprečjem, predvsem zaradi manjše sladkorne stopnje, kije glavni pokazatelj kakovosti. Sladkor je letos na ravni leta 1980, kije tudi veljalo za slabo leto.
Še posebej se slabši pridelek pozna pri odkupu belih sort grozdja. Belokranjski vinogradniki namreč vsako leto zase zadržijo bolj ali manj enako količino belega grozdja, saj v Beli krajini še vedno pijejo doma skoraj izključno belo vino, ostalo pa. prodajo kleti. Letos je klet dobila kar 40 odstotkov mafij grozdja belih sort kot lani, in da je stanje še slabše, je tudi letošnji izplen manjši kot običajno.
Trgatev belih sort je v glavnem končana — razen nekaj izjem laškega rizlinga v zadružnih in nekaterih zasebnih vinogradih, ko so grozdje še pustili, da bi mu morebitno poznojesensko sonce dalo še nekaj sladkorja in bi tako v tej dokaj žalostni letini iz skope narave iztisnili, kar se'le da. Kot
Česen je učinkovitejši od zdravil
Iz doktorske disertacije dr. Šučurja
Mijo Šučur. zdravnik splošne medicine v zdravstvenem domu Medveščak in docent na zagrebški medicinski fakulteti, je te dni uspešno zagovarjal doktorsko disertacijo o zdravilnih učinkih česna.
Šučur pripada skupini zdravnikov, ki menijo, da sodobna medicina ne sme zanemarjati koristnosti zdravilnih rastlin in njihove uporabe v boju proti bolez-
zanimivost
nim sodobnega časa. Na 750 bolnikih je znanstveno dokazal zdravilni učinek pri več boleznih, zlasti pri boleznih ožilja, kjer se v krvi nabirajo neustrezne maščobe, ki povzročajo arteriosklerozo in komplikacije v obliki srčnega infarkta. Dokazal je, da je zmerna terapija s česnom bolj učinkovita kot katerikoli farmacevski preparat. Pri dveh tretjinah pacientov se je že v treh tednih normalizirala količina maščob v krvi.
Redno uživanje stroka česna vzdržuje normalni krvni tlak, znižuje količino krvnega sladkorja in pospešuje delovanje jeter ter ledvic. Dr. Sučur zato priporoča jemanje enega do dveh strokov (krhljev) česna na dan in zatrjuje, da le-ta preprečuje tudi druge motnje v prebavnih organih in krvi. Neprijeten vonj se da ublažiti z vejico peteršilja ali zelene, pa tudi z rezino limone ali drugih vrst sadja. (Po Sodobnem kmetijstvu.)
Kmetijski
Kako sol obvaruje meso
Zrediti prašiča je šele pol poti do dobrega suhega svinjskega mesa. Marsikdo druge polovice ne zna uspešno prehoditi; namesto izdelka, na katerega bi bil lahko ponosen, mu v shrambi visi presuho, preslano, žaltavo ali včasih celo črvivo meso, ki dokazuje, kako malo ve o konzerviranju. Ker se bliža čas domačih kolin, bo koristno povedati, kaj svetuje strokovnjak živilske tehnologije dr. Andrej Froehlich z biotehniške fakultete v Ljubljani.
Pred soljenjem mora biti meso najprej zares dovolj ohlajeno. Najbolje ga je obesiti vsaj za 24 ur v mrzel, primerno zračen prostor ali pa položiti vsak kos posamič v hladno klet na čisto podlago. Kad, namenjena za soljenje, mora biti brezhibno čista, brez duha po zelju ali repi in nikakor ne nova, saj bi tanin iz hrastovih dog obarval meso.
• Za enega prašiča, natančneje za 50 kg mesa, potrebujemo 2,5 kg soli, najbolje morske, 2 dkg solitra, 10 dkg sladkorja, 2 do 3 žlice debelo zmletega popra, brinove jagode, nekaj glavic tolčenega česna in nekaj lovorovih listov. Vse začimbe je treba pred uporabo temeljito oprati. Polov ico pripravljene mešanice uporabimo tako, da z njo vsak kos mesa temeljito nadrgnemo, posebno velike kose pa izdatno natremo zlasti pri kosteh. Tako nasoljeno meso vlagamo kar se da na tesno v pripravljeno posodo. Drugo polovico mešanice za razsol natopljeno v vodi kuhamo eno uro, s povsem ohlajeno raztopino pa potem zalijemo meso v kadi, da prekrije tudi zgornje kose.
lo je razsoljevanje »v mokro«; naši kmetje pa največkrat uporabljajo suh postopek, pri katerem mesa ne zalijemo z razsolom (slanico). Pri suhem postopku je treba biti še natančnejši in vestnejši, saj je meso potrebno večkrat prelagati, preden je primerno za prekajevalnico. Računa se, da so manjši kosi razsoljeni v treh tednih, večji, zlasti najzahtevnejša — gnjat, pa šele v 6 do 8 tednih. Preden gre v prekajevalnico, je treba meso temeljito odcediti in ga zbrisati s čistimi, prelikanimi krpami.
Inž. M. L.
rečeno, je letošnji pridelek slabši po kakovosti in količini, zato je že sedaj jasno, da bo vseh kakovostnih belokranjskih vin iz metliške kleti manj in jih bo glede na rastoče povpraševanje primanjkovalo. Poleg tega pa ima gr-
SLABA VINSKA LETINA — Letošnje vreme nikakor ni bilo naklonjeno vinski trti. Slabša letina se pozna tudi pri odkupu grozdja v metliški Vinski kleti, kjer so dobili kar 40 odstotkov manj grozdja belih sort kot lani.
ozdje manj sladkorja in višjo kislino, kar pomeni, da bomo pili lažja in bolj kisla vina, kar sicer ustreza slovenskemu okusu, kajti tako vino je bolj sveže, zlasti pa je dobro za brizganec.
V metliški kleti upajo, da bodo do jutri prevzeli vso frankinjo, ki je po količini drugo grozdje v Beli krajini in da bo prevzem žametne črnine, ki jo bodo začeli trgati jutri, potekal nemoteno.
Vsekakor drži, da se Belokranjci še ne zavedajo, kako dobro črnino imajo, saj se trmasto držijo stare navade in si za domačo porabo pustijo izključno belo grozdje in tako doma pijejo predrago vino, vendar zato po kakovosti nič boljše kot je črnina. Letošnje akontancijske odkupne cene grozdja so najmanj 30 odstotkov višje, kot so bile lani, ta razlika pa se po-vzpVte tudi do 40 odstotkov.
A. BARTELJ
NOVO VOZILO
RIBNICA — Gasilska društva ribniški občini imajo vedno sodobnejšo opremo. Denar zanjo najpogosteje zbirajo sama, pomagajo pa jim še občinska SIS za varstvo pred požari, delovne organizacije in tudi zdomci s svojimi prispevki. Pred kratkim sta dobili novo vozilo gasilski društvi Ribnica in Goriča vas.	q_£
Kmet na dveh kmetijah
Jože Starešinič s Preloke v Beli krajini se boji, da bo kmetija ostala brez naslednika
»Kot čisti kmet moram vedno skrbeti za to, da bom imel kaj prodati.
Seveda je tudi za kmete sedaj lažje. Se pred nekaj leti nihče ni pomislit na to, da bi sejal pšenico, nove sorte pa so primerne tudi za naše strmine. Tako kot kooperant prodam kmetijski zadrugi poleg pšenice še krompir, teličke, mleko,« pravi zadovoljno Jože.
PRELOKA — Res, da kmetujejo pri vseh petindvajsetih hišah na Preteki, čisti kmetje pa so le pri eni, pri Jožetu Starešiniču. Jože ne obdeluje le zemlje svoje kmetije, ampak tudi mamino,, ker pa sta z ženo za vsa dela zaenkrat'sama, vsej zemlji nista kos, zato jo nekaj oddajata celo v najem.
»Od kmetije se sicer da živeti, vendar vidim, da gre tistim, ki hodijo tudi v službo, bolje, zato sem se pred 15 leti odločil, da se zaposlim v Beltu, a nisem dobil zdravniškega potrdila. Takrat pasem postal trmast in sklenil, da zemlje nikoli ne zapustim,« pravi Jože. In človek, ki hoče kmetovati na preloški zemlji, mora biti zares trmast.
Nekaj pa ga le skrbi. Sin bo kmalu slekel vojaško suknjo, potem pa bo skupaj s starši poprijel za kmečko delo. A Jože želi, da bi se tudi zaposlil, da bi mu bilo lažje kot njemu. Ker pa je bil štipendist novomeške IM V, bi se moral vsak dan voziti v Novo mesto, to pa pomeni, da bi bi) od doma skoraj ves dan. Boljše, lažje življenje s pomočjo zaposlitve, to je vaba, ki je veliko Preločanov speljala iz vasi.
Jože se boji, da ne bo tako tudi z njegovim sinom, da bosta morala z ženo pri šestih križih ostati sama na dveh kmetijah.
M.BEZEK
r
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
N
I
s
I
s
I
N
I
N
I
N
I
S
I
S
>
I
s
I
>
I
\
I
I
N
I
S
I
s
I
N
I
N
I
S
I
S
I
s
L
EN
HRIBČEK
BOM
KUPIL..
Ureja Tit Doberšek
Dela v kleti
V tem casu bo letošnji pridelek grozdja z manjšo izjemo žametne črnine že pospravljen. Količinsko je najmanj za tretjino manjši kot običajno, v grozdju pa je za 3 do 4% manj sladkorja kot v navadnih vinskih letinah.
Veliko vinogradnikov je letos zaradi gnilobe grozdja poslušalo večletne strokovne nasvete in je mošte iz belega grozdja razsluzilo, to je močno žveplalo. Ti mošti so zaradi večje uporabe žvepla sterilni, brezkužni; žveplo je poleg škodljivih drobnoživk, ki so se naselile na gnilem in poškodovanem grozdju, uničilo še žlahtne vinske kvasnice. Zaradi delovanja raznih škropiv se je množina žlahtnih vinskih kvasnic na grozdju zmanjšala, tako da je v moštu, ki ni bil po prešanju močno žveplan (raz-sluzen), množina žlahtnih vinskih kvasnic prav tako zelo revna. Zato bo glavni problem po trgatvi grozdja doseči, da bo mošt lepo povrel. Zato je v kleti potrebno mošt v najkrajšem času pretočiti.
To velja zlasti za vse mošte iz belega grozdja, ki smo jih po prešanju močneje zažveplaii. Pretok je treba opraviti najpozneje v dveh dneh po žve-planju. Ostanek umazane usedline odstranimo in sod, preden ga ponovno napolnimo, operemo. Tudi mošte iz rdečega grozdja kaže pretočiti, saj je bilo nekaj gnilobe celo pri žametni črnini. Če pri trgatvi rdečih sort grozdja nismo bili dovolj vestni in gnilega grozdja nismo odbrali od zdravega, je z gnilobo okužen tudi mošt iz rdečega grozdja. Tako bo tudi pretok rdečega mošta nekaj dni po prešanju prej koristen kot škodljiv.
Zadnji čas za popravo mošta
Nekaj lepih sončnih dni je pripomoglo, da se je grozdje žametne črnine le obarvalo. Naravnega sladkorja pa v gr-' ozdju kljub temu ni dovolj, saj ga je v povprečju'za 3 do 4
odst. manj kot v normalnih letih, sladkorna stopnja pa se giblje med 10 in največ 12%. To pomeni, da je treba mošt dosladkati povprečno s 3 do 4 kg sladkorja na 100 litrov, in to beli in rdeči mošt. Sladkor je treba moštu dodati pred zaključkom vrenja, da bo dodani sladkor povrel skupaj z naravnim sladkorjem. Dodajanje potrebnega sladkorja ni nobeno potvarjanje mošta. S sladkorjem nepretirano popravljeni mošt daje še vedno naravno, pristno vino, katerega glavna dobrota ni le v alkoholu, ampak zlasti v aromi in drugih naravnih lastnostih naših domačih vin. Ravno te lastnosti pa jim dajejo večjo veljajo pred še tako močnimi južnimi vini.
Dodatek vinskih kvasnic
Po pretoku mošta in dodatku sladkorja moramo poskrbeti, da bo mošt povrel. Za vrenje pa so potrebne vinske kvasnice.
Žlahtna vinska kvasnica je enocelično živo bitje, ki sodi v veliko skupino gliv. Njen encim cimaza predela sladkor (naraven in dodan) v moštu v alkohol, ogljikov dioksid in druge sestavine. Ta proces imenujemo vrenje mošta, vrenje mošta pa je rojstvo vina.
Ker so pretočeni, prej žveplani mošti brezkužni, torej brez škodljivih pa tudi brez koristnih drobnoživk, in ker so tudi mošti, ki niso bili žveplani, zelo siromašni na žlahtnih vinskih kvasnicah,je v današnjem kletarstvu skoraj nujno potrebno, da vsem moš-, tom dodamo odbrane vinske kvasnice iz naših vinorodnih območij. Dobimo jih skupaj z navodili o uporabi od naših strokovnih ustanov, kot so Kmetijski inštitut,biotehniška fakulteta in področni zavodi, pri čemer so zasebnim vinogradnikom v pomoč naše področne družbene kleti. Strokovnjaki teh kleti so z vinogradniki v tesnih stikih in jim rade volje ustrežejo.
DT
N
I
I
S
I
S
I
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
N
I
S
I
N
>
S
I
I
N
I
S
I
S
I
s
I
s
I
s
I
s
I
N
>
I
N
I
N
I
V
>
I
S
J
Kmalu koruza namesto bička
Prvih sto hekatrjev meliorirane zemlje v dolini Čol-nišček v KS Bučka — Že založno gnojenje
5
*
*
*
i
!
s
*
N
N
N
S
S
N
!
*
%
Jože Starešinič: »Če bi imeli asfaltno povezavo z Vinico, bi gotovo več mladih ostalo v vasi.«
Starešinič ima 30 hektarov zemlje, obdeluje pa le tisto, ki je dostopna s traktorjem, to pa je okrog 6 hektarov. Zemlja je tudi močno razdrobljena, saj ima Jože okrog 50 parcel, nekatere med njimi merijo komaj en ali dva ara, tiste s 30 ari površine so zanj že velike.
. BUČKA—Sev niški občini hudo manjka kakovostnih kmetijskih površin. Zaradi značilne hribo-vitosti niti ni pravih možnosti, da bi lahko prišli do večjih njiv.
. Iz leta v leto so se odlagala melioracijska dela v dolini potoka Čolnišček na območju KS Bučka. Sedaj pa so končno le zabrneli stroji. Pri temeljni organizaciji kooperantov, zemljiški skupnosti in.vodnogospodarskem podjetju bi seveda ravnali kot slabi gospodarji..če ne bi gledali naprej.-Ni
PIONIRJI POMAGAJO — Koruza je letos počakala do zadnjega na polju in kadar jo je potrebno okrhati za nekaj traktorskih prikolic, to ni majhno delo. Gabrijel Popovič iz Dol. 1 ežke vode je poklical na pomoč pionirje 6. razreda o. š. Janez Trdina iz Stopič, ki so radi priskočili na pomoč, saj so se letos že nekajkrat udeležili podobnih akcij v domačem kraju in drugje. Naravoslovni dan je zamenjal sedenje v šolskih klopeh, gospodar pa je bil nadvse zadovoljen, saj je bila koruza namesto v treh dneh obrana v enem dopoldnevu, mladi obiralci pa so za opravljeno delo dobili dobro malico in star milijon dinarjev za izlet, (foto: J. Pavlin)
namreč dovolj, da so položene le dre-nažne- cevi in izkopani odvodni jarki, poskrbeti je potrebno tudi za pravo kolobarjenje na novopridobljenih površinah. Zato kmetijski strokovnjaki že sedaj opozarjajo na nujna kmetijska dela. Hkrati z regulacijo opravljajo namreč že tudi zatožno gnojenje. Za spomladi priporočajo sajenje koruze.
V dolini Čolniščka, se srečujejo s prastarim vprašanjem zemljiških mej. KomasacijskaVkupnost na Bučki kakšnih posebnih problemov ne bo imela. Večina kmetov namreč željno •pričakuje izboljšane hektarje zemlje. Težavo utegnejo delati le nekateri posamezniki, ki sploh ne živijo v teh krajih, vendar je družbeni denar, vložen v ta poseg, prevelik, da bi lahko vse skupaj postavili na kocko.
_______________A.ŽELEZNIK
PO ČEM JE LETOS ZDRAVO GROZDJE
BREŽICE — Slovin odkupuje grozdje, od članov TOK po akontacijskih cenah, ki jih je določil zadružni svet. Te so usklajene z dolenjskim okolišem in Šmarjem. Za kilogram modre frankinje plačuje od 31,60 do 42,60 din, za kilogram muškatnega silvanca od 30,90 do 41,90 din, laškega rizlinga od 32,30 do 41 din in za kilogram mešanega belega zdravega grozdja od 29,30 do 33,50 din. Vse grozdje mora vsebovati vsaj 12.1 odst. sladkorja. Po enaki ceni kot mešano belo. plačujejo tudi mešano rdeče grozdje s sladkorno stopnjo nad 12.1 odstotka.
Grozdje z nižjo sladkorno stopnjo sprejemajo samo od članov TOK. Uporabili ga bodo za namizna vina brez goegrafskega porekla. Plačujejo ga od 18,20 do 25 din za kilogram.
Odlok »padel« zaradi ene besedice
Delegati terjali jasen, ne-dvoumen odlok
KRŠKO Odlok o družbeni skrbi za udeležence narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn ter za njihove družinske člane je na zadnjem zasedanju družbenopolitičnega zbora in zbora krajevnih skupnosti krške občinske skupščine po kratkem postopku sprejet, na zboru krajevnih skupnosti pa je odlok »padel«. Delegatka krške krajevne skupnosti Majda Blaievič je namreč opozorila, da je nesprejemljivo, da je v predlogu odloka zapisana beseda »praviloma«, ki dopušča dvoina merila.
Oglejmo si pobližc sporni 8, člen. ki govori o teni. da so prejemki, ki se upoštevajo pri odločanju o pravici do priznavalnine po tem dogovoru, vsi prejemki. razen osebne in družinske invalidnine po predpisih o vojaških invalidih in listih prejemkov, ki se po posebnih predpisih ne upoštevajo. »Za redni dohodek iz kmetijske dejavnosti se šteje enkratni katastrski dohodek iz preteklega leta. Če je zemljišče oproščeno od davka iz kmetijske dejavnosti, se ta dohodek praviloma ne upošteva.« Delegatom je bila beseda praviloma povsem odveč in so zahtevali, da jo izpustijo, zavoljo večje jasnosti in nedvoumnosti, toda ker so se morali odločati o celotnem odloku. so ga zavrniti. Če bi bilo na ločenih zasedanjih zborov občinske skupščine več članov občinskega izvršnega sveta, bi se ta lahko sestal na izredni seji in predlagal ustrezno rešitev. Zal pa članov IS ni bilo dovolj, čeprav je res. da so sklici krške občinske skupščine že dolgo le popoldne, za precej delovnih kolektivov in torej tudi delegatov izven delovnega časa. Če pridejo delegati iz raznih oddaljenih krajev in tako zagotovijo sklepčnost in nemoteno delo skupščine. bi toliko prej pričakovali, da se ne bo znašel zaradi nekaj članov v zadregi maloštevilčen izvršni svet.
P. PERC
IZ NKŠIH OBČIN
IZ NKŠIH OBČIN
/
Še en »cvek« za odgovornost
Mnogim komunistom v novomeških sindikatih gre kritika zaradi nedela
NOVO MESTO — Če se od 81 vabljenih komunistov, ki delajo v raznih organih novomeškega občinskega sindikalnega sveta, udeleži sestanka samo 25 članov, je to porazna slika o čutu odgovornosti.
Na zboru članov ZK v najvišjih sindikalnih organih vobčini so kljub pičli udeležbi sprva zadržano, potem pa vse bolj odkrito in naglas razpravljali o predlogih sklepov 13. seje CK ZKJ, v katerih imajo sindikati še posebej pomembno vlogo. Prav ta organizacija naj bi bila nosilec akcije za uresničevanje dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije v združenem delu. Komunisti v sindikatih pa bi morali biti prvi med sindikalnimi aktivisti. Kako to izpeljati, ko niti člani ZK iz občinskega sindikalnega sveta, njegovih komisij in odborov ne pridejo na sejo, kjer bi morali začrtati novo delovno traso?
Ker so skušali v razpravi pomesti predvsem z lastnimi slabostmi, so prišle na dan za nedelavne komuniste v sindikatih nečastne stvari. Mnogi,
določeni za delo z osnovnimi organizacijami, svoje naloge ne opravljajo ali pa jo opravljajo premalo zavzeto. Nekateri komunisti v delovnih organizacijah ne dajejo dobrega osebnega vzgleda ostalim, tako ni čudno, če prenekateri delavec ali mladinec odklonita članstvo v ZK.
• Praksa gre mnogokrat v drugo smer kot dokumenti, zaradi polnih ust besedi in šibkosti v dejanjih pa ZK izgublja ugled in vlogo kot avantgarda delavskega razreda. Tudi mnogi komunisti iz sindikalnih vodstev so pripomogli k temu.
V razpravi so se dotaknili vrste perečih zadev, napak iz vsakdanje prakse, od odgovornosti za zgrešene
Komaj konec s koncem
Od 1. oktobra dalje večje družbene denarne pomoči rejnine in dodatki za pomoč in postrežbo
NOVO MESTO — Če ne bi bilo letos že dveh valorizacij (dodatnih sredstev k prvotno določenim za socialno skrbstvo), sploh ne bi mogli kriti stroškov bivanja za občane v raznih zavodih. Delegati skupščine socialnega skrbstva o letošnjem poslovanju in višjih denarnih pomočeh socialno ogroženim.
Brez valorizacije očitno ne bi bili kos podražitvam in nujnim povišanjem sredstev za preživljanje najbolj pomoči potrebnih občanov, septembrska valorizacija pa to omogoča, seveda upoštevaje skromnost. Delegati so sklenili, da se od 1. oktobra letos povišajo družbene denarne pomoči, ki predstavljajo edini vir preživljanja, od
7.000	na 8.000 din mesečno; dopolnilni vir preživljanja pa od 3.500na 4.000 din. Tudi enkratne denarne pomoči lahko po novem znašajo 8.000 din, v izjemnih primerih (če gre za nesreče itd.) pa so lahko tudi dvakrat višje. Dodatek za pomoč in postrežbo bo za dobrih 7 odst. višji kot doslej, medtem ko se rejnine povišujejo od 14 do 17 odst.
Sindikalna pomoč delavcem
Osmim delavcem su-horske IMV po 5 ali 10 tisočakov
SUHOR — Pred časom je občinski sindikalni svet iz Metlike suhorskemu obratu IMV nakazal 100 tisočakov kot socialno pomoč najbolj ogroženim članom tega 210-članskega kolektiva. »To je bilo prvič, da smo dobili tako pomoč,« je povedal Tone Petrič namestnik predsednika sindikata
Tone Petrič: »Pomoč so dobili res najpotrebnejši.«
v lem obratu. »Takoj se je sestal naš izvršni odbor in določili smo ' tiste ljudi, ki naj bi dobili pomoč.«
Za začetek so socialno pomoč v enkratnem znesku namenili osmim delavcem in delavkam, petim so dali po lO.OOOdinarjcv, trije pa so dobili po 5 tisočakov. »Ostali denar smo pustili, če bi se izkazalo, da smo koga pozabili, ali če bi prišlo kaj nenadejanega vmes.« Sicer pa je moral izvršni odbor zelo dobro pretehtati, komu je taka pomoč najbolj potrebna. »Odločiti smo se morali za res stroge kriterije, kajti če bi gledali samo na to, kdo je potreben pomoči, bi se na seznamu takoj znašlo sto ljudi, tako pa smo lahko dali pomoč samo res najpotrebnejšim. Pri tem smo upoštevali v prvi vrsti socialni položaj delavca oziroma delavke in ne samo višino osebnega dohodka.«
A. B.
Zaradi valorizacije programov ostaja obremenitev za združeno delo neizpremenjena, pač pa so znotraj posameznih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti stopnje spremenili. Za socialno skrbstvo je od 1. oktobra dalje prispevna stopnja 1,02 odst.; doslej je znašala 0,96 odst. od bruto osebnega dohodka.
Pri valorizaciji dobijo nekaj dodatnih sredstev tudi humanitarne organizacije, ki jih skrbstvo financira, krajevne skupnosti za organizacijo dnevov starostnikov dobijo 100 din namesto 85 din na osebo, nekaj več pa bo tudi za nabavo obleke in obutve malim Romom.
R. B.
Daleč od zadovoljivega
Ugotovitve ankete o inovatorstvu naj bi v združenem delu uporabili predvsem za primerjavo
NOVO MESTO — V zadnjih dveh letih je položaj inovatorstva v novomeški občini nekoliko boljši, nikakor pa ni zadovoljiv, tako so menili člani predsedstva občinske konference SZDL, ko so obravnavali izsledke nedavne ankete.
Napredek je zaznaven predvsem na področju nagrajevanja in vrednotenja te dejavnosti na ravni občine, ni pa napredka pri vrednotenju drobnih inovacij in izboljšav. Dogaja se celo, da delavci pri strojih marsikaj »pogrun-tajo«, a izboljšave niti ne prijavijo iz bojazni, da jim ne bi delovodja pri priči povečal norme.
KOMEMORACIJE ZA DAN MRTVIH
NOVO MESTO — Občinski odbor ZZB Novo mesto bo tudi letos pripravil žalne svečanosti ob
1.	novembru, dnevu mrtvih, na pokopališčih v Ločni in Šmihelu ter gri spomeniku jta Cviblju pri Žužemberku. V Šmihelu bo žalna svečanost ob 8.30, v Ločni ob 9.30, na Cviblju pa ob 11. uri. Manjše svečanosti bodo ta dan tudi na vseh ostalih pokopališčih.
ZA PREVOZE POSKRBLJENO
NOVO MESTO — Na sobotno proslavo ob odkritju spominske plošče na Lazah pri Uršnih selih bo ob 13. uri odpeljal avtobus izpred Doma kulture, kjer bo slavnostna seja občinske skupščine. Za udeležence proslave iz Topliške doline bo avtobus prav tako odpeljal ob 13. uri iz Dol. Toplic.
TELOVADBA ZA NAJMLAJŠE
METLIKA — Metliški TVD Partizan je začel z organizirano vadbo za predšolske otroke. Ker je telovadnica pogorela, je vadba vsak petek od 16. do 17. ure v metliškem vrtcu, kamor vabijo vse predšolske otroke, še posebej pa tiste, ki ne hodijo v vrtec.
Sklepi predsedstva zavezujejo sindikate, da pri obravnavi zaključnih računov zagotovijo prikaz — rezultate inovacijskih dejavnosti, da bodo delavci vedeli, koliko dohodka so inovacije prispevale in koliko so zanje dali inovatorjem. Poudarili so veliko vlogo, ki jo ima pri spodbujanju inovacijske dejavnosti poslovodni organ, zato bodo v načela kadrovske politike za oceno dela direktorjev vnesli tudi merilo, kako se posameznik na vodilnem položaju obnaša do vrednotenja inovacijskega dela. Sindikalne organizacije pa bi morale v bodoče poskrbeti tudi za pravičnejše nagrajevanje inovacij.
Izsledke ankete naj bi v združenem delu tudi uporabili, ker ni sama sebi namen, predvsem pa omogoča primerjavo s sorodnimi delovnimi organizacijami. Dogovorjeno je bilo, da bodo tako anketo ponavljali vsaki dve leti.
R. B.
investicije do nagrajevanja po delu. in usmerjenega izobraževanja ter kadrovske politike. Pri vseh teh stvareh so imeli najvidnejšo vlogo prav komunisti .
Odkrite kritične besede razpra-vljalcev so izzvenele v zahtevi, naj bi predvsem ZK očistila svoje vrste omahljivcev, ki tako in tako predstavljajo le število, nanje pa se ni mogoče zanesti. Dokler pa bo ostalo le pri kritikah vseh, in ne posameznika z imenom in priimkom, tudi ne bo sprememb pri odgovornosti. Za začetek jo bodo ugotavljali pri tistih, ki so tokrat manjkali.
R. B.
VEC TELEFONOV?
ŠMIHEL. REGERČA VAS — V nekaterih vaseh tam daleč pod Gorjanci telefoni niso že nobena redkost več. v mestnih krajevnih skupnostih Šmihel in Regerča vas pa so tako redko posejani, da postaja to že pravi problem. Zlasti je to očitno v KS Šmihel, kjer naselji Škrjanče in Bo-ričevo, ki sta 4 km oziroma 6 km oddaljeni od središča mesta, ne premoreta niti ene telefonske govorilnice ali privatnega priključka. To je nedopustno zlasti z. vidika civilne zaščite. Telefon v takih primerih je nuja in ne več luksuz. Poseben iniciativni odbor, ki ga sestavljajo predstavniki obeh omenjenih krajevnih skupnosti, naj bi stvari premaknil z mesta. Ima pa težko nalogo, saj mora zbrati kakih 200 naročnikov, da bo postala investicija za krajane kolikor toliko dostopna. Tam okoli 60 do 90 novih tisočakov naj bi po grobih predračunih gospodinjstvo stal priključek, časa za odločitev pa ni veliko, saj je za položitev kablov čas ravno sedaj, ko potekajo na terenu še nekatera druga zemeljska dela.
T. J.
»Še nikdar niso bile razmere tako neurejene«
Planiranje je zato zahtevnejše — Celo komite ZK nesklepčen
NOVO MESTO — Vsebinsko aktualna in pomembna seja novomeškega komiteja ZK, kjer so 18. oktobra obravnavali aktivnost komunistov pri vključevanju v razprave o dolgoročnem planiranju, ni bila sklepčna.
Ker je beseda odgovornost posebno v zadnjem času največkrat izgovorjena na vseh sestankih in med pogovori z občani, so sklenili tokratno sramoto za komite oprati z dejanskim ugotavljanjem krivde za odsotnost posameznih članov komiteja. Taka zahteva je prišla iz ust delavcev s pozivom na partijske kazni in je dobila vso podporo.
Sejo so vseeno nadaljevali, ker tokrat ni šlo za sklepanje, ampak za seznanjanje z nalogami. Kot je dejal uvodničar dipl. oec. Miha Hrovatič, »po vojni še ni bilo na področju planiranja toliko nalog in še nikdar niso bile razmere tako neurejene, zato je planiranje za petnajst let vnaprej toliko bolj zahtevna naloga.« Nosilci planiranja v občini večinoma vsi kasnijo, zato morajo komunisti spodbuditi akcijo za takojšnje delo pri sestavi planskih dokumentov do leta 2000. Ocenili so, da je potrebno v občini prvenstveno doreči sanacijo IMV, pri planiranju za krajše in dolgoročno obdobje pa je potrebno povsod upoštevati kadrovske potrebe.
V razpravi so dejali, daje veliko pripomb na nerealno planiranje v federaciji in delno v republiki, kjer so zelo optimistično zastavljene smernice za nadaljnji razvoj, toda »tudi doma se ne znamo nič dokončnega zmeniti. Še zdaj ni jasno, ali ima ob očitnem pomanjkanju sredstev v tem in naslednjem srednjeročnem obdobju prednost gradnja novega mostu ali pokopališče ali morda odlagališče odpadkov za nevarne snovi itd. Vse je potrebno, vendar bo potrebna odločitev o prednostnem redu.«
Medtem ko so v Novolesu, tovarni Krka, pri Pionirju in še kje planiranje že zastavili pa gre pri teh primerih v glavnem za svetle izjeme, medtem ko velika večina združenega dela med delavce še ni prišla z osnutki in usmeritvami za dolgoročni razvoj.
R. B.
. Jj
Telefoni pojejo
Z muko do sklepčnosti
NOVO MESTO — V prvem polletju letos je bila v novomeški občini med vsemi sejami skupščin SIS materialne proizvodnje ob napovedanem času sklepčna le cestna skupščina. Vse ostale so začele z veliko zamudo, ker so medtem vneli tele/one in bližnje delegate klicali na sejo.
Problem sklepčnosti postaja vse bolj mučen za čakajoče delgale in funkcionarje. Ponavljanje sklicev sej pa tudi ne daje nikakršnega zagotovila, da bo naslednji sklic bolje uspel. Zgodi se. da drugič ne pridejo tisti, ki so prvikrat zaman čakali. Ker se sklicatelji skupščin že vnaprej bojijo slabe udeležbe, so začeli uvjali naslednjo prakso: pismena gradiva z vabili dobijo delegati več dni pred sejo. Dan pred zasedanjem vsako delegacijo še posebej telefonsko kličejo, da bi jo spomnili na potrebno udeležbo, pa kljub temu manjka toliko delegatov, da seje ne morejo začeti z delom ob določeni uri. Sledi ponovno vrtenje telefonov, dokler ni minimalna sklepčnost zagotovljena. Ali se kdo vpraša, koliko je s takim načinom dela stroškov'.’ .le morda že kdo izračunat Vrednost zamujenih ur delegatov, ko brezplodno zapravljajo čas. medtem ko so šli na sejo z delovnega mesta?
Ob teh dejstvih, ki so sicer splošno znana, najbrž niso več potrebne dodatne analize in formalne razprave, marveč konkreten predlog za spremembo razmer. ki bi mu morala slediti akcija z zaostreno osebno odgovornostjo, predvsem komunistov!
Proučiti pa hi kazalo smotrnost interesnih področij, za katere so zdaj organizirane posamezne SIS (morda bi lahko katere združili), pa tudi vsebino odločanja na ravni skupščine. Bržkone ni potrebno za vsako odločitev sklicali skupščine.
R. BAČER
ASFALT DO CVIBLJA
ŽUŽEMBERK — Pred dnevi so položili asfalt na doslej neasfalti-ranem delu ceste, ki vodi iz Žužemberka do spomenika na Cviblju. Dolgle-tna želja krajanov je s tem izpolnjena, urejen dostop do enega najpomebne-jših pomnikov revolucije na Dolenjskem pa bo tako urejen že za letošnjo komemorativno svečanost ob dnevu mrtvih.
DOLZ: POSAMEZNIKI KVARIJO
DOLŽ — Akcija za ustanovitev agromelioracijske skupnosti v tem predelu pod Gorjanci lepo reče. vendar je ni možno zaključiti. Medtem ko kmetje večinoma pristopajo, je še veliko posameznih lastnikov manjših parcel, ki ne živijo v kraju in morda za to akcijo in ugodnost sploh ne vedo, Prav zato skušajo krajani zainteresirati še ostale in jih vabijo, naj se čimprej zglasijo v osnovni šoli, kjer bodo izvedeli za vse podrobnosti.
SREČANJE ZA PARTIZANSKE MAME
NOVO MESTO — V okviru praznovanj za letošnji občinski praznik Novega mesta je bilo 20. oktobra v Domu JLA tradicionalno srečanje žena, mater in očetov padlih borcev. Okrog 60 udeležencem tega snidenja, organiziranega za območje občine, je tokrat Šentjernejski oktet pripravil koncert, Boris Škedelj, predsednik občinske konference SZDL, pa je v slavnostnem nagovoru izrekel gostjam ponovno zahvalo širše družbe za vse, kar so dale in žrtvovale v NOB. Na krajšem tovariškem srečanju so nato partizanske mame obujale spomine z željo po snidenju čez leto dni.
Suhorsko čakanje na program
Delavci obrata IMV na Suhorju so siti obljub in bi končno radi program, ki bo vsem zagotavljal stalno delo — Najboljši odhajajo
SlIHOR — Za prebivalce gorjanskih vasi v metliški občini je nadaljnja usoda obrata IMV na Suhorju tako rekoč življenjskega pomena, in ne samo zanje, ampak za vse, ki so zaposleni v tem obratu, teh pa je 210. Zato je ta kolektiv zadnje čase še toliko bolj zaskrbljen in težko pričakuje, kako se bodo razpletle zadeve okoli IMV, te težke slovenske bolnice.
SPOSOJENO TRNJE
• Sporočilo iz Vatikana: Jugoslovani, vaše gospodarstvo lahko reši samo še mili bog.
(Iz Pavlihe, 1970)
• Ne vem, zakaj se naša gledališča ukvarjajo s političnim teatrom. To je čisto običajna nelojalna konkurenca naši vladi.	(Iz	Pavlihe)
Nasploh se zaposlenim na Suhorju ni nikoli dobro godilo. Nekakšna za-furana -lesna proizvodnja se je leta 1969 priključila IMV, ki je deset let »vzdrževala zatečeno stanje«, se pravi, da so bile delovne razmere mizerne, pozimi je pogled na zahomotane delavce, ki so se tako branili strupenega mraza in prepiha, spominjal na sibirska kazenska taborišča. Potem so pred petimi leti le zgradili novo tovarno za kovinsko proizvodnjo in začeli opuščati lesni del. Vendar tudi nova proizvodnja ni nikoli stekla tako, kot bi morala, kajti doslej še niso imeli stalnega in dobrega programa, zato pa toliko več obljub, ki pa so se vse doslej izkazale bolj kot prazno besedičenje.
»Tudi sedaj na Suhorju nimamo dovolj dela za vse, zato se 45 ljudi vozi v Novo mesto,« je povedal vodja obrata Franc Selič. Z novim letom naj bi, če ni to spet ena od mnogih obljub, tudi suhorski obrat končnodobil v okviru IMV tak program, ki bi zagotavljal delo za vse zaposlene in boljšo prihodnost tega obrata. Kaj natančno naj bi na Suhorju delali, še ni znano.
vsekakor pa bo to kovinski program. »Če bo to za nas ustrezen, zaključen in v okviru IMV ekonomsko upravičen program, se bomo seveda organizirali
Franc Selič: »Najhujša je negotovost. Ljudje so zelo zaskrbljeni za prihodnost suhorskega obrata IMV.«
kot samostojna temeljna organizacija, saj bomo za to imeli vse pogoje,« pravijo na Suhorju. Nad vsem tem pa kot Damoklejev meč visi ta »če«. Jasno je, da morajo v prvi vrsti imeti delo, to pa bodo imeli, če bo delo za celotno IMV.
Sedanji program, se pravi izdelava podvozij za prikolice in sklopov za dostavna vozila, jim pač ne daje osnove za uspešno poslovanje. Lani so s tem delom sicer še ustvarili ostanek dohodka, vendar so precej več naredili tudi v lesnem delu, ki ga sedaj postopoma ukinjajo, tako da bi ostala le še izdelava lesene embalaže. Poleg tega se močno pozna tudi manjša proizvodnja prikolic, za katere delajo podvozje in preme.
Tudi pri sedanjem delu prihaja do zastojev zaradi slabe oskrbljenosti z materialom, tako uvoznim kot domačim. Za silo se rešujejo z delom za druge naročnike, tako že drugo leto tesneje sodelujejo z beograjsko delovno organizacijo »Ivo Lola—Ribar«, za katero delajo preme za tovorne prikolice, ki jih izvažajo na Švedsko. Če ne bi bilo tega in še nekaterih del, bi morali še več delavcev voziti v Novo mesto. Zaradi negotovosti in ne nazadnje slabih osebnih dohodkov — letošnje povprečje je okoli 17.500 dinarjev — jih ljudje zapuščajo. Odhajajo pa predvsem kvalificirani in dobri delavci.
A.	BARTELJ
Novomeška kronika
STANOVANJA VIKENDI? —Ob akciji »Imaš hišo, vrni stanovanje«, katere ugotovitve javnost nestrpno pričakuje, so se nekateri spomnili tudi na nekatere zdravnike, kijih v Novem mestu že zdavnaj ni več, tukajšnja družbena stanovanja pa jim pridejo prav za nabiranje ustvarjalnih moči v prostem času.
UBIJANJE DOSTOJANSTVA -Uvedba bencinskih bonov vsaj v Sloveniji ni bila deležna glasnega odobravanja najširših ljudskih množic, zato bi pričakovali, da bo do teh dragocenih listkov vsaj lahko priti. Pa ni tako, vsako sredo, koso novomeški občinski uradniki edinkrat vtednuprj volji za delitev, morajo stranke čakati na bone tudi po 3 ure. Kako zelo seje naš Birokracij izuril v poniževanju človeka!
MOLIM, JEDAN RAD? — Kupci dnevnega in revialnega tiska v dolenjski prestolnici so vse bolj redko postreženi v materinem jeziku. Morebiti niso daleč časi, ko bomp rtaš osrednji slovenski dnevnik kupovali z besedami: »Molim, jedan Rad!« So nekatera ljudstva res tako večinska, da se njihovi predstavniki lahko požvižgajo na jezik okolja, ki jim daje vsakdanji kruh?
ZNAMENITOST — Največja zna; menitost Glavnega trga je bil minuli teden sloviti Kettejev vodnjak. Pa ne zaradi svoje podobe, zgolj zato, ker je v njem več dni plavala crknjena mačka. Ostanke uboge živali si je z velikim zanimanjem ogledala tudi delegacija slovenskih pionirjev dopisnikov. Upajmo, da bodo mladi novinarji znali širiti slavo novomeške komunale.
Ena gospa je rekla, da bi rada vedela, zakaj ravno službeni avto Dolenjke redno parkira preko dveh parkirnih prostorov.
V času od 11. do 17. oktobra so v j novomeški porodnišnici rodile; Vesna Janžek iz Krškega — Jasmino, Marija Cesar iz"Prečne — Marjeto, Mirjana Fink iz Podhoste — Sandra, Silva Ku-j har iz Malenc — Alenko, Mirjana La-j mut iz Dragatuša — Erika, Milka Ko-j cjan iz Ornuške vasi — Brigito, Marti- j na Župan iz Brezja — Janeza, Marija Škof iz Boldraža — Katjo, Jana Vovk iz Zagrada — Renato, Ljubica Mesa«,j rič iz Ozaljskega llovca — Mira, Lidija Štampfel iz Krškega — Andreja, Nada Prešeren iz Žalovič — Mateja, Ljudmila Mramor s Cikave — Martina, Zdenka Moškun iz Vukove Gorice — Ivo, Milka Kavšek iz Črnomlja — Altnko, Jožica Rozenberger iz Črmo-šnjtc — Sabino, Nataša Kalin z Male Cikave — Blaža, Marija Juršinič s Hrasta pri Vinici — dečka, Marija Benčina iz Šentjerneja — deklico, Ljud-! mila Vrščaj iz Rodin — dečka, Štanka Umek iz Koroške vas — dečka in Jožica Zupančič z Rožnega vrha — Primoža.
Iz NOVEGA MESTA: Mirjam Zo-j ran iz Padcršičeve 30 — Tjašo, Milena] Marojevič iz Šegove 4 — Aleksandro, Justina Klemenčič z Mestnih njihv 45 — Tineta, Jasmina Tirič s Cestej herojev 68 — Emira, Marija Jerele iz Partizanske 14 — Marka, Slavka Šoster iz Ulice Danila Bučarja 18 — Luka/Ljubica Strnad s Ceste herojev 30 — Tamaro in Mojca Mazovec, V brezov log 14 — Klemena. Čestitamo!
Sprehod po Metliki
PRED KRATKIM JE ČASOPIS] DELO ustrelil lepega kozla — Kan-' tavtorico Matejo Koležnik je imeno-j val za Črnomaljko, kar je Črno; maljcem, ki se s kom podobnim niti pohvaliti ne morejo, prijalo. Metličanom pa je dvignilo pritisk domala do vrelišča. Mateja je Metličanka, ih če se nepoučeni novinarji še tako tru-j dijo, da bi jo preselili v sosednj1: Črnomelj, jim to ne bo uspelo.
V METLIKI SPREMINJAJO podobo nekaterim hišam, se pravi, d» jim urejajo pročelja. Staro šolo na Partizanskem trgu so prebarvali z žive rumeno barvo. Tja se bodo kmalu preselile družbenopolitične organiza-. cije. Hišo, v kateri je Kokra, soprekri-j li, zidarski odri pa govore, da bodu* prebarvali tudi prvo stran gostišča Na dragah. Podobnih kozmetičnih posegov bi bila potrebna še marsikatera1 hiša v Metliki.
MATJAŽ RUS, do pred kratkin) delavec v TOZD pletilnica v delovni,; organizaciji Beti, je postal v istifabriki organizator športnorekreativnega in kulturnega življenja. Matjaž ima veliko izkušenj iz dela pri mladinski or; ganizaciji, zato se ni bati, da se ne W znašel.
IZNkŠIH OBČIN
Črnomaljski drobir
OZIMNICA LE-NA PAPIRJU — V osrednjem slovenskem časopisu je bilo sicer zapisano, da je Dolenjka, letos dobro poskrbela /a ozimnico. Črnomaljci pa so ob tej vesti lahko požirali le sline (in jih morda še sedaj), kajti v Črnomlju še pred kratkim v Dolenjkinih prodajalnah ni bilo moč z a ozimnico dobiti niti kilograma krompirja. Razumljivo je, da so ljudje nestrpni in v trgovinah neprestano sprašujejo, kdaj bo moč krompir kupiti iz silne ozimničjne zaloge. Zlasti pa jih jezi to, da so v časopisu prebrali tudi »ugotovitev, trgovcev, da za ozimnico še ni pravega zanimanja, O tem, kakšne so potrebe kupcev v Črnomlju, ne vpraša nihče.
DRSALNICE — V črnomaljski občini ljudem ne bo potrebno razmišljati o tem, da bi zgradili drsališče. Čas drsanja, pa se je kljub temu že začel. Kdor si želi drsanja, zlasti na kolesih, naj se zapelje le. malo ven iz mesta, kjer sicer pridni kmetje orjejo njive, a v svoji delovni vnemi pozabijo očistiti žemljo s cest. Ob dežju, ki ga bo očitno vse več, bo to odlična priložnost za uprizarjanje cestnih Akrobacij; ki znajo biti tudi presneto drage. -
Ribniški zobotrebci
GOBE IN' KOStANJJ — Toplo vreme v teh dneh je pripomoglo, daje zdaj gob več, kot jih je bilo poleti. Gozdovi so polni gobarjev. Tosczono v ribniški dolini ni bilo zastrupitve z. gobami in tudi smrtnih primerov ne, kar dokazuje, da ljudje poznajo vedno več gob. Dobro je obrodil tudi kostanj.
ŠE VEDNO ODKRITE — Po ribniški občini še vedno strašijo kovinska ogrodja avtobusnih postajališč, ki stoje že od spomladi. Pred kratkim so jih le pobarvali. Upamo,da na stene in strehe ne bo treba čakati do prihodnjega leta.
PLOČNIK DOKONČUJEJO —' Od Ribnice do Goriče vasi dokončujejo te dni pločnik ob glavni cestr. da bo pot šolarjev in delavcev, ki hodijo v šolo oz. službo peš, varnejša. Nekaj asfaltnih del so opravili tudi v Prigorici, kjer so pred kratkim položili kanalizacijo za tozd Inlesa.
ČAKAJO NA DRVARNICE — Stanovalci lnlesovcga bloka v Goriči vasi še vedno čakajo na nove drvarnice. Stare so jim podrli že poleti. Te dni so le začeli voziti material za gradnjo drvarnic in stanovalci upajo, da bodo drvarnice tudi še pred dežjem in snegom dokončane.
OB KOLPI IN ČABRANKI
RIB SE NI — Poročali smo, da bo ribogojnica na Potoku pri Vasi začela delati že septembra, ko bo dobila prv e ribe. Zaradi dolgotrajnega deževja in velike vode v ribogojnici še vedno ni rib. Predvidoma jih bovlo dobili v kratkem.
I UDI I INI ASFALT'— Na cesti Papeži.—Belica—Žurge so položili grobi asfalt že pred dvema letoma. 5. oktobra pa so položili tudi fini asfalt na odseku od Papežev do Belice. Dalje proti Žurgam pa bodo morali cesto prej popraviti, saj jo je nedavno neurje močno poškodovalo.
NISO BILI MEDVEDJE — Osil-ničani so nas opozorili, da smo ob našem zadnjem obisku zapisali, da so videli na neki njivi sedem medvedov, ki da so uničili njivo. V resnici je bilo tam sedem divjih prašičev . Medvedom se za žalitev opravičujemo. Osil-ničanom pa hvala za opozorilo.
Trebanjske iveri
MORALA ZGODBI II MORALA« — Medtem ko so mladi na zadnji volilno-programski konferenci naštevali svoje probleme pri zaposlovanju, štipendiranju in drugih podobnih rečeh, so med drugim dobili tudi nekaj moralnih naukov. Rečeno jim je bilo. naj bi se ne ukvarjali toliko s problemom prostorov. saj so se mladi takoj po vojni sestajali po kmetijah in še kje drugje in da je kultura tudi drugod, ne samo v kulturnihdomovih ipd. Marsikaj od tega je res, a problemi mlade generacije so veliko globlji, kot jih nekateri danes poskušajo predstaviti.
PREDSEDNIK KRITIČNO 11 Dl O SVOJIH — Predsednik (dosedanji) občinske konference ZSMS je med drugimi osnovnimi organizacijami, kjer ne delajo, naštel tudi Tesnila. Dejstvo pa je, da je predsednik zaposlen v Tesnilih. In krona mu ne bi padla z glave, če bi sc malo bolj potrudil tudi za osnovno organizacijo, iz katere je pravzaprav izšel. A takih primerov ne manjka. Tudi osnovne organizacije sindikata so slabe celo v rakih ozdih, katerih predstavniki sede po republiških odborih.
• DOMAČE TRNJE
• Za mnoge vodilne kadre bi bilo bolje, da so se vpisali na igralsko akademijo — izvrstno znajo »zaigrati« poštene ljudi.
• Kljub temu da smo monarhijo že davno odpravili, pajepri nas še vedno mnogo — kronanih glav.
TV
it
ZAMUDE PRI ČRNOMALJSKI CESTI
ČRNOMELJ — Obnovitev in vzdrževalna dela pri vodovodu, kanalizaciji. električni napeljavi in PTT omrežju na Kolodvorski eesti v Črnomlju potekajo po načrtu, tako da je Gok končal svoje delo v roku. torej do 15. oktobra. Zataknilo pa se je pri obnovi zgornjih plasti ceste in asfaltiranju. ki naj bi bilo končano do konca oktobra. Vendar Cestno podjetje ni ■moglo začeti z deli zaradi mehke podlage, ki je posledica prekomernih padavin. Zaradi tega bo glavna črnomaljska ulica dokončno usposobljena za promet tri tedne pozneje, če bo seveda lepo vreme in če se bodo tla toliko izsušila, da bo podlaga dovolj trda za dokončanje teste. Če pa bo deževalo, bodo moralrUtrjevati podlago s posebnimi postopki', tako da bo asfaltna prevleka gotova pred glavno zimo.
NARAVOSLOVNI DAN
V sredo, 10. oktobra, so imeli učenci centra srednjih šol naravoslovni dan. Ker je bilo vreme lepo. so se prvi letniki družboslovne usmeritve odpravili'h Krupi, ostali pa so šli v bližnji gozd nabirat gobe. Pobrali so vse, kar . jim je prišlo pod roke. Gobe, strupene in nestrupene, so potem razstavili. Naravoslovni dan je lepo uspel. -
ROMANA BRINC, 8. a OŠ Črnomelj
Trebnje: vodstvo novo, problemi stari
Predsednik OK ZSMS Trebnje bo Bruno Gričar, sekretar pa Niko ____________Borštnar
TREBNJE — Na minuli program-sko-volil ni konferenci, kije bila v petek v Trebnjem, so najprej govorili o dnevu mladosti in štafeti. Mladi so /a to. da dan mladosti ostane, prav tako pa tudi štafeta. Vendar so postavljali vprašanje, ali je prav, da je zaključna prireditev vedno v Beogradu. In namesto bleščavih manifestacij naj bi se ' mladinci raje zbirali na delovna srečanja z bogato vsebino in aktualnimi vprašanji.
Ko so delegati razpravljali o uresničevanju programov, ki* so jih sprejeli na občinski ravni, in o nalogah. ki so si jih zastavili na II. mladinskem kongresu, so ugotovili, da je ostalo še marsikaj nerešenega. Poglavitni problemi, kot so vse težje zaposlovanje mladih strokovnjakov, težave pri pridobivanju stanovanj, štipendij in podobnega, se ne rešujejo. Po drugi strani pa je bilo marsikateri osnovni organizaciji /SMS onemogočeno delo na terenu, saj krajevne skupnosti nimajo, posluha za mlade.
Med neaktivnimi osnovnimi organizacijami ZSMS je bila_ našteta tudi osnovna organizacija iz Šentlovrenea. Zadeva je prav vzorčna. Predsednik sveta krajevne skupnosti ni hotel niti. slišati za mlade (ker se je del mladih po njihovem mnenju pregrešil). V Mokronogu se mladi bojujejo za svoje prostore. Čeprav bi veljalo pritrditi mnenju, da za učinkovito politično delo niso potrebne pisarne, je pa res, da mladina to občuti kot ignoranco.
Na seji so izvolili novo vodstvo občinske organizacije ZSMS. Predsednik občinske, konference ZSMS je Bruno Gričar, pod prednica Ada Gole. sekretar pa Niko Borštnar. Na seji si) izvolili tudi ostala telesa občinske organizacije /SMS Trebnje. Novi predsednik Bruno Gričar se je zahvalil dosedanjemu predsedniku Miranu Juraku in sekretarju Dušanu Skerbišu za opravljeno delo.
J. S.
V molku mladih ni rešitve iz težav
Skromna razprava delegatov na seji OK ZSMS opozarja
ČRNOMELJ — Občinska konferenca ZSMS Črnomelj je imela že spomladi programsko volilno sejo, zato so tokrat, ko v drugih konferencah volijo nova vodstva,pripravili le programsko sejo. pregledali letošnje delo ter podali program za prihodnje leto. Čeprav se v vsaki izmed 34 osnovnih organizacij mladine v občini prav gotovo srečujejo s problemi, pa so bile • razprave'delegatov skromne, omejile so se predvsem na pomanjkanje .prostora za delo treh osnovnih organizacij črnomaljske mladine.
Tam, kjer prostore za delo sicer imajo, kot na primer na Bittoraju. pa mladinci za delo niso zainteresirani. O nezainteresiranosti, mladih je bilo slišati tudi iz drugih osnovnih organizacij. predvsem pa je bil to tudi odgovor na vprašanje, zakaj so mladi na seji. ki je bila pretekli teden, v glavnem molčali. Nekoliko glasnejši so bili le. ko je tekla beseda o finančnih sredstvih osnovnih organizacij v krajevnih skupnostih, kjer se čutijo prikrajšani. Očitno je, da so premalo zahtevni in prodorni pri zahtevah po denarju, prepozno pa pripravijo tudi programe dela. Za preziranje mladih v delovnih organizacijah, kjer jih marsikje ne povabijo celo na sestanke družbenopolitičnih organizacij, pa so, po besedah predstavnika republiške konference mladine, zaradi svojega nedela zopet krivi sami.
Preveč so se na seji omejili na organizacijske težave, premalo pozornosti pa so posvetili programu dela. Tako je še vedno ostala ob strani razprava o ’ vprašanju mladih družin, stanovanjskih vprašanjih, štipendiranju, zaposlovanju. Tudi sicer ni bilo bistvenejših pripomb na program dela.
B.	M.
Pravega dela ni, a delajo vsi
V semiškem tozdu IMV do konca leta proizvodne zmogljivosti ne bodo povsem zasedene — Prerazporeditev delavcev — Višje septembrske plače
SEMIČ — V semiškem tozdu IMV, ki je še v ustanavljanju (prej je bil obrat), že nekaj let izdelujejo standardno pohištvo, predvsem kuhinjsko, za prikolice za Brežice, Novo mesto in Deinze v Belgiji. Ker so v Semiču vezani na plan finalistov, ta plan pa je okrnjen zaradi uvajanja novega tipa prikolice, katerega proizvodnja še ni dokončno osvojena, ter zaradi antidum-pinga, se je zmanjšala tudi njihova proizvodnja. Tako so bile kapacitete glede na čas izdelave zasedene le 70-odstotno.
Zaradi toga in zaradi racionalnejše porabe energiic so se v Semiču odločili za popolno dopoldansko in skrčeno popoldansko izmeno. Ker pa še vedno ni in tudi do konca leta ne bo dovolj dela v vseh laza h tehnološkega postopka hkrati, so našli poleg redne še dodatno proizvodnjo. Izdelovali so embalažo za* Deinze in palete za transport, na žagi žagajo tudi za-zunanje stranke Dokler jim je vreme še naklonjeno, bodo opravilr zunanja vzdrževalna dela. kot so ureditev skladišč žaganega lesa in vezanih plošč, utrjevanje, zunanjih poti. Kot jc povedal vodja pioizvodnjc 'Tomaž Vovk razporedijo . sako jutro delavce, ki nimajo dela na svojem delovnem mestu, drugam. I ežavc pri razporejanju delavcev so. vendar pomanjkanja dela ni. da bi morali ljudje jemati zaradi tega dopust ali postavati.
Glede na to. da je od več kot 80 zaposlenih le peščica samo delavcev, ostali pa imajo doma kmetije, jih je letos veliki želelo na neplačan dopust. Ker pa sc v tozdu, kjer so psebm dohodki žo sedaj nizki, zavedajo, da bi •to še poslabšalo socialni položaj zaposlenih, so neplačan dopust omogočili le trem ali štirim delavcem, fn sicer kot nagrado /a dobro delo. zaradi slabih družinskih razmer in težav pri spravilu pridelkov z njiv. Avgustovski povprečni Osebni dohodek se m iški h delavcev je bil namreč 16.474 dinarjev, razliko do zajamčenega
osebnega dohodka so prejeli 4delavci. Pri izplačilu septembrskih plač so upoštevali zajamčeni osebni dohodek v v išini 15.000 dinarjev, tako da je raz-, liko do te vsote prejelo 5 delavcev, nekaj zajamčeni osebni dohodek, v
povprečju pa so zaslužili 18.536 dinarjev.
Vovk priznava, daje v zadnjih štirih mesecih* kar se je zmanjšala proizvodnja. padla tudi disciplina med delavci. to pa predvsem zaradi lega, ker nimajo dela na svojih delovnih mestih. Vendar se nedisciplina po njegovih besedah ne kaže v pohajkovanju in sestankovanju. y Največ disciplinskih prekrškov je zaradi alkoholizma in neopravičenih izostankov z dela.
M. BEZEK
Več prostora za šolarje
Začetek gradnje prizidka semiške osnovne šole
SEMIČ — Razmere v semiški osnovi šoli, kjer se je število učencev v zadnjih nekaj letih povečevalo za nekaj deset na leto, so za pouk že tako rekoč nevzdržne. Pouk v bivših kabinetih za učila, vsakodnevna vožnja učencev nižjih razredov jz Semiča na podružnično šolo na Strekljcvcu, gostovanje v premajhni telovadnici fVD Partizan, nobenih specialnih učilnic ->- to je le nekaj težav, s katerimi se sreču jejo v semiški osnovni šoli in ki jih bodo vsaj deloma odpravili z dozidavo’ prizidka.
Gradnja prizidka naj bi se začela 12. septembra, vendar so priprave in slabo vreme onemogočili pravočasen začetek, tako da je.črnomaljski Gok začel zemeljska dela šele pretekli teden. Rok za izgradnjo prizidka je 1. junij prihodnje leto. vendar v osnovni šoli načrtujejo le gradnjo prvega dela prve faze. za kar ima jo zagotovljen denar. Ta k o'/bodo pridobili razdelilno kuhinjo, večnamenski prostor, dve učilnici ter kuhinjo-, knjižnico in garderobo, ki jih bodo v začetku prav tako uporabljali za učilnice. Po cenah
Mojstri več vpliva kot delavci
Iz razprav komunistov ribniške občine o predlogu sklepov 13. seje
RIBNICA — Najuspešnejše razprave o predlogu sklepov 13. seje CK ZKJ,v ribniški občini so bile v I I P!*, tozdu TSP Inlesa Ribnica, krajevni skupnosti Loški potok in osnovni šoli Sodražica.
Tako ocenjuje dosedanje razprave sekretar predsedstva OK /K Ribnica Janez Bambič, ki jc prejšnji teden povedal, da sestanki še niso bili v vseh OO ZK in da Zveza komunistov prav te.dni organizira posvete tudi s sindikalnimi delavci, na, katerih opredeljujejo naloge sjndikatu v zv ezi s sklepi 13. seje.
V OO /K Tovarne stavbnega pohištva Inles Ribnica sit med razpravo ugotovili, da so komunisti aktivni.
GRADIJO NOV E DELAVNICE
RIBNICA’— Pri Lurotransu v Ribnici oz. Goriči vasi gradijo novo halo. ki meri 20 x 25 m. v njej pa bo me lian i-čng delavnica. Gotova bo še pred zimo. V naslednjih dveh letih bodo zgradili še dve taki dvorani za mehanično delavnico, v zgornjih prostorih ene izmed njih pa bodo še upravni prostori. Vodja mehanične delavnice Lurotransu Konrad Miše nam je povedal. da so te gradnje nujne, sa j so sedanji prostori delavnice premajhni in sploh neprimerni. Za 96 voznih enot je potrebno kar precej v zdrževanja. zato so morali mehaniki delati doslej tudi pozimi kar na dvorišču.
kljub temu pa ne dosegajo željemh rezultatov. Komunisti premalo delujejo znotraj samouprav nih organov in v sindikatu. Za sindikat so sploh menili, da ne odigrava prave vloge ne v tozdu ne v delovni organizaciji. Menijo, da prepočasi poteka povezov anje gozdarstva in lesne industrije, o čemer trajajo razprave že leta, rezultatov pa ni. Menili so tudi. da delavci — velja za komuniste in nekomuniste — lahko le malo vplivajo ha rezultate in dogajanja znotraj tozda,' ker so premalo informiram in kei je vedno odločilna beseda mojstrov Do podobne ugotovitve so prišli Komunisti v OO ZK v n PF. Tudi tam sv) menili, da je' ponekod zanemarljiv vpliv delavcev in
komunistov, ker kroje politiko mojstri. hkrati pa so ugotovili, da imajo kar opazen vpliv na ravni delov ne organizacije.
Komunisti OO /K Osnovna šola Sodražica, so poudarili, da imajo premalo vpliva na dogajanja na področju vzgoje in izobraževanja v širši družbeni skupnosti, se pravi v regiji in republiki.
V OO Z K v KS Loški potok pa so komunisti zahtevali, da je treba zaostriti odgovornost na vseh rav neh. Zdaj sc odgovornost zamegljuje, oz. skriva za kolektiv no odgovornostjo oziroma neodgovornostjo. Odgovornost je treba obravnav ati z imeni in priimki. Menili so tudi, da imajo vpliv na dogajanja v njihovi krajevni skupnosti in občani, naprej oz. višje pa njihov vpliv /vodeni,	|	RR1MC
Vroča kri zaradi gretja
Spor stanovalcev starih blokov in novega bloka
RIBNICA — Kol je bilo pričako-vati, smo pričakali v Ribnici kurilno sezono precej »s roče«, ker. nismo prej razrešili nekaterih zadei. Gre za stanovanjske objekte na I rcu \ eljka V lahoviča in na Prijateljevem trgu.
Nekateri objekti so po sklepih suinoiiikei odklopljeni od centralno-
Vodovod bo največji zalogaj
V krajevni skupnosti Čatež bodo prihodnje leto zgradili vodovod, ki bo veljal več kot 3 milijarde starih dinarjev — Medobčinsko sodelovanje
ČATEŽ — Komaj so dobro izglasovali samoprispevek, že so C atežani krepko pljunili v roke. Dela in novi projekti za nove pridobitve se kar vrstijo. Po krajšem obdobju težav je tudi njihova tovarna elektromateriala, ki je tozd Črnuške Elme (kjer je zaposlena večina domačinov) začela bolje poslovati. Zato zdaj ne skrivajo zadovoljstva in optimizma.
Predsednik sveta krajev ne skupnosti Čatež Jože Bregar jc najprej govoril o načrtih za gradnjo telefonskega omrežja in o postavitvi nove avtomatske telefonske centrale ter obnovi poštnega poslopja v Veliki Loki. Po njegovem mnenju se zdaj ne kaže preveč naprezati v tej smeri. Zdaj bi lahko postavili le avtomatsko telefonsko centralo za i()0 priključkov, kar pa je glede na interes združenega dela in krajanov iz treh krajevnih skupnosti veliko premalo. Zato bodo še malo počakali in postavili močnejšo centralo s 400 priključki, ki jo je moč tudi bolj povečati.
Sicer pa jim dela kljub pomislekom glede centrale ne manjka. Projekti za nov vodovod, ki bo imel izvir v Dolu,
so že nameni, znano pa je tudi. da bo vodovod veljal 3.5 milijarde starih dinarjev. Seveda je to velik zalogaj za tako majhno krajevno skupnost, toda iz tega vodovoda se bosta napajala tudi Primskovo in Gabrovka iz litijske občine. To pot,so bile uspešni premagane občinske meje. kar sicer pri nas . ni preveč v navadi. Prva etapa del bo opravljena prihodnji dve leti, že v tem času pa bodo vodo iz novega zajetja dobivali Čatež, Razbore, Gorenja in Dolenja vas. v nalsednjih letih pa Še Roje, Trebanjski vrh. Zagorica in Gol jeL
Vendar so letos že zgradili tudi lokalni vodovod za Kriško reber in Križ. Položili so 2300 metrov cevovoda, za ta vodovod pa so dobili tudi pomoč
trebanjske komunalne skupnosti. Pre cej denarja so prispevali tudi krajani sami; opravili so 6 tisoč prostovoljnih delovnih ur. Predsednik Bregar je še posebej ponosen na ta vodovod, saj sta ga dobili vaši. ki sta v krajevni skupnosti doslej najbolj capljali za razvojem. Hkrati sla dobila vodo tudi kmeta iz vasi Vrhovo, ki pa spada v krajevno skupnost Račje selo. in sb bile tako meje premagane že drugič.
Prihodnje leto bodo posodobili in razširili vaško pot med Čatežem, Kriško rebrijb in Račjim selom. Za posodobitev ceste «so že podpisali pogodbo z novomeškim Cestnim podjetje ih. Po cesti, katere obnova m razširitev bo veljala 600 milijonov dinarje v, bo potem možen krožni promet tudi za šolske avtobuse. Denar za obnovo bo prispevala tudi skupnost za ceste iz Trebnjega.
J. SIMC1C
ga ogrevanja in si bcJdo ogrevan je ure-N dih stanovalci sami z. d,rvmi. premogom ali elektriko. Manjše število stanovalcev gretja ni plačalo in bodo izterjani sodnim potom., večina stanovalcev pa se je vdala v usodo in bo plačala po 80 din k v. meter (Prijateljev trg) oziroma 85 din (Trg Veljka Vlahoviča).
Do naj večjega nesporazuma je prišlo med svetom stanovalcev Prijateljevega trga in stanovanjsko skupnostjo novi blok. Štirje bloki so namreč že vse leto zbirali denar za ogrevanje, in sicer do L oktobra po 60din za kv. meter stanovanja, zdaj pa po 80 din. S tako zbranim denarjem so kupili 40 ton nafte, ki je zdaj v cisterni. V začetku oktobra pa se je v novi 29 stanovanjski blok vselilo še 25 družin (tri stanovanja še niso vseljena). Že sredi leta pa je svet stanovalcev opozoril občinsko skupščino in stanovanjsko skupnost, da se novovseljem stanovalci ne bodo mogli greti za .njihov denar, se pravi, da bi začeli plačevati ogrevanje šele od L oktoba dal je o/, dneva v selitve, ampak da morajo tudi za mesece maj, j unij, j ulij, a v-, gust in september plačati skupno sorazmerni delež, ki znaša 513.380 din. Če tega ne bodo plačali stanovalci,, mora. dolg poravnati nekdo drug v Uijihovem imenu.
Svet stanovalcev naselja je sklenil, da bo na plačilo čakal do 31. decembra. Če do takrat ne bodobil plačanega zahtevanega zneska, bodo vso zadevo predali sodišču.
M. GL A VONJ IČ
• iz letošnjega septembra bo veljal prizidek 5? milijonov dinarjev: 34 milijonov se Bo nateklo iz krajevnega samoprispevka, 18 milijonov dinarjev pa iz združene amortizacije vseh osnovnih Šol črnomaljske občine. Seveda v to niso vštete podražitve- in oprema prostorov, ki bo veljala okrog 4 do 5 milijonov dinarjev. Edino rešitčv za pridobitev dodatnih sredstev za dokončanje prve faze, v okviru katere bi zgradili šc kotlovnico in adaptirali staro šolo, gradnjo šestih učilnic v drugi fazL in telovadnice v tretji vidijo v šoli v razpisu novega samoprispevka po izteku sedanjega julija prihodnje leto.	BEZEK
Desetletja ostal zvest gasilstvu
Ivan Repovž je že trideset let gasilec
VELIKA LOKA — »Gasilci moramo biti sleherni trenutek pripravljeni na to. da nas pokliče sirena. In ko rešujemo ljudi in njihovo imetje, ponavadi ne pomislimo na nevarnost, čeprav pri gašenju požarov tvegaiho tudi življenje,-« pripoveduje Ivan Repovž.
Z gasilci se je prvič srečal kot pionir, zdaj je gasilec že več kot 30 let in le dve leti manj tudi poveljnik občinske gasilske zveze Trebnje. Njegov prispevek k razmahu gasilstva v občini Trebnje niso ■samo neštete vaje, parade, poučevanje, ampak tudi številne izgubljene ure. Vendar Repovžu ni žal nobene. Pravi, daje zadovoljen s protipožarno zaščito v občini, odposom do gasilcev in tudi / opremljenostjo. V občini je bilo v zadnjih letih sorazmerno malo požarov, tudi škode ni bilo pretirane. Vse to pa je plod stalnega preventiv nega delovanja. Po nje-
han Repovž
go ve m mnenju je preventiva in vzgoja ljudi, zlasti mladih, največ vredna, ko gre za oču vanje zasebne in družbene lastnine.
Njegovo delovanje pri gasilcih je vredno toliko večje hvale, ker se je kar 24 let vozil na delo v ljubljanski Rog. Zgodnje vstajanje in pozno vračanje domov sta ga sicer ovirali pri delu, a nikoli popolnoma onemogočili. Vendarjc bil ga-' sil ec tudi v Rogu in je še zdaj, ko je zaposlen v Tesnilih. Poleg tega je že več kot 20 let tudi preddelavec. Pravi, da je težko voditi ljudi, saj je potrebno biti z njimi potrpežljiv, pravičen. Zanje si je treba vzeti čas in moraš jim biti zgled tudi z dejanji, ne samo z besedami. Tak pa je bil Repov ž ves čas, saj so mu sodelavci zaupali vrsto političnih in samoupravnih funkcij. Zato ni nič nenavadnega, če ga še zdaj obisk ujejo sodelavci iz Roga in veliko iskrenih čestitk je bil deležen tudi nedavno, ko je praznoval 30-letnico delov ne dobe. Vsaj še 10 let naj bi delal, pa tudi pri gasilstvu še ni izrekel zadnje besede. Čeprav mu odje veliko nedelj in popol-.danskih ur. se bo šc toliko žrtvoval, da bo opravil izpite za najvišji gasilski častniški čin, pa ne toliko zaradi sebe, kot zaradi zveze, kiji je zvest več kot 30 let. ’
J. S.
IZ NIkŠIH OBČIN
IZ NkŠIH OBČIN
F*
Sodov letos ne bo zmanjkalo
Slovin bo odkupil 425 vagonov grozdja — Zmogljivosti večje za 110 vagonov
BIZELJSKO, PIŠECE, BREŽICE — Vinogradnikom je letos t reme vse leto nagajalo, zato pa jih je prijetno presenetilo na začetku trgatve, ko so bili dnevi topli in sončni, kot že dolgo ne. Največji živžav je bil sredi minulega tedna v Slovinovih vinogradih, ko so se trgačem pridružili bizeljski in pišečki šolarji.
hiteli, ker listje rumeni in zato nimamo na kaj čakati. Za predelavo grozdja smo se pripravili v Orešju in v Šentlcnartu. V Orešju ga predelamo do pet vagonov na dan, v Šentlenartu
Grozdja je za 40 odst. manj kot lani, je povedal inž. Franc Bezjak, direktor tozda Vinarstvo. To velja za zasebni in družbeni sektor. Med vzroki za tako slabo letino je inž. Bezjak navedel manjši nastavek zaradi velike rodnosti v minulem letu ter slabo vreme med cvetenjem, ki je povzročilo velik osip zlasti pri modri frankinji, nekaj pa tudi pri plavcu in rizlingu. Kot tretji razlogje naštel točo na Pišečkem, kije vzela 30 odst. pridelka.
Na vprašanje, koliko grozdja bodo letos odkupili, kakšna je njegova kvaliteta in kako je s kletnimi zmogljivos-
tmi. je direktor Vinarstva odgovoril takole:
— Po oceni pred trgatvijo naj bi prevzeli 425 vagonov pridelka, od tega 230 vagonov z bizeljsko-sremiškega - območja, 50 vagonov iz dolenjskega okoliša, 90 vagonov iz Plešivice, 30 vagonov iz Šmarja in 25 vagonov iz. lastne proizvodnje. Slovin ima zdaj 95 ha' vinogradov, od tega 60 ha rodnih.
Kvaliteta pridelka je povprečna oziroma celo podpovprečna. Vegetacija že vse leto kasni za tri tedne in trta niti poleti niti jeseni ni mogla nadoknaditi zamujenega. Zdaj smo po-
Zobozdravnik čaka otroke
V Brežicah že leto dni zobna ambulanta za mladino ______od	tretjega	do sedmega leta
BREŽICE — Za šolsko mladino — teh otrok je nekaj nad 2400—ježe več let dobro poskrbljeno. Izključno šolarjem namenjena ambulanta V brežiški osnovni šoli ima tradicijo in sprejema tudi učence iz nekaterih zunanjih šol. V Cerkljah. Dobovi, Piše-cah in na Bizeljskem pa imajo zobne ambulante za vse krajane in so zato na voljo tudi šolarjem.
Precej na slabšem so bili do lanskega leta predšolski otroci, saj zanje
Nov dom Ljudske tehnike v Prekopi
Med pridobitvami krajevnega praznika tudi obnovljena Kos-tanjeviška jama
KOSTANJEVICA NA KRKI — S sobotno otvoritvijo doma Ljudske tehnike na Prekopi, obnovljene javne razsvetljave in nedeljsko otvoritvijo obnovljene Kostanjeviške jame so prireditve ob kostanjeviškem krajevnem prazniku dosegle vrhunec.
Številnim športnim prireditvam so sc tako pridružile pomembne pridobitve, popestritev turistične ponudbe bo precej pomenila povsem prenovljena kraška Kos-tanjeviška jama, s čimer je tamkajšnji jamarski klub najlepše zaokrožil 2(Metnico uspešnega dela (več na zadnji strani). Krajani in delovni kolektivi so se izkazali pri spreminjanju podobe kraja, ki si je ? ureditvijo poldrugega kilometra kanalizacije ob Gorjanski cesti in s 67 novimi svetili na Gorjanski, Grajski in Vodeniški cesti ter v novem naselju nadel praznično preobleko.
• Na slavnostnem zasedanju skupščine in vodstev družbenopolitičnih organizacij KS so podelili plakete mesta Kostanjevice Invest servisu lskfe v Ljubljani, Jožetu Zagorcu in Martinu Boltesu. Posebno priznanje KS so izročili osnovni organizaciji ZZB NOV, priznanja pa so si prislužili Športno društvo Kostanjevica, Lovska družina Kostanjevica in Antonija Miklavčič iz Gornje Prekope.
Lastnikom gozdov na Gorjancih veliko pomenijo štirje kilometri v petek odprte gozdne ceste med Malimi Vodenicami in Polomom,
ki jo je zgradila sevniška temeljna organizacija kooperantov Gozdnega gospodarstva Brežice. Prizadevnim članom Radiokluba Pre-
kopa, ki praznuje 20-letnico,je pri gradnji lepega doma Ljudske tehnike, kamor so vložili preko 5.000 prostovoljnih ur, največ pomagala
Iskra; vse številnejši mladi rod, ki ga zanima skrivnostni svet radioamaterjev, predvsem pa v časih neustavljivega prodora računalništva in elektronike, je dobil udobne in lične prostore za usposabljanje.
S samoprispevkom bodo v naslednjih letih postavili mrliško vežico, podgorjanske vasi pa naj
bi povezale boljše ceste in telefoni.
Med Malencami in Koprivnikom, kjer je cesta često poplavljena, jo bodo dvignili, računajo pa tudi na nov most čez Krko in obvoznico.
Do leta 1991 naj bi zvečine prenovili staro mestno jedro; urejanje pročelij, pločnikov in cest po posebnem projektu naj bi pričeli že prihodnje leto.
P. P.
nihče ni načrtno skrbel. V šolo so prihajali z močno okvarjenim zobovjem, če se niti starši niti varstvene ustanove niso posebej zavzeli zanje.
Zobozdravstvena služba si je veliko prizadevala, da bi vendarle tudi v brežiški občini dohiteli razvitejše slovenske kraje. Prvi korak je napravljen. Zdaj mineva leto dni, odkar deluje predšolska zobna ambulanta v Brežicah. Njena vrata so odprta vsem otrokom od tretjega leta naprej. Nanjo jih trenutno gravitira okoli 500.
Za reden dotok pacientov se dogovarjajo z vzgojnovarstveno ustanovo v Brežicah in vodstvi nekaterih zunanjih šol. Seveda tudi starši lahko pripeljejo svoje otroke k zobozdravniku, kadar ti potrebujejo njegovo pomoč. V Brežice naj bi razen mestnih otrok prihajali še učenci malih šol v Artičah in na Veliki Dolini. V drugih krajevnih središčih imajo svoje ambulante in zobozdravnik, ki dela tam, sprejema paciente vseh starosti.
Manjše skupine naročajo v Brežicah vnaprej, priti pa morajo obvezno v spremstvu vzgojiteljic. Štarši se za sedajše premalo odzivajo in posveča-ju zdravju otroških zob pozornost le' tedaj, ko se oglasi bolečina. Zato zdravstveni delavci hkrati s kurativo širijo tudi prosvetljevanje prebivalstva. Skupaj z vzgojitelji in šolniki prirejajo predavanja in razgovore za starše, saj je prav od njih največ odvisno, če bodo imeli otroci o pravem času pozdravljeno zobovje.
Vodja zobozdravstvene službe dr. Florjanič je poveditl, da se z uveljavitvijo predšolske ambulante zaokrožuje skrb za mlado generacijo v občini in da je treba urediti le še manjši prostor za ambulanto v novi osnovi šoli v Dobovi.
J. T.
Inž. Franc Bezjak: »Mošt za najkvalitetnejša vina še vedno vozimo v manjše kleti, da dozori v lesenih sodih.«
pa 60 vagonov belega ali 30 vagonov rdečega. Kletne zmogljivosti smo letos povečali za 110 vagonov in skupaj lahko uskladiščimo 700 vagonov mošta oz. vina. Zdaj imamo 375 posod od 1000 litrov do 520 tisoč litrov vdesetih kleteh od Šentlenarta do Orešja. Kvalitetna vina še vedno vozimo v manjše kleti z lesenimi sodi.
— Koliko vas je veljala dodatna oprema kleti?
— Zanjo smo dali 43 milijonov dinarjev. To je izvozno usmerjena investicija in je bila zares nujna, saj smo lani uskladiščili 140 vagonov mošta na železniški postaji. Za cisterne smo plačah več kot 10 milijonov najemnine v šivcarskih frankih, kar predstavja 8 dni pri litru vina. Toliko več bi lahko dobili zanj kooperanti, če bi imeli mi dovolj lastne posode. Zdaj bodo letne anuitete za opremo z obrestmi vred dosti manjše, mi pa ne več v skrbeh, kam z vinom.	j TEPPEY
VEČ TUJIH GOSTOV V HOTELU SREMIČ
KRŠKO — V letošnjem tričetrtletju je v krškem hotelu Sremič prenočevalo 25.000 gostov, kar je približno za pet odstotkov več kot lani v lem času. Računajo, da bo do konca leta nočitev že 35.000, s čimer bodo dosegli okoli 70-iodstotno zasedenost hotelskih zmogljivosti, to pa je precej nad 1 slovenskim povprečjem. Porast gre predvsem na račun nočitev tujih gostov (za 13 odst.!) ter dobrega sodelovanja s tujimi in domačimi potovalnimi agencijami. V Sremiču skušajo čimbolj popestriti turistično ponudbo, zato bodo jutri spet odprli nočni lokal, kjer bodo nastopali est- ^ radni umetniki.
Oderuške cene
Na stare ljudi tovarne obutve pri nas sploh ne mislijo
BREŽICE — Ko je zdomec Ma rjan Retelj pred tremi leti odprl čevljarsko delavnico v Brežicah, je takoj opazil, da so čevlji slabše kakovosti, kot jih je bil vajen v Nemčiji. vendar si takoslabih. kotjih izdelujejo tovarne zadnje čase, niti v sanjah ni zamišljal. »Vsa obutev je slaba, da ne rečem katastrofalno zanič,«, je dejal ves ogorčen, »naj jo izdela Peko ali Borovo ali kaka druga tovarna. Žalostno pa je to, da mora kupec tako nekvalitetno obutev'nadvse drago plačati.«y
Mojster Retelj je nato omenil, da čevljev sploh popravljati ne bi mogel, če ne bi uvozil materiala, od žebljičkov naprej. »Le tako lahko korektno delam in ustrežem strankam, da so zadovoljne,« je nadaljeval. Povedal je; da v tujini kupi tudi šivanke, perlon, podplate (gumijaste in usnjene) itd. Guma za podplate je pri nas taka, da pušča po tleh črno sled in pokvari še tla.
Zadnje čase izdelujejo pri nas vmesne podplate iz papirja in tudi opetniki so zanič. Če hoče čevelj popraviti, mora papir zamenjati z usnjem. Ne gre mu v račun, zakaj slabi čevlji niso bolj poceni, boljši pa dražji.
Razen tega tako kot mnogi drugi ljudje tudi on ne razume, kako to, da pri nas nihče ne izdeluje čevljev za stare ljudi. Drugod so za tako obutev posebne trgovine, pri nas pa modni kreatorji mislijo samo na mlade in še zanje imajo včasih nemogoče modele, take, ki ne ustrezajo nobeni nogi. V Retljevo delavnico prihajajo vsak dan ljudje z željo, da bi jim naredil čevlje, vendar on novih ne izdeluje, ker tudi materiala-nebi dobil. V primerjavi z drugimi ima vsaj to srečo, da je dobro opremljen s stroji in da zato vsak čevelj lahko zares solidno popravi.
£«*»
Kdo ve. če izdelovalci čevljev kdaj pomislijo na to, da odirajo ljudi, saj čevelj, ki je zunaj naprodaj za 50 DM, velja pri nas pet tisočakov. Razlika je le v tem, daje izvožena obutev kvalitetnejša.
J. TEPPEY
Vse večji razkorak med cenami
Polletno uresničevanje letošnje občinske resolucije v Krškem dobro
KRŠKO — Prihodki krškega gospodarstva na tujem so v letošnjem polletju porasli za 52 odst., za rastjo celotnega prihodka pa zaostajajo za 2 odst. tudi zavoljo razmerja dolarja do zahodnoevropskih valut.
V letošnjih sedmih mesecih pa seje izvoz na konvertibilno področje povečal za dobrih 15 odst. v primerjavi z lanskim polletjem in je nekoliko pod letošnjimi načfi. Uvoz seje v tem času zmanjšal za več kot 11 odst., to pa je manj, kot so predvidevali za letos.
Porabljena sredstva so večja za 57 odst., dohodek za 46, kosmati osebni dohodki za 48 in akumulacija za 60 odst., kar vse je vveliki meri posledica rasti cen. Dosežena 2-odstotna rast družbenega proizvoda se približuje načrtovani za letos (poltretji odstotek!), toda do konca leta bo potrebno veliko naprezanja, da bi dosegli 3-odstotno rast in s tem narčtovano novous-tvarjeno vrednost.
SAMOKRITIČNO O DELEGATSTVU
SEVNICA — Razprave komunistov po 13. seji CK ZKJ prihajajo v zahtevnejšo fazo z zasedanji stalnih akcijskih konferenc. Predzadnji torek, je bil tak uspešen shod v Lisci. Samokritično so ocenjevali prepuščenost sebi v delegacijah za družbenopolitično skupnost in svoje delavske svete. Čeprav je to zgledno organiziran kolektiv, so govorili tudi o disciplini, kajpak ne le tistih za strojem, ampak tudi režijcev. Menili so tudi, da ob dobro organizirani družbeni prehrani v tovarni ni potrebe za izhode med malico. Minuli torek je zasedala še akcijska konferenca v Jutranjki.
Izboljšanje fizične storilnosti dela, donosnosti, akumulativne in obnovitvene sposobnosti gospodarstva so dobra spodbuda, čeprav se je poslabšala ekonomičnost poslovanja. Stro-
• Z razbremenjevanjem gospodarstva so v krški občini šele pričeli, niso pa uresničili skupnega dogovora za združevanje sredstev po povišani prispevni stopnji 0,5 odst. za komunalno gospodarstvo. Zato ni denarja za nujne posege na dotrajanih vodovodih, kar lahko pomeni, da bo oskrba z vodo še dolgo eden najhujših problemov v občini.
ški so narasli bolj kot celotni prihodek, kar kaže na poglabljanje razkoraka med proizvodnimi cenami in cenami končnih izdelkov krškega gospodarstva. Izgube so skoraj petkrat večje kot v lanskem polletju, precej pa so manjše kot v letošnjem trimesečju.
Skladno z zakonom o varstvu kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti so v krški občini letos dopolnili prostorski del družbenega plana, a s tem še ni dokončno opredeljena raba prostora v občini. To bo usklajeno z dolgoročnim družbenim planom občine, ki so ga pričeli pripravljati letos. Priprava drugih urbanističnih listin, predvsem urbanističnih načrtov Kostanjevica in Brestanica—Senovo, pa zamuja.
'	'	P.	PERC
Kdaj bodo zajeti in primerljivi rezultati JE?
Zaradi nuklearke so krške in posavske analize necelovite
KRŠKO — Če pride pohvala za kakšno gradivo, pripravljeno za občinsko skupščino, iz delegatskih klopi, je dokaj nenavadno, saj so lake polivale silno redke. Če pa gradivo pohvalijo delegati Celuloze, ki imajo dovolj opore v svojih močnih strokovnih službah, kot se je to primerilo na zadnji seji občinskega zbora združenega dela y Krškem ob obravnavi analize uresničevanja srednjeročnih vzgojnih usmeritev 1981 — 1985 in razvoja v letih 1981 do 1984. je to toliko bolj spodbudno za ses-tavljalce podobnih gradiv.
Seveda ima tudi pohvaljeni material manjše pomanjkljivosti, še največja pa bila ta. da rezultati veljajo le za gospodarstvo občine brez jedrske elektrarne, katere polletni rezultati letos niso primerljivi. Tako se ponavlja zgodovina. da nuklearke ne zajemajo v analizah niti Služba družbenega knjigovodstva, še manj pa občinske analize, kljub številnim zahtevam, tudi medobčinske gospodarske zbornice Posavja, da kaže nujno obravnavali nuklearko navzlic vsem posebnostim kol sestavni del krškega in posavskega združenega dela. Doklej torej še dvotirnost. ki ne daje prave, gotovo pa ne celovite podobe razmer?	R	/V:7?C
Pravočasne štipendije
POSAVJE — Strokovne službe skupnosti za zaposlovanje in odbori za štipendiranje so ponovno opravili veliko delo. Sredi oktobra so štipendisti že lahko dvignili štipendije, pred tem pa so opravili v vseh treh občinah izredno dobro obiskane pogovore s štipendisti.
V minulem šolskem in študijskem letu je v brežiški občini prejemalo štipendije iz združenih sredstev 508 štipendistov, v krški 553 in v sevniški 460. Po novem so v Brežicah do roka prejeli prošnje 524 kandidatov. Odbor je odobril štipendije 459 prosilcem. V aktivnost se je vključilo 19 krajevnih skupnosti. V krški občini so letos prejeli 35 prošenj manj kot lani, štipendije pa so odobrili 467 kandidatom. 70 prosilcem niso odobrili štipendije. V aktivnosti je sodelovalo 13 krajevnih skupnosti. V sevniški občini so odobrili štipendije 443 kandidatom. Štipendij niso podelili 49 prosilcem. Kar 58 štipendistom so štipendije povečali, 22 pa zmanjšali.
Slednjič naj bi bilo več Titovih štipendistov. V Brežicah predlagajo, da se med mladimi delavci te štipendije podelijo Edvardu Zajcovšku in Slavku Bibiču, od otrok delavcev pa Elici Škrlec in Eli Vrstovšek. V krški občini predlagajo, da se v tej skupini Titove štipendije podelijo Evgenu Maverju in Alenki Remih, med mladimi delavci pa Vladu Koritiču in Karlu Klanjšku. V sevniški občini vsi trije dosedanji štipendisti zaslužijo to zaupanje vnaprej.
A.ŽELEZNIK
BUČAR NOVI KOMANDIR PM KRŠKO
KRŠKO — Zaradi kadrovskih potreb republiškega sekretariata za notranje zadeve je dosedanji komandir postaje milice (Crško Miha Molan prevzel nove dolžnosti. Delegati krške občinske skupščine so zato na zadnjem zasedanju 16. oktobra na predlog načelnika UNZ Krško sklenili Molana razrešiti te dolžnosti, za novega komandirja PM pa so imenovali 32-letnega Draga Bučarja, zaposlenega pri organih za notranje zadeve od leta 1972. Nazadnje je bil Bučar komandir PM Ljubljana — Center.
Loka en dan središče občine
Občinski grb raketarjem — Priznanji občine loški celodnevni šoli in GG
SEVNICA — V tej občini že vrsto let posrečeno selijo osrednje prizorišče ob občinskem prazniku iz ene krajevne skupnosti v drugo. Tako bo letos na vrsti Loka pri Zidanem mostu.
Na jutrišnjem zasedanju vseh treh zborov občinske skupščine se bodo delegati odločali o predlogu žirije pri občinski konferenci SZDL o podelitvi letpšnjih občinskih priznanj.
Občinski grb naj bi letos ob svojem 15-letnem jubileju dobil) sevniški
raketarji, člani ARK Vega. To še zdaleč ni le ljubiteljsko društvo zanesenjakov. Slednje so sicer še vedno, saji jim niti občinski grb ne prinaša prostora za delo. Številna vrhunska imena iz naše JLA in strokovnih krogov so že vrsto let gostje strokovnih posvetovanj na Lisci, spomnimo se samo inž. Milivoja Jugina, našega letalskega konstruktorja in publicista, ter generalpolkovnika Renduliča.
Podružnična šola v Loki tesno sodeluje s krajem. Še večje uspehe
dosega, odkar ima celodnevni pouk. Njej naj bi bilo namenjeno priznanje občine. Le-to naj bi dobila tudi temeljna organizacija kooperantov pri GG v Sevnici. Od posameznikov naj bi občinsko priznanje prejel Anto Lopatec z Blance.
Za medaljo Dušana Kvedra so predlagani: kmetovalca Kristijan Janc s Studenca in Mihael Metelko iz Hudega brezja ter kovinar Dušan Rešeta iz krmeljske.Metalne.
A.	Ž.
Novo v Brežicah
KDAJ ZDRAVILO PROTI NESKLEPČNOSTI9 — V sisih odločajo o.velikih denarnih vsotah, vendar vse kaže, da delegatom ni kaj prida mar, če sb zraven ali ne. V ponedeljek, 15. oktobra, je bila nesklepčna celo skupščina samoupravne kortgunalne interesne skupnosti. V zboru uporabnikov so manjkali delegati iz desetih krajevnih skupnosti, pa tudi izvajalci niso bili sklepčni. »Zdaj se vsaj vidi, kdo včeraj ni delal, saj tistih, ki so bili na trgatvi, ni tukaj,« je po pičli udeležbi sklepal Anton Kostanjšek. Toda na dnevnem redu je bilo tudi poročilo o izvajanju četrtega referendumskega programa in pregled nalog v petem referendumu, ki ga bo razpisala občinska skupščina po četrtkovi odločitvi.
. SAJ JE VSEENO, IZ KATEREGA ŽEPA JEMLJEJO — V isti sapi, ko vsi prisegajo na razbremenjevanje gospodarstva, mu posredno isti ljudje nalagajo dodatna bremena, so ugotavljali na zboru krajevnih skupnosti. Lani sprejeti odlok o prispevku za rnestno zemljišče določa, da na primer otroški vrtec, Šolski center, Posavski muzej odštejejo po 200 tisočaktfV in več za te namene. In odkod naj jih vzamejo? Od gospodarstva vendar, kaj bi sc slepili! Levi in desni žep se tako ali tako' polnita iz istega vira.
V času od 6. do 12. oktobra so v brežiški porodnišnici rodile: Miroslava Veršec iz Nove vasi — Gregorja. Slavica Vegelj iz Zg. Skopic — Jerneja. Marija Antoni iz Kraja Donjega — Karla, Snježana Petrač iz Brdovca — Danielo, Vesna Rožman iz Pavlove
si — Marka, Antonija Penič iz Pokleka — Stanislavo. Nada Bulat iz Zagreba — Maria, Marija Berger iz Krškega — Nino in Renata Deržič iz Bukoška — Sandija. Čestitamo!
V času od 12. do 19. oktobra so v brežiški porodnišnici rodile: Antonija Šoln s Senovega — Jolando, Ana Ne-tah!y iz Viher — Tanjo, Marta Vale-nčak iz Brežine — Katjo, Milena Remih iz Gorv Leskovca — Matjaža, Rolanda Ljubeč iz Dovškega — Uroša, Lidija MalkačirŠenkovca — Gorana, Marija Popijač iz Mrzlave vasi
— dečka, Vesna Haber iz Samobora
— Andreo, Milena Koretič iz Kore-tičev — Ino, Ljudmila Umek iz Kos-tanjka — Aleša, Marica Ivanuševič iz Rud — Vladimirja, Ljiljana Ovča-riček iz Brežic —deklico, Breda Rud-man iz Krškega — Jana, Zderka Kasteljan iz Radakovega — Marino. Čestitamo!
Krške novice
GOLI DOBILI NOGE — Sredi septembra so neznanci z igrišča Doma učencev Milke Kerin ukradli nič drugega kot — gole. Upajmo, da so zavzeti »športniki« že prenehali z vadbo na prostem in jih bodo mrzli zimski meseci premamili, da bodo z »nočno akcijo« spet presenetili vodstvo Doma, toda tako, da se bodo goli vrnili lastniku...
DOBRI PEKI, DOBER KRUH.— Krčani si ne obetajo dosti boljšega kruha, ker je, kot smo slišali tudi na zboru krajevnih skupnosti občinske skupščine, »slaba kadrovska zasedba«. Po zamenjavi v samem vrhu Žitove Pekarne so le pričakovali, da še bo kakovost izdelkov kaj izboljšala, toda očitno je, da vedno le ne drži tisti rek, da riba pri glavi smrdi.
AVTOBUS ZA BIKE? — Avtobus za Krško polje pozimi ni ogrevan. »To ni primeren prevoz za otroke, ljudi, ampak za bike. Zakaj nam Izletnik daje take stare gare?« se je razkuril delegat zbora KS in dodal še nekaj krepkih«, ki spadajo pa bolj v gostilniško debato kot na delegatsko skupščino.
Sevniški paberki
BI BIČ Z MONODRAMO —Zveza kulturnih organizacij in občinski sindikalni svet bosta v soboto priredila seminar za kulturne animatorje. Dela-bodo ves dan, zvečer pa bo v gasilskem domu nastopil znani igralec Polde Bibič, z monodramo. Polegani-matorjev bo v d,vorani lahko našel prostor še kdo.
DOBRI ENI IN ISTI — Gasilci, ki so v mesecu požarne varnosti pripravili pogovore o teh vprašanjih po stanovanjskih blokih, so se, razumljivo, želeli pohvaliti s številom poslušalcev in sogovornikov ob tej akci-Medtem ko marsikje te priložnosti stanovalci niso kaj prida izkoristili, pa sc je lahko postavila posadka, ki je šla v blok na Kvedrovi 31 z res zgledno 4 udeležbo od najmlajših do najstarejših. Ta hiša tudi nasploh izstopa po aktivnosti in samoupravni organiziranosti.	•
BOLJŠA PRVA ZAMERA KOT ZADNJA — Na akcijski konferenci ZK šolnikov je bilo dosti pikrih na račun sevniškega radia, kije bil priobčil le del gradiva o reorganizaciji šolstva. Z radia na konferenco niso utegnili. Ko so iskali sogovornika o tem. o čemer so na konferenci govorili, ga niso našli, da bi kaj rekei o štiriurni seji. *
DOLENJSKI LIST
Št. 43 (1837) 25. oktobra 3984
ČETRTKOV INTERVJU
Otroško okno v svet
Tako bi lahko imenovali Pionirsko knjižnico v Novem mestu, ki slavi 20-letnico — Slavka Kristan: »Misliti moramo, kako naprej!«
NOVO MESTO — Pionirska knjižnica, ki deluje v okviru Študijske knjižnice Mirana Jarca kot eden njenih oddelkov, slavi 20-letnico ustanovitve. Jubilej je proslavila predvčerajšnjim, ko je pripravila srečanje članov osnovnošolskih literarnih in novinarskih krožkov ter drugih mladih bralcev z mladinsko pisateljico Branko Jurco.
Prvih deset let je knjižnica svoje kulturno, izobraževanje in vzgojno poslanstvo izpolnjevala pod vodstvom Ruže Fuis, ki je bija hkrati tudi njena edina delovna moč. Od leta 1978 je vodja tega oddelka Novomeške študijske knjižnice Slavka Kristan.
Slavka Kristan: »Za najmlajše imamo pravljice tudi na ploščah in skoraj vsak dan jih poslušajo.«
— Kaj bi lahko rekli o knjižnici, ki jo vodite, če bi primerjali njeno dejavnost nekoč in danes?
»Najprej to, da je knjižnica ob otvoritvi za praznik novomeške občine leta 1964 premogla vsega
2.000 knjig, zdaj pa šteje poleg
17.000 knjižnih enot tudi večje število gramofonskih plošč, kaset, najrazličnejših didaktičnih igrač za najmlajše, sestavljenk in podobnih vzgojnih pripomočkov.«
— Prav gotovo se je temu ustrezno povečal obisk.
»V teh dvajsetih letih je imela knjižnica okoli 250.000 obiskov in izposodila 445.000 knjižnih enot in periodik, ki sojih mladi obiskovalci ali prebirali v čitalnici ali odnesli domov. Obisk in izposoja s'ta se zlasti povečala v zadnjih letih. Po podatkih za letcj 1982 so mladi bralci prebrali kar 40.000 knjig iz naše knjižnice, to je več, kot dosegajo splošnoizobraževalne knjižnice.«
— Čemu pripisujete tolikšno zanimanje?
»Poleg običajnega fonda ipia-mo v knjižnici knjige, ki jih mo-
rajo učenci prebrati za domače čtivo in bralne značke. Česar ne dobe v svojih šolskih knjižnicah, iščejo pri nas. Obiskovalci pa radi segajo tudi po revijah, ki jih imamo kar sedemnajst. To so: Pionir, Proteus, Moj mali svet. Galaksija, Naša žena. Mladina, Pionirski list. Glasbena mladina. Življenje in tehnika. Otrok in družina. Tim, Radar in druge. V zadnjem času jc vse več povpraševanja po revijah, ki obravnavajo računalništvo (Bit, Moj mikro itd.).«
— V čem je vzgojni pomen knjižnice?
»Pionirska knjižnica je javna knjižnica, kjer je ves fond dosegljiv po tako imenovanem prostem pristopu. Njena dejavnost je namenjena otrokom od predšolskih let tja do konca srednje šole. Temu ustrezna je tudi vzgoja bralcev, kar pomeni, da knjižnica razvija bralne navade že pri najmlajših. Zavedamo se, da je to zelo pomembno, saj lahko le tako pričakujemo, da bodo sedanji osnovnošolci tudi potem, ko bodo zapustili šolske klopi, še radi segali po-kvalitetnih knjigah oziroma prihajali ali v študijsko ali ljudsko knjižnico.«
~ — Včasih ste prirejali tudi jezikovne tečaje.
»Da, posebno v prvih desetih letih delovanja knjižnice. Poleg tečajev tujih jezikov smo imeli tu tudi likovne in glasbene krožke. Do uvedbe celodnevne šole in ko na novomeškem območju tudi še ni bilo toliko vrtcev, da bi sprejeli vse otroke, je naša knjižnica opravljala tudi varstvo.«
— Pa zdaj?
»Kot knjižnica sodelujemo zlasti pri kulturnih dnevih osnovnih in srednjih šol, čedalje več organiziranih obiskov dobivamo iz vzgoj-novarstvenih ustanov. Do zdaj smo prirejali za najmlajše ure pravljic, ki so bile po eno soboto vsak mesec. Pravkar pa pripravljamo nov program, da bi bile te aktivnosti za najmlajše celo vsak teden enkrat.«
— Kako naj bi se Pionirska knjižnica razvijala poslej?
»Sodobni normativi in standardi zahtevajo aktivno poslanstvo knjižnice v kulturnem, izobraževalnem in informacijskem procesu dela z uporabniki. Zato se ne moremo več zadovoljiti s knjižnico — izposojevalnico. Če hočemo naprej, bomo morali urediti kataloge (na tem delamo) in pridobiti novo strokovno moč za delo popoldne, ko je največ bralcev. Za korak s časom potrebujemo sodobne medije s primerno opremo in kajpada ustrezno usDosobnjene prostore.«
1. ZORAN
Ekstempore izničuje razlike
V Labodu na ogled sadovi letošnjega slikarskega ekstempora —- Med nagrajenci največ dolenjskih slikarjev — V Dolenjskem muzeju odprta razstava del, nagrajenih na prvih petih Labodovih ekstemporih — Labod vabi slikarje, naj razstavljajo
NOVO MESTO — V Labodovi menzi, ki se po potrebi spremeni v prostorno in svetlo galerijo, so od sobote, 20. oktobra, na ogled dela, nastala na letošnjem, 6. slikarskem ekstemporu. Razstavljenih je nad 50 slik, ki jih je kakih 40 slikarjev iz raznih krajev Slovenije ustvarilo v olju, akvarelu, temperi, mešanih in drugih tehnikah. Udeleženci so imeli na izbiro tri teme: Dolina Krke in ljudje ob njej, Novo mesto in 50-letnica stavke tekstilnih delavk v Novem mestu. Pogled na razstavo pove, da so sc slikarji odzvali na vse razpisane teme, čeprav na 50-letnico stavke tekstilnih delavk, ki so jo organizatorji uvrstili glede na letos pra/.novano 60-letnico Laboda, nekoliko manj.
Na otvoritveni slovesnosti je po nastopu kvarteta trobent iz metliške glasbene šole o značilnostih letošnjega Labodovega eksptempora in razstave govoril dr. Mirko Juteršek, umetnostni zgodovinar iz Ljubljane, sicer član strokovne žirije, kije ocenila do roka
LITERARNO
SREČANJE
Pl RA N — V tem kraju Slovenskega primorja bo 27. in 28. oktobra že 6. literarno srečanje v Sloveniji delujočih pripadnikov drugih narodov in narodnosti. Na literarnem večeru se bodo predstavili avtorji, katerih dela je vnaprej izbrala strokovna žirija, za okroglo mizo pa bodo govorili o vprašanjih ustvarjalnosti.
Pomembna
vloga
mentorstva
V Novem mestu imeli delovno srečanje predsedniki in tajniki občin-skih ZKO
NOVO MESTO — Tu so bili minuli petek in soboto v gosteh predsedniki in tajniki občinskih Zvez kulturnih organizacij iz vse Slovenije. Delovno srečanje, na katerem so prvi dan govorili o vidikih in načih spodbujanja kulturne dejavnosti, drugi dan pa o aktualnih nalogah občinskih zvez in medsebojnem sodelovanju slednjih, je vodil predsednik Zveze kulturnih organizacij Slovenije Jože Osterman.
Uvodno besedo k osrednji temi prvega dne delovnega srečanja je imel dr. Vinko Skalar, profesor na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Dejal je; daje pomembna oblika spodbujevanja ljubiteljskega kulturnega dela mentorstvo, vendar s tem, da je vloga mentorja danes bistveno drugačna kot včasih. Mentor ni več tako imenovani disciplinski starešina, pač pa spodbujevalec, povezovalec in usmerjevalec interesov posameznikov in skupin. Dr. Skalarje poudaril, da mora mentor upoštevali in spoštovati indi-vidulano svobodo slehernega člana, saj je ta svoboda eden najbolj bistvenih vzgibov za kulturno delo. -
oddana dela in nagradila najboljša. Med drugim je navedel, da tudi omenjena razstava dokazuje, da tako rekoč ni razlike med akademsko šolanimi in ljubiteljskimi slikarji, če upoštevamo zgolj njihova dela. Poudaril je, da je postal Labodov ekstempore pomembna likovna prireditev, na kateri še posebej razveseljuje kvalitetna rast, ob tem pa ne gre zanemariti dejstva, da pomeni za marsikaterega slikarja ekstempore tudi možnost, da se prebije in s svojimi kvalitetnimi stvaritvami vstopi v slovensko slikarsko dediščino. .
• Prvo nagrado je strokovna žirija podelila akademskemu slikarju Jožetu Marinču, likovnemu pedagogu iz Kostanjevice, za sliko »Deklica je potok postala«..Drugo nagrado je dobil slikarMarin Bero-vič, v Ljubljani udomljeni slikar iz Novega mesta, za sliko »Brzice.«. Tretjo nagrado je žirija prisodila Janku Oraču, članu novomeške likovne skupine »Vladimir Lamut«, za sliko »Osamljena ulica«. Odkupne nagrade z diplomami so prejeli: Marjan Maznik, Jože Kotar, Veljko Toman, Tone Cimerman, Matjaž Mavsar in Karel Željko.
Nagrade je dobitnikom izročil Milan Bratož, glavni direktor Laboda.
Na ogled sadovi mentorskega dela
... »
V kočevskem Likovnem salonu razstavljajo člani domače skupine — B. Zaplatii: »Poskušali smo izbrati res samo kvalitetna dela« — Na ogled do 31. oktobra
KOČEVJE — V tukajšnjem Likovnem salonu so po daljšem času razgrnili svoje likovne stvaritve člani skupine, ki jo je do svoje smrti lani vodil pedagog Rado Meglič, odtlej pa se zbirajookrog-mentorja Borisa Zaplati-la, akademskega slikarja in kiparja iz Ljubljane. Razstavljajo: Janez Arko, Marjan Kužnik, Franc Lovšin, Dušan Vidmar, Marta Mertelj, Ivan Rede, vsi slikarji, in Matija Glad kot edini kipar. Medtem ko se Čabranec Rede s svojimi slikami sploh predstavlja prvič, jih je med tokratnimi razstavljala še nekaj, katerih del Kočevci v svojem kraju še niso imeli priložnosti videti.
Razstava, ki jo je minuli četrtek odprl predsednik kulturne skupnosti in Zveze kulturnih organizacij Julij Plut, je zanimiva predvsem v toliko, kolikor hoče prikazati rezultate mentorskega dela z avtorji. Če jo gledamo v tej luči, pa vendarle ne samo zaradi tega, ponuja nekaj razveseljivih rezultatov. Pri tem imamo seveda v mislih siike, ki so zasnovane kot možnost odkrivanja novega pri likovnem izražanju, ne pa kot potrjevanje preizkušenega in znanega. V tem smislu je razstavo in prizadevanja članov kočevske likovne skupine v uvodni besedi razčlenil sam mentor Zaplatii, ki je tudi izbral dela za to predstavitev,
oziroma jih je moral celo »izbrskati«, kot je poudaril.
• Na četrtkovi otvoritvi razstave del kočevske likovne skupine v Likovnem salonu je nekaj svojih pe-. srni predstavil Nebojša Ignjatovič Nekatere je bral sam v izvirnem, srbohrvaškem jeziku, recitatorka pa nekaj drugih v slovenskem prevodu.
. »Ko smo pripravljali to razstavo.« jc dejal, »nas je vodila predvsem želja po kvaliteti, po nečem svežem in še nerazkritem pri avtorjih, ki še ne znajo sami ovrednotiti svojega dela. Tudi
majhna nepodpisana skica lahko pride v izbor, še posebej zavoljo neposrednosti in ker je manj obremenjena z zakonitostmi končape slike. Zaradi nerazjasnjenih tovrstnih stališč je eden od članov skupine umaknil svoja dela z razstave.«.
Kljub »ostremu ključu«, brez katerega razstave po zasnovi, naj bo edino merilo kvaliteta, bržkone ne bi bilo moč postaviti, pa se je navsezadnje oblikovala v nekaterih ozirih dopadljiva predstavitev likovnih iskanj posameznih članov kočevske skupine, še zlasti tistih, ki se poskušajo izražati v manj konvencionalnem likovnem jeziku.	I.	z.
Imeniten
začetek
meseca
knjige
V Galeriji Krško na ogled ilustrirani rokopisi od 4. stol. do leta 1250
KRŠKO — V tukajšnji galeriji bo do 31. oktobra odprta razstava »Facsimilia selecta« ki jo je pripravil dr. Ivan Stopar, umetnostni zgodovinar iz Celja. Na ogled je devetnajst srednjeveških. se pravi predromanskih in romanskih iluminiranih rokopisov, s ' kakršnimi se ponašajo' velike evropske knjižnice. Posebno vrednost tem rokopisom dajejo barvne ilustracije.
Te knjižne redkosti, večinoma kodeksni rokopisi, seveda niso razstavljene v originalih, pač pa si obiskovalci v Krškem lahko ogledajo le njih verne posnetke, ki so jih naredili v graški založbi Akademski tisk. Do originalov, ki so varno shranjeni v trezorjih, imajo dostop sicer redki raziskovalci.
Razstava v Krškem je hkrati prva predstavitev srednjeveških rokopisov v Sloveniji. Valvasorjeva knjižnica in čitalnica je lahko ponosna, da je tako imenitno začela letošnji mesec knjige. Razstavo so namreč odprli minuli petek, in sicer s prireditvijo, na kateri je Bojan Umek predsta vil izbor pesmi iz »Carmina Butana«.
Antologija že izšla
Ob izidu »Pesmi dolenjske dežele« jutri ob 17. uri novinarska konferenca, ob 19. uri pa v Kozinovi dvorani literarni večer, popestren z glasbo
i
OGLED Z ZANIMANJEM — Razstavo del kočevskih likovnikov \ Likovnem salonu so si obiskovalci z zanimanjem ogledali že na otvoritvenem večeru minuli četrtek. (Foto: J. Primc)
NOVO MESTO — Ob izidu antologije »Pesmi dolenjske dežele« pripravlja izdajatelj Dolenjski list jutri. 26. oktobra, ob 17. uri v prostorih Glasbene šole Marjana Kozine novinarsko konferenco.
Na njej bodo predstavniki založnika in izdajatelja pojasnili, zakaj so se odločili izdati omenjeno knjigo, medtem ko bo o vsebini in pomenu antologije govoril njen urednik in pisec spremnega besedila pesnikjanez Menart. Sodelovali bodo tudi drugi, ki so kakorkoli pripomogli, da so »Pesmi dolenjske dežele« zdaj naposled pred nami. Knjiga je izšla v 2.000 izvodih.
Ob 19. uri, torej dve uri po novinarski konferenci, bo v Kozitjo-vi dvorani novomeške glasbene šole predstavitveni literarni večer, na katerem bodo svoje pesmi brali v antologiji sodelujoči avtorji. Na prireditvi bodo z glasbenim programom sodelovali učenci novomeške glasbene šole. Glede na to, da gre za izid knjige, s katero se namerava Dolenjski list kot založnik in izdajatelj predstaviti širši slovenski javnosti, in daje predstavitev »Pesmi dolenjske dežele« hkrati z literarnim večerom ena od prireditev v počastitev letošnjega občinskega praznika, je pričakovali, da jutri ne bo manjkalo poslušalcev.
Pri tem je povedal, da bo Labod izmed razsatvljenih in nenagrajenih del podelil odkupne nagrade še za štiri dela. ki jih bodo i/brali po lastni presoji.
• Dan poprej so v mali dvorani oddelka NOB Dolenjskega muzeja odprli razstavo slikarskih del, nagrajenih na prvih petih Labodovih ekstemporih. Razstavljenih je 28 nagrajenih slik. Razstavo je postavil Marjan Maznik, član novomeške likovne skupine. Izdali so tudi zloženko, ki podrobneje obravnava dosedanje ekstemporske prireditve z imeni vseh udeležencev in nagrajencev. Na otvoritvi so predstavniki Laboda podelili novomeškemu slikarju Miranu Hočevarju zlati kipec Laboda in likovni skupini »Vladimir Lamut« posebno priznanje za pomoč pri organizacijski izpeljavi ekstemporov. V kulturnem sporedu so nastopili učenci novomeške glasbene šole.
Poleg tega je slikarje povabil, da lahko v Labodu pripravijo samostojne razstave.	IVAN	ZORAN
KONCERT
NOVO MESTO — Jutri ob 19. uri bo v tukajšnjem Domu JLA pevski koncert. Nastopila bosta mešana pevska zbora gradbenih podjetij — novomeškega Pionirja in Primorja iz Ajdovščine.
12. celjski filmski teden
slovenskega filma »Nobeno sonce« bo tudi v Sevnici (12. novembra)
CELJE — Tu bodo od 7. do 15. novembra izvedli že 12. teden domačega filma. Poleg novih del slovenske in jugoslovanske proizvodnje, ki jih bodo vrteli v okviru premiernega sporeda, bodo prikazali tudi slovenske kratke in športne filme. Posebej bodo obeležili 40-letnico jugoslovanske kinematografije. V okviru tega sporeda bodo vrteli kosovske filme in še posebej filme za mladino.
Premiere nekaterih novih slovenskih in jugoslovanskih filmov bodo tudi v širši celjski okolici in v sosednjih občinah. Ena od premier slovenske filmske novitete '»Nobeno sonce« bo 12. novembra v Sevnici, prireditev v tem kraju pa bodo izvedli ob pomoči domače občinske kulturne skupnosti in sevniških delovnih organizacij.
Letošnji teden domačega filma bo spremljalo več vzporednih prireditev, pogovorov in srečanj pa tudi razstave. Pripravili bodo tudi dvodnevni seminar o načrtovanju kinematografske politike. Seminar, ki ga bo organiziralo novoustanovljeno Združenje društvenih kinematografov in filmskih gledališč Slovenije, bo že ob koncu tega tedna, 27/in 28. oktobra, in sicer v Hrastniku.
m
izobra-
ževanje
Dolenjska dobiva svojo pevsko zvezo
Novo pevsko organizacijo Dolenjske in Bele krajine bodo ustanovili novembra
NOVO MESTO — Dolgo porajajočo sc območno pevsko zvezo Dolenjske in Bele krajine naj bi naposled le ustanovili. Predstavniki ZKO iz vseh štirih občin dolenjske regije, ki od vsega začetka vodijo organizacijske in druge priprave in so se prejšnji teden spet sestali v Novem mestu, so predvideli, da bi ustanovitev izvedli novembra, sicer pa najkasneje do konca tega leta.
Ustanovitelji zveze bodo pravzaprav vsi pevski zbori, ki delujejo v črnomaljski, metliški, novomeški in trebanjski občini, torej poleg zborov iz kulturnih društev v krajevnih skupnostih tudi zbori izdelov-nih organizacij in šol.
V izhodiščih so zapisali, da se je potrebno v tako združenje povezati iz več razlogov, predvsem pa zato, da bi vendarle skupaj načrtovali programsko usmerjenost zborov, tako skrbeli za kvaliteto zborovskega petja, skupaj programirali iri izvajali izobraževanje zborovodij in pevcev, pripravljali predstavitve najboljših zborov v drugih občinah in regijah ter organizirali vsaj .eno skupno pevsko manifestacijo na leto.
Območna pevska zveza ne bo le nova regionalna strokovna organizacija, kiji bo pač naložena skrb za razvoj in kakovost zborovskega petja na Dolenjskem in v Beli krajini, ampak tudi mesto, kjer bodo zbrani vsi podatki o zborih, pevcih in zborovodjih. Se pravi, da bo njen sedež informacijsko središče, kjer bo moč dobiti tudi najrazličnejše analize tovrstne dejavnosti.
Vnaprej so se dogovorili, da bo priprave na ustanovitev pevske zveze organizacijsko izpeljala ZKO v Novem mestu, pa tudi, da bo sedež pevske zveze prvi dve leti v Novem mestu. Tako bo novomeška ZKO za zvezo opravljala tudi vsa administrativno tehnična dela.
Računalništvo z računalniki
Računalniki tipa partner, ki jih izdeluje Iskra Delta, pomembna pridobitev Srednje šole tehniške in zdravstvene usmeritve v Novem mestu
NOVO MESTO — Na Srednji šoli tehniške in zdravstvene usmeritve v Novem mestu so v tem šolskem letu dobili deset računalniških enot lipa partner iz proizvodnje delovne organizacije Iskra Delta. Računalnike tudi že marljivo uporabljajo pri pouku. Predmet računalništvo imajo učenci na V. stopnji usmerjenega izobraževnja v vseh usmeritvah razen v zdravstveni. Kot so povedali prejšnji teden na novinarski konferenci, pomeni praktična uvedba računalnikov pri pouku tudi začetek vzgoje uporabnikov računalniške tehnike na Dolenjskem. Na posnetku: udeleženci novinarske konference, med njimi tudi strokovnjaki iz Iskra Delte, so nekaj časa prisostvovali šolski uri v računalniški sobi. (Foto: I. Zoran)
K napredku z roko v roki
Vinjska krajevna skupnost je praznovala
PRELOKA — Letošnja slovesnost ob viniškem krajevnem prazniku, ki ga praznujejo v spomin na 21. oktober 1943, ko je bilo napadeno Sečje selo, vas in del Vinice pa tudi požgana, je bila na Preloki.
Da so izbrali prav to vas, ni naključje, saj so pred kratkim v kraju zgradili večnamenski dom, obnovili električno omrežje in asfaltirali vaške poti, ob prazniku pa so vse te pridobitve simbolično predali namenu.
BLIŽE POTNIKOM?
RIB’ iv A — Cestno podjetje Novo i to je začelo lani graditi \ ribniški občini avtobusna postajališča. I Najprijetneje so bili presenečeni prebivalci novega dela vasi Breg .pri Ribnici, kjer je novo postajališče bliže njihovim hišam. Navdušenje Brežanov pa je bilo prehitro, ker je postajališče le delno urejeno in avtobusi vozijo še do starega postajališča.
Pri kočevskem Integralu pravijo’ da mora biti postajališče prej registrirano in da bodo šcie^potem na njem redno ustavljali avtobusi. Pri ljubljanskem Integralu pa pravijo, da j^ to pač v pristojnosti krajevne skupnosti, ki uredi in odredi prostor, kjer bodo potem avtobusi ustavljali. Zadevo bi vsekakor morali urediti že pred zimo.
M.G-č
Kot je poudaril v govoru predsednik KK SZDL Jože Starešinič, je viniška krajevna skupnost v zadnjih letih sicer veliko pridobila, vendar so potrebe po komunalni urejenosti vasi še vedno velike. Na Preloki je najbolj pereča potreba po telefonu ter asfaltni cestni povezavi z Vinico. Tako kot doslej so krajani pripravljeni žrtvovati l veliko sredstev in lastnega dela, da bi se njihovi kraji fe približali svetu.
Na slovesnosti so podelili 12 priznanj OF, priznanje republiškega sekretariata za ljudsko obrambo pa je prejela ekipa prve pomoči civilne zaščite krajevne skupnosti Vinica. Šest najzaslužnejših delavcev Novo-• teksovega tozda Konfekcija iz Vinice je prejelo državna odlikovanja, ki jih je podelilo predsedstvo SFRJ. Medalji zaslug za narod sta prejela Ivan Keser in Čedo Rajšič. medalje dela pa Marija Kobe, Marija Jaušovec, Marija Mra-vinec in Martina Šuklje.
B. M.
6 DRŽAVNIH PRIZNANJ — Ob viniškem krajevnem prazniku je šest najzaslužnejših delavcev ta1 tukajšnjega Novoteksovega tozda prejelo državna priznanja, med njimi vodja traka Cedo Rajšič.
Devetdeset let Ane Levstek
POHVALA MLADINI
Starejši človek se običajno počuti osamljen in odrinjen od vsakdanjih dogodkov, zato je tembolj vesel vsake pozornosti. Mene so 22. oktobra presenetile tri pionirke, ki so pozvonile na vratih in prijazno vprašale, če potrebujem kakršnokoli pomoč pri delu.
Zdelo se mi je neverjetno, da se kaj . takega dogaja. Samajicerže imam organizirano pomoč, vendar sem bila obiska in dobre volje mladih zelo vesela. Smatram za dolžnost delo mladih na Drski javno pohvaliti, saj. kot vidim, niso delavni le pri raznih akcijah in v športu, ampak skrbc tudi za svoje starejše sokrajane.
PAVLA VVACHTER Šegova 6 Novo mesto
"»...in sem prijela najmlajšega sina Rudija za roko — takrat, leta 1942, je imel 15 ali morda 16 let — in ga odpeljala v partizane, kar na štab, kije bil v . Cvišlerjih in kjer je bil že od leta 1941 šest let starejši sin France,«>e spominja vojnih dni Ana Levstek iz Šalke vasi pri Kočevju, ki te dni praznuje 90-letnico.
Rojena je bija 29. oktobra 1894 v Stavči vasi pri Žužemberku. Ko je bila
Ana Levstek
stara 6 let, so se preselili v Kočevje, kjer je oče delal na rudniku. Spominja se, da je takrat, v Avstro-ogrski, hodila v nemško šolo in da so imeli le uro' slovenščine na teden. Ličila se je za šiv iljo, leta 1912 pa se je poročila. Rodila je 4 otroke, dva najmlajša sta še živa. Mož, kije bil elektrikar na rudniku. se je leta 1927 smrtno ponesrečil.
Ko je prišla vojna, je šel sin France med prvimi v partizane, že leta 1941. potem pa je med partizane odpeljala še Rudija. Ko sd okupatorji za to zvedeli, sojo zasliševali, nato pa odpeljali v taborišče, najprej v Trcviso, nato v Visco. kjer je veliko pretrpela.
••Prestala sem dve vojni. Druga je bila hujša. Zdaj mi je dobro. Po povišanju dobivam 10.000 din pokojnine. Tudi letos sem obdelala vrt, pridelala krompir, zelenjavo. Ne vem pa. kako bo prihodnje leto. Sem kar zdrava in delam vse. le noge me nočejo več prav držati.
Sinova France in Rudi me redno obiskujeta. Vsi bodo prišli na rojstni dan. Sinova... pa štirje vnuki in ne vem, koliko pravnukov. Radi me imajo. Pomagali bi mi. če bi bilo potrebno.« pravi zadovoljno A n'a.
'	J.	PRIMC
9/v Jfc
tJtaaJ/TUAifoor $k>fjVK^Jtatga.' iida/
NARAVOSLOVNI DAN
Naravoslovni dan smo imeli v gozdu na Griču. Opremljeni z vsemi potrebnimi pripomočki, knjigami in listami z nalogami, smo v skupinah opravljali različne naloge: merili smo temperaturo tal in zraka, se orientirali s kompasom, prepoznavali gobe, zemeljske plasti, gozdne živali, določali vrste dreves itd. Pomagali so nam gozdarji in tako smo zvedeli veliko novega. Vse skupine so uspešno opravile naloge. Na koncu smo še nabrali kostanja. Res zanimiv dan.
PRIMOŽ JESENKO OŠ Brežice
NOVO Z BLANCE
Lidija Kus in Alenka Mešiček poročala z blanške osnovne šole o nekaterih dogodkih. Člani njihove pionirske
gasilske enote so za nagrado za celoletno marljivo vadboodšli v mesecu požarne varnosti na izlet v Celje, kjer so si ogledali več znamenitosti. Šolska ekipa se je udeležila tudi jesenskega krosa, na katerem je ekipa mlajših pionirk zasedla prvo mesto in osvojila pokal. Njihova predstavnica se bo udeležila jesenskega krosa v Litiji. Na šoli so tudi pripravili gobarsko
POMAGALI KMETOM
Na bršljinski osnovni šoli so mladi novinarji pripravili sten£as, drugi in četrti razredi pa gobjo razstavo, medtem ko so peti imeli naravoslovni dan in pomagali okoliškim kmetom pri pospravljanju koruze. Sedmi in osmi razredi so se povzpeli na Trdinov vrh. •
JOŽICA JUDEŽ, OŠ 12. SNOUB? N. m.
GOBARSKA RAZSTAVA
Letos smo na naši šoli p^vie pripravili gobarsko ra/stavo. Pri tem nam je pomagal strokovnjak na tem področju Stane 1 lorvat. Nekaj gob smo nabrali člani biološkega krožka, večino pa učenci nižjih razredov v okviru na-
r — -
PROGRAM
OUABTETOM od 16 do 23 ur
I|»* ANDREJ paZDBftA z ostsšm raaervftfm
h;
l/.S/./.f JI. S E N \’ .BREŽICE 19S4 — To packarijo sem prebrala na rdečem plakatu, /.uprlo mi je sapo. /n se lahko de še sprašu jem, zakaj sc damo Slovenci tako globoko poni hm in dovolimo, da razobešajo take plakate. Kako si dovolijo tako grdo pačiti slovenski jezik? C e pa je to dovoljeno, zakaj se potem učitelji slovenščine ubadajo z nami in nas učijo pravilne s/ovensščine?
Mira Sova k. S. a
Mudilo se mi je na krajevni urad. a sem imela še toliko časa. da sem lahko prebrala ta plakat. Še dolgo sem ga gledala, mislila sem. da nisem pri pravi. Mar nas učitelji slovenskega pouka zastonj uče prtrvopisu?Kdo dovoli razobešati te plakate po mestu? Ro vsej verjetnosti je to delo starejših. Toda mi. mladi, se ne borna ujeli v njihove niti in bomo nasprotovali pačenju slovenske besede.
> Ret ra Sova k. S. b novinarski krožek OŠ X/V. divizije Senovo
ravoslovnega dne. V jedilnici smo razstavili okrog 70 vrst gob. Za vsako smo pripravili naravno okolje / mahom in listjem ter jo opremili / našim in latinskim imenom ter oznako, če je užitna ali ne Ker se marsikdo ne spozna na gobe. je bilo precej začudenja. koliko je užitnih. Veliko jih namreč pozna le jurčke in lisičke. Razstavo so si ogledali tudi odrasli in mogoče bo koga spobudila k rekreacijskemu gobarjenju in. vsaj koga na: vedla, da ne bo brcnil vsake gobe. ki mu pride pod noue.
ANKA GRČAR, 8. a OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert
NAŠA POTEGAVŠČINA
Tovarišico za spoznavanje narave in družbe smo imeli vsi radi. Nikoli ni bila stroga z nami. Nekega dne smo v razredu našli mrtvo miš. Na misel nam je prišlo nekaj predrznega. Miško smo položili na tovarišičin stol. Nato smo, se posedli in čakali tovarišico. Ko je stopila \ razred, se je začudila, ker smo bili čisto tihi. Hotela je sesti na stol. ko je naenkrat zakričala in odskočila. Mi smo se zasmejali. Ko je ugotovila, da smo mi nastavili miško, se je tildi ona nasmehnila. Ni nas kregala. ker je razumela, da smo vsi otroci živahni in nagajive
IGOR ZUPANC. 6. a COŠ Adam Bohorič. Brestanica
O ŠKODLJIVOSTI KAJENJA
Dr. Robič iz Brežic nam je pred kratkim pripravil zanimivo predavanje o škodljivosti kajenja. Pokazal nam je tudi nekaj slik o boleznih, ki jih povzroči kajenje. Razložil je. katere strupe vsebuje cigaretni dim in zakaj so nevarni za človeški organizem. Najbolj je poudaril, naj se ne nav ajamo na kajenje, če hočemo bili zdrltv i. Predavanje je bilo. poučno in menim, da je dalo misliti vsem. ki se junačijo s cigareto v ustih, seveda na skrivnem.da jih odrasli ne vidijo.
ALENKA C1ZEE. K. a novin. krožek OŠ Artiče
OBIRALI SMO JABOLKA
Štirje člani pionirske delovne brigade naše šole smo pred kratkim odšli na vrt podružnične šole Kal. kjer rastejo stare, visoke jablane. Letos so sij veje šibile pod težo sadežev. Morali smo biti kar precej spretni, da smo lahko obrali jabolka. Ko smo se po treh urah \rnili z IS zaboji obranih jabolk, so bili vsi presenečeni. Bili smo ponosni, ker smo opravili koristno delo, ki.se bo poznalo pri prehrani pozimi.
ANIC A OBLAK. 7.r.
OS Milan Majcen. Šentjanž
TELEVIZIJSKI SPORED
PETEK, 26. X.
8.50 TV V SOLI: TV koledar, Kaj dela. kako dela. Gozd v barvah. Francoščina. Kaj je film. Poročili 10.35 TV V SOLI: Zakonodaja v dobi Nemaničev, Risanka. Planet Zemlja^ Prepovedan planet. Risanka. Literarna teorija: Platon
17.05 — 00.10 TELETEKST 17.20 POROČILA
17.25 PIHALNI ORKESTRI: Delavski pihalni orkester Zagorje ob Savi 17.55 JACK HOLBORN, nemška mladinska nadaljevanka,
18.25 OBZORNIK LJUBLJANSKEGA OBMOČJA
18.40 RAČUNALNIKI PETE GENERACIJE, izobraževalna oddaja
19.05 RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.40 DNEVNI K
19.55 VREME
20.00 MANJŠINE, BOGASTVO EVROPE: Mi smo tukaj, dokumentarna oddaja o Slovencih v Italiji 20.40 NE PREZRITE
20.55 B. Binns: PROTI VETRU — Opoj podjetnosti, avstralska nadaljevanka
21.45 DNEVNIK
21.55 KRONIKA BORŠTNIKOVEGA SREČANJA
22.25 PREDSTAVA, angleški film Ta film nas preseneča in s svojo drznostjo šokira. V osnovi je kriminalka, polna nasilja, spolnosti, narkomanije, pervertivnosti in ekscentričnosti. Čhas je član-kriminalne orga1 nizacije in njegova naloga je strahovanje neposlušnih. Svoje delo opravlja elegantno, do potankosti načrtoyano in po zakonih organizacije, ki ji pripada. Ko pa z ubojem iz maščevanja prekrši ta pravila, mora zbežati rn si poiskati skrivališče pred organizacijo
in policijo. Na videz varno skrivališče najde v nenavadni hiši, v kateri živi nekdanji pop zvezdnik s svojo prijateljico in slučajno gostjo iz Francije.
DRUGI PROGRAM
17.10 Test — 1 7.25 Dnevnik — 17.45 Pogled — 18.15 ln tudi letos — 18.45 Večer z orkestrom — 19.30 Dnevnik
— 20.00 Orgle — 20.45 Zagrebška panorama — 21.00 Porota — 22.05 Roparska družina (ameriški film)
TV ZAGREB
16.30 Videostrani — 16.40 TV v šoli
— 17.40 Poročila — 17.45 Pogled —
18.15 TV koledar — 18.25 Kronika občine Reka — 18.45 Pod zastavo —
19.30 pnevnik — 20.00 Šogun — 21.00 Zabavna^oddaja — 21.45 Dnev--nik — 22 00 Šahovski komentar —
22.15 Kultura srca: Mesto Split, — 40 let svobode
SOBOTA, 27. X. 1
7.45 — 11.55 in 15. 55 — 00.05
TELETEKST
8.00 POROČILA
8.05 CICIBAN, DOBER DAN: Glina 8.20 Z—IS: Ciciban teče v zeleni dan 8.35 SMOGOVCI. otroška serija
9.05 T. Seliškar: BRATOVŠČINA SINJEGA GALEBA, mladinska nadaljevanka
9.35SLOVENSKA LJUDSKA GLASBI LA IN GODCI: Cimbalist 9.55 SKRIVNOSTNI SVET A. CLARKA: Čudno nebo. angleška dokumentarna serija
10.25 LJUDJE IN ZEMLJA.ponovitev
11:25 MANJŠINE. BOGASTVO EVROPE: Nema problema, dokumentarna oddaja o Hrvatih na Gradiščanskem
11.50 POROČILA
16.10 POROČILA
16.15 EUROSHO\V, ponovitev zabavnoglasbene oddaje
17.00 KOŠARKA — BOSNA : CIBONA
18.30 ČUDEŽI NARAVE: Alpsko živalstvo, kanadska poljudnoznanstvena serija
18.55 KRALJ IN ČAROVNIK, češkoslovaški kratki film
19.10 RISANK A
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK >9.55 VREME
20.00 NOCOJ IZ CANKARJEVEGA DOMA: Koncert ob 35-letnici folklorne skupine Tine Rožanc ' •' 22.35 ZRCALO TEDNA
22.55 NEVA RNE MAČKE, francoski film
V tem filmu znanega francoskega režiserja Reneja elementa gre za pripoved o lahkoživem lepotcu, ki mora zbežati pred maščevanjem gang-
strskega moža, ki mu je' nSlaknil rogove. Zatočišče najde v razkošni vili, v kateri sta dve »osamljeni« lepotici..:
00.30 POROČILA
DRUGI PROGRAM
15.00 Test — 15.15 Drevo za obešanje (ameriški film) — 16.55 Lutkovna predstava — Bife Titanic (TV drama po noveli Iva Andrica) — 19.00 Špor-, tna sobota — 22.00 Poročila —22.10 Martin Luther (nemška nadaljevanka) — 23.40 Kronika beograjskega sejma knjige
TV ZAGREB
8.50 TV v šoli — 11.55 Ob 40-letnici osvoboditve Zadra — 16.30 Zabavni koledar — 17.30 Sedem TV dni —
18.00 Poročila — 18.05 TV koledar— 18.15 Mali koncert — 18.30 To je to — 19.30 Dnevnik — 20.00 Razburljiva nedelja (sovjetski film) — 21.30 Dnevnik — 21.45 Od našega dopisnika
NEDELJA, 28. X.
8.55 — 13.05 in 14-20 — 22.20
TELETESKI
9.10 POROČILA
9.15 ŽIV' ŽAV, otroška matineja
10.05 JACK HOLBORN. ponovitev 10.30 MARCO POLO, ponovitev
11.40 625. oddaja za stik z gledalci
12.00 KMETIJSKA ODDAJA
13.00 POROČI E A
14.35 PRISLUHNIMO TIŠINI, oddaja za slušno prizadete
15.05 MOSTOVI
I5.JV VISOK PRITISK, zabavnoglasbena oddaja TV' Koper 16.20 POROČILA 16.25 MOČVIRJE, amefiški film Jean Renoir je pustolovsko kriminalko posnel v močvirjih v Georgiji.
Film je imel v Ameriki velik uspeh, v Franciji pa so bili gledalci nekoliko razočarani, saj so po filmih Velika iluzija. Človek zver in Pravila igre pričakovali kaj več kot zgolj korekten ameriški film.
17.55 ŠPORTNA POROČILA
18.10 LETNIKI 1960—1970
19.10 RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK
19.55 VREME
20.00 S. Pavič: BANJICA, nadaljevanka TV' Beograd
Nadaljevanka Banjica je dokumentarna pripoved o beograjskem taborišču od leta 1943 do 1944. To je bil kraj, ki ga je redkokdo zapustil živ, kajti žrtve so tu mučili do zadnjega diha, da bi iz njih iztisnili priznanja in iz--dajo njihovih tovarišev, partijskih zve/ in vse. kar so vedele o organiziranem odporu proti okupatorjem in
PONEDELJEK, 29. X.
I
8.50 TV V ŠOLI: T.V koledar. Rojstvo, Makedonščina, Za učitelje. LNtno izročilo danes. Poročila 10.35 TV V ŠOLI: TV berilo. Risanka. Angleščina, Prvaki v znanju. Risaiika, Poklici: tapetnik. Na konicah prstov 17.(K) — 22.50 TELETEKST 17.15 POROČILA 17.20 SMOGOVCI, otroška serija
17.50 PRED IZBIRO POKLICA: Poklici v PTT prometu, izobraževalna oddaja
118.25 PODRAVSKI OBZORNIK 18.40 PE I MINUT ZA REKREACIJO 18.45 ODDAJA ZA MLADI.
19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK 19.55 VREME
20.00 D. Poniž: ŠKOF TOMAŽ HREN, predstava SLG Celje
22.00 DNEVNIK
domačim izdajalcem. Usodo ene izmed skupin banjiških taboriščnikov, zlasti'taboriščnic, je opisal Siniša Pavič, ki mu je strokovno pomagal Milenko Doder. Nadaljevanka ima štiri dele.
20.55 TV PLOŠČA: Džani Maršan
21.15 ŠPORTNI PREGLED
21.45 KRONIKA BORŠTNIKOVEGA SREČANJA
22.15 POROČILA
DRUGI PROGRAM
9.00 Oddaja za JLA —	15.30
Nedeljsko popoldne -— 16.55 NekoJ življenje (francoski film) — i8.25 Reportaža z. nogometne tekme CZ : , Željezničar — 19.00 Risanka — 19.30 j Dnevnik — 20. (K) Svet v letih 1900—1939 — 21.00 Včeraj, danes, f jutri — 21.20 Citadela — 22.15 Deček in most. Mati (dokumentarna filma) r
22.15 KRONIKA BORŠTNIKOVEGA SREČANJA
DRUGI PROGRAM
17.25 Dnevnik — 17.45 Zgodbe bosansko-hereegovskih pisateljev —-18.00 Pripovedke narodov in narodnosti — 18.15 Zapuščeni — 18.45 Glasbeni album — 19.00 Telesport — 19.30 Dnevnik — 20.00 Znanost — 20.50 Zagrebška panorama — 21.10 Dinastija — 22.00 l^it meseca — 22.45 Kronika beograjskega sejma knjige
TOREK, 30. X.
1
9.00 TV V ŠOLI: TV koledar. Zaposleni' v turizmu. Stara kultura Mezopotamije, Izbrali smo za vas. Kitajska. Poročila
10.35 TV V ŠOLI: Kemija povsod. Risanka, Metropolitanski muzej: Egejska zapuščina. Šola, Risanka. Dirigent, Po poteh izobraževanja 16.05 — 22.30 TELETEKST 16.20 ŠOLSKA TV — KEMIJA: Elektrokemija. SLIKARSTVO 20. STOLETJA: Nepredmetni svet
17:25 POROČILA
17.30 ZBIS — A. Martič: PUNČK A 17.45 SLOVENSKA LJUDSKA GLASBILA IN GODCI: Akordičnc citre Rada Kokalja
18.25 OBALNO-KRAŠKI OBZORNIK
18.40 RUDNIK IN*NJEGOVA OKOLICA, ameriški kratki film
18.55 KNJIGA 19.10 RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRN A
19.30 DNEVNIK
19.55 VREME
20.00' A. J. Cronin: CITADELA. angleška nadaljevanka
21.00 AKTUALNO: Kaj so rekli komunisti?
21.45 DNEVNIK
22.00 IZ KONCERTNIH DVORAN: G. Bizet: Simfonija št. 1 v C-duru
DRUGI PROGRAM
17,25 Dnevnik — 17.45 Mali svet — 18.15 Branje — 18.45 Zabavna oddaja — 19.30 Dnevnik — 20.00 Večer za tamburico — 20.45 Žrebanje lota — 20-50 Liki revolucije — 21.35 Zagrebška panorama — 21.50 Glasba in poezija bluesa — 22.35 Tito v Keniji, Tito v Kambodži
SREDA, 31. X.
8.45 TV V. ŠOLI: TV koledar. Obiščimo arheološki muzej, Kuftura govora. Nadnacionalne družbe,-Računalniki. Poročila
10.35 TV V ŠOLI: Življenjske skupnosti, Risanka, Tenis. Kaj je kič. Risanka, Gledališče, Semenj 17.50 — 22.15 1 El Lil KNI 18.05 POROČILA
18.10 CICIBAN. DOBER DAN: Mavec
18.25 NO I RANJSK1 OBZORNIK 18.40 MOZAIK KRATKEGA FILMA: GARI KASPAROV in PREIZKUŠEVALCI, sovjetska filma
19.10 RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK 19.55 VREME
20.00 35 mm — FILMSKA DELAVNICA: ob belgijskem filmu Dhaulagi-
ri — Veliki izziv 21.55 DNEVNIK -
DRUGI PROGRAM
17.25 Dnevnik — 17.45 Volk ponoči
— 18.16 Zapisi iz vasi — 18.45 Repor- : taža z nogometne tekme Dinamo:CZ
— 19.30 Dnevnik — 20.00 Zabavna oddaja — 21.05 Zagrebška panorama
— 21.20 Glasba na poezijo Jovana J. Zmaja — 21.45 K ronika beograjskega sejma knjige — 22.30 Znanost v pogojih ekonomske stabilizacije
ČETRTEK, 1. XI.
6.40 —	12.15	j,,	15.10	—	22	00
1 El.ETEKST
9.55 POROČIL A 10.00 LJUDSKE ŽALOSTINKI 10.20 NEPOPOLNA ZATEMNITEV, češkoslovaški film
11.40 MALA MORSKA DEKLICA, baletna oddaja
12.10 POROČILA
15.25 V. Zujo: SAMI.K, drama TV Sarajevo
16.20 POROČILA
16.25 T Seliškar: BRATOVŠČINA SINJEGA GALEBA, mladinska nadaljevanka
16.55 GALLUSOVE MORA LIJ E
17.20 STRAŽA NA RENU. ameriški film
19.10 RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
19.55 VREME
20.00 TEDNIK	_
21.05 J. Clavell: ŠOGUN, ameriška
nadaljevanka
21.55 POROČILA
DRUGI PROGRAM
16.25 Vsi na sneg — 17.25 Dnevnik — 17.45 Čuvaji časa — 18.15 Zdravilne rastline — 18.45 Sprašujem te — 19 30 Dnevnik — 20.00 Umetniški večer — 22.30 Zagrebška panoram —	,0
Jugoslavija
Pred otvoritvijo Jakčevega doma
Delovni kolektivi vseh tozdov IMV čestitajo občanom občin Brežice in Novo mesto za praznik in jim želijo še veliko delovnih zmag
IflDUSTRIJR mOTORDIH VOZIL ROVO fllESTO
Jakčev dom zagotavlja, da mesto tudi v prihodnje ne bo brez Jakca
NOVO MESTO — V soboto, 27. oktobra, se bo z otvoritvijo stalne zbirke umetniških del Božidarja Jakca izpolnila dolgoletna želja kulturnih Novomeščanov, da bi si zagotovili trajen spomin na velikega rojaka. Hkrati se bo uresničila tudi želja umetnika, da bi svoje življenjsko delo ohranil zanamcem in dopolnil njegov smisel.
Zbirka bo postavljena v prenovljeni mogočni hiši, ki jo je bil sezidal umetnikov oče (in jo zaradi prevelikega zaupanja v ljudi pozneje izgubil); stavba je v svojem okolju najtesneje povezana s postajami Jakčevega otroštva in bo zato dvakrat smiselno nosila ime Jakčev dom.
Več kot dve leti je umetnik dan za dnem vztrajno pregledoval in izbiral plodove svoje že nepojmljivo plodne ustvarjalnosti, ker je želel pokloniti Novemu mestu najboljše in najznačilnejše, kar je v sedemdesetih letih nepretrganega dela ustvaril. Tako bo ob njegovi izjemni velikodušnosti
ovžunvž nuvu mtaiu gaiviiju, v
kateri bo mogoče nadrobno spoznavati delo enega najboljših slovenskih ustvarjalcev, umetnika, ki je v slikarstvu dobesedno »odkril Dolenjsko« in ki nesporno sodi v naj-
svetlejše dolenjsko ozvezdje, med Ketteja in Trdino.
Vendar bo zaradi same narave Jačkeve umetnosti Jačkev dom več kot samo galerija, ki bi ponazarjala le umetnikov razvoj, njegovo individualnost in ustvarjalno potenco in pritegovala zgolj estete. Jakac je sicer ves čas prisluškoval najtanjšim lastnim čustvenim vzgibom, obenem pa je bil vse življenje predan tudi lepotam narave in vedno znova navdušen nad skrivnostmi in znamenitostmi sveta. Zato je
njegova umetnost tudi nenehno reagiranje na pobude zunanjega pkolja. Ker je bil priča številnim danes že zgodovinskim dogajanjem in prijatelj mnogih osebnosti ter neprestano potoval in se na vse to odzival kot slikar, ima njegova unfetnost danes tudi že zgodovinski, dokumentaren pomen. Zato bo Jakčev dom tudi neke vrste kulturnozgodovinski in krajepisni muzej. Ob predstavitvi umetnikovih začetkov bo ohranjal spomin na prvo svetovno vojno, oživljal nekdanjo podobo domačih krajev in ljudi, bližnjih in daljnih dežel (Istre, afriškega Orienta, Norveške, ki sojo ljubili ekspresionisti, Amerike s slovenskimi naseljenci) ter pomembnih osebnosti, važnih zlasti za Dolenjsko. Pri tem bo Dom s portreti Jakčevih mladostih umetniških prijateljev in dokumentiranjem njihove dejav-
nosti tudi spomenik »Novomeške pomladi« — kratkotrajnega kulturnega preroda po prvi svetovni vojni in enega glavnih zametkov slovenskega ekspresionizma. Z vsem tem bo smiselno dopolnilo Dolenjskega muzeja in tudi literarne zapuščine Mirana Jarca, ki jo hrani novomeška Študijska knjižnica Mirana Jarca. Zaradi takih razsežnosti sta tako Jačkeva umetnost kot celoten fenomen neponovljive Jakčeve osebnosti več kot primerna
za trajno in zaokroženo predstavitev. Umetnikovo delo, predstavljeno v sožitju kronoloških, motivnih in čisto estetskih vidikov, nam bo odslej v Jakčevem domu nenehno na voljo, da ga bomo sprejemali v vseh njegovih dimenzijah: od poetično-simbolične najkompleksnejših del do preprostejše iaktografsko-zgodovinske.
Jakčevo darilo bo zelo pomembna pridobitev za vso
državo in Slovenijo, posebno pa za NoVo mesto, s katerim je umetnik intimno zraščen. Novega mesta si že doslej ni bilo mogoče zamišljati brez Jakca, Jakčev dom pa zagotavlja, da mesto tudi v prihodnje ne bo brez Jakca — se pravi brez miline, poetičnosti, muzikalnos-ti, svojevrstne idilike in ustvarjalnih sanj.
DR. MILČEK KOMELJ
-t««*******«*««**«*«************************««
ISKRA — DO Avtomatika
~ -----
u s
Industrija za avtomatiko, Ljubljana, n* sub. o.
TOZD Tovarna napajalnih naprav
Novo mesto o. sub. o.; 68000 Novo mesto, Bršljin 63 p.p. 96
Telefon: (068) 21-050, 24-431; Telex: 35770 YU ISKRUS; Žiro račun: 52100-601-106-96
PROIZVODNI PROGRAM
— napajalne naprave za široko potrošnjo
— delavniški usmerniki
— usmerniki za elektrokemične procese z različnimi regulacijami
— profesionalne napajalne naprave kot so:
— tranzistorski visokofrekvenčni DC/DC pretvorniki
— tranzistorski in tiristorski DC/DC pret-tvorniki
— tranzistorski in tiristorski eno in več-fazni usmerniki
— stabilizatorji izmenične napetosti
— projektiranje in proizvodnja brezpreki-nitvenih napajalnih sistemov
Nobena večja pošta ne bi mogla delovati brez takšnega ali še močnejšega sistema enosmernega napajanja napetosti 48 ali 60 V.
ČESTITAMO ZA OBČINSKI PRAZNIK
Iskra
Iskra IEZE TOZD Keramični kondenzatorji Žužemberk n. sub. o.
68360 Žužemberk Telefon: 84-115 in 84-116 Telegram: Iskra Žužemberk Žiro račun: 52100-601-10792 SDK Novo mesto 68000 Novo mesto
glavna dejavnost: izdelava vseh vrst keramičnih kondenzatoijev, varistrojev, večslojnih kondenzatorjev, projektiranje in izdelava sklopov in naprav za proizvodnjo keramičnih kondenzatorjev, izdelava sklopov za elektroniko.
Ob prazniku občine čestitamc vsem delovnim ljudem in občanom ter se priporočamo
Iskra
ISKRA IEZE Ljubljana, n. sol. o TOZD UPORI Tovarna uporov, n. sub. o Šentjernej
Industrija elementov za elektroniko Tovarna uporov Šentjernej
68310 Šentjernej Telefoni:
Centrala: (068) 32-104, 32-105 Komerciala: (068) 32-068 Telegram: ISKRA Šentjernej Telex: 35744 YU ISUPOT Žiro račun: 52100-601-11417
ISKRA IEZE
TOZD UPORI ŠENTJERNEJ 68310 ŠENTJERNEJ
Proizvodni program:
a)	glavna dejavnost
— proizvodnja in razvoj vseh stalnih ogljeno in kovinoplastnih uporov, uporovih komponent in izvedenk
b)	stranska dejavnost
— razvoj in proizvodnja naprav kovinsko predelovalne obrti, električnih strojev in naprav za industrijo
— proizvodnja ultra zvočnih čistilnikov in brezprašnih komor za potrebe elektronike, medicine, farmacije
\m
Vsem delovnim ljudem in občanom ter poslovnim prijateljem čestitamo za praznik občine
betonska garaža
ndustnja gradbenega materiala p.o. dobruskavas
68275 Škocjan, telefon /068/85-230, /068/85-231
Blacke. Decker
J U G OSLAVI J A
podjetje za proizvodnp in montažo električnih ročnih orodij priključkov in pribora 61290grosuplje tel:/061 /771-021
• V
Hi		SStdt rBt&ir
L.U;		"f] f f it (TITH m
» './»Mi
vanja
bank SSovenij*-
V letu 1984 mineva 60 let, ko se je 350 delegatov, predstavnikov hranilnic iz 27 držav, zbralo na prvem kongresu hranilnic v Milanu. Na kongresu je bil sprejet sklep o ustanovitvi mednarodnega inštituta hranilnic in 31. oktober je po sklepu kongresa postal praznik varčevanja po vsem svetu z namenom, da bi se z ustno in pisano besedo širila načela in ideje varčnosti.
Mednarodni inštitut za varčevanje je ob svoji ustanovitvi objavil razglas: »Delo in varčevanje sta najmočnejša dejavnika na poti h blaginji, napredku in dostojanstvu vsakega posameznika«.
O pomenu varčevanja za socialni in ekonomski napredek družbe — problem, ki mu je mednarodni inštitut hranilnic na začetku svojega delovanja posvečal največ pozornosti — danes ne more biti več dvoma. Varčevanje naj resnično postane navada, potreba in vrlina vsakega člana naše družbene skupnosti.
VARČEVALCEM,ČLANICAM NAŠE BANKE IN OBČANOM ČESTITAMO OB PRAZNIKU OBČINE
/O ljubljanska banka
Temeljna dolenjska banka Novo mesto
ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE
Št. 43 (1837) 25. oktobra 1984
DOLENJSKI UST
hitro in enostavno
do zanesljive zaščite vašega avta!
vsestranska uporabnost
Garažo MO NO lahko uporabljamo za:
— toplotno izolirane ali ne^
'izolirane varnostne garaže (posamezne, dvojne, trojne ali vrstne),
- drvarnice,
— manjša skladišča in
— za druge pomožne zgradbe.
Boljše delovne razmere
Novih 2100 m2 proizvodnih in skladiščnih prostorov
GROSUPLJE — V počastitev praznika občine Grosuplje bodo v delovni organizaciji Black & Decker Jugoslavija v Grosupljem izročili svojemu namenu 2.100 nT proizvodnih in skladiščnih prostorov. S tem bodo poenotili skladiščni prostor, ki je bil do sedaj na večih lokacijah in pridobili nove delovne prostore v katerih bodo ustrezni delovni pogoji. To pa bo omogočilo tudi večjo storilnost.
Proizvodn. program električnih naprav v letu 1985 bo usmerjen predvsem na proizvodnjo vrtalnikov delovnih miz, drugih električnih ročnih orodij, priključkov in pribora. Dobršen del proizvodnje pa bodo prodali na konvertibilni trg, kar je za otežene pogoje gospodarjenja zelo pomembno.
Zaradi povečane proizvodnje bodo zaposlili dodatno delovno silo. Sodobne proizvodne naprave pa zagotavljajo kvaliteto izdelkov in uspešno poslovanje tudi v bodoče.
ČESTITAMO K PRAZNIKU OBČINE GROSUPLJE
“mm”
KRKA
DELAVCI NOVOTEKSA ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE
LOVIN
Biti dober ni dovolj,
ko sanjaš,
da bi bil najboljši.
Nam sanje niso potrebne!
ruGosuvskipoolI Znak samo za najboljše
n
Obrtna zadruga Hrast s svojimi člani čestita občanom občine Novo mesto in se priporoča
hra/t
OBRTNA ZADRUGA
68000 NOVO MESTO TRDINOVA 4
Telefon: 22-802. 21 927 Žiro račun pri SDK Novo maslo it. 52100-601-10649 Taiaks: 35 822 HRAST YU
SLOVIN
DO BIZELJSKO-BREŽICE
ČESTITA DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM OB PRAZNIKU OBČINE BREŽICE
Cenjene potrošnike obveščamo, da prejemajo naša vina že vrsto let visoka pri znanja za kvaliteto na mednarodnem vinskem sejmu v Ljubljani.
Med nagrajenimi vini so:
MODRA FRANKINJA BIZELJČAN BELI in RDEČI CVIČEK MARVIN VIRŠTAJNČAN BELI in RDEČI PLEŠIVIČKO BELO in ROSE
V svojem bogatem asortimanu imamo tudi:
— ostala kvalitetna vina
— žgane pijače
— brezalkoholne pijače
= JUPI = COCKTA
= SCHVVEPPES: BITTER LEMON BITTER ORANGE DRY GRAPEFRUIT TONIC VVATER = SADNI SOKOVI »FRUPI«
■——-
SLOVENIJAUS
Prodaja v vseh salonih pohištva in lastnem razstavno prodajnem salonu Brežice.
Tovarna pohištva Brežice čestita vsem obča nom občine BREŽICE za občinski praznik
WJ|TRCOAVTO Koper bal POSLOVALNICA Brežice
ČESTITAMO ZA OBČINSKI PRAZNIK
Napredek v kmetijstvu
Občina Brežice praznuje 28. oktober v spomin na ustanovitev Brežiške čete
BREŽICE — V zadnjem letu so na območju brežiške občine dokončali nekaj gradenj, ki jih bodo izročili svojemu namenu za občinski praznik. Izteka se 4. samoprispevek in že razmišljajo o novem, raziskujejo rudna bogastva, vse DO in tozdi razen tozda IMV bodo z uspehom zaključili poslovno leto — ostaja pa še nekaj nerešenih problemov. Tudi na področju inovatorstva žanjejo uspehe.
Glede na vlaganja bi lahko rekli, da je bilozadnje leto leto kmetijstva. Približno 50 milijard starih dinarjev so investirali v izgradnjo silosov v industrijski coni in vfarmoza2.400 glav živine v Cundrovcu. Tako bo krajevna skupnost Šent-lenjart, kjer stojita oba objekta, ponovno storila korak naprej v razvoju.
Tretja naložba kmetijskega pomena je tudi melioracija 450 ha močvirij. S tem posegom bodo zmanjšali oziroma odpravili močvirja,
izboljšali pridelovalno zemljo in dosegli večji hektarski donos. Dani pa bodo tudi pogoji za zaokroževanje kmetij.	*
V tem Iptu se izteka 4. petletni občinski samopri-prispevekjz programa izgradnje šol bodo za letošnji občinski praznik izročili svojemu namenu novo osnovno šolo na Dobovi, in sicer za višjo stopnjo osnovne šole, v Brežicah pa posebno šolo.
Iz samoprispevka pa asfaltirajo še zadnje kilome-
tre občinskih cest.
Čeprav se četrti samoprispevek komaj izteka, pa že razmišljajo o novem, petem samoprispevku. Razprava teče, da bi slednji samoprispevek razpisali pod geslom: »Ohranimo, kar smo zgradili « Gre torej za to, da bi vse do sedaj asfaltirane ceste, ki nimajo zapornega sloja, zaščitili, da ne bi propadle.
Stanovanjski problem bo omiljen le za nekaj deset stanovanj, saj tovrstno izgradnjo tarejo številni problemi.
Agraria je financirala še prizidek trgovine, Vozovne delavnice v Dobovi pa so dozidale poslovne prostore. Nad 20 let star problem trgovine v krajevni skupno-
sti v Cerkljah ob Krki skušajo reševati. Razmišljajo o tem, kako bi to storili, kerse zavedajo, da ga je potrebno odpraviti.
V Globokem in Artičah nadaljujejo z geološkimi in rudarskimi raziskavami. Do konca leta 1985 naj bi dobili odgovor, na vprašanje, ali je smotrno, da bi ponovno odprli ta rudnik.
Kljub zaostrenim pogojem gospodarjenja organizacije združenega dela v brežiški občini dobro poslujejo in bodo poslovno leto zaključile brez izgub. Izjema je le tozd IMV, ki izdeluje prikolice. Polovica delavcev dobiva že minimalni osebni dohodek, velika količina neprodanih prikolic stoji okoli tovarne, iz novomeške IMV pa ni glasu o tem, kaj nameravajo napraviti z brežiškim tozdom.
V delovnih organizacijah brežiške občine ne manjka inovatorske dejavnosti. Naj-
uspešnejše nagrajuje skupščina občine Brežice z oktobrskimi nagradami. Med letošnjimi nagrajenci je tudi MARJAN GROJZDEK iz DO Slovenijales — Tovarna pohištva Brežice, ki je nagrado prejel za inovativno delo. V obrazložitvi predloga med drugim piše: »Ma? rjan Grojzdek sodi med tiste člane delovne skupnosti, ki so največ pripomogli pri spodbujanju in uveljavljanju inventivne dejavnosti v delovni praksi. V času svojega dolgoletnega službovanja je s svojo prizadevnostjo in strokovnostjo ogromno pripomogel pri izpopolnjevanju obstoječe tehnologije proizvodnega procesa. S kopico koristnih predlogov in rešitev je preprečil mnoge zastoje v pr-ozvodnji.« V denarju izražena »korist« znaša kar 12.000.000 dinarjev. S takimi delavci je naša družba lahko kos še tako velikim težavam.	EP/DL.JS
tovarna pohištva Brežice
Proizvodnja in prodaja sobnega pohištva za opremo spalnic, dnevnih in mladinskih sob.
PRVA ŠOLA HUJŠANJA MEDICINSKO PROGRAMIRAN AKTIVNI ODDIH
Vsem delovnim ljudem in občanom čestitamo ob prazniku občine
emona hoteli
terme-Čatež
68230 BREŽICE, TELEFON (068)61-010, TELEX: 35795 TERME
Lastnike vozil Zastava, Renault 4 in TAM vabimo, da obiščejo našo trgovino z rezervnimi deli, opremo, orodjem, avtomobilskimi gumami, avtokozmetiko in ostalimi potrebščinami v BREŽICAH.
Milavčeva ulica 16 (v stavbi AMD). TELEFON;^ (068) 62-476 DELOVNI ČAS: vsak dan od 7. do 15: ure in ob sobotah od 7. do 12. ure.
PRIPOROČAMO SE ZA OBISK IN NAKUP!
Ob prazniku občine čestitamo vsem delovnim ljudem in občanom ter se priporočamo
Nova zgradba višje osnovne soie na Dobovi
žitni silosi v Brežini pri Brežicah
POSAVJE
emona posavje trgovina in gostinstvo
n.sol.o. brežice
68250 Brežice, Cesta prvih borcev 35
Nova in prenovljena
Za praznik nova in prenovljena trgovina
NOVO MESTO —V naselju Pod Trško goro (Mačkovec) bodo v okviru praznovanja praznika novomeške občine izročili namenu novo Oolenjkino samopostrežno trgovino. Otvoritev bo v ponedeljek, 29. oktobra, ob 17. uri. Tako bodo krajani pridobili približno
dolenjka
160 m2 novih trgovskih površin. Na voljo bo prehrambeno in neprehrambeno blago za vsakdanjo porabo. Do sedaj so bili krajani
krajevne skupnosti Mačkovec precej oddaljeni od primerne trgovine. Z novogradnjo v samem središču naselja pa bo odpadel marsikateri korak.
Istega dne ob 9. uri bodo izročili namenu prenovljeno Dolenjkino samopostrežno trgovino v Bršljinu. Ta bo pridobila 80 m2 novih prodajnih površin, novo opremo in nov bife. Trgovina bo še naprej samopostrežna, bife pa bo svojo dejavnost zelo usmeril na ponudbo toplih malic. Večja trgovina, sedaj bo imela približno 290 m2, bo omogočila udobnejši nakup, nova oprema pa bo olajšala izbiro in povečala preglednost. Ker nato trgovino gravitira dobršen del mesta, bo obnova več kot dobrodošla.
Novoles, lesni kombinat Novo mesto — Straža, n. sol. o.
TOZD tovarna gugalnikov
TG, n. sol. o., Dvor 68361 Dvor pri Žužemberku
objavljamo javno licitacijo,
kjer bomo prodali naslednja osnovna sredstva:
1. kombinirano vozilo kombi Zastava K 435, neregistrirano, letnik 1980, prevoženih 40.000 km.
Izklicna cena je 70.000 din.
2. električni viličar PRIMAT EHV — 800 letnik 1981, izklicna cena je 60.000 din. v
3. kompresor DOBOJ — 200-litrski, letnik 1961, ne obratuje, izklicna cena je 2.000 din.
4. industrijska centralna peč, leto izdelave 1977, EMO Celje, nazivna moč 240.000 KW/H. Izklicna cena je 250.000 din.
5. industrijski dimnik, leto izdelave 1981, 0 320 m/m, višina 18 m, proizvajalec Derganc, Ljubljana.
Izklicna cena je 30.000 din.
Vsa osnovna sredstva si lahko ogledate na Dvoru v Novolesu — TOZD TGD.
Javna prodaja bo 10, 11.1984 ob 9. uri v prostoru jedilnice Novoles — TOZD TG na Dvoru.
Interesenti morajo vplačati kavcijo v višini 10% od izklicne cene neposredno pre<Tlicitacijo. V ceni niso zajeti davki za prenos lastništva.
Belokranjska trikotažna industrija »Beti« Metlika
Delovna skupnost skupnih služb Metlika/Tovarniška 2
razpisuje
javno dražbo
za prodajo poškodovanega osebnega vozila Argenta 132, letnik 1983, ki bo dne 30. 10. 1984 ob
— 8. uri za pravne osebe in
— 10. uri za fizične osebe na tovarniškem dvorišču.
Izklicna cena je 300.000,00 din.
Prometni davek ni vračunan v ceni. Vozilo je treba plačati in prevzeti v 5 dneh po dražbi. Ogled je možen eno uro pred pričetkom dražbe.
72443-84
Komisija za delovna razmerja TOZD Elektroliti Mokronog
objavlja
prosta dela in naloge:
1. STROJNI VZDRŽEVALEC — 1 delavec
Pogoj za sprejem: poklicna šola kovinarske usmeritve, 3 leta delovnih izkušenj, odslužen vojaški rok. Obvezno dvoizmensko delo.
2. TEHNOLOG -VZDRŽEVANJU
ELEKTRONIK V - 1 delavec
Pogoj za sprejem: srednja šola eletrotehniške usmeritve, odslužen vojaški rok, zaželjene delovne izkušnje. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom.
Kandidati naj pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Iskra IEZE — TOZD Elektroliti Mokronog — za komisijo za delovna razmerja. Kandidate bomo obvestili v roku 30 dni-po opravljeni izbiri.
722/43-84
MERCATOR
ŽIVILSKA
INDUSTRIJA
KAMNIK
Že vrsto let kamniška ETA sodeluje v prizadevanjih sindikata da bi vsi naši občani bili redno preskrbljeni z ozimnico Nakup ETA ozimnice bo letos potekal preko vaše najbližje trgovske organizacije vsekakor pa je cena ozimnice enaka, ne glede na to ali jo dvignete v naši delovni organizaciji ali pa v trgovski organizaciji Pri lastnem prevozu iz naše trgovine v Kamniku, vam odobrimo 2 ■ : popusta
Prvi paketi ozimnice so že v prodaji kupcem pa |ih bomo dostavljali vse do konca decembra S tem želimo nekoliko razbremeniti družinske proračune, ki so prav septembra najbol| obremenjeni. Ozimnica vam je na voljo v treh različnih paketih in to
ETA MINI ozimnica, v kateri je 6 kozarcev vloženih vrtnin po ceni 530.— din,
ETA MALA ozimnica, v kateri je 12 kozarcev vloženih vrtnin po ceni 910.— din ter
ETA VELIKA ozimnica, v kateri je 24 kozarcev vloženih vrtnin po ceni 1.770.— din.
število paketov iz kamniške ETE |e omejeno Vse naročnike ki bodo sami organizirali prevoz, prosimo, da se o datumu prevzema dogovorijo z našo prodajno službo
ETA — prodaja ozimnice. 61240 Kamnik. Kajuhova pot 4 telefon (061| 831-622. telex 31610 yu etakam
Novoles TOZD Sigmat Brestanica
Delavski svet dodatno
objavlja eno prosto štipendijo za šolsko leto 1984/85 za smer:
STROJNI INŽENIR — tehnolog
VI. stopnja zahtevnosti
Kandidati morajo vlogi (obr. DZS—8,40) priložiti še dokazila o izobrazbi in o vpisu v šolo.
Rok prijave je 8 dni po objavi.
Vloge naj kandidati pošljejo na naslov:
Novoles, lesni kombinat Novo mesto — Straža DSSS, KSS, z oznako »Za odbor za medsebojna razmerja«. Kandidati bodo pismeno obveščeni o izbiri v30 dneh po poteku roka za prijavo.
Tovarna celuloze in papirja »Djuro Salaj« Krško TOZD TES Brestanica
objavlja prosta dela in naloge: pripravljanje toplih obrokov — za 1 delavca
z naslednjimi pogoji:
— končana srednja gostinska šola
— 1 leto delovnih izkušenj
— občasno delo v izmenah
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom.
Kandidati naj pošljejo pismene prijave v roku 8 dni na naslov: Tovarna Embalaže Senovo, 68280 Brestanica.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po preteku roka za sprejemanje prijav.
Komisija za delovna razmerja DO »Birostroj«v skladu z določili 15. člena pravilnika o delovnih razmerjih delavcev v DO »Birostroj«
objavlja
prosta dela in naloge
birotehnika IV za nedoločen čas za potrebe servisa precizne mehanike v Krškem
Pogoji:
— zakjučena elektrotehniška šola — smer elektronika,
V. stopnja Ul. ali RTV mehanik
— 1 leto delovnih izkušenj
— želen izpit B kategorije
Za podrobnejše informacije se obrnite na »Birostroj« Maribor, Gregorčičeva 24, 62000 Maribor, telefon (062) 23-361.
Kandidati naj pošljejo pismene prijave z opisom dosedanjih del in dokazili o strokovni izobrazbi, delovnih izkušnjah in kratkim življenjepisom v roku 8 cini po dnevu ‘ objave na naslov: »Birostroj« Maribor, komisija za delovna razmerja, 62000 Maribor, Glavni trg 17 b. ,
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po preteku"-roka za prijavo.
725/43-84
Svet Srednje šole tehniških in zdravstvene usmeritve
Boris Kidrič, Novo mesto
razpisuje prosta dela in naloge — učitelja STM
Pogoji:
— visoka izobrazba interdisciplinarne pedagoške smeri za STM ali visoka izobrazba smeri filozofija, sociologija, pravo, politologija ter končan program izpopolnjevanja iz metodike pouka STM.
Delovno mesto je razpisano za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in 3-mesečnim poskusnim delom.
Prijave z dokazili pošljite v 15 dneh po objavi razpisa. Vsi, ki se bodo prijavili na razpis, bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po izteku roka za zbiranje prijav.
730/43-84
Komisija za delovna razmerja delovne skupnosti skupnih strokovnih služb samoupravnih interesnih skupnosti Krško
razpisuje
prosta dela in naloge
za opravljanje del in nalog tajnika za področje Kulturne skupnosti in Zveze kulturnih organizacij Krško za nedoločen čas.
Delavec, ki želi opravljati to delo, mora izpolnjevati sledeče pogoje:
— imeti mora višjo višjo izobrazbo pravne ali druge ustrezne smeri in 5 let delovnih izkušenj na samostojnih delih
— srednjo izobrazbo splošne smeri in 10 let delovnih izkušenj na samostojnih delih.
Prošnje s priloženimi dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo na Komisijo za delovna razmerja delovne skupnosti skupnih strokovnih služb SIS, Cesta krških žrtev 63, 68270 Krško, v 15 dneh po objavi. Nepopolnih prijav komisija ne bo obravnavala. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po zaključenem razpisu.
Zavod za izobraževanje kadrov in produktivnost dela
Novo mesto, Ulica talcev 3 a, tel. 21-319 in 21-640
Vabimo občane k vpisu v
tečaje krojenja oblačil
po DOT sistemu
Na 16-urnem tečaju v popoldanskem času se boste naučili povečevati na želeno velikost kroje, ki jih tiska REKLAM — Nova Gorica na formatu A 4 po ameriškem sistemu DOT—PATTERN.
Cena treh kompletov (osnovni, sezonski in otroški) za okrog 200 oblačil s pripomočki za povečevanje znaša 1.800 din, kotizacija za tečaj pa 1.200 din. Cena velja za tekoče koledarsko leto.
Dajemo informacije in sprejemamo prijave vsak delovni dan od 8. do 19. ure.
731/43-84
NAGRADA V DOL. PONIKVE
Žreb je izmed reševalcev predzadnje nagradne križanke izbral FRANCA LENIČA iz Dol. Po-nikev in mu dodelil napet roman Shauna Herrona »Ptič v lanskem gnezdu« kot nagrado. V kratkem bo knjigo prejel po pošti. Rešitev današnje križanke pošljite najkasneje do 2. novembra na naslov: Uredništvo Dolenjskega lista, Germova 3, Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA. Pripravili smo lepo knjižno nagrado.
B+H-H+tfT
prgišče & misli
ttrrrrrt
Lri ii iJLLž.
Ni dobro, če se vse želje uresničijo. HERAKLIT . Človekov položaj v svetu je tak, da si mora olajšati življenje Z ilUZijami M. ROŽANC Človek je najprej lopov in šele iz lopova, če ima voljo, se lahko povzdigne v človeka.
P. ZIDAR
Spominjati se pomeni hrepeneti po preteklosti.
K.MANN
NAGRADNA KRIŽANKA - NAGRADNA KRIŽANKA													
u				2VEPL0	UMETEN MEONA- RODNI JEZIK	KOOR STANUJE NA TRATI	PRIVRŽE- NEC EKLEKTI- CIZMA	VALJEVO	OL	BREN- KALO	KIS	MINOTAU- ROVA MATI	OL
					-				DROG VRV Z ZANKO				OL
				Čre- vesna mezgov- NICA									DEL ZGRAOBE
				TELEVI- ZIJSKI SISTEM				PISMENO POTRDILO					
				FIGURA PRI ČETVORKI BLAGO				it Ga MIT. MITJE POOGtO Ut M! GNIT					
											FLflMNG IUIIN- DER PRETI VINJI		
OL	BASOVSKA PIŠČAL	2. IME	VOZOV- NICA GOREČ- NEŽ						BlltVO TGIHJE Kf M rOVIBHG MDTGBJtV				
PTICA 12 DRUŽINE KUR						PRITOK DONAVE				El ENOTA ZA MOC PRIDNOST			
PLAČA- NEC						DRUŽBENI RAZRED DEL OBRAZA						Vil VIONIK J IM umi JINCEV	EG. BOG SONCA
FR. VOJNA JADRNICA							TEKMA GR. CRKA						
PESNIK ZUPANČIČ					MAKE- DONSKO KOLO				TETA				
OČKA					KLIC NA POMOČ				0EKA- GRAM				
Bolezen in ustvarjalnost
Med velikimi umetniki je šestkrat več manično-depresivnih osebnosti kot med ostalim prebivalstvom
Romunsko jezero pozna rešitev
Kaj so se energetiki naučili od skoraj neznanega romunskega jezera?
Nafte bo nekoč zmanjkalo, premoga tudi. lesa je že zdaj premalo za vse potrebe, radioaktivne snovi so nevarne okolju — tako teče spisek tistih snovi, ki jih človek dandanašnji najbolj množično uporablja za pridobivanje energije. Lakota po energiji je vse večja, energetskih surovin pa vse manj. Vse to je dovolj za pesimista, da nariše črno podobo jut-■ rišnjega sveta. Vendar pa so med strokovnjaki za energetiko tudi optimisti in ti se ozirajo z zaupanjem okoli in iščejo novih virov energije. Med njimi je poleg vode, vetra, morske bibavice in valov tudi sol. Da, sol, ta snov, ki jo je neizmerno veliko \ morjih in oceanih pa tudi v velikih slanih jezerih.
Tehnološki postopek, kako pridobivati energijo iz soli — zdaj mu pravijo tehnologija slanega sončnega ribnika — se je v zasnovi rodil že pred 80 leti v romunski Transilvaniji. Sele zdaj pa se zanj odpirajo prave možnosti.
Gre dejansko za naravni pojav, ki ga je odkril madžarski znanstvenik Alexander von Kalecsin-skv. Odkril je, da ima voda slanega transilvanskega jezera Medve nekaj pod površjem precej višjo temperaturo kot voda na površju. Izmeril je 83°C. Zaradi različne slanosti vodnih plasti je prišlo do tega, da se je sončna energija kopičila v določeni plasti.
Kasneje so takšne sončne ribnike našli še drugje po svetu, med drugim celo na Antarktiki. Že leta 1-954 sta izraelska znanstvenika Rudolph Bloch in Ilarrv Tabor predlagala, da bi zgradili umeten sončni ribnik, ki bi še bolje akumuliral sončno energijo, nakopičeno energijo pa bi izkoristili za ogrevanje hiš, manjhne elektrarne, industrijske postopke, za pogon razsoljevalnic ipd. Res so v kasnejših letih zgradili nekaj manjših sončnih ribnikov v različnih državah, vendar so zvečine služili le za raziskovalne namene.
Američani in Izraelci pa so posta-, vili nekaj umetnih sončnih ribnikov, ki danes že služijo kot energetski objekti. Na obalah Mrtvega morja so na primer zgradili sončni ribnik Ein Bokek, ki poganja 150-kilovatno elektrarno, proizvedena električna energija pa zadošča za potrebe manjšega naselja. Ta praktični primer in ob njem še nekateri so dali dovolj odgovorov na vprašanja, ki se zastavljajo o smotrnosti gradnje umetnih sončnih ribnikov, da zdaj že pripravljajo načrte za gradnjo velikih objektov.
Umetni sončni ribnik se da postaviti z malo stroški. Ko nastane dovolj velik ribnik, dodajajo sol na različnih plasteh tako, da je , najbolj slana in zato najgostejša voda na dnu, potem pa vse manj gosta do površja, kjer je slanost 5-odstotna, medtem ko je na dnu kar 20-odstotna. Zaradi takšne navpične različnosti gostote vode se akumulirana sončna energija ne more odvajati na površje. V umetnih sončnih ribnikih so dosegli - tudi 107 stopinj C visoko temperaturo spodnje plasti vode.
Učinkovitost zajemanja sončne energije je odvisna od položaja sončnega ribnika, bistrine vode in temperature okolja, giblje pa se od 10 do 20 odst. sončne energije, ki zadeva površje ribnika. Izračuni kažejo, daje mogoče pridobiti na kvadratnem metru do dva gi-gajoula energije letno. Če podatek primerjamo s sončnimi kolekto-rji, je razvidno, da so slednji dvakrat bolj učinkoviti, vendar pa je treba takoj dodati, da so desetkrat dražji!
Vzdrževanje slanega sončnega ribnika ni težko. Treba je le stalno meriti slanost vode in po potrebi spodnjim plastem dodajati sol, ker naravni proces dviga sol k površju.
Izraelci se ta čas s precejšnjimi upanji ozirajo na svoje Mrtvo morje. Morje je termično zaprto, slano, zelo veliko in zato kot nalašč za preureditev v gigantski sončni ribnik. Načrtujejo, da bodo pregradili del Mrtvega morja in tako dobili 500 kvadratnih kilometrov velik sončni ribnik, ki naj bi jim dajal 2.000 megavatov električne energije letno, se pravi skoraj še enkrat toliko, kot jo zdaj proizvedejo vse izraelske elektrarne.
Nd svetu je še nekaj takšnih primernih vodnih površin, kjer bi lahko razmeroma poceni uredili sončne ribnike za pridobivanje električne energije. V predelih
severne Afrike bi energijo lahko izkoristili za razslanjevanje morske vode in bi tako pridobili hudo potrebno sladko vodo, kar bi vplivalo tudi na njihovo poljedelstvo. Strokovnjaki menijo tudi, da bi se dalo učinek sončnih ribnikov energetsko izkoristiti za pridobivanje mineralov iz jezer. Nekaj podobnega pripravljajo v ZDA.
Nič manj koristni niso lahko mali umetni sončni ribniki. V ZDA uporabljajo en ar velike objekte za pridobivanje eneregije za potrebe vrtnarstva. Tako velik sončni ribnik lahfco ogreva več let tudi enodružinsko hišo. Nekaj večje so zgradili za ogrevanje velikih hlevov, rastlinjakov, javnih plavalnih bazenov, sanitarne vode v nekaj, turističnih objektih itd.
V tako imenovanem tretjem svetu, kjer dandanes zmanjkuje lesa že za kuhanje, kaj šele za kaj drugega, saj so te revne dežele pred nadvse resnim ekološkim problemom —uničenjem gozdov, bi mali sončni ribniki lahko oskrbeli z energijo za vsakdanjo pripravo tople hrane naselja s 50 do 100 družinami. To bi hkrati rešilo tudi že tako skrčene in ogrožene gozdove, ki so zelo pomemben člen v verigi, kjer je na- enem koncu puščava, na drugem pa plodna zemlja.
MiM
(Vir: Economic lmpact)
Naravni porod
V vsakovrstni modni histeriji se je v Veliki Britaniji pojavila tudi nenavadna modna norost, ki pa nikakor ni tako nedolžna, kot so sicer modne muhe. Britanski zdravniki so vse bolj zaskrbljeni, ker se veča število tistih mladih mater, ki hočejo poroditi svojega otroka na »naraven način«.
Kaj si pod tem mlade porodnice predstavljajo, je tisto, kar . zdravnike najbolj skrbi. Nekatere matere namreč odklanjajo vsakršno zdravniško pomoč, ne pustijo, da bi jim z umetnimi popadki pospešili porod, ne dovolijo, da bi operativno posegli, če se kaj zaplete, skratka, roditi hočejo tako, kot so ženske nekdaj rodile. Toda pozabljajo, da je nekdaj umrlo veliko novorojenčkov, pa tudi mater.
Zdravniki so že zabeležili primer, ko je zaradi želje matere, da ji porodnih popadkov umetno ne pospešijd, umrl otrok. Zdaj zahtevajo, da jim z zakonom omogočijo posredovati željam mater navkljub. V Veliki Britaniji imajo nanneč nosečnice pravico. da same izberejo položaj, v katerem bodo rodile, to pravico pa zdaj raztegujejo na »naravne porode«.
Ni nova misel, ki povezuje genialnost z boleznijo, kot odstopanje od zdravega posameznika. Vsi sicer ne zatrjujejo tako energično kot znani slikar Dali, da genij nima nič skupnega z običajnim smrtnikom, vendar pa genialnosti le nimajo za vsakdanji pojav. Študija, ki jo je opravila angleška psihologinja Kay* Jamison, je pokazala, da obstoji povezava med boleznijo in genialnostjo, čeprav rezultati njene študije ne kažejo nanjo kot nujnost.
Lani je dokončala enoletno raziskavo v neki oxfordski in londonski bolnišnici, kjer je raziskala 47 pomembnih britanskih Ustvarjalcev. Izbrala je samo take, ki se zelo odlikujejo iz množice umetnikov. Odkrila je, da je bilo med njimi kar 18 takih, ki so imeli težave s svojim počutjem in sojih morali zdraviti v psihiatričnih ustanovah zaradi manične depresivnosti. Se pravi, da je bilo 38 odst. genialnih posameznikov nta-nično-depresivnih.Če bi ta delež primerjali s siceršnjo razširjenostjo te motnje v odraslem prebivalstvu, bi hitro uvideli,daje manična depresija šestkrat bolj pogosta med visoko ustvarjalnimi ljudmi. To pa je že tako velik faktor, daje mogoče sklepati na povezanost med visokimi ustvarjalnimi spodobnostim in bolezenskimi stanji.
Nadaljnje raziskave so potrdile možnost takšnih povezav. Ugotovila je na osnovi pričevanj in dokumentov, da so bili mnogi veliki ustvarjalci najbolj zagnani pri delu v dvotedenskih obdobjih, to pa je ciklus, značilen za manično-depresivne osebnosti. V tem ob-
Smeti v vesolju
Zasmeteni prag vesolja
Ni poln smeti samo naš svet, tudi bližnji vesoljski prostorje postal pravo smetišče, odkar je človek pred skoraj tremi desetletji zakoračil vanj. Na najrazličnejših višinah kroži okoli Zemlje neverjetno pisana množina ostankov nosilnih raket, starih satelitov, delov znanstvene opreme, nekaj kamer, izgubljenih kosov orodja in celo ena rokavica.
Izračunali so, da ta trenutek kroži v bližnjem vesolju okoli 5.000 najrazličnejših predmetov. Nekateri od njih bodo čez čas izgubili višino in zgoreli v gostejšem ozračju, nekateri pa bodo delali zmedo še lep čas. Izgubljeni britanski satelit, ki so ga spravili v vesolje s »črno puščico«, eno od evropskih raket, bo krožil najmanj 140 let. Ves čas mu bo delal družbo izgubljeni ameriški satelit, ki je lani ušel posadki vesoljskega vozila Challenger. Ta satelit bo preživel v vesolju dobrih 300 let. Morda bo celo dočakal čas, ko bodo vozile v vesolje prve smetarske vesoljske ladje in pobirale »staro železje«.
dobju človek doživlja vrhunce in nižine v razpoloženju, v teh silnih razpoloženjskih napetostih pa je ustvarjalen, kar še posebno velja za pesnike.
Jamisonova našteva številne angloameriške ustvarjalce od Handla, Byrona, Poea, VVoolfove do Crana in Lowella in ugotavlja zanje manično depresivnost. Vendar pa odkrito priznava, da za večino velikih ustvarjalcev ta bolezen le ni značilna.
Zanimivo je, da so se nekateri umetniki zavedali te povezave in se niso pustili zdraviti; raje so nosili v prsih pekel in nebo. kot bi se odrekli sadovom ostrih razpoloženjskih nihanj.
MiM (Vir: Time)
Računalniki že slišijo
Bliža se peta generacija
Računalniška tehnologija stopa z velikimi koraki naprej. Danes že nastajajo v raziskovalnih laboratorijih tehnološko raz-vitilrdržav računalniki pete generacije. Ti stroji bodo občevali s človekom ne preko tipkovnic, svetlobnih peres in podobni! pripomočkov, značilnih za sedanje generacije, temveč z govorico. Računalnik bo razumel človeško govorico, ubogal uka/, in tudi odgovarjal na zastavljena vprašanja, opozarjal na napake, pojasnjeval opravljene naloge.
Tako pametnih računalnikov zaenkrat še ni, vendar pa so na tržišču že njihovi predhodniki. V nekaterih japonskih avtomobilih so vgrajeni računalniki, ki < glasom opozarjajo voznika na porabo goriva, na delovanje motorja, na servis, hlajenje in podobm stvari. Izdelovalci prografnsk. računalniške opreme pa so posla na trg že tudi »glasovne kartice ki so namenjene najširšim slojei uporabnikov, saj se z njihen pomočjo lastnik osebnega rači nalnika lahko pogovarja z napravi
Glasovna kartica spreminj i človeški glas v serijo digitalni signalov, ki jih program uredi vzorec ukazov, razumljivih računalnik. Osebni računalni! kot je IBM PC, tako razume enobesedne ukaze in dajejo tu odgovore. Tako so računalnike približali tudi invalidnim osebai ki ne morejo uporabljati tipko nic. Namesto tipkovnice slu komplet slušalk in mikrofona.
Išči zatočišče v notranie. miru!	IRANŠA
Če je človek skromen i zadovoljen, potem niti staro ni nadležna; če ni, potem je c dt mladost polna skrbi:
PLATO
MOJE AFRIŠKE POTI
Obilnejša ko je bila žetev, bolj živo je družabno življenje po njej.
Mladi borci se olepšajo s peresi in živobarvnimi krpicami, posujejo se s pepelom in postavijo na čelo procesije, potem krenejo pojoč in pihajoč na rogove na dolgo pot do vasi, kjer bo rokoborba. Na mestu tekmovanja se zbere tudi po več tisoč ljudi. Ko čakajo na začetek manifestacije, topotajo po zemlji, tulijo in z glasovi oponašajo bika. Hrup narašča, dokler ob tem, ko borilce na ramenih ne prineso v ring, ne pride v ekstazo. Sovaščani borca pokleknejo g/ krog, sklonijo glave, se posipavajo s pepelom, nekdo pojoč moli, da bi njihov predstavnik zmagal, ostali ponavljajo za njim. Borcev ta večer ne kličejo več z imeni. Zenske se oglašajo z glasovi, ki gredo skozi ušesa.
Najprej se bore šibkejši. Zmaga, kdor vrže nasrpro-tnika na hrbet. Za fair play skrbe sodniki. Leni Riefenstahl v svoji knjigi piše, da Nubi niso brutalni. Če pride do poškodb, so to le praske ali načete ušesne mečice. Ob takih primerih takoj priskočijo ženske in z lizanjem ran ustavijo krvavitve. Govori se, da nikdar ne pokažejo, da jih kaj boli. Nasprotnika si vsak izbere sam Pred- borbo se rokoborec naredi zelo agresivnega, da bi tako preplašil drugega. Če se izbrani z izzivalcem noče boriti, se brez besed umakne. Slavni rokoborci si tega ne morejo privoščiti. Fantje, ki smatrajo, da so šampionom dorasli, jih izzovejo tako, da pokleknejo prednje in oponašajo z rokami in rameni insekte. Borci se srepo opazujejo, premiki so hitri in zanesljivi, koncentracija narašča, potem eden podre ravnotežje in skoči... Borba traja le nekaj sekund. Množica zatuli. Sovaščani dvignejo zmagovalca na rame in ga,' obsipaje s pepelom, odnesejo iz ringa. V roke dobi ščit in sulico. Bobnanje, trobljenje in tuljenje postane neznosno. Najboljši rokoborec dobi na koncu akacijevo vejo. Nič pokalov, nobenih plaket, nikakršnih.materialnih dobrin, nič denarja. Akacijeva veja je vse.
Akacijevo vejico zmagovalec sežge, pol pepela shrani v rogu na pročelju hiše, ostalo pa da v koral, kjer z njim pred naslednjimi borbami posipavajo mlajše borce. Ta pepel ni le simbol moči, ampak predstavlja tudi intimno bistvo borilčeve zmage, nepredstavljivi, nevidni, boljši del moškega.
Najboljši borci imajo največ možnosti pri vaških lepoticah. Tako se rojevajo odporni otroci. Z rokoborbami se krepi vitalnost posameznikov in plemena. Morda so po njihovi zaslugi Nubi najbolj zdravo in močno pleme črne celine.
Poleg psiholoških in religioznih značilnosti imajo rokoborbe tudi svoj socialni vidik. Doraslemu članu skupnosti nudijo možnost, da določi svoje mesto v plemenu, se čustveno naveže na skupnost, ki ga podpira, in čuti pripadnost temu okolju, za pleme pa pomenijo tudi priložnost, da se zberejQ ljudje iz odmaknjenih krajev, ki so najbolj izpostavljeni kulturnemu odpadu. Tako se utrdijo vezi in razvija enotna kultura.
Strah me postane, ko opazjjem te napete obraze. Kaj, če jih zanese in me prebodejo s sulico? Z dlanjo se dotaknem prijatelja. Pogleda me in obraz se mu zjasni v tako ganljiv človeški nasmeh, da me bojazni takoj minejo. Kaj čuti ta čvrsti korenjak do rokoborb, do.pepela. do naravnihielementov
Ko pomislim na vrednote iz svojega kulturnega sveta, nekaj čutim, vendar se mi zdi, da Nubi čutijo še nekaj več. S takimi čustvi jaz nimam izkušenj. Niso primerljiva z občutki do avta, vikenda, barvne televizije z daljinskim vodenjem in petimi kanali. Ne vem. Ali sem v civilizaciji otopel, so mi občutljivosti zakrnele tako kot sluh, vtd, vonj? Sem pohabljen?
Res me zanima, kakšen bi bil, če bi življenje preživel pri Nubih. Kako bi se počutil v svoji koži? Bolj udobno ali manj?- Nube bojevanje ne samo razveseljuje, ampak jim je tudi sveto. Moč in zdravje sta bcžansH darili, ki jim pomagata preživeti, preživeti pa se mora.
Pred naravnimi zakoni Nubom ni težko skloniti glave Naravne elemente čutijo močno in neposredno;- niso odtujeni od sil, ki krojijo stvarnost. Dež,-suša, rast, dihanje zemlje so jim blizu. Čutijo svojo veliko odvisnost, navezanost, harmonično povezanost z vsem, kar je. Ker stalno čutijo svojo majhnost v primerjavi z mogočnimi silami, so skromni in globoko verni. Njihova duševnost ni do take mere obremenjena z egom. kot naša. Zanimivo je, kot pišejo etnologi, ki so proučevali duševni svet preprostih ljudstev, da v neciviliziranih krajih najdemo zdrave osebnosti, ki skoraj ne poznajo prenapetosti, frustriranosti, neuravnovešenosti, ulkusov, srčnih težav. Vse, kar je v zvezi z motnjami vegetativnega živčevja, jih zanemarljivo malo muči.
Zahodnjaška inačica delitve dela zahteva poleg vseh racionalnih rešitev tudi svoj daVek. Nubi so telesno okupirani, mentalno pa svobodni. Naš razviti svet pa obratno.. Kup živčnih zahtev ob vsem tem telesnem udobju.
Nubski religiozni svet je težko razumeti. Ko je kdo umrl, so pokazali v nebo in rekli, da je šel gor. Če bi hotel razpravljati o njihovih zlih in dobrih duhovih, bi moral dobro poznati njihov jezik. Z njimi bi moral živeti zelo dolgo, preden bi začutil, kaj se skriva za njihovimi verskimi izkušnjami. Duhovi so zanje prispodobe za lažje in otipljivejše predstavljanje tistega, kar se čuti, dotakniti se pa ne da.
Ko opazujem njihove obraze, ki sledijo prastarim ceremonijam, najsibo blagoslavljanje letine, obvarovanje nosečnic ali rokoborbe, čutim smrtno resno zbranost in zatopljenost. Otroci, možje, žene, stari ljudje, vsi so v takšnih trenutkih v nekakšnem transu, opiti z meni neznanim zanosom. Vsi $o skoncentrirani na isto. Za neko skupno veliko stvar gre. Kako drugačen je tak prizor od naših malovaških in malomeščanskih cerkvenih ali političnih prireditev!
Nubski svečeniki so nadvse spoštovani.
S podražitvami se da služiti
Neverjetno veliko število kršitev ob kontroli popisov pred podražitvijo cigaret, moke in sladkorja — Na Mirni skritih 400 kg sladkorja
dežurti	i/ •
pomito,	m
NOVO MESTO, ČRNOMELJ,TREBNJE, METLIKA — Čejesoditi po tem, kar so pred nekaj dnevi med kontrolo popisa ob podražitvah cigaret, moke in sladkorja ugotovili dolenjski tržni inšpektorji, so dandanes v trgovinah zares še neslutene možnosti za kar donosen postranski zaslužek trgovcev. Tržnim inšpektorjem je bilo namreč ob omenjeni podražitvi z depešo naročeno, naj pred pričetkom veljave novih cen organizirajo popise zalog moke in sladkorja po vseh dolenjskih prodajalnah, poleg tega pa so morali preveriti tudi točnost popisa zalog cigaret. O tem so seveda takoj obvestili pristojne v za prodajo teh artiklov določenin delovnih organizacijah, sami pa se takoj naslednje jutro (vse to je trajalo od 1. do 6. oktobra) podali v kontrolo po trgovinah.
Napak in pomanjkljivosti, namernih in nenamernih, je bilo ogromno, vse pa imajo nekaj skupnih imenovalcev: da delovne organizacije trgovin o popisu ne obvestijo pravočasno.
ODŠEL PRAZNIH ROK — 19. oktobra je neznanec vlomil v shrambo Darka Potočarja iz Gorenje Straže, vendar je začuda odšel praznih rok. Le kaj je iskal?
ŠE EN VLOM V PRAZNO — Prav tako praznih rok pa je odšel iz shrambe stanovanjskega bloka v Gorenji Straži neznanec, kije vlamljal v noči na 20. oktober. Izbiro je imel pestro, vendar so stvari ostale nedotaknjene. Dejanja je osumljen Matjaž K., ki bo vse to verjetno pojasnil šele sodnikom.
ODNESEL BONE — Neznan storilec je v noči na 13. oktober vlomil v osebni avto Ljubljančana Antona Crtaliča in iz njega vzel za 120 litrov bencinskih bonov. Samo zaradi vloma je za 2 tisočaka škode.
IZTOČIL GORIVO — Nekdo je v noči na 19. oktober vlomil v osebni avto Jake Stuparja iz Dolenjega vrha in iztočil 10 litrov goriva. Tatu še
iščejo.
MORALA BO PEŠAČITI — Andreja Prus iz Gotne vasi je 21. oktobra ostala brez športnega kolesa. Kdo ji je priskrbel dodatno rekreacijo, miličniki še raziskujejo.
ODNESEL MOTORNO ŽAGO — Med 2. in 15. oktobrom je neznanec odnesel iz gospodarskega poslopja Jožeta Rozmana na Rdečem kalu motorno žago, vredno preko 30 tisočakov. Novega lastnika žage miličniki še iščejo.
OB ŠPORTNO KOLO — Neznan storilec je v noči na 13. oktober Zden-ku Tomašiču iz Dolenjskih Toplic ukradel športno kolo in ga tako oškodoval za najmanj 7.000 din.
ORODJE IZGINILO —15. oktobra je Mirko Bregar iz Zavinka parkiral tovornjak, last »Gorjancev«, na parkirišču ob bencinski črpalki na Otočcu. Vozilo je čez noč obiskal tat, vlomil v kaseto za orodje in iz nje i nesel 1') raznih ključev in nekaj ir zervnih delov. »Gorjanci« so s tatvino oškodovani za orkog 50.000din. Predrzneža miličniki iščejo s polno paro.
Po dolenjski deželi
• Dva znamenita novomeška prijatelja dobre vinske kapljice sta se pred nekaj dnevi udeležila trgatve v Beli krajini. V zahvalo za izkazani trud pri obiranju grozdja sta prejela nadvse dragoceno darilo, s pristnim belokranjcem napolnjen 60-litrski sod. Previdno, da ne bi izgubila kakšnega centilitra tekoče vsebine, sta sodček pripeljala do Jugorja, tam pa je za njim po krajšem postanku izginijg sleherna sled. Ogorčenje obeh nesojenih lastnikov sodčka nad tem vandalizmom je neizmerno, zato naprošata vse morebitne očividce kraje, da se za nagrado čimprej oglasijo v bifeju na Ragovski ulici in postrežejo s svežimi podatki.
• Podobno veliko smole je imel prejšnji teden tudi Ljubljančan Janez V., ki je zaman iskal svoj čoln, parkiran na Kolpi ob vikendu pri cesti med Zemljem in Podzemljem. Edini očividci kraje so ribe.
• Nekdo je v noči na 17. oktober vlomil v slaščičarno Triglav na Cesti komandanta Staneta v Novem mestu. Bolj kot razstavljene slaščice ga je zamikal radiokasetofon. So pa v Novem mestu tudi taki, ki bi se ob takšni izbiri zanesljivo odločili za povsem nasprotno pot.
• Najtežje delo miličnikom je prejšnji teden naložil tisti, kdor je iz Dolenjskih Toplic speljal nemškega ovčarja. Ni namreč povsem jasno, ali je šlo za dvonožnega ali morebiti celo štirinožnega storilca.
da so popisi opravljeni z zamudo in pomanjkljivo, nekaj pa je bilo celo potvorjenih.
V Mercatorjem tozdu Rožnik v Gradcu ob kontroli popis še sploh ni bil narejen, medtem ko je bil v prodajalni KZ Metlika popis opravljen, vendar zapisnika preprosto ni bilo. Tudi v prodajalni KZ Črnomelj v Dragatušu popis ob kontroli ni bil narejen, pač pa v Dolenjkinih trgovinah v Semiču in Kanižarici tovrstnih nepravilnosti ni bilo. Zanimiv primer je bil v trgovini Dolenjke v Smolenji vasi: opravljeni popis zalog je pokazal, da sladkorja v trgovini ni, vendar so inšpektorji med kontrolo odkrili, da ga vendarle prodajajo, saj so ga do takrat kupcem oddali že 57 kilogramov. Čigava bo razlika v ceni? Podobno je bilo v Mercatorjevi prodajalni na Otočcu, kjer je zapisnik popisa pokazal, da je zalog sladkorja za vsega 150 kilogramov, inšpektorji pa so ga odkrili 30 kilogramov več. Takšne ugotovitve so se potem ponavljale kot za stavo. Mercatorjeva novomeška prodajalna Pri vodnjaku je imela še en dan po popisu na zalogi več sladkorja, kot je bilo označenega v zapisniku popisa, razlika je bila kar 100 kilogramov. Tudi kontrola popisa cigaret v tej trgovini je pokazala, da so jih popisali veliko manj, kot sojih imeli na zalogi. Česa podobnega v Mercatorjevi prečenski prodajalni ni bilo moč ugotoviti iz preprostega razloga, ker popisa še drugi dan po pričetku veljave novnih cen ni bilo. V bršljinskem Domu, kije last novomeške KZ Krka, so bile zaloge cigaret veliko večje od popisa-- nih, nekaterih pa sploh niso vnesli v zapisnik.
Do najbolj zanimivega primera pa je prišlo v Dolenjkini prodajalni Grič na Mirni. Poslovodja je hotel ob popisu skrili kar 400.kilogramov sladkorja. Sam je povedal, da ga je hotel po stari ceni oddati znancem in osnovni šoli; poleg tega je ob prihodu inšpektorjev zmečkal popisni list in ga hotel uničiti, kar pa budnim očem v kontroli ni ušlo.
Verjetno bi lahko s podobnim naštevanjem nadaljevali v nedogled.
Dva tisoč kaznovanih voznikov
Navzlic manjšemu prometu ni varnost na novomeških cestah prav nič boljša — Nemoč sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu
NOVO MESTO — Čeprav puške nikakor ne gre vreči v koruzo, je malodušje ob nemoči in neupoštevanju navodil in priporočil novomeškega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu povsem razumljivo. Kajti kot je pokazala zadnja seja sveta prejšnji teden, so bili vsi apeli o izboljšanju prometne ureditve v .Novem njestu, predvsem pa o boljšem vzdrževanju cestnih površin, kot' bob ob steno.
Šc naprej se marsikje bohotijo polomljeni prometni znaki, najti je moč celo nepravilno prometno signalizacijo, ki v posebej hude škripce srapvlja inštruktorje bodočih voznikov, nepokošena trava in previsoke žive meje zakrivajo preglednost cest, da ne naštevamo vsega. Toda ker pač svet proti tovrstnim kršiteljem upravno ne more ukrepati, ti pa se na priporočila očitno požvižgajo, jesvet sprejel med drugim tudi sklep, da o vsem tem obvesti novoimenovanega inšpektorja za javne ceste pri novome-ški U1S, ki naj potem v teh primerih ustrezno ukrepa.
GORELA LESENA BARAKA
DOl.FjNJSKE TOPLICE — 16. oktobra okoli 22. ure je prišlo na leseni baraki Janeza Šenice s Sel pri Dolenjskih Toplicah do požara. Možakarje imel v baraki štedilnik, ki ga je zakuril. Razgreta dimna cev, speljana skozi lesena vrata, pa je zakrivila ogenj, ki je zažgal vso opremo in del orodja. Škodo so ocenili na 300.000 din.
FARADI PREHITRE VOŽNJE TRČIL V KOLESARJA
DOL. GRADIŠČE — Novome-šean Marko Gomišček seje 16. oktobra zvečer peljal z osebnim avtom iz Dolenjskih Toplic proti^Straži. V Dolenjem Gradišču je v nepreglednem evem ovinku dohitel kolesarja Ne-leljka Jevška iz Novega mesta in trčil zanj. Jevšek se je ob nezgodi teže elesno poškodoval in so ga prepeljali , novomeško bolnišnico.
In ne bomo se dosti zmotili, če tudi takšnemu stanju na naših cestah pripišemo svoj delež ob devetmesečni statistiki števila prometnih nezgod na novomeškem območju. Vseh nesreč je bilo namreč kar 90 (magistralna cesta med Ljubljano in Zagrebom v tem številu ni zajeta), štirikrat pa je v njih ugasnilo tudi človeško življenje. Če pa k tem štirim žrtvam prištejemo še 111
Štipendiranje je ustavno
Ustavno sodišče SRS zavrnilo očitek, da so v 'družbenem dogovoru o štipendijski politiki v SRS znaki neustavnosti
LJUBLJANA — Zanimiva je pobuda, ki jo je pred nekaj dnevi sprejelo ustavno sodišče Slovenije: da ima namreč družbeni dogovor o štipendijski politiki v Sloveniji znake neustavnosti in nezakonitosti. Po mnenju predloga namreč omenjeni dogovor ne omogoča zaposlitve glede .na sposobnost kandidatov, pač pa je odločilen socialni status, s čimer po mnenju pobudnika postopka kršimo ustavne pravice o enakosti državljanov.
Po navedbah spornih kriterijev za dodeljevanja štipendij naj bi imeli prednost prosilci z nižjim dohodkom na družinskega člana, ob enakem socialnoekonomskem položaju pa prednost otroci iz delavskih in kmečkih družin. Po mnenju predlagatelja postopka ima kadrovska štipendija dvojni namen: da zagotovi štipendistu pomoč pri reševanju gmotnih problemov in da mu-po sporazumu med njim in delovno organizacijo zagotovi delovno mesto. Prav zaradi slednjega postavlja predlagatelj pod vprašaj stališče, po katerem je nekomu zaradi socialnega stanja onemogočeno preko kadrovske štipendije priti do sporazuma o zaposlitvi v nekaterih poklicih.
Ustavno sodišče je po pregledu zbrane dokumentacije odločilo, da za začetek postopka ni iiobene podlage. Ustava SRS nanireč med drugim določa tudi to, da se s štipendiranjem izenačujejo materialne možnoosti za uresničevanje pravice do izobraževanja. Občani imajo namreč pravico, da pod enakimi, z zakonom določenimi pogoji pridobivajo znanje in strokovno izobrazbo na vseh stopnjah izobraževanja, v vseh vrsta h šol ter v drugih vzgojno-izobraževalnih organizacijah. Družbeni dogovor o štipendijski politiki pa teh ustavnih določil prav v ničemer ne krši.
zato poglejmo še dva primera. V prodajalni trebanjske KZ v Šentlovrencu je popis naredila trgovka sama brez nadzorstva komisije, pri tem pa se še en teden po veljavi novih cen zaloge niso ujemale z uradnimi številkami. Če ne upoštevamo, koliko cigaret je .bilo v tem času že prodanih, je bilo samo pri Dravi razlike za 200 zavojev. Tudi v poslovalnici KZ Krka —TZO Žužemberk so bile še nekaj dni po veljavi novih cen zaloge popisane le na listku papirja, poleg tega so imeli še nepravilno oblikovane maloprodajne cene.
Vse naštete nepravilnosti potegnejo za seboj kazensko odgovornost. Večje zaloge od popisanih pomenijo, da lahko trgovec prikrito blago prodaja naprej po višji ceni, razliko pa spravi v žep, da ne naštevamo naprej vseh mogočih načinov okoriščanja. Temeljnemu javnemu tožileu boomenjena akcija inšpektorjev vsekakor prinesla veliko dela, čeprav so se inšpektorji odločili, da bodo prijavljali le večje kršitve, medtem ko bodo o manjših nepravilnostih obvestili organe samoupravne delavske kontrole po podjetjih. Seveda pa tako veliko število kršitev nujno terja širšo akcijo, ne le inšpektorjev, pač pa predvsem pristojnih služb in organov v trgovskih delovnih organizacijah. Če se seveda za takšno akcijo sploh zainteresirani!?
BOJAN BUDJA
Le cestnina rešuje AMZS
V Sloveniji edini nimamo sistemsko urejenega financiranja službe »Pomoč-informacije«
Čeprav je bila AMZ Slovenije leta 1959 prva v Jugoslaviji, ki je ustanovila službo »Pomoč—informa-cijc", je danes v primerjaviz ostalimi republikami v daleč najslabšem materialnem položaju. To še posebej preseneča, ker gre za javno službo, katere delo in pristojnosti so zastavljene izredno široko, da o njenem pomenu ne govorimo posebej.
Slovenska AMZ trna danes organizirano službo pomoči in informacij v devetih tehničnih bazah, ki zaposlujejo 55 delavcev in razpolagajo s 40 vozili, kar pa jeza potrebe slovenskih cest, gostega tranzitnega prometa, še posebej pa ob turističnih konicah občutno premalo. Le tri tehnične baze v 'Sloveniji danes obratujejo noč in dan. neprekinjeno delovanje pa bi bilo nujno uvesti vsai še v treh. med njimi je tudi tehnična baza na Otočcu. Z današnjimi zmogljivostmi pa je to skoroda nemogoče, za primer navedimo le, da so oprema in vozila te službe že kar 70-odstotno iztrošena.
Za kolikor toliko normalno delo bi AMZ Slovenije letos potrebovala blizu 80 milijonov dinarjev, vendar ji lastni prihodki od članarine, storitev in AMZ/ zagotavljajo le dobro polovico te vsote. Po zakonu o cestah naj bi manjkajoča sredstva prispevala Skupnost za ceste SRS. vendar je njen mošnjiček za kaj takega očitno preskromen. Slovenci smo torej edini, ki sofinanciranja tako pomembne službe nimamo urejeno sistemsko, saj se v vseh ostalih republikah in obeh avtonomnih pokrajinah denar v te namene zagotavlja iz sredstev cestnih taks. Slej ko prej bo kaj takega potrebno uvesti tudi pri nas. saj je to v času vsesplošnega zategovanja pasu edina sprejemljiva rešitev, ne nazadnje pa takšen način financiranja določa tudi Zakon o cestah Slovenije. Po nekaterih izračunih bi biloi v prihodnjem letu potrebno za delo ilf razvoj te službe1 zagotoviti 4 odstotke sredstev, zbranih od cestnih taks.	B.	B.
SPOSOJENO TRNJE
• Seveda smrdi, če se menjavajo generacije, duh pa ostane isti.
(Iz Mladine)
Na tuj račun do hiše?
Kdo je v noči na 16. oktober kradel po nedograjenih stanovanjskih hišah — Pet oškodovancev
poškodovanih in 6 mrtvih ten 48 poškodovanih z dolenjske magistralke, potem o kakšnem izboljšanju prometne varnosti navzlic precej redkejšemu prometu ne moremo govoriti. Se posebej ne, če vemp, daje bilo v teh devetih mesecih na novomeškem območju mandatno kaznovanih kar 1.669 voznikov, daje bilo izdanih 260 plačilnih nalogov in da je bilo sodniku za prekrške poslanih 780 predlogov za uvedbo postopka.
Ne le svet za preventivo, ob teh podatkih bi se morali zamisliti še mnogi drugi!
B.	B.
MIRNA PEČ — Noč na 16. oktober je nekaterim lastnikom novozgrajenih stanovanjskih hiš v Novem mestu in okolici povzročila kup nevšečnosti. Obiskal jih je namreč zaenkrat še neznan tat, ki sije s tatvinami nabral raznega materiala, s katerim lahko mirno prične graditi svojo hišo.
Poglejmo dogajanje nekoliko bolj podrobno. Alojz Kramar iz Mirne peči je bil tisto noč ob kai 10 vratnih kril in 150 metrov električnega kabla.
CIKCAK PO KOČEVSKI
TRČENE ČEBELE — Avtobus, ki ga je vozil J. G., je 21. oktobra ob 15.30 trčil med prehitevanjem na cesti Stara cerkev—Mrtvice v traktorsko prikolico! Panji so se raztresli in razbili. Škode je za okoli 300.000 din. Popi-kan ni bil nihče.
PLIN NA PLIN — Pred Kolodvorsko restavracijo v Kočevju sta pred kratkim trčila osebna avtomobila. Poškodovan je bil sopotnik. S. R. je vozil prehitro in zapeljal na napačni pas. Odvzeli so mu kri. Ugotavljali bodo, ali ni preveč pritiskal na plin zato, ker je bil »pod gasom.«
ZGREŠI L CESTO — I. A. iz Dolge vasi pri Kočevju je vozil 19. oktobra že blizu polnoči pod vplivom alkohola po Trati. Zgrešil je cesto in zapeljal na dvorišče, kjer je trčil v parkirani avto Jožeta Kobeta. Škode je okoli 80.000 din. Ob uri strahov je bolje biti v postelji.
PRETIRAVA S KULTURNIM ■ IZOBRAŽEVANJEM — Alenka Vidmar s Trga zbora odposlancev 1 v Kočevju je 18. oktobra okoli 19.30 potožila miličnikom, da ji je med selitvijo zmanjkalo 24 knjig, vrednih
10.000	din. Miličnik jih je hitro zasegel pri navdušenem bralcu N. P., ki se rad kulturno izobražuje, pri tem pa včasih tudi nekoliko pretirava.
ŠKODE ZA 300 TISOČAKOV
ŠENTJERNEJ — 18. oktobra okoli 20. ure je prišlo do požara na gospodarskem poslopju Alojza Goloba iz Vrbovc pri Šentjerneju. Kot vse kaže, je lastnikova snaha v prostoru, kjer so bili shranjeni poljski pridelki, zakurila kotel, dimna cev pa je bila speljana skozi strop in podstrešje. Zaradi pregretja se je vnelo seno, požar pa seje razširil na celotno podstrešje. Resda so ogenj pogasili gasilci iz Šentjerneja, Novega mesta in okoliških vasi, vendar je povzročena škoda ocenjenjt kar na 300.000 din.
PREHITRO JE VOZIL
SP. LAKNICE — Bojan Dremelj iz Velikega Mraševega seje 20. oktobra peljal z.osebnim avtom iz Zbur proti Mokronogu. Vse kaže, daje vozil prehitro, saj ga je v ostrih ovinkih pri Spodnjih Lakencah zaneslo izven vozišča, kjer se je avto prevrnil. Ob nezgodi se je laže poškodovala sopotnica Jožefa Dremelj, odpelajii sojo v novomeško bolnišnico. Materialne škode je za 80.000 din.
•medtem ko je Ljubljančan Janez Železnik pogrešil 8 vreč apna. Seveda je za novogradnjo potrebno še precej več, zato je storilec obiskal še hišo Milene Verbič v Novem mestu in iz nje odnesel pipo s tušem, še neugotovljeno količino električnega materiala, vratno krilo in celo dve lopati. Neznanec, ki ga uslužbenci novomeške UNZ pridno iščejo, je v nadaljevanju svojega nočnega pohoda odnesel Marjani Hrastar iz Lukovka kar 12oken, četvero vrat in poltretjo tono cementa. Vse to pa, kot kaže. še zmeraj ni bilo dovolj. Ljubljančan Jože Ajdič je isto' noč »izgubil« nadaljnjih 11 enokrilnih vrat, 50 metrov električnega kabla, 37 kvadratnih metrov lamelnega parketa in nekaj odtočnih cevi.
Kdor ima doslej kaj izkušenj pri gradnji hiše, bi bil s takšnim začetnim kapitalom zanesljivo več kot zadovoljen.
B.	B.
MIMO RDEČE LUČI V KRIŽIŠČE
NOVO MESTO — Alenka Kastelic iz Novega mesta se je 20. oktobra peljala na kolesu-iz Gotne vasi proti križišču v Gotni vasi. Tam je očitno spregledala rdečo luč na semaforu in zapeljala v križišče. Tam je trčila v avtomobil Novomeščana Braneta Ra-lijana, ki je sicer skušal nesrečo na vse načine preprečiti, vendar je kolesarko navzlic temu zadel. Kastelčeva seje v nezgodi poškodovala in so jo prepeljali v novomeško' bolnišnico. Materialne škode je bilo za 30.000 din.
Z AVTOM ZADEL KOLESARJA
BISTRICA — Franc Čeh iz Malega Cirnika se je 16. oktobra peljal na kolesu z Bistrice proti Mokronogu. Še na Bistrici je za njim zye!iko hitrostjo pripeljal z osebnim avtom Ciril Bizjak z Rakovnika. Ta je kolesarja zadel v zadnje kolo in zbil po cestišču. Čehove poškodbe so bile tako hude, da jim je na kraju nesreče podlegel. Materialne škode je za 55 tisočakov.
TRČILA V AVTOBUS
DOLNJE MOKRO POLJE — 28-letna Darinka Stritar iz Dolenje Stare vasi seje 16. oktobra peljala z osebnim avtom iz Novega mesta proti Šentjerneju. V Dolenjem Mokrem polju je v levi nepregledni ovinek zapeljala preveč po levi strani cestišča in tako navzlic zaviranju trčila v avtobus, ki ga je nasproti pripeljal 43-letni Karl Krošl iz Šentlenarta. V nesreči se je voznica hudo poškodovala, laže pa še njen 5-letni sin Andrej in 21-Ietna sopotnica Majda Kočevar iz Dobrave. Materialno škodo so ocenili na 220 tisočakov.
NESREČA NA TRAKTORJU
DOLENJVA VAS— 16. oktobra je 62-letni Jože Črnič iz Gribelj peljal traktor iz Dolenje vasi proti Pelševici. Na zaboju lesenega poda na hidravliki traktorja pa je sedel tudi 49-letni Janez Bohte iz Gribelj. Med vožnjo v klanec je Črnič s hidravliko dvignil zaboj in pri tem stisnil Bohteta pod spodnjo prečko kabine. Ob nezgodi se je Bohte teže poškodoval, saj mu je zlomilo vratno vretence in kolk, zaradi česar so ga prepeljali v novomeške bolnišnico.
ODNESEL DVE MOTORNI ŽAGI
B1RČNA VAS —• V noči na 18. oktober je nekdo iz priročnega skladišča v Birčni vasi odnesel dve motorni žagi. Lastnik, novomeško goždno gospodarstvo je oškodovan za 100 tisočakov! Storilca še iščejo.
Kraje jestvin prejšnji teden že pojasnjene
E. B., B. B. in M. B~ osumljeni več vlomov
ŽUŽEMBERK — Nekaj zadnjih kraj kokoši, vina in nekaterih jestvin, je, kot kaže, pojasnjenih. Uslužbenci novomeške UNZ so namreč prijeli 30—letnega Edvarda Brajdiča, B. B. in M. B. iz Žužemberka, ki so utemeljeno osumljeni, da so 14. oktobra zagrešili več tatvin.
V tej noči je namreč Jožefa Papež iz Klečeta pogrešila tri kokoši, s čimer je bila oškodovana za 2.500 din, Franc Turk iz iste vasi je bil tisto noč ob najmanj tri steklenice žganja, medtem ko je Jožefa Zaletel storilcem »priskrbela« nekaj kruha. No, na srečo so miličniki sled za storilci hitro našli in tako je zoper vse tri že romala ovadba k temeljnemu javnemu tožilcu.
MJitk
IZSILIL JE PREDNOST — 18. oktobra se je Miro Milič iz Kočevja peljal z osebnim avtom iz Ručetne vasi proti Semiču, v križišču na Trati pa mu je pot zaprl Ivan Goričan iz Srednje vasi, ki se je pripeljal na triciklu. Ob nezgodi seje tricikel prevrnil, sopotnica v njem, Regina Goričan, pa se je ob tem poškodovala in so jo prepeljali v novomeško bolnišnico.
NA PREHODU ZBIL PEŠCA — Nepazljivost je bila kriva, da je 87. oktSbra 40-letni Vladimir Godec iz. Male doline pri Brežicah na prehodu za pešce v Novem mestu zbil pešca Damjana Kondiš-Atanaskoviča, ki se je obtem poškodoval in so ga odpeljali v novomeško bolnišnico.
Z MOTORJEM PO LEVI — 32-letni Pero Stojak iz Smoienje vasi seje
19. oktobra peljal na kolesu z motorjem proti Malemu Slatniku, kjer pa je zaradi vožnje po levi strani ceste trčil v avto Marjana Badovinca iz Brezovega loga. Stojaka so zaradi poškodb prepeljali v novomeško bolnišnico.
PREHITRO ČEZ AVTOBUSNO POSTAJALIŠČE — 19-letni Srečko llar se je 15. oktobra peljal z osebnim avtom čez avtobusno postajališče na novomeškem Novem trgu. Zaradi prevelike hitrosti je s prednjim delom vozila zadel 15-lctno nešakinjo Brigito Novak iz Novega mesta, ki je ob trčenju padla na pokrov motorja in nato na cesto. Novakova se je pri tem poškodovala in so jo prepeljali v novomeško bolnišnico. Škode na pločevini je bilo za tisočaka.
;«4 "i ^4 '"i
>■«. -
43 tf
odbojka
II. ZVEZNA ODBOJKARSKA LIGA — zahod, 2. KOLO: PIONIR—MEŽICA 3:1 (9, II, -11. II)
PIONIR: Vernig, Babnik, Primc. Brulec, Kosmina, Gregurek, Skr-be, Smrke, Graberski. Petkovič, Pečar, Berger.
LESTVICA: L do 4. mesto: Me-talac, Novi Zagreb, Bled in Pionir po 4 točke itd.
V 3. kolu potujejo Novomešča-ni k ravenskemu Fužinarju
SOL, ženske, 2. KOLO: KOČEVJE — PARTIZAN TABOR 2:3 (-5t 11, -1, 10, -6)
KOČEVJE: Ahac, Dimitrov, Drobnič, Gornik. Kiepac, Klun, Kočevar, Levstik, Piškur, Turk, Uran.
LESTVICA: 1. Rogoza 4, 4. Kočevje 2 točki.
V naslednjem kolu bodo Ko-čevke gostovale v Mežici.
rokomet
II. ZRL, ženske, SEVER, 4. KOLO: DINAMO — NOVO MESTO 32:20(15:12)
NOVO MESTO: Jerman, Pelko, Simončič 1, T. Zupančič 1. E. Zupančič, Sitar, Jakše 4, Kramar 3, Kastelic, Mršnik 11, Udovč.
LESTVICA: L Dinamo 7, 12. (zadnje) Novo mesto 0 točk.
V 5. kolu igrajo Novomeščanke doma z Minelom.
SRL, moški, 7. KOLO: INLES — JEKLOTEHNA IZOLA 26:22 (15:12)
INLES: Gelze, Lesar, Sile 4, J. Ilc 6, Lukič 3, T. Ilc. Tanko 2, Mate 7, Fajdiga 4, Parezanovič.
DVZ PONIKVE — MOKLRt 13:13 (6:10)
DVZ Ponikve: Jambrovič, Bambič, Fink, M. Strnad 1, D. Strnad
2, Drab 4, Vrbinc 1, Vujinovič. Doblekar 5, Pugeli, Pavlič.
KRŠKO — ORMOŽ 31:21 (18:11]
KRŠKO: Kastelic,-Junkar, Božič
3, Starc 12, Šerbec 5, Iskra_3, Rakar 2, Avguštin 2, Pereč, Štiglic, Kekič 4.
SRL, ženske. 7. KOLO: RUDAR — ITAS KOČEVJE 21:29 (11:14)	.
ITAS: Štefanišin, Klarič 2, Abramovič, S. Jerič 8. M. Jerič 10, Oražem 3, Saftič, Zalar 2, Bejtovič
4,
ISKRA — BRANIK 20:23 (9:13)
ISKRA ŠENTJERNEJ: Bolte, Gorenc 3, Dolar 9, Kovačič, Simončič, Turk 4, Rangus, Vide 3, Kotar 1, Kos.
LESTVICA: 1. Burja in Jeklo-tehna po 13, 6. Iskra 7, 10. ltas Kočevje 4.
Pari naslednjega kola, MOŠKI: Šoštanj — Krškot DVZ Ponikve — Inles itd., ŽENSKE: ltas Kočevje — Fužinar, Deloza Polana — Iskra itd.
nogomet
SNL, 9. KOLO: BREŽICE — IZOLA 1:0 (1:0)
^BREŽICE: Rožman, Lazanski (Hode), Krajnc, Predanič, M. Mi-rkac, Severovič (Komar), Povh, Brdik, Soban. Barbič, M. Mirkac.
Strelec: Severovič v 19. minuti.
LESTVICA: 1. Koper 14 točk, 8. BREŽICE 9 točk.
V 10. kolu igrajo Brežičani kot gostje z mariborskim Kovinarjem.
.	1	■	m	1
PROTI MEŽICI ŽE DRUGA ZMAGA — Odbojkarji novomeškega Pionirja so v prvi tekmi II. zvezne lige v domači športni dvorani razveselili kakih 300 gledalcev. Dobra igra je vsekakor spodbudna pred sobotnim slovenskim derbijem na Ravnah, kjer pa vsaj na papirju Novo-meščani nimajo kakšnih možnosti za morebitno presenečenje proti Fužinarju. (Foto: B. Budja)
Tretje mesto na 20. pokalu Jugoslavije
ZAGREB — Na tukajšnjem letališču Lučko je bilo pred' nekaj dnevi tekmovanje modelarjev za 20. pokal republike, na katerem je nastopilo prek sto tekmovalcev iz sedmih držav, med njimi tudi vsi najboljši iz Jugoslavije. V tako močni konkurenci so se izredno odrezali novomeški modelarji, ki so v skupnem seštevku zasedli odlično 3. mesto.
Najmočnejša je bila konkurenca v kategoriji F 1—A, kjer je Damjan Žulič zasedel )3. mesto, Darko Bauer je bil 21, Borut Žulič pa 49. Navzlic navidezno skromnim uvrstitvam so ti rezultati Zadostovali novomeški vrsti za ekipno 7. mesto. Še več uspeha pa so imeli predstavniki v kategoriji F 1—B. Martin Brudar je zasedel 10. mesto, Dragan Stankovič je bil 26.. Božo Grešak pa 29. V ekipnem^seštev-ku so bili Novomeščani četrti. Poglejmo še uvrstitve v kategoriji F 1—C: Janez. Grošelj je zasedel 11. mesto, Slavko Može 21., ekipno pa so bili Novomeščani 4.
V skupnerp seštevku najbolje uvrščenih posameznikov po kategorijah so Novomeščani Bauer, Brudar in Grošel zasedli 3. mesto za AK Visoko in Budimpešto, prav tako 3. mesto pa jim je pripadlo v skupnem seštevku. Omenimo le v ilustracijo tega uspeha, daje bila v ekipni razvrstitvi uvrščenih kar 33 moštev.
ELAN — DOMŽALE 0:0
NOVO MESTO — Kakih 150 gledalcev je razočaranih zapustilo stadion bratstva in enotnosti v Novem mestu, saj so od derbija 9. kola v 11. slovenski ligi pričakovali veliko več. Novomeščani so igrali nepovezano in slabo.
«Nigp§f m
lili
H H H! I
P II Mil!
Dvakrat Bela krajina
Odigrana štiri kola v mladinski in članski dolenjski nogometni ligi
NOVO MESTO — Prvenstvo v mladinski in članski dolenjski nogometni ligi teče brez večjih presenečenj. Po pričakovanju je v obeh konkurencah na čelu Bela krajina, ki tako potrjuje napovedi, da se bo vrnila v II. slovensko nogometno ligo.
Poglejmo najprej rezultate mladincev, I. kolo: Elan B — Kočevje u:10, Ribnica — Elan A 3:3, Partizan (M) — Livar preloženo. Bela krajina
DERBI NOGOMETAŠEM RIBNICE
RIBNICA — V derbiju 7. kola ljubljanske A nogometne lige so v nedeljo nogometaši Ribnice premagali ekipo Livarja iz Ivančne gorice z 2:1 (1:1). Strelca za Ribničane sta bila Petkovški in J. Nosan. Po tem kolu so Ribničani z 9 točkami na 2. mestu.
— Partizan (S) 3:0; II. kolo: Kočevje
— Partizan (S) preloženo. Livar — Bela krajina 3:4, Partizan (M) — Elan A 6:9, Elan B — Ribnica 0:5; III. kolo: Ribnica — Kočevje 7:1, Partizan (M)
— Elan B 2:0, Elan A — Bela krajina 1:3, Partizan (S) —1 Livar 5:0; IV. kolo: Kočevje — Livar 2:5, Elan A — Partizan (S) 0:8, Bela krajina — Elan B 7:1 in Ribnica — Partizan (M) 1:2.
Vrstni red: Bela krajina 8 točk, Ribnica 5, Partizan Straža in Partizan Mirna po 4 itd.
Člani, 1. kolo: Bela krajina — Griblje 3:1, Partizan Vejer — Šentjernej 3:4; II. kolo: Šentjernej — Bela krajina 2:3, Griblje — Partizan Vejer 6:1, III. kolo: Bela krajina — Partizan "Vejer preloženo, Šentjernej — Griblje 4:1; IV. kolo: Griblje — Bela krajina 0:6, Šentjernej — Partizan Vejer 5:1.
Lestvica: Bela krajina in Šentjernej po 6 točk, Griblje 2, Partizan Vejer 0.
NOVOLES — SMELT OLIMPIJA 98:100 (50:47)
NOVO MESTO —Kakšnih 300 gledalcev je bilo v ponedeljek navdušenih nad igro, ki sta jo v prijateljskem srečanju prikazali vrsti domačega Novolesa in ljubljanske Smelt Olimpije. Po prikazani igri bi si domačini, ki zaključujejo priprave na start v I. republiški ligi, zaslužili zmago, saj so bili vseskozi boljši nasprotnik, prvoligaše je poraza rešil šele reprezentant Vilfan z učinkovito igro v zadnjih minutah, Seveda je takšna igra Novomeščanov pred pričetkom prvenstva v SKL za veliko spodbudo.
Po dveh kolih na vrhu
Odličen start odbojkarjev Pionirja v II. zvezni ligi soboto slovenski derbi na ravnah
DONIT —INLES' 23:28 (13:14)
SODRAŽICA — V 6. kolu II. republiške rokometne lige je sodraški Donit, vodilna ekipa v ligi, doma nepričakovano izgubil z Inlesom s 23:28. Pri domačih sta bila najboljša. C. ,-Andoljšek s 6 in T. Andoljšek s 4 zadetki, pri Inlesu pa jih je Tanko dal 10, Mohar pa 8.
Enakovredne le v prvem polčasu
Nov poraz je novomeške rokometašice še utrdil na zadnjem mestu II. ZRL — Inles in Šoštanj v boju za vrh v SRL — Druga zmaga Kočevk
Rokometašice Novega mesta so tudi v četrto ostale praznih rok. Kot je bilo pričakovati, so srečanje 4. kola II. zvezne lige v Pančevu prepričljivo izgubile. To pa ni nič čudnega, saj je ekipa Dinama ta čas prva na lestvici, medtem ko so rokometašice Novega mesta povsem na dnu brez osvojene točke.
Da pa Novomeščanke vendarle znajo igrati'dobro, so dokazale v prvem polčasu sobotnega srečanja, ko so, čeprav utrujene od dolge in naporne poti, vseskozi držale korak 7. domačinkami, ki so jim šele v zadnjih minutah ušle za tri zadetke. V drugem delu pa je prišla do veljave odlična pripravljenost domačink, ki so povsem ziomile odpor gostij in iz minute v minuto povečevale prednost. Najboljši pri Novomeščankah sta bili Mršniko-va in Jakšetova.
V soboto čaka Novomeščanke eno odločilnih srečanj jesenskega dela prvenstva. V dvorano pod Marofom namreč prihaja ekipa Minela, proti kateri bi Novomeščanke morale zmagati, če se želijo rešiti neprijetnega zadnjega mesta.
Od srečanj v obeh republiških ligah poglejmo le tri. Rokometaši Inlesa so v Ribnici po poprečni igri zabeležili peto zmago in tako še naprej držijo
§
0
korak z vodilnim Šoštanjem, ki je tokrat v derbiju kola v Ajdovščini osvojil obe točki. Vse torej kaže, da sta prav Šoštanj in Inles ekipi, ki bosta med seboj odločala o novem drugoligašu. Veliko uslugo bi Ribničanom naredili Krčani, ki igrajo vse bolje, v nedeljo pa gostujejo v Šoštanju, če bi jim uspel podvig.
Za dvoje presenečenj v ženski ligi pa sta poskrbeli prav vrsti Itasa iž Kočevja in šentjernejske Iskre. Slednje so namreč dokaj nepričakovano doma klonile pred mariborskim Branikom in tako za mesto zdrsnile na lestvici, medtem ko so Kočevke presenetile igralke Rudarja iz Trbovelj. Največ po zaslugi izrednih sester Jerič, ki sta sami prispevali kar 18 zadetkov.
NOVO MESTO — Novinci v II. zvezni odbojkarski ligi, igralci novomeškega Pionirja, so po dveh odigranih kolih skupaj z Metalcem, Novim Zagrebom in Bledom na čelu prvenstvene lestvice z doslej popolnim izkupičkom točk. Po presenetljivi zmagi prejšno soboto v Slavonskem Brodu so odlično zaigrali tudi na uvodni tekmi pred domačim občinstvom. V dvorani pod Marofom so odpravili vrsto Mežice in se ji tako oddolžili za dogodke izpred dveh let, ko Novo-meščanom prav po njihovi zaslugi ni uspela uvrstitev v višjo ligo.
Kakih 300 gledavcev, kar je za začetek vsakumur v spodbudo, je videlo kvalitetno, na trenutke pa tudi precej nervozno igroobeh ekip.Reči je treba, da je k temu nekajkrat prispeval sodnik Zorec z Bleda, ki je z nekaj čudnimi odločitvami, predvsem še v tretjem in četrtem nizu, vnesel precej zmede v domačo vrsto. Sicer pa so gledalci prišli na račun predvsem v drugem nizu, ko so pionirjevci po vodstvu gostov z 11:8 zaigrali kot prerojeni in zapored osvojili kar 7 žog ter dobili set s 15:11. Zato pa so si nepotreben spodrsljaj privoščili v tretjem setu, ko so že prepričljivo vodili, pa vendar dovolili gostom, da so jih dohiteli in set odločili v svojo korist, Zadnji niz je bil bolj ali manj formalnost, Razlika v kvaliteti ekip je namreč postala vse bolj očitna, odločilo pa je tudi to, daje imel trener Jankovič na voljo dovolj menjav, s katerimi je obdržal ritem igre svoje ekipe.
Če je soditi po teh dveh kolih, se igralcem Pionirja ob taki formi obeta vse kaj drugega kot samo boj za obstanek v ligi. Očitno je, da je ekipa z Gregurekom veliko pridobila na zanesljivosti, po drugi strani pa se pozna tudi vse.boljša igra na mreži, še posebej Brulca, nič manj pa nista v zadnji vrsti pri lovljenju žog zanesljiva Petkovič in Smrke.
B. B.
ŽNIDERŠIČ PRVAK PIONIRJA
NOVO MESTO — Kegljaška sekcija sindikalnega ŠD v Pionirju je pripravila prvenstvo delovne organizacije v kegljanju. Zmagal je Žnideršič iz tozda Tehnična komerciala in inženiring, drugi je bil Fink iz tozda Mehanizacija, kovinarstvo in instalacije, tretji pa Ilič iz Gradbenega sektorja Krško.
G. R.
Naskok na naslov terja zavzete priprave
Krški speedwayist Krešo Omerzel o letošnji sezoni
KRŠKO — Letošnja speedvva-yska sezona v Jugoslaviji je končana. Ljubitelji krškega speedwaya niso tako zadovoljni kot lani, čeprav je letos blestel Krešo Omerzel, 27-letni papirničar krške tovarne Djuro Salaj.
»Lanskoletni državni prvak Jože Žibert očitno ni zdržal velikega psihološkega pritiska, saj je na dlani, da se proti prvaku vsakdo še posebno potrudi, ker ga hoče premagati. Jože tudi ni imel največ športne sreče, podobno kot jaz. Drugi klubski tovariš Zvone Ger-jevič pa je tudi letos potrdil, da spada v zgornji razred jugoslovanskega speedwaya,« pravi Omerzel, ki je letos osvojil naslov slovenskega prvaka in državnega podprvaka. Vabljivejši naslov se mu je izmaknil zgolj za točko!
»Precej pripomb imam tudi glede (nepristranskosti sodnikov. Vsaj nekateri so se na moč trudili, da bi jugoslovansko prvenstvo osvojil Preložan Zvonko Pavlic, ki je resda zelo obetaven tekmovalec in mu taka pomoč ni najbolj potrebna. Kvečjemu sc je pri nas, ostalih kandidatih za naslov, pojavil še močnejši motiv, da premagamo tudi take (ne)športne zapreke. Upam, da se bomo čez zimo Krčani še bolje pripravili za novo sezono in se bo morda eden izmed Krčanov le spet vzpel na najvišjo stopničko,« pravi Krešo Omerzel.
P. P.
Krešo Omerzel: »Letošnje priprave bodo še bolj naporne.«
NAVZLIC SLABEMU VREMENU VRSTA VZPONOV — Čeprav se september ni mogel postaviti s kaj prida vremenom, so novomeški alpinisti vendarle opravili precej vzponov. Tako so v začetku meseca plezali nad Vršičem in v Steni, sredi septembra so bili na Kleku, kjer so preplezali več smeri, omenimo leOmladinsko, Gi-taro, kombinacijo Žoharov stub—Ce-pinaška. Nekaj dni nazaj pa seje skupina treh planincev odpravila ^ steno Kozice*blizu Starega trga ob Kolpi.
Ob naštevanju razvejene aktivnosti novomeških planincev pa ne gre pozabiti njihove pomoči pri organiziranju dnevu planincev na Gorjancih, kjer so urejali prireditveni prostor in postorili še marsikaj, kar je pripomoglo h končnemu uspehu prireditve.
PRIČELA SE JE ALPINISTIČNA ŠOLA — Včeraj se je v prostorih PD Novo mesto pričela letošnja alpinistična šola, ki je zbrala ljubitelje gora, turnega smučanja in hoje po brezpotju.
DVE DELOVNI AKCIJI — Kot je znano, se člani alpinističnega odseka pri novomeškem PD prihodnje leto odpravljajo na Norveško, zategadelj so pričeli misliti tudi na denarna sredstva. Prva so si prislužili sredi tega meseca, ko so blizu Podgrada na Gorjancih v sodelovanju z novomeškim GG organizirali delovno akcijoin posadili kakih 2.100 smrek. Po končani akciji so v nedeljo nabrali še okoli 60 kilogramov štorovk in jih prodali Drogini odkupni postaji v Novem mestu.
D, BREZOVAR
DVAJSETI KROS DELA V NOVEM MESTU?
LITIJA —Kar 1.682 tekačev in tekačic iz 45 slovenskih občin je v nedeljo nastopilo na tradicionalnem 19. krosu občinskih reprezentanc za pokale Dela. V tako močni konkurenci so Novomeščani dosegli lep rezultat, saj so v vseekipni razvrstitvi zasedli odlično 7. mesto. K uspehu je veliko pripomoglo 2. mestoekjjie mlajših pionirjev, prav tako 2. mesto starejših pionirjev, da ne naštevamo vsega. Omeniti pa moramo tudi lepdosežek mladink iz Brežic, ki so v svoji konkurenci zmagale.
Dobremu uspehu novomeških atletov pa gre dodati še eno razveseljivo vesi: vse namrečkaže, da bo jubilejni 20. kros občinskih reprezentanc za pokale Dela v Novem mestu.
USTANOVLJEN ŽK NOVO MESTO
NOVO MESTO — V petek je bil v prostorih doma športov na Loki ustanovni občni zbor ženskega košarkarskega kluba, kise gaje udeležilo okoli 30 članov. Po sprejemu sklepa o ustanovitvi so bili izvoljeni tudi vsi potrebni organi za delo kluba. Prvi predsednik je postal Janez Pezelj.
TREBNJE — DOBOVA 25:23
TREBNJE — Po izenačeni igri v 7. kolu II. slovenske rokometne lige seje dolenjski derbi končal s tesno zmago domačinov. Ti so slavili predvsem zaradi izredno slabe igre gostov v obrambi, še najboljši pri Dobovčanih pa je bil vratar Jurkas. Na:več zadetkov za ekipo Trebnjega je dal Zarabec (10).
M. FLORJANIČ
PREDNOST POVŠETA NEDOSEGLJIVA
SEVNICA — Martin Povše je zmagal tudi na rednem mesečnem hitropo. teznem šahovskem prvenstvu ŠK Milan Majcen za oktober in tako še povečal svojo prednost v skupnem seštevku desetih turnirjev. Zbral je 11,5 točk, sledijo pa: Šoper 11, Šorli 9, Kolman in Cvirn 7 itd. V skupnem seštevku ima Povše 79točk, J. Blas 61, Maurer 60. Derstvenšek 53 itd.
J. BLAS
Treningi za prosti čas
T one Fajdiga je že 5 let v dresu ribniškega Inlesa — Doma le še prespi — Letos juriš na prvo mesto
RIBNICA — Čeprav rokometaši ribniškega Inlesa držijo korak z vodilnim Šoštanjem v boju za prvo mesto v SRL in vstop v 11. zvezno ligo, je vendarle jasno, da Inles še daleč ne igra tako, kot so njegovi navijači pričakovali pred pričetkom prvenstva. Najboljše potrdilo za to je tudi vse manjši obisk v športni dvorani. O tem, ali gre za trenutno krizo ali pa morda vrednost 'ekipe kaj več pe dopušča, govori Tone Fajdiga, eden naj-bdljših v vrsti ribniškega ligaša.
»Res je, da ne igramo najbolje, kar je morda celo posledica tega, da je mladih, perspektivnih igralcev v klubu vse manj, toda navsezadnje je vendarle najbolj pomembno to, da osvajamo točke.«	*
Z rokometom je Fajdiga pričel v Sodražici, zaradi njegovih dobrih iger pa so ga kmalu poklicali v vrsto Inlesa. Že precej časa je standarden igralec prve postave, njegova največja odlika pa je izredna borbenost. Nekateri mu očitajo celo grobost.
»Kadar igram, me zanima le to, kar se dogaja na igrišču in morda se zgodi, da sem včasih v žaru borbe preoster, vendar nasprotnika še nisem udaril namerno.«
In kakšne so možnosti Inlesa v boju za povrnitev drugoligaškega statusa?
»Slovenska republiška liga je nedvomno kvalitetno precej slabša od sedaj že ukinjene medrepubliške lige, v kateri smo igrali prejšnjo sezono, vendar pot do prvega mesta ne bo zaradi tega' prav nič lažja. Poleg nas so največji favoriti za prvo mesto še igralci Šoštanja in Ajdovščine in povsem
zanesljivo je treba prvaka iskati le med temi.«
Tone Fajdiga je v šport dobesedno zaljubljen. Najbolje to potrjuje podatek, da živi v Sodražici, od koder se vsako jutro vozi v službo, v Velike Lašče, od tam vsakodnevno potuje na trening v Ribnico, tako da se domov ponavadi vrača šele v poznih večernih urah. Dogajalo se je že, da je iz Ribnice v Sodražico tudi pešačil.
»Že deset let sem v rokometu, vendar mi za odrekanja ni žal. Šport namreč resnično veliko zahteva,1<pa tudi veliko daje. Spo-
Tone Fajdiga: »Letos jurišamo na prvo mesto in ponovno vrnitev v II. zvezno ligo.«
minjam se samo tistega srečanja pred leti v Splitu, ko smo igrali 22:22 in se tako uvrstili v II. ligo. Zaradi takih trenutkov se splača vztrajati.«
M. GLAVONJ1Č
H \P03HA BAHKA J\TOCH <VBK JE N \RODNA BANKA JUGOSLAVIJE ULPUJRABAHKAHAJVrOClABHJA
30.000 7
s IZVOPOV \
zo.m^fimoov)
r ALI Al«/;
30 USPELO PRIV NA /b SMO J j
iO.OOOuv
!DRAVSTVO IN KOZMETIKA POD RIMLJANI
Tovarna zdravil KRKA v Novem mestu namerava prihoflnje leto izdati obsežen zbornik razprav z naslovom Zdravstvo na Dolenjskem«. V njem bodo številni sodelavci opisali razvoj medicine, veterine, lekarništva in kopališkega zdravljenja na Dolenjskem od antike do današnjih dni. To zahtevno delo bo pomemben prispevek k zgodo- | /inopisju Dolenjske, saj bo osvetlilo tisto plat | ilovekove dejavnosti, ki skrbi za naše zdravje in rehabilitacijo. Naslednji članek je kratek oris zdravstvenih razmer v času rimske države.
Medicina kot veja človekove dejavnosti, katere cilj je zdravljenje in rehabilitacija bolnih ter ohranjanje zdravi zdravih ljudi, ima dvojen izvor: v izkušnji in magiji. Kakšno je bilo medicinsko znanje in zdravljenje v prazgodovinskih obdobjih v naših krajih pred prihodom Rimljanov, ne vemo. Iz ohranjenih prazgodovinskih človeških okostij je razvidno, da je trepana-cija lobanje znana v Evropi že od mlajše kamene dobe naprej in da so nekateri bolniki ta zahtevni kirurški poseg tudi preživeli. Izredno vešče opravljeno balzamiranje trupel pri nekaterih ljudstvih pa kaže dobro p oznavanje človekove anatomije in funkcije notranjih ciganov davnih prosektorjev. Da je v zgodnjih j i azgodovinskih obdobjih močno prevladovala magi-j ali magično religiozna medicina nam govore v < robovih najdeni številni amuleti, ki naj bi človeka varovali pred boleznijo in uroki. Kot obeske so jih nosili na telesu okrog vratu, na rokah in za pasom Izdelani so bili iz različnih materialov: .z kamna, kosti, kovine ali lesa. V helštatski dobi so bile zelo priljubljene ogrlice iz raznobarvnih steklenih biserov, ki niso bile samo okras, temveč so imele tudi magični |)Omen, kot na primer biseri z očesci proti zlemu j-ogledu in stekleni obeskfv obliki ovnove glave kot simbol spolne moči in plodnosti.
HIPOKRAT, »OČE MEDICINE«
Medicino kot samostojno stroko in znanstveno disciplino, kakršna velja v osnovi še danes, so utemeljili in razvili že stari Grki v 5. stoletju pred našim štetjem. /In utemeljitelja znanstvene medicine velja slavni Hipokrat, ki mu pravijo tudi »oče medicine«. Njegova odkritja in spoznanja so bila izhodišče za ves nadaljnji razvoj evropske medicine. Po njem Se imenuje znamenita Hipokratova prisega, moralno-etični kodeks vseh pjodicincev, ki se glasi:
Prisežem na Apolona Zdravnika in Asklepia in Higieio in Panakeio in na vse bogove in boginje ter jih kličem za priče, da bom to prisego in to pogodbo izpolnjeval po možnosti in presodnosti:
1. Da bom moža, ki me je izučil v zdravniški vedi, spoštoval kakor lastne starše in da bom delil z njim svoj prežitek ter mu pomagal, če bo v stiski
2. Da bom njegove sinove cenil kakor rodne brate in jih naučil svoje umetnosti, če bodo želeli pridobiti si jo, in to brez plačila in pismene pogodbe.
3. Da bom strokovna navodila in predavanja in sploh vso učno snov preoddajal samo svojim sinovom, sinovom svojega učitelja in učencem, ki so po pogodbi zavezani in zapriseženi za zdravniški zakon, drugemu pa nikomur.
4. Da bom dietetična načela po svoji vesti in vednosti uporabljal v ptid bolnikov ter odvračal od njih vse, kar bi jim utegnilo biti škodljivo in nevarno.
5. Da ne bom nikoli nikomur, tudi ko bi me prosil, zapisal smitenosne droge ali ga z nasvetom napeljeval na tako misel, prav tako ne bom nobeni ženski dal sredstva za uničenje telesnega plodu.
6. Da bom svoje življenje in vedo svojo varoval vseskozi neomadeževano in pošteno.
7. Da ne bom rezal ljudi, ki trpe za kamni, da jih bom marveč prepuščal delovnim možem, ki jim je ta stvar poklicno opravilo.
8. Da bom v sleherno hišo, kamor me bodo klicali, stopil samo zaradi koristi bolnikov ter da se bom vzdrževal vsake zavestne in pogubne krivice, posebno pa spolnega občevanja z ženskami in moškimi osebami, svobodnimi in sužnji.	'
9 Da bom molčal o vsem, kar bom pri izvrševanju prakse ali tudi izven nje videl ali slišal o življenju in vedenju ljudi in česar ne gre obešati na veliki zvon, ker sem mnenja, da je take reči treba ohraniti zase kot poklicno skrivnost.
Če bom torej to prisego vestno izpolnjeval in je ne bom prelomil, naj mi bo dana sreča in blagoslov v življenju in poklicu. da me bodo vsi ljudje imeli zmeraj v čislih, če pa jo bom prekršil in postal krivoprisežnik; naj me zadene nasprotno.« (Prevedel Anton Sovre).
Moralna načela grško-rimskih zdravnikov so bila zelo plemenita in humana in veljajo tudi za današnji čas. Osnovno pravilo antičnega zdravnika se je glasilo: primum nil nocere ali po naše: predvsem ne škodovati!
V času rimskega cesarstva sta se obseg medicinskega znanja in delovanja bistveno razširila, še posebej v pogledu javne zdravstvene službe in socialne medicine. Oskrba z zdravo pitno vodo, urejena kanalizacija, javna stranišča, kontrolirana . prostitucija v javnih hišah, nadzor nad prodajo živil so bile pridobitve rimske civilizacije v mestnih središčih. K napredku medicinske znanosti sta močno pripomogla zdravnika Comeiius Celsus za časa cesarja Trajana in znameniti Galen, ki je bil osebni zdravnik cesarja Marka Avrelija .Galenovi spisi so bili naslednjih tisoč petsto let glavni vir medicinskega znanja.
ZDRAVSTVENA OSKRBA VOJAŠTVA
Rimljani so veliko skrb povečali zdravstveni oskrbi vojaških enot, saj sta zdravje, bojna sposobnost in udarna moč vojske zagotavljala varnost'in Obstoj države. Medicinska oskrba vojaških formacij se ni omejila samo na kurativo v slučaju bolezni in poškodb, temveč tudi na preventivo, na predpise o prehrani in na zdravljenje rekonvalescentov. Mnogi rimski cesrji so posvetili prav sanitarnim ukrepom in medicinskim ustanovam v vojni im miru posebno pozornost. V sestavu vsake legije in v pomožnih enotah so delovali zdravniki, v večjih enotah v rangu oficirja. Legijskemu zdravniku so bili dodeljeni še zdravniki nižjega ranga in sanitejci. Dašo bili vojaški zdravniki še posebej izurjeni v kirurških posegih pri poškodbah, ki so jih vojaki dobili v bojih, ne gre dvomiti. Zato so tudi najbolj pogoste najdbe kirurških instrumentov v grobovih zdravnikov v garnizonih rim-
skih legij ali njihovem neposrednem zaledju, ob črti -obrambnih utrdb—limesu, ki so varovale meje rimskega imperija.
Poieg vojaških zdravnikov v bojnih enotah so bili zdravniki še v štabu cesarskega namestnika v provinci.pa tudi premožni in visoki uradniki so imeli svoje osebne zdravnike, da zdravnikov, ki so skrbeli za cesarja, njegovo družino in dvorno osebje ne omenjamo. Tudi za gladiatorje so skrbeli posebni zdravniki. Med zdravniki je bilo največ Grkov, mnogi med njimi so bili osvobojenci ali celo sužnji. Zdravljenje prebivalstva so oskrbovali civilni zdravniki, ki so zaradi svojega znanja bili cenjeni in premožni, kajti grobovi zdravnikov so praviloma precej bogato opremljeni. Zelo številni so bili očesni zdravniki. Danes je po imenu znanih že skoraj 300 okulistov z območja rimskega cesarstva, ki so z mazili iz lastne recepture zdravili bolne na očeh. Zdravila so pečatili s svojim imenom in z navodilom za uporabo. Tudi vsi ostali antični zdravniki so zdravila in preparate pripravljali sami, praksa, ki se je ponekod ohranila do današnjih dni. Rimljani in njihovi podložniki so bili močno vraževerni. Ljudje so v stiskah in bolezni iskali pomoč pri bogovih, pri zdravnikih in se zatekli tudi k vse mogočim vražam. O tem nam pričajo številni v grobovih odkriti amuleti in predmeti, ki imajo zlo odvračajoči pomen.
Bolne vojake v sestavu legije so zdravili v lazaretu, ki je bil urejen v vsakem legijskem taboru. Po odpustu iz lazareta so mnoge vojake poslali še na okrevanje v zdravilišča, predvsem v kraje s termalnimi vodami, ki so jih Rimljani povsod s pridom izkoriščali. V Sloveniji poznamo več krajev s termalnimi vrelci, ki so jih že Rimljani uredili kot javna kopališča’ Rimske Toplice, Laško in Dobrga. Vsi ti kraji so bili v neposrednem zaledju bogatega mesta Celeia (Celje) in razmeroma blizu taborišča II. italske legije, ki je bila nekaj časa nastanjena v Ločici v Savinjski dolini. Preseneča pa dejstvo, da zaenkrat še nimamo nobenih neposrednih dokazov, da so izkoriščali termalne' vrelce tudi v Šmarjeških, Dolenjskih in Čateških Toplicah že Rimljani, čeprav so bili ti kraji naseljeni že od hal-štatske dobe naprej. Na Hrvaškem je bilo najbolj razkošno urejeno termalno kopališče oz. zdravilišče v Varaždinskih Toplicah (Aquae lasae), ki je bilo namenjeno v prvi vrsti potrebam vojaštva zgornje-panonske armade.
Na ozemlju Slovenije doslej še ni bil odkrit grob antičnega zdravnika—kirurga, čeprav so bili v grobovih večkrat najdeni posamični medicinski instrumenti, ki pa so lahko služili tudi drugim potrebam, predvsem v kozmetične namene. Z arheološkega stališča velja za opredelitev zdravnika le takšen grobni Inventar, ki vsebuje komplet medicinskih instrumentov, ali pa je zdravnik pismeno dokumentiran na kamnitih spominkih. Tako na primer poznamo iz Emone (Ljubljane) zdravnika Lucija Peticija, ki je dal postaviti zaobljubni kamen bogu Eskulapu. V Sisku je bil pokopan vojaški zdravnik Marcus Mucius Hegetor, ki je skrbel za zdravje vojakov XXXII. kohorte prostovoljcev. Več grobov zdravnikov pa je znanih iz Srbije, Makedonije in Hercegovine. Precejšnje število medicinskih in kozmetičnih instrumentov je bilo okdritih na področju Siska (Siscia).
UMETNOST LEPOTIČENJA
Da je z d -; vje odvisno od osebne higiene in čistoče, so se Rimijani dobro zavedali. Zatc^so ob vseh večjih vojaških t -borih in seveda tudi v civilnih naselbinah vedno zgrudili tudi kopališče, ki je,, ogrevano s centralno kurjavo, nudilo parho, toplo in hladno kopel. Med sanitarne ukrepe je sodila tudi oskrba z zdravo pitno vo. To so pogosto napeljevali do vojaških oporišč in večjih civilnih naselbin iz oddaljenih krajev po tehnično zahtevnih vodovodih. Tako so na primer največje - Trsko mesto na Dolenjskem Neviodumum (Drnovo i Krškem) oskrbovali z odlično pitno vodo iz Gorjan, v od zajetja pod vasjo Izvir po vodovodni napeljavi, dolgi 8 km v zračni črti med obema krajema. Podobno »dovodno napeljavo je imelo tudi mesto Poetovio i Ptuj).
Dejavni t medicine in kozmetike se v antiki tako ozko prepletata, da ju v mnogih primerih ne moremo ločiti. Ohr,.njeni skalpeli inžličjce, pincete in lopatice, bronast« ala, kamnite palete za šminko, terilca za barve in j -sodice za najrazličnejša mazila in dišave pričajo, da seje medicina v starem veku tesno družila in preplet, - s š kozmetiko, velikokrat pa je bila kozmetika tudi dodatek oziroma dopolnilo zdravilstvu. V to zvrst sodij predvsem majhne stekleničke—balzama-riji za hranjenje zdravilnih in kozmetičnih preparatov, načvečkrat za tekočine in mazila. Največ takih steklenih posodic je bilo odkritih v rimskih mestih Emona, Poetovio Celeia in Neviodunum, kjer so zdravstvene in higienske razmere bile na precej višji stopnji kot na odmaknjenem podeželju. Veliko število ohranjenih takih drobnih stekleničk v rimskodobnih grobovih Slovenije kažejo, da so ženske v rimskem cesarstvu posvečale veliko skrb negi telesa in lepotičenju. Premožne zenske so nQsile umetelne pričeske, največkrat po vzoru mode na cesarskem dvoru, barvale so si nohte, ustnice in oči, telo pa so si natrle z dišečimi olji in mazili Javna kopališča v velikih mestih niso bila samo higienske ustanove, temveč tudi kraji družabnega življenja, kjer se je politiziralo, sklepale so se kupčije in kraji erotične (in homoerotične) zabave. Za slednje so poskrbele služnje in sužnji, ki so stregli bogatim kopališkim gostom.
Med arheološko zapuščino v Sloveniji poznamo dve grobni najdbi, ki imata bogat kozmetični inventar Prva je iz‘groba premožne žene. ki je bila pokopana v Miklavžu pri Mariboru v začetku 2. stoletja našega štetja V njenem grobu so našli reljefno okrašeno bronasto šktalico za šminkanje, kar je izredna redkost, in več različnih steklenih posod, ki so rabile v kozmetične namene Druga najdba pa je moški grob, odkrit na Dolenjski cesti v Ljubljani, iz 1. stoletja našega štetja, ki je vseboval več steklenih posodic, marmorno skrinjico in koščen tulec, v katerem sta bili dve koščeni lopatici in koščena igla. V obeh primerih gre za grobna inventarja z bogato kozmetično kolekcijo, pokojnik v grobu iz Ljubljane bi utegnil biti po poklicu kozmetik ali farmacevt.
S propadom zahodnorimske države prenehata v naših krajih tudi antična civilizacija in kultura, ki je prav z zdravilstvom, higieno in kozmetiko vnesla v življenje rimskodobnih prebivalcev novo kvaliteto. Dosežki antične medicine in osebne ter socialne higiene so propadli in zamrli za dolga stoletja.
TONE KNEZ
Razpisna komisija »Novotehna«, trg. pod. ‘ na debelo in drobno, p, o.
Novo mesto Glavni trg 11
razpisuje prosta dela in naloge s posebnimi pooblasti'' in,odgovornostmi
vodja finančno-računskega sektorja DO
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev,.določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje pogoje:
— višja ali srednja izobrazba ekonomske smeri in 5 oz, 10 let delovnih izkušenj na področju finančnega poslovanja
— izpolnjevanje pogojev po družbenem dogovoru o kadrovski politiki
Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 4 let.
Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na gornji naslov.
Vsi kandidati bodo v 30 dneh po objavi pismeno obveščeni o izbiri kandidata.
729/43-84
30 tisočakov za 6-čtansko družino
Ivan Željko: »Delavce IMV skrbi, kako bo z našo tovarno«
ga sem štiri leta i .idil liišo, v katero sem se vsel.il preti dvema mesecema, čeprav še ni dograjena. Poleg tega moram odplačati še 40 štarilt milijonov posojila, kmetije nimamo! le vrt ob hiši. Tež.konam gre. a najprej mora bit i za otroke. Če zame in ženo pač zmanjka, zmanjka.« pove rezkalee lesa Ivan. Razmišljal je že. da bi si poiskal delo v Iskri, a kaj. ko imajo tam celo štiriizmensko delo. to pa zanj ni sprejemljivo, saj sedaj z ženo-delata izmenoma dopoldne in popoldne, da za otroke ni potrebno iskali varstva in tudi tako prihranita kakšen dinar.
Črnomaljski občinski sindikalni svet je pred kratkim namenil tozdoma IMV v Črnomlju in Semiču 100.000 din solidarnostne pomoči, od tega Semiču 30 tisočakov. ki sojih \ tozdu razdelili štirim delavcem, med drugimi tudi Željku. »Dobilsem 7.500dinarjev, kar bo sicer prišlo prav za nakup zimskih oblačil za otroke, mislim pa, da za delavce enkratna pomoč ni.rešitev, ampak bi morali bltr osebni dohodki takšni, da bi človek lahko živel človeku vredno življenje,« pravi Ivan..	>
' f
Pove tudi, da delavci v njihovem tozdu grajajo prevelike.razlike-v osebnih dohodkih režijskih iti neposrednih delavcev. »Ko se prbcentuaino dvigne osebni dohodek. se razlike zopet povečajo. Poleg tega delavci nimajo pravega motiva za delo. ko vidijo, da tudi pravega dela ni. Delavci, nismo brezbrižni. Skrbi nas, kako bo v bodoče, radi pa bi. da.bi čimprej .splavali iz težav,« je zaskrbljen Željko.
SEMIČ — Ivan Željko s Sel pri Semiču šestnajsto leto dela v sedanjem tozdu IMV v Semiču, a je. tako priznava sam. njegov zaslužek pičel. Avgustovska plača je znašala 15.000 dinarjev, in to s presežno normo ter dodatkom na delovno dobo in težavnost dela vred. Skupaj z ženo, delav ko v Iskri, prineseta domov na mesec okrog 30 tisočakov. In kako s tem denarjem shaja 6-članska družina
»Štiri otroke imam. dva hodita v šolo. eden v malo šolo. poleg te-
, NOVO MESTO — Kegljaš!, klub Železničar je letos pripravi! že 3. memorialni turnir v borbenih t -rah v spomin na dolgoletnega člana kluba Dominika Bratoža. Zmagova: ., turnirja. ki je'potekal na kegljišču loka, je Pionir s 612 podrtimi keglji, sedijo ga: Vseh devet (501), Luknja (4-)S) in Železničar (480).
(i. R.
IVANČNA GORICA — Pred dnevi so se na kegljišču Čož končale sindikalne igre trebanjske občine v kegljanju. Med moškimi je zmagala vrsta Tesnil pred mokronoško Iskro in KPD Dob, pri ženskah pa Trimo pred KPD Dob in Iskro,
N. G.
MEMORIALNI	TESNILA	IN
TURNIR PIONIR.HJ	TRIMO
ZAHVALA
V 76. letu starosti nas je zapustil mož, oče, ded in praded
JANEZ SMOLE
iz Dolenje vasi 6 pri Mirni peči
Ob boleči izgubi se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, znancem in prijateljem, ki so pomagali v najtežjih trenutkih, pokojnemu^ darovali vence in cvetje in ga spremili na njegovi zadnji poti. Še posebna zahvala Ani Grabnar, župniku za opravljeni obred, DSSD, SV_D, 1GD Krka—tovarna zdravil Novo mesto, GD Mirna peč, ŽTO—tozd za UVP Novo mesto, tov. Šinigoju za poslovilne besede pri odprtem grobu, pevcem in govornikom ter vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, pa v za-.hvali niste imenovani.
Žalujoči: žena, sin in hčerka z družinama ter ostalo sorodstvo
Ne jokajte za menoj, le mirno h grobu pristopite, pomislite, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
Po težki bolezni nas je v Sl.Jetu starosti zapustil naš dragi oče, stari oče, brat in stric
ALOJZ ROZMAN
iz Goriške vasi
Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, vaščanom za nesebično pomoč, podarjene vence in cvetje, za izrečeno sožalje ter vsem, ki ste pokojnega spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo nevrološkemu oddelku Splošne bolnišnice v Novem mestu. GG. Varnosti ter župniku za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše dobre mame
ANE JAKŠIČ
iz Dolge vasi pri Kočevju
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki soji pomagali med boleznijo, posebno še dr. Francu Rupniku in kolektivu samopostrežbe Name iz Kočevja za razumevanje. Posebna zahvala tudi sorodnikom. sosedom, vaščanom, _ZB Dolga vas, kolektivu Name Kočevje, gostinstvu Integral Črnomelj in vsem, ki so pokojno spremili na zadnji poti in ji darovali vence incvetje. Prisrčna hvala dekanu za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: otroci z družinami in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 70. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama in sestra
ANA
ŠUKLJE
iz Dol. Lokvice 2 pri Metliki
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izraze sožalja, številne vence in cvetje ter za spremstvo pokojne na zadnji poti. Posebna zahvala velja kolektivom Novoteks Metlika, Integral Črnomelj, Mercator Metlika in GP Polževo, DPO KS Lokvica,govornikoma, vaščanom za vsestransko pomoč, metliški mestni godbi, pevkam ter župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: sinovi Stane, Tine, Zvone, hčerka Anica z družinami, brata in sestre
Kako povsod nam manjkaš li, zaman vsak ilan le iščejo oči...
ZAHVALA
V 57. letu starosti nas je nepričakovano in mnogo prezgodaj zapustila naša draga žena, mama, stara mama, sestra in teta
TEREZIJA NEMANIČ
iz Gor. Lokvice 36 pri Metliki
Ob boleči izgubi naše najdražje se prisrčno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam kakorkoli pomagali, nam izrekli sožalje, pokojni darovali vence in cvetje in jo v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni kirurškemu oddelku novomeške bolnice, dr. Markovcu iz ZD Metlika, govornici za poslovilne besede in duhovniku za lepo opravljeni obred. Hvala tudi kolektivom IMV Suhor, KZ Metlika, Novoles Metlika, ZZB in SZDL Lokvica.
Žalujoči: VSI NJENI
fifR
| L j 1 Ljubečna Celje
hlevit
tlak za hleve
^063) 33—421, 31—866
P
VSSm Ljubečna Celje
klinker
keramične
ploščice
(063) 33-421, 31—866
ZAHVALA
Nepričakovano, tragično in nadvse boleče nas je mnogo prezgodaj zapustil v 21. letu starosti naš ljubljeni sin, brat, vnuk, nečak in bratranec
i
JOŽKO
BRUDAR
K Roku 90, Novo mesto
Ob boleči izgubi se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za vsestransko pomoč, ki so nam jo nudili v najtežjih trenutkih in bolečino občutili z nami. Posebno zahvalo smo dolžni OOS tovarne zdravil Krka, sodelavcem TOZD Biokemija za pomoč in sočustvovanje. Zahvaljujemo se OOS IMV in sodelavcem za podarjeno cvetje in izraženo sožalje, govorniku pa za tople besede slovesa ob odprtem grobu. Hvala tudi tovarišici in učencem 4. a razreda OŠ Šmihel, mladincem KS Šmihel in bližnjim sosedom iz Regerče vasi za podarjeno cvetje in izrečeno sožalje. Hvala tudi duhovniku za lepo opravljeni obred, tople besede slovesa ob odprtem grobu in izrečeno sožalje.
Žalujoči: neutolažljiva očka in mamica, brat Boštjan, oba stara očeta, strici in tete z. družinami ter
ostali sorodniki
Kje si, ljubi mož in oče, kje tvoj mili je obraz, kje so tvoje skrbne roke, ki skrbele so za nas?
Ko bi solza prebudila,
tebe, zlati očka, ne bi črna zemlja krila.
ZAHVALA
Ob nepričakovani, boleči izgubi našega dragega moža, očka, brata, strica, starega očeta in tasta
FRANCA
MAJERJA
'	iz	Jelovca	16, Boštanj
se iz srca zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, kakorkoli pomagali, nam izrazili sožalje in pokojnega V tako velikem številu spremili na zadnji poti ter njegov prerani grob zasuli z venci in cvetjem. Posebej se zahvaljujemo ZD Sevnica za lajšanje bolečin. Najlepša hvala govornikoma tov. Šinigoju in tov. Selevšku, župniku za opravljeni obred, kolektivu ZTO—TOZD UVP Novo mesto, obratu Stilles Blanca, Ribiški družini Sevnica in Cestnemu podjetju Novo mesto — gradbišče Jelovec. Vsem še enkrat iskrena hvala!
VSI NJEGOVI
VABIMO VAS V RADENCE
Od 1. novembra do 31. decembra 1984 smo za vse tiste, ki se bodo odločili za obisk zdravilišča pripravili 7-dnevni program bivanja, ki zajema:
— 7 x polni penzion
— 1 x pregled pri zdraviliškem zdravniku
— 1 x masažo
— 2 x C02 kopel	♦
— pitno kuro z mineralno vodo Radenska »tri srca«
— neomejeno kopanje v hotelskem bazenu
— turistično takso.
Namestitev lahko izbirate v
HOTELU RADIN, A kat. v dvoposteljni sobi v enoposteljni sobi
HOTELU RADIN, B kat. v dvoposteljni sobi v enoposteljni sobi
7.640.00 din
8.110.00 din
6.680.00 din
7.160.00 din
Otroci do 7. leta starosti imajo 50% popusta pri penzionski prehrani, če spijo s starši. Bivanje lahko podaljšate po dnevni ceni paketa, pri podaljšanem bivanju za 3 dni se dodatno vključi po ena masaža in C02 kopel. Če pa se boste odločili za 14-dnevno bivanje v zdravilišču, boste preživeli 15. dan na naše stroške.
Za prijetno bivanje bo poskrbela naša animacijska služba (izleti v bližnjo in daljno okolico), prosti čas lahko preživite tudi v bazenu, trim kabinetu in na kegljišču, pa tudi kulturnih in zabavnih prireditev ne bo manjkalo.
Organizirana rekreacija, savna, solarij.
Upokojenci imajo 10% popusta na navedene cene
Informacije in rezervacije:
Hotel Radin, 69252 Radenci Tel.: (069) 73-331, telex: 35 218
OBVESTILO O ZAPORI CESTE
Sporočamo, da bo od 25.10.1984 dalje zaradi spravila lesa z žičnim žerjavom zaprta cesta GABRJE—GORJANCI. Cesta bo zaprta za ves promet za nedoločen čas.
Obvoz je možen po cesti Mokro polje—Cerovi log—Pen-dirjevka ali preko prelaza Vahta na cesti Novo mesto— Metlika.
TOZD GOZDARSTVO NOVO MESTO
732/43-84
PRVENSTVO BREŽIC MARINČKU
ČATEŽ — Na kegljišču hotela Terme v Čatežu je bilo pred dnevi 4. odprto prvenstvo Brežic, na katerem je nastopilo 77 tekmovalcev izenajstih klubov Dolenjske, Posavja in ljubljanskega Gradisa. Z rekordom kegljišča 933 kegljev je zmagal Marinček pred Bizjakom (oba Gradis) 902 in Golešem iz Trebnjega z enakim številom podrtih kegljev.
N. G.
U M 11 * # n «J k
JjuLl
i # 11#
TEDENSU«
B
Četrtek, 25. oktobru — Darinka Petek, 26. oktobra •— Lucijan Sobota, 27. oktobra — Sabina Nedelja, 28. oktobra — Simon Ponedeljek, 29. oktobra — Narcis Torek, .50. oktobra — Sonja Sreda. 31. oktobra — Krištof Četrtek, 1. novembra — Dan mrtvih Petek, 2. novembra — Dušanka
LUNINE MENE
31. oktobra ob 14.07 — prvi krajec
BREŽICE: 26. in 27. 10. avstralski film Zadnji val. 26. 10. nemški film Šest Švedinj v internatu. 28. in 29. 10. ameriški film Smešna stran zgodovine. '30. in 31. 10. jugoslovanski film Nekaj vmesnega. 2. in 3. 11. italijanski film Dekle iz Trsta.
ČRNOMELJ: 25. in 28, 10. Itong-konški tlim Bombarder. 26. in 28. 10.
španski film Lulika ženska. 30. 10. italijanski film Safari ekspres.
DOLENJSKE TOPLICE:	26.	in
28.	10. ameriški film Bandit v
Teksasu.
KOSTANJEVICA: 27. 10. italijanski film Manos — Beg iz džungle. 28. 10. francoski film Učitelj.
KRŠKO: 26. 10. nemški film Resnične /godbe 8 del. 28. 10. ameriški film Je prostor za ljubezen. 30. 10. id-nijski film Ali baba in 40 razbojnikov. 31. 10. francoski film Pripravite robčke.
NOVO MESTO — DOM KULTURE: 25. 10. filmsko gledališče — ameriški barvni film To je Elvis Preslv. Od 26. do 28. 10. ameriški barvni film Surovi udarci. 27. 10. matineja — slovenski film Kala. 30. in 31. K), nemški barvni film Kje se bomo ljubili.
SEVNICA: 26. in 27. 10. ameriški film Pasji sinovi. 28. 10. ameriški film Zadnja Pozejdonova avantura. 31. 10. jugoslovanski film Igmanski marš.
SLUŽBO DOBI
V DELOVNO RAZMERJE sprejmemo KV kuharico. 7-urni delovnik, OD po dogovoru, nastop službe možen takoj. Gostišče PAVLrN, Mačkovec 31. Novo mesto, telefon 22-308.
TANOVANJA
1NTELEK1 LALkA išče opremljeno sobo ali garsonjeri) v Novem mestu. Sonja Borštnar. Adamičeva 22,61000 Ljubljana.
OPREMLJENO SOBO oddam. Cesta herojev 33/a, Novo mesto.
TRISOBNO STANOVANJE z garažo in vrtom v Sevnici prodam. Informacije na telefon (068) 79-212. po 20. uri.
MLADO DEKLE išče sobo v Novem mestu. Plačilo v naprej. Telefon 22-238. popoldne.
Motorna vozila
UGODNO PRODAM motor za Z 750, star 10 let. Tei. 22-238.
POCENI PRODAM WARTBURG, letnik 1977, z več rezervnimi deli. Kraševec, Dol. Toplice 46.
Z 101, staro 10 let, dobro ohranjeno. prodam. Tel. 85-993.
PRODAM FIAT 750, letnik 1977. Tel. 22-263. po 16. uri.
PRODAM ZASTAVO 101. letnik 1982. Tel. 25-562.
PRODAM ZASTAVO 750, letnik 1979. Nemanič Anton, Stopiče 75, pod šolo.
PRODAM 7. 101, letnik 1977. Gor. Kamence 1, Novo mesto, tel. 24-026,
TOMOS T 12 na tri prestave poceni prodam. Mirko Henigman, Breznik 5, 68343 Dragatuš.
PRODAM OPEL ASCONO 16, letnik 1971, v dobrem stanju. Jože Mra-vinec, Podklanec 28 pri Vinici. Ogled vsak dan.
R 4, letnik 1979, dobro ohranjen, registriran do septembra 1985, prodam
po ugodni ceni. Škoporc, Gabrijele 5,-Krmelj.
PRODAM ZASTAVO 750, prva registracija 1977. Igor Volk, Uršna sela 116.
PRODAM KOMBI ZASTAVO 435 K. letnik 1981, ali zamenjam za pevsko ozvočenje. Ansambel LABIRINT, lrča vas 14, Novo mesto.
126 P, letnik 1981, ugodno prodam. Tei., 21-620 int. 262.
PRODAM GOLFA, letnik 1980, v odličnem stanju. Andolšek, V. Podlog, Leskovec.
• PRODAM Z 101, letnik 1976. Igor Turk, Straža 159, tel. 21-661, dopoldan.
PRODAM 126 P, letnik 1979. Tel. 84-141.
PRODAM Z 750 LE. letnik december 1982, prevoženih 15000 km. Tel. 25-334.
PRODAM RENAULT 9, prevoženih 16.000 km. Šimrak, Kristanova 26, Novo mesto, tel. 84-530/296, dopoldne.
PO DELHI PRODAM ZASTAVO 1300. Tone Gnus, Raztez 21, Brestanica.
WA RTBURG limuzino 1982, 24.000 km, bele barve, garažirano,’ izolirano, prodam. Tel. (063) 857-564. po 18. uri.
UGODNO PRODAM LADO 1500. letnik 76, registracija potekla. Tel. 68-369. zvečer.
PRODAM TOMOS 14 M, letnik 1983. Igor Vodopivec, Smolenja vas 72, tel. (068) 24-569.
PRODAM 850 šport coupe, letnik 74, registriran do oktobra 1985. Mala Bučna vas 33; (pri Marički).
PRODAM Lado 1500 nr. ohranjeno kot novo. tel. 22-020 Na lazu 21.
ZASTAVO 101 L,Jetnik 1977, malo karambolirano. prodam. Ivan Urbančič. Mirna 224.
R 4, letnik 1979. prodam za 19SM. Alojz Rodič, Stranje 5. 68220 Šmarješke Toplice.
126 P, letnik 1978, prodam. Cesta herojev 66. Novo mesto, telefon 25-723.
R 4, letnik 1976, VValkman in pomivalno korito (rostfrei) ugodno prodam. T elefon 23-979.
PRODAM obnovljeno Z 101. letnik
DOLENJSKI UST
IZDAJA: DITC, tozd Časopis Dolenjski list, Novo mesto.
USTANOVITELJICE LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto. Ribnica, Sevnica in Trebnje.	1
IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Tone Jesenko.
UREDNIŠKI ODBOR. Drago Rustja (v. d. glavnega urednika in vodja tozda), Marjan Legan (odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj. Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek, Bojan Budja, Zdenka Lindič-Dragaš, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran m Alfred Železnik. Tehnični, urednik Priloge: Jože Matkovič, Ekonomska propaganda: Janko Saje, Iztok Gačnik.
IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 30 din. Letna naročnina 900 din — Za delovne in družbene organizacije 1.800 din, za inozemstvo 15 ameriških dolarjev oz. 40 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti). — Devizni račun 52100-620-970-257300-128-4405/9 (Ljubljanska banka, Temeljna dolenjska banka Novo mesto).
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu za komercialne oglase 325 din, za, razpise, licitacije ipd. 455 din, 1' cm na določeni srednji ali zadnji strani 495 din, 1 cm na prvi strani 650 din. Vsak mah oglas do 10 besed 180 din. vsaka nadaljnja beseda 18 din. Na podlagi mnenja sekretarja za informacije IŠ skupščine SRS (št. 421—1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov.
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novo mesto 52100-603-30624 — Naslov: Dolenjski list 68001 Novo mesto, Germova 3. p. p 33, telefon uredništva (068) 23-606 in 24-200. telefon ekonomske propagande, malih oglasov in naročniškega oddelka (068) 24-006 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Časopisni stavek, filmi in prelom: DITC, tozd Grafika, Novo mesto — Barvni filmi in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
I978/79. Agnič, Gotna vas 5l/c. Novo mesto.
Z 750. letnik 1978, prodam. E rane Kostrevc. Potov vrh 44 (Križe). Novo mesto.
PRODAM Z 101, letnik 1978. in univerzalni mlin Ilobv 82. še v garanciji. Škocjan 70.
Z 750, letnik 1976, prodam za 6 M. Cioršin. Potov vrh 38. Novo mesto.
PRODAM motorno kolo DKV I75. Telefon 20-476.
Z 750, letnik 1977, prodam. Vel. Cikava 12, Novo mesto.
Z 750, letnik 1973. v voznem stanju in registrirano do julija I985. po ugodni coni prodam. Jože Jančar. Zapuže 11. Šentjernej.
126 P. letnik 1980. prodam. Košak. Kolarjeva 7. Novo mesto.
LADO 1200, staro eno leto. ugodno prodam. Tel. 72-563.
Z 750, karambolirano, prevoženih 21000 km. prodam za 75.000 din, Kink. Otočec 86, telefon 85-135.
PRODAM Z 750 L, novo. V račun vzamem tudi gradbeni material. Telefon 22-441/266. dopoldne.
TOMOS AVTOMAT1K 3 M prodam. Mali. Kristanova 2, Novo mesto, telefon 24-974.
126 P, letnik 1982, prodam ali zamenjam za večjega. Telefon 85-972.
SIMCO 1100 GL, celo ali podelili, prodam. Ogled vsak dan, Jože Stepan, Valantičevo 8. Novo mesto.
|j Kmetijski stroji ij
■■•■■■■■••■■■■■•■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■•■■•■a«
■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■v
PRODAM tovorno prikolico za traktor Tomo Vinkovič. Telefon (061) 52-418.
PRODAM traktor Štore 502 z opremo (kabino, kompresor, uteži). Gor. Lakovnice 3, Novo mesto.
PRODAM varnostno kabino za traktor Store. Vovk, Potov vrh 37, Novo mesto.	•
TRAKTOR URSUS C—335 prodam. Telefon (068) 84-972.
PRODAM
PRODAM dva gobelina’v okvirju. Naslov v upravi lista (6077/84).
PRODAM pevsko ozvočenje FBT 100 VV po ugodni ceni ter voziček za dvojčke. Alojz Šenica, Suhor 7, Dolenjske Toplice.
PRODAM novo peč EMO CENTRAL (20000 kalorij). Ponudbe na telefon 23-597.
PRODAM starejši raztegljiv kavč z dvema foteljema. Škrabi, Lamutova 19, Novo mesto.
PRODAM otroško sobo PIN, pograd in hi-fi center Gorenje.Telefon 24-768.
PRODAM zakonsko posteljo z jogijem. Telefon 44-266, po 18. uri.
MIZARJI: ITN V1NC1B1E 2000 D. kot nova, prodam. Ogled v petek, soboto in nedeljo. Mužar, Gradac.
PRODAM telico, brejo 8 mesecev. Anton Janko, Šentjošt 1, Novo mesto.
PRODAM iverne plošče (furnirane) enkrat rabljene (100 m2). Cveto Fink, Sela 22, Dolenjske Toplice.
PRODAM hladilnik Gorenje (1751) še pod garancijo. Cena 30.000 ND. Metod Gabrijel. Pristava 4, 68210 Trebnje.
UGODNO prodam štedilnik Kuep-persbusch in peč za etažno ogrevanje Emo 15. Telefon 32-073. popoldne.
PRODAM hi-fi gramofon Iskra z zvočniki 2 x 70 W ter štiri gume 165 x 13. Telefon 23-960, popoldne.
PRODAM nekompletno ostrešje (novo) za hišo 8x11 m. Franc Pintar, Uršna sela 98.
PRODAM kravo s teletom. Jernej Lešnjak, Gorjanska 9, 68311 Kostanjevica.
ILARMON+kO Melodija (80-basno) dobro phranjeno, prodani. Bobnar. Obrh 6, Dolenjske Toplice.
JSARVNI TV I oevve opta sensotro-nic prodam za 3,5 M. Vovko, Šmihel ,30. Novo mesto.
PRODAM bencinski betonski mešalec in rabljen gradbeni les. Telefon 24-590.
PRODAM novi), še tovarniško zapakirano zamrzovalno omaro (120 1). Informacije na telefon 56-282, vsak dan po 16. uri.
MIZARJI, POZOR! Prodam »skobeljni stroj (kombiniran, širina 60 cm) z elektromotorjem, tračno žago ter horizontalni vrtalni stroj. Vsi stroji so nemške izvedbe. Ivan Pustišck, Mali Kamen 42, Senovo.
PRODAM etažno .centralno peč (23000 kalorij) po stari ceni, še pod garancijo. Kambič. Partizanski trg 8. 68330 Metlika.
PSE — afganistanske hrte, rodovniške, prodani. Telefon (062)790-225.
MOST (šmarnico) prodam. Gor. Kamence L Novo mesto, telefon 24-026.
PROD AM puhalnik tajfun in centralno peč (38 kcal.) Telefon 85-246.
UGODNO PRODAM dobro ohranjeno otroško posteljico z jogijem. Telefon 25-257.
GUME SAVA SLMPERIT 145 x 13, dobro ohranjene, s platišči, prodam. T elefon (068) 85-107.
PRODAM etažno centralno peč emu, 15000 kalorij, malo rabljeno, in peč na kurilno olje emo 3. Bobnič, Cesta I. borcev. Brestanica.
PRODAM ostrešje za hišo 10 \ 12 po zelo ugodni ceni. Rogelj. Rdeči kal, Dobrnič.
PRODAM skoraj novo motorno žago STIH L 042. Tel. 84-580.
POCENI PRODAM starejšo in novejšo dobro ohranjeno spalnico, polkavč in kuhinjsko kredenco. Aba-zovič, Drska 20, Novo mesto, telefon 21-835.
PRODAM žrebico, staro 8 mesecev, in kobilo, staro 7 let. Jože Draginc. Konec 11, Stopiče.
PRODAM motor in menjalnik za AM1 8. Mestne njive 12/stan. 11, • Novo mesto.
PRODAM smuči CR 806( 1.70 m) in vezi Tirolia 150 ter kompletno nerabljeno smučarsko opremo. Telefon 23-440. po 14. uri.
PRODAM grozdje žametne črnine. Tel. 25Ž.457 ah 58-791.
PROD AM zimska jabolka, neškro-pljena. za'obiranje. Gašperšič. Podgo-ra. Straža.
PRODAM šest mesecev staro žrebico. Anton Vidmar, Škrjance 7, Novo mesto.
ELEKTROMOTOR (4,3 KAV — 1400 obratov) prodam. Franc Banovec. Adamičeva 33. Novo mesto.
ZELO UGODNO prodam zaradi pomanjkanja prostora tri kovinske cisterne po 1600 I. Marko Badovinac, telefon 22-349.
POCENI prodam dve samski beli ležišči z jogijema ter italijanski otroški voziček. Segova 16/27, Novo mesto, tel. 22-514.
POCENI PRODAM radiatorje »Trika... Tel. 23-130.
PRODAM odlično deklarirano električno kitaro Cimar — L P in generalno obnovljen motor za Z 750. Telefon 24-536, od 18..do 20. ure.
PRODAM prikolico za manjši traktor. Tel..21-404.
KUPIM
KUPIM starejšo hišo z vrtom v Novem mestu ali bližnji okolici. Telefon (063) 854-376, zvečer.
Z 101 ali VW 1200 do 15 M, delno na obroke, kupim. A. C., Šmarje 34, Šentjernej.
KUPIM kosilnico Mini padano ali .Alpina, lahko z okvaro. Pureber, Karlovška 18. Novo mesto.
PRODAM staro hišo z elektriko, vodo ter 3785 m2 zemlje okrog nje, primerno za novogradnjo, po aslaltni cesti Medrihnik — Cirkulane — Ptuj. Vse informacije daje: Bakšič, Koroška vas 4, Novo mesto.
NEDOGRAJEN VIKEND skupaj s sadovnjakom v Belikrajini prodam. Informacije: Marko Žigon, Bratovže-va ploščad 3, Ljubljana, telefon (061) 345-756.
KMETIJO (6 ha) v Kočariji pri Kostanjevici na Krki prodam ali dam v najem. Pišite na naslov: Fani Košak, A' Prelogih 11, Maribor.
PRODAM novo hišo v bližini Kranja. takoj vseljivo. Telefon (064) 43-180.
RAZNO
DELAVNICO s sanitarijami (cca 50 m2) vzamem v najem v Metliki ali v smeri Hrasta. Telefon 24-670, od 18. do 19. ure.
A’ VINKI pri Črnomlju seje izgubil kratkorepi kužek LORD (mešanec). Sporočite na naslov Ani Kokalj, Domžale, C. talcev 4. telefon (061) 721-680.
11. oktobra ob 13.45 sem na Glavnem trgu v Novem mestu našel 2.500 din. Naslov v upravi lista (6076/84).
KALIFORNIJSKE DEŽEVNIKE za vrtičkarje (pridelava humusa) prodam. Telefon (066) 76-719.
’ ZA DA A KRAT NO tedensko pomoč pri hišnih opravilih nudim plačilo ali po želji stanovanje v centru Novega mesta. Ponudbe lahko javite po telefonu (061) 325-129 v petek in soboto.
JREKUCf
ANICA BUTKOVI Č, Leskovec, Trg borcev 5. prepovedujem prodajo in kupovino premičnin in nepremičnin iz domačije Arh v Veliki vasi ši. 24 s strani Antona Arha. Vsakega, ki tega preklica ne bo upošteval, bom sodno preganjala.
V nedeljo, 21. oktobra, praznuje svoj 80. rojstni dan MARI JA A VSI C roj. BRULC z. Malega Siatnika 16. Za visoki jubilej ji želimo še veliko zdravja in srečnih, zadovoljnih let sinovi France, Viktor z družino, Alojz, hčerki Marija in Anica /družino, pravnu-čki Robi, Jure, Borut in Maja pa ji pošiljajo koš poljubčkov.
Dragi mami ALOJZIJI ŽABKAR iz Gabrijel vse najboljše za njen jubilejni rojstni dan želimo vsi njeni.
Dragi ženi, mami in stari mami KRISTINI KLEMENČIČEVI iz Ur-šnilt sel 91 želijo za njen praznik vse najlepše, predvsem pa zdravja, vsi njeni.
Dragi mami, stari mami in prababici ANGELI ŠT IH iskreno čestitajo za visok jubilej in ji želijo še veliko zdravih let — vsi njeni.
to/ESTILAl
OBVEŠČAM cenjene stranke, da sem razširil obrtno dejavnost še na krpanje zračnic in menjavo gum.
V Novein mestu je na Partizanski 7 (Kandija) odprta nova kemična čistilnica »AS« z najbolj sodobno tehnologijo čiščenja tkanin in oblačil. Se priporočamo!
AVTOSERVIS Jože ST1BRIČ, Br-šljin 29, Novo mesto.
SNEGOBRANE za vse vrste kritin vam dobavlja in montira Obrtna delavnica Daneta MIŽIGOJA iz Krškega. Telefon (068) 71-637 od 20. do 22. ure, razen vikenda.
SREČANJE maturantov novomeške gimnazije iz leta 1964 bo v soboto, 27. oktobra, ob 16. uri v gostišču na Loki. Zbrali se bomo ob 17. uri na šmihelskem pokopališču.
Kopitarna ima svoje gasilsko društvo
Imajo že štiri desetine, od tega ena ženska
SEVNICA — Konec oktobra bosta minili dve leti od problemske konference SZDL o požarni varnosti v občini. Eden od sklepov omenja tudi ustanavljanje gasilskih društev v industriji, kjer so dotlej imeli le desetine.
Uspešno gredo po novi poti v (Mercator) Kopitarni. V tem pičlem času so pridobili že 60 članov, pomembnejše kot to pa je, da imajo’ usposobljene 4 desetine, od tega eno žensko. Imajo dobro strokovno sestavo, samo lani seje šest članov dodatno izšolalo za gasilske častnike, imajo pa tudi enega višjega častnika. Za njimi je tudi ognjeni krst’. Posredovali so nadvse uspešno pri dveh večjih požarih v tovarni.
Že prvi dan oktobra, na začetku požarnovarstvenega meseca, so v občini ugodno presenetili. Požarni varnosti so pos\etili posebno številko svojega Biltena. Z vso resnostjo v njem podčrtujejo, da bi bil požar za lesno industrijo oziroma zanje prava katastrofa. Kajpak ne le zanje, tudi za družine delavcev. Se pravi, da ne samo za 400 zaposlenih, temveč najmanj 1.400 ljudi.
Tajnik društva Tone Polutnik je pohvalil večjo zagnanost vseh, odkar so v društvu. Poveljnik Vlado Mešiček je pristav il, da so vaje zunaj proizvodnega časa. saj so desetine sestavljene po izmenah, v tovarni pa delajo tudi ponoči. »»Obisk vaj je nadvse zadovoljiv. Tudi gasilke sO obiskovale tečaj za izprašane gasilce,« je pohvalil prizadevnost pri strokovnem usposabljanju.
A. Ž.
KORUZA Z MLADICI — Kaj takega, kar je na svoji koruzni njivi v Velikem Orehku našla Ucmanova Rezka, se ne najde vsak dan. Koruzni strok je imel ob sebi še dvanajst »mladičkov«, prav za vsak mesec enega, kot bi rekli vedeževalci.
v S
\ln<A/njJJtncr
BORCI SO NAS POHVALILI
28. septembra smo imeli na naši šoli pionirsko konferenco. Nanjo smo povabili borce iz našega kraja in predstavnike PO iz osnovnih šol Lavrica in Bršljin, ki tudi nosita ime po XII. SN-OUB. Prisotnim smo poročali o delu na naši šoli. Pridno dela PO, učenci pa smo vključeni v veliko krožkov. Borci so nas pohvalili in nam zaželeli še mnogo uspehov. Na koncu smo si ogledali nastop folklorne skupine iz Mokronoga.
“ MAJA BORŠTNAR. 3. r OŠ XII. SNOUB KRMELJ
ZBIRALI PAPIR
t	,
Na naši šoli Smo izvedli zbiralnorak-cijo papirja. Zbrali smo kar 7.554 kilogramov papirja, ki ga je bilo za 4 kontejnerje. Najbolj se je izkazal 6.b. ki je zbral 1.026 kilogramov. Za na-’ grado je šolska skupnost vsem učencem omogočila obisk slaščičarne, kjer so si lahko privoščili razne dobrote.
. IRENA SELAK OŠ Šentjernej .
SNEMALI SMO »DEVETO URO«
V torek je prišla na našo šolo novinarka radia Brežice, da bi posnela prvo letošnjo oddajo Deveta ura. To oddajo urejajo dopisniški krožki iz brežiške in krške občine, in sicer vsakič z druge šole. Tokrat smo bili torej na vrsti člani dopisniškega krožka iz Brežic. Prebrali naj bi letošnje prve prispevke iz različnih šol. Novinarka nam je povedala, kako bo snemala, in nas opozorila, da moramo razločno izgovarjati vse besede. Začeli smo vsi z veliko tremo, a končali hitro in bili veseli, da ni bilo treba nič ponavljati. Novinarka nas je pohvalila in naš"pov-prašala tudi po glasbenih željah, kar nam je bilo še posebno všeč. Popoldne sva s sestro Sašo napeto poslušali oddajo po radiu, ki je dobro tekla. In ko sva drugi dan s prijateljico Mojco stopili v razred, so vsi glasno zaploskali, da nama je bilo kar nerodno, bili pa sva tudi ponosni nase,
ALENKA KUŠEV1Č. 8. a OŠ bratov Ribarjev Brežice
ALPINISTIČNA ŠOLA V TREBNJEM
TREBNJE — Alpinistična sekcija pri Planinskem društvu Tesnila Trebnje bo organizirala alpinistično šolo, ki se bo začela v sredo. 7. novembra, ob 19. uri v prostorih radiokluba (baraka) na Cesti Gubčeve brigade v Trebnjem, kjer bodo potem predavanja s prikazom diapozitivov vsako sredo ob 19. uri. Predavali bodo alpinistični inštruktor in predsednik PD ter alpinisti in inštruktor iz alpinističnega odseka Novo mesto, ki je mentor trebanjske sekcije.
OGLED DOMAČEGA MESTA
Zadnji petek v septembru smo imeli kulturni dan. Učenci sedmih razredov smo se namenili ogledati si domače mesto in njegove znamenitosti. V starem delu mesta smo se ustavili v spominskem parku, kjer so nagrobniki več znanih Krčanov, napr. Ivana in Julije Lapajne, dr. Janeza Mencingerja in dobrotnice Hočevarjeve. Naše mesto je poznano tudi po Janezu Vaj-kardu Valvasorju, avtorju Slave Vojvodine Kranjske, in Juriju Dalmatinu, ki je naš jezik iz nemščine prevedel Biblijo. Letos mineva 400 let od njenega izida. Posebno zanimivo je bilo v kapucinski knjižnici, kjer smo si ogledali najstarejšo knjižno zbirko. Obiskali smo tudi Valvasorjevo knjižnico m čitalnico in precej učencev seje odločilo, da bodo postali njeni člani.
MONIKA MAVSER, 7. c novin. krožek OS J. Dalmatin Krško
METLIČANI SO POIMENOVA-Ll NOVO SAMOPOSTREŽNICO ŠESTICA, ker stoji na Šestovi ulici. Poleg prodajalne je bife, ki je predvsem dopoldne poln gostov, popoldne pa nastopi zatišje. V Šestici ljudje radi kupujejo, je dobro založena, in kar je najvažnejše: v njej so Zaposlena *ilada, prijazna dekleta. V redko kateri metliški prodajalni boste našli na kupu toliko prikupnih in ustrežljivih prodajalk kot ravno v Šestici.
NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO
ISKRA SERVIS GOSPODINJSKIH APARATOV V METLIKI
ŠTEDILNIKI, PLINSKE PEČI, MEŠALNIKI, SESALNIKI, SUŠILCI LAS, KAVNI MLINČKI itd. v garanciji in izven
ELEKTR O INSTALACIJE IN POPRAVILA GOSPODINJSKIH APARATOV IVAN PETRIČ, CBE 59 Se priporočam!
22
Št. 43 (1837) 25. oktobra 1984
DOLENJSKI UST
ZAH V \ L A
Ko smo 17. 10. obnemeli v bolečini, da nase drage ime
METODE DULAR
iz V avte vasi
ni več, nam je v uteho, da v tej bolečini nismo ostali sami. Hvala vsem za sočustvovanje in naklonjenost v teh težkih trenutkih. Vsem. ki ste se od nje poslovili na njeni zadnji poti. p 'darovali vence in cvetje, iskrena hvala, hvala tudi pevcem in duhovniku /a lepo slovo. Posebej se zahvaljujemo sestri Jelki in Erni ter zdravnikom zdravstvenega centra za vso pozornost, ki sojo med boleznijo izkazovali naši mami.
Naša srca bodo pogrešala njeno globoko materinsko ljubezen.
Žalujoči: otroci Zdenko. Branko in Judita z družinami, sestre Cirila, Dana, Jožica in Marica
Vavta vas, v oktobru 1984
/ juhi) v/ vic. kav oh,lajala te je, v < lolitteo ii rad zahajal, a zdaj ugasnilo je tvoje ure.
In vse halj osamljene naše so polt. odkar v temnem grobu počivaš. Jože n.
ZAH\ Al \
Neizmerno težka je bolečina in spoznanje, da nas je v nailepših letih življenja, poln načrtov in hotenj zapustil naš ljubljeni br it m stric
JOŽE KREN
z Drganjih sel 33
Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki ste našo bolečino čutili z nami. nam izreki: sožalje in pokojnega v tako velikem številu spremili k preranemu počitku, mu darovali vence in cvetje. Prisrčna hvala sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste nam nudili vsestransko pomoč. Zahvaljujemo se njegovim sodelavcem TVP Novoles, govornikoma za globoko občutene besede, godbi na pihala ter duhovniku za opravljeni obred. Se enkrat vsem skupaj iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame. stare mame. prababice in tete
MARIJE SLAK
iz Drečjega vrha 6
se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje in vence, izrečeno sožalje ter spremstvo naše mame na zadnji poti.
Prisrčna hvala tudi pevcem in župniku za opravljeni obred.
Vsi njeni
ZAHVALA
V 85. letu nas je nepričakovano zapustila naša draga mama, oma.
prababica
MARIJA VIDMAR
(OMA) iz Žužemberka
Najprisrčneje se zahvaljujemo vsem. ki ste z nami čutili bolečino, nam ustno ali pisno izrazili sožalje ter vsem, ki ste v tako velikem številu spremili našo mamo k zadnjemu počitku in ji darovali toliko lepega cvetja. Iskrena hvala sorodnikom in prijateljem, ki so nam stali ob strani v najtežjih trenutkih. Posebno se zahvaljujemo dr. Boži Kocutarjev?, med. sestri Pajkovi, pevkam, Ljubi Senici za poslovilne besede, TOZD ISKRA Žužemberk in sodelavcem. TOZD Žaga Novoles. TOK Kmetijstvo iz Tolmina, sostanovalcem, Tinki. Manci in družinama Podbrežnik iz Sajevic. Zahvala župniku iz Žužemberka, posebno župniku iz Dol. Toplic za tako lepo opravljeni obred.
.
V tihi žalosti: hčerke Mojca, Staži, Julči, sinova Vlado in Tonček z družinami, 12
pravnukov
nukov in 6
FRANC ROZMAN
iz Svinjskega 19 pri Šentjanžu
Prisrčno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za nesebično pomoč. Posebno se zahvaljujemo Zvezi * slepih in slabovidnih Novo mesto in SG P Grosuplje za podarjeni venec. Obenem se zahvaljujemo župniku za opravljeni obred ter za tople besede ob slovesu. Vsem še enkrat hvala!
Žalujoči: -žena Pepca, sin Lojze in Ivan z družinama ter ostalo sorodstvo
V 84. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož. oče, stari oče, brat in stric
	ZAHVAL A
	Ob izgubi naše drage tete
	FRANČIŠKE
	DOBERDRUG
	Lešnica 10, Otočec
se najlepše zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in za spremstvo na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo župniku za opravljeni pogrebni,obred in osebju Doma starejših občanov Novo mesto.	
	Žalujoči: vsi njeni
ZAHVAL A
V 67. letu starosti nas je zapustil
JOŽE KRŠTINC
iz Božič vrha
Prisrčno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč, cvetje, vence, izraze sožalja ter spremstvo na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Ivanka, sin Jože, hčerka Ivanka in vaica z družino j ter ostalo sorodstvo
Kako povsod nam manjkaš ti!
Zaman vsak dan te iščejo oči...
V S P O M 1 N
Z bolečino v srcih se spominjamo 24. oktobra, ko je za vedno ugasnilo življenje naši dragi ženi. mami, stari mami. sestri in teti
KRISTINI PRUS
iz Krmačine pri Metliki
Uvala vsem, ki se je spominjate, ji prinašate cvetje in prižigate sveče na njenem preranem grobu.
VSI NJENI
V SPOMIN
29. oktobra bo minilo dve leti žalosti, odkar nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi sin in bral
MARTIN KOREN
iz Dvore 8
Hv ala vsem , i se ga spominjate, mu prinašate cvetje in prižigate sveče na njegovem preranem grobu
Žalujoči: vsi njegovi
"■"■■■■"■-r	     "	,
Beli nagelj na tvojem grobu naj ti pove, česar ne morejo povedati solze.
V S P O M I N
26. oktobra bo minilo deset let. odkar je kruta usoda iztrgala iz naše sredine ljubljenega sina, brata in strica
STANETA METELKO
iz Kota pri Semiču
Rad si zahajal v gore, ti id a tisto jesensko jutro si poslednjič odšel in se nikoli več vrnil.
V tihi žalosti: vsi, ki smo te imeli radi in te ne homo nikoli pozabili
ZAH V A L A
V 60. letu starosti nas je po težki bolezni zapustila naša draga žena, mama. stara mama, sestra in teta
ANGELA TURK
iz. Podturna 1
Ob boleči izgubi naše najdražje se prisrčno zahval jujemo vsem vaščanom za pomoč ter sorodnikom m prijateljem, ki ste nam kakorkoli pomagali, sočustvovali z nami v najtežjih trenutkih, pokopti darovali vence in cvetje ter jo v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni patronažni sestri. Pušičevim. Krki, tovarni zdravil — Zdravilišču Dolenjske Toplice, kolektivu Mladinske knjige ter župniku za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
V 27. letu nas je nepričakovano zapustil naš ljubi mož in očka
FRANC STRUNA j
Potov vrh 23, Novo mesto
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sožalje, dragemu pokojniku izkazali čast s toliko venci in cvetjem in ga v tako lepem številu pospremili do njegovega preranega groba. Posebej hvala kolektivu pljučnega oddelka bolnišnice Novo mesto. IMV Novo mesto, govornici za poslovilne besede ter župniku za opravljeni obred.
Neutolažljiva žena s sinom Tomažem, oboji starši, brat Zvone in sestra Slavka ter ostalo sorodstvo
'
V SPOMIN
Mineva že četrto leto, odkar ni več med nami našega dragega
SLAVKA STRICI JA !
iz Stranske vasi pri Semiču
Hvala vsem, ki se ga spominjate!
Žalujoči: vsi njegovi
J
' ■
IVA GORE
»Vse življenje sem bita predana delu, pa ne zalo, da bi me hvalili. Svoje obveznosti sem dosledno izpolnjevala že zaradi sebe. Dobro opravljeno delo je zame vir osebnega zadovoljstva. zato tudi zdaj kot oktobrska nagrajenka nočem hvale«, se je branila Iva Gorenc, že preden se je spustila v pogovor o svoji poklicni družbenopolitični poti. Zaveda se. da je težko nazorno predstavili delo, ki ga ni mogoče sešteti ne v metrih in ne v kilogramih.
Gorenčeva je doma iz Kresnice in ima za seboj štiri leta poučevanja na Raki, tri leta v Cerkljah in šestnajst let v Brežicah, kjer upa, da si je med tem pridobila domovinsko pravico.
»Rada sem opravljala učiteljski poklic« je nadaljevala svojo pripoved, »in še zdaj imam pred očmi z radostjo izpolnjene ,re-nutke, ko sem opismenila po trideset otrok in je bil ob koncu šolskega leta moj trud poplačan. Za svoj razred sem vselej delala z dušo in telesom«.
Z enako zavzetostjo se je v zadnjem desetletju Zagrizla v delo na občinski izobraževalni skupnosti. Poznala je vsebino in organizacijo šolskega dela, zato je pripomnila, da mesto tajnika zanjo ni bito nikoli samo služba. Stvari je poslej ocenjevala s širšega zornega kota in se tru-
dila, da bi z dogovarjanjem utrli šolam pot za čim boljše delo. Priznata je, da se nič kolikokrat znajde med kladivom in nakovalom, saj oboji, uporabniki in izvajalci, postavljajo svoje zahteve. Ko uporabniki nastopajo kot starši, hočejo, da je šola za otroke čimbolj poceni, kot delavci pa želijo, da bi čim manj prispevali zanjo.
Dokler je Gorenčeva poučevala, se je veliko udejstvovala tudi kot samoupravljalka, zato poznejših dolžnosti v družbenopolitičnih organizacijah in občinski skupščini ni pojmovala kol breme, ampak kot deI svojih obveznosti. Kot tajnica izobraževalne skupnosti je sodelovala pri gradnjah in dograditvah šolskih poslopij. Investicijo je vodita na Bizeljskem in v Artičah, v Globokem in na Veliki Dolini pa je delala kot članica gradbenih odborov. V sedanjem mandatu je članica izvršnega sveta občinske skupščine v Brežicah za področje družbenih dejavnosti. Oktobrsko nagrado ji podeljujejo za njen prispevek k razvoju samoupravnih socialističnih odnosov na področju vzgoje in izobraževanja, za delo v izvršnem svetu in za uspešno povezovanje njenega dela z družbenopolitično aktivnostjo.
To življenje sredi družbenih dogajanj ji pušča le malo časa zase, za njen zasebni svet. Predstavila ga je v skopih obrisih in povedala, da ima za seboj trde življenjske preizkušnje. Mož ji je umrl, ko je bi! starejši sin star šestnajst in mlajši dvanajst let. Sama ju je morala spraviti do kruha. Oba sta tiskarja. Zdaj sta odrasla in eden je zaposlen v Ljubljani, eden v Krškem. Samo močna volja ji je pomagala premagovati težave. Najhujše je mimo in zdaj se lahko več posveča stvarem, ob katerih se razvedri, to sta gobarjenje in branje. Če jo knjiga pritegne, prebedi ob njej vso noč, zagotovo pa prebere vsaj eno na teden.
JOŽICA TEPPEV
A. BOZOVIC NOVA DIREKTORICA DAVČNE UPRAVE
KRŠKO — 'Direktorju uprave za družbene prihodke SO Krško Janezu Kulčarju se izteka mandat vodilnega delavca v upravi za družbene prihodke, zato so delegati krške občinske skupščine na predlog predsednika občinskega izvršnega sveta Vinka Baha razrešili Kulčarja te funkcije in za novo direktorico imenovali 30-letno diplomirano ekonomistko Almiro Božovič.
TRADICIONALNI POHOD NA GORJANCE
NOVO MESTO — V okviru občinskega praznika bo Planinsko društvo Novo mesto, v soboto, 27. oktobra, priredilo tradicionalen pohod Po poteh Gorjanskega bataljona. Udeleženci se bodo povzpeli od vasi Vrhpolje na Prag, kjer je bil medvojno bataljon ustanovljen, od tam pa bodo pot nadaljevali na Javorovico ter do Pleterij, kjer se bo pohod končal. 1 loje bo v celoti približno za štiri do pet ur. Posebni avtobus bo odpeljal ta dan ob 6.30 z avtobusne postaje v Novem mestu, vrnil pa se bo okrog 13. ure. Vožnja stane 50 din. Vabljeni!
TEKSTOPISCI,
POZOR!
Do srečanja obkolpskih pevskih zborov v Gribljah leta 1985 je res še dovolj časa. Bo pa rok kratek za vse tiste, ki pišejo besedila, primerna za uglasbitev, Gribeljci želijo tekste, tematsko vezane na Belo krajino in njene ljudi ter primerne za zborovsko petje. Morebitna uglasbena pesmica bo prvikrat zapeta junija, ko bo v Gribljah že osmo srečanje pevskih zborov, prepevajočih ob reki Kolpi. . Pesnice in pesniki naj pošljejo svoje prispevke na naslov: Kulturno-umet-niško društvo Niko Zupanič, Griblje, 68332 Gradac, in sicer do konca leta 1984.
KONCERT V KAPNIŠKI DVORANI — Potem, ko je Margareta Marjetic, predsednica OK SZDL Krško, slovesno odprla prenovljeno »Kostanje-viško lepotico«, so si gostje, med katerimi so bili tudi speleologi iz sosednje Avstrije, ogledali podzemne kraške lepote in na koncu prisluhnili Kostanje-viškemu oktetu v najlepši, kapniški dvorani. (Foto: J. Pavlin)
Podzemni biser Kostanjevice
Otvoritev prenovljene Kostanjeviške jame — Njena lepota je dvakratna — Jubilej Jamarskega kluba — Jama še čuva skrivnosti, ki jih je treba raziskati
KOSTANJEVICA NA KRKI — »Poleg Postojnske in Škocjanske jame, je Kostanjeviška ena najlepših v Sloveniji. Polna je kapniških lepot, v njej je prava simfonija Zastorov, zasi-ganih sten, zato se jo splača videti. Druga lepota pa je njeno okolje, ki daje jami še posebno vrednost. Leži v enem najlepših krajev, ki je polh kulturnih in turističnih zanimivosti, v njeni blfžihi so toplice, Gorjanci fn
Prvi sulec
Za kočevskega ribiča Hrovatina se je prvi letošnji lov na sulca uspešno končal
KOČEVJE — Kočevski ribič Andrej Hrovatin je 18. oktobra uplenil v. Kolpi sulca, dolgega 113 cm in težkega 13,10 kg. To je prvi sulec, ki gaje v tej sezoni —začela se je 1. oktoba — uplenil član RD Kočevje.
Andrej Hrovatin je ribič šele 3 leta. Letos pa je šel na sulca prvič 18. oktobra in takoj prvi dan imel kapitalen prijem. Vendar mu vse le ni šlo tako gladko.
»Prijema sprva ni bilo in sem že obupal, saj sem bil prepričan, da večji sulci prijemajo le zgodaj zjutraj. Bil sem tako razočaran, da sem nadaljnji ribolov okoli 8. ure opustil in začel ob vodi malicati, potem pa sem nameraval kreniti domov. Nenadoma se je zapenila voda, za bežečo postrvjo se je zapodil sulec. Vstal sem, spet pograbil palico in vrgel... Takoj pri prvem metu je sulec zagrabil. Verjetno je bil razdražen, ker mu je postrv ušla. Brez posebnih težav sem ga spravil na suho,« je ulov opisal srečni ribič, ki bo dal glavo sulca preparirati in bo krasila njegov ribiški kotiček. ( pR|M(.
USPEŠEN ZAČETEK SEZON — Na fotografiji je srečni kočevski ribič Andrej Hrovatin s svojim 113 cm dolgim in 13,10 kg težkim sulcem, ki ga je uplenil 18. oktobra v Kolpi pri Drsniku. (Foto: Primc)
Franc Tičar je prejšnji teden na jezu pod Seidlovim mlinom ulovil kar 17 kilogramov težkega sulca
NOVO MESTO — Čeprav je lov na sulca v Krki odprt šele kak mesec, je že prejšnji teden prinesel zares trofejni ulov. Član novomeške ribiške družine Franc Tičar je namreč v četrtek potegnil na suho kar 17 kilogramov težkega sulca, ki ima zaenkrat v letošnji ribolovni sezoni prvenstvo v lovu na to vse bolj cenjeno ribo.
Tičar se je skupaj s kolegom Lojzetom Švajgerjem odpravil na lov v zgodnjih jutranjih urah. Najprej sta poskušala na jezu v Lešnici, nato v Lo-
ŠENTJERNEJ — OLIMPIJA 1:7 (0:5)
ŠENTJERNEJ — Prejšnji četrtek je bila v Šentjerneju zanimiva prijateljska nogometna tekma med domačo enajsterico in vrsto drugoligaša Olimpije iz Ljubljane. Kakih 400 gledalcev je videlo dobro igro in visoko ''zmago močno pomlajene ljubljanske vrste, za katero so zadetke dali Voljč, Pate, Gruškovnjak, Dura-vič, Štos, Židan in Stopar (avtogol), strelec častnega zadetka za Šentjernej pa je bil Lešnik.
M. GORENC
čni, nekaj po 8. uri zjutraj pa sta vrgla vabo na novomeškem jezu pod Seidlovim mlinom. Tičarju je uspel že prvi met. Z laksom debeline 0,60 in z mrtvim kleničem na trnku je po kakih dvajsetih minutah boja z ribo potegnil na suho kar 17-kilogramskega sulca, ki velja za največjega v letošnji ribolovni sezoni na Krki. Riba je meri-ia 123 cm, letos pa je to že četrti ujeti sulec. Vsi trije prejšnji so romali preko naših meja, zato je Franc Tičar, ki je največkrat le spremljevalec tujih ribičev, še tolikanj bolj vesel trofejnega ulova.
B. B.
• Jugoslovani se zelo zanimamo za šah — to potrjuje tudi dejstvo, da je naše gospodarstvo že dolgo v mat poziciji.
MARJAN BRADAČ
V NEDELJO 6. BRELIHOV
MEMORIAL
SEVNICA — ŠK Milan Majcen iz Sevnice bo v nedeljo, 28. oktobra, pripravil že 6. šahovski memorial Dušana Breliha, enega od ustanoviteljev kluba. Hitropotezni turnir bo odprtega tipa, pričel pa se bo ob 8.30 v jedilnici sevniške Lisce. Organizator še posebej vabi k sodelovanju šahiste iz Novega mesta, Trebnjega, Celja, Posavja in Zasavja.
V METLIKI KATARINA II
METLIKA — Po daljšem času bo v Metliki ponovno koncert sodobne jugoslovanske rockovskc glasbe. V goste namreč prihaja ta čas ena najbolj kakovostnih in ustvarjalnih tovrstnih skupin, beograjska zasedba Katarina II. Koncert bo v metliškem starem kinu oz. disku Kino, kjer bo pred koncertom in po njem tudi običajni disko ples. Prireditev bo v soboto, 27. oktobra, pričetek ob 20. uri. (dv)
LETOŠNJI REKORDER — Franc Tičar in Lojze Švajger s trofejnim sulcem, ki je na tehnici potegnil kar 17 kilogramov, meril pa je natanko 123 centimetrov.
vinorodne gorice,« tako je zbrane na slovesnosti ob 20-letnici Jamarskega kluba Kostanjevica in ponovni otvoritvi prenovljene kostanjeviške podzemne krasotice nagovoril eden največjih poznavalcev jamarstva v Sloveniji in predsednik mednarodne unije jamarskega turizma v Evropi prof. dr. France Habe.
Kostanjeviška jama, ki leži nad izvirom potoka Studene, je odprla svoj vhod pb-mačnem nedrju 1. avgusta 1937; turističnemu namenu pa so jo izročili- 28. avgusta 1971 domačijama-rji, ki še danes skrbijo zanjo. Lesene stopnice in karbidovke za današnjičas niso več ustrezale, zato so se s pomočjo družbene pomoči krške občine odločili za obnovitev. Jamo so opremili z betonskimi stopnicami, uredili prehodne hodnike, postavili varnostno ograjo, na novo so uredili električno razsvetljavo in napeljali vodovod. Sami jamarji so opravili
BOGATI SEVNISKI GOZDOVI
SEVNICA —Tukajšnji zasebni gostinci vse bolj domiselno tekmujejo med seboj v ponudbi. Spomnimo se le na sedaj že prav znamenite salamiade pri Vrtov-šku. Pri Silvu Osovnikarju na drugem koncu mesta je bil v soboto sejem malih živali, razen tega pa še gobarska rastava.
Da bi jo lahko organizirano videli tudi šolarji, je bila odprta tudi v ponedeljek. V okoliških gozdovih ne manjka najrazličnejših gob. Sevniški gobarji sojih za razstavo v pičlem dnevu našli 53 vrst, od tega 17 neznanih.
Petčlanska strokovna komisija pod vodstvom Marije Kurnik je prisodila za res bogato bero 278 točk in prehodni pokal hiše znanim sevniškim gobarjem Ludviku Žuraju, Alojzu Završniku in Ivanu Žnidaršiču.
A. Ž.
prek 1000 prostovoljnih delovnih ur, celotna obnova brez prostovoljnega dela pa je veljala 2,5 milijona dinarjev.
Kostanjeviška jama še ima, skrivnosti. Do danes je raziskane1 438 metrov, za- turistični ogled je pripravljene le polovica. »Jamo bomb še raziskovali, saj vemo še za veliko .črnih'rovov in najbrž so za njimi še lepše in bogatejše dvorane s kapniki;« je na koncu povedal eden najzaslužnejših kostanjeviških jamarjev Mhrtin Btdtez.	•, • ’ T
J. PAVLIN
Najnovejša ribniška lovska dogodivščina
RIBNICA — Po ribniški občini, posebno med lovci, je tedni krožila naslednja zgodba. Zapisali smo jo tako, kot smo jo slišali iz lovskih ust.
Ribniški lovec Mirko Oražem, logar Franc Grebenc, lovski čuvaj Franc Knavs in znani kočevski lovski strokovnjak inž. Ciril-Štru-mbelj so raziskovali na območju gozdarskega tozda Jelenov žleb petelinja rastišča. Ko so prišli v Smrekov žleb, je Ciril Štrumbelj opazil na tleh krvavo sled in vprašal čuvaja Knavsa:
— Kaj si streljal tukaj?
— Jaz nisem, je bil odgovor.
— Vidiš, da je sled sveža.
Tudi drugi so potrdili, da gre za svežo sled. Sklep se je ponujal sam po sebi: če ni streljal lovski čuvaj in drugi lovci, je to storil divji lovec. Zato so lovci krenili kar po dobro vidni krvavi sledi, ki jihjc pripeljala do nekega brezna. Sei-tik^red breznom so našli ožgan kos časopisa, kot da bi nckdoliotel prikriti sledi divje jage.
Pogledali so v brezno. Čeprav je bilo lOdo 12 m globoko, so se jim oči hitro privadile na ternoto in nekdo izmed njih je prvi zgroženo ugotovil:
— Notri leži medved.
Tudi vsi ostali so razločno videli v jami medveda. Divji lovec se je torej spravil kar nad kralja kočevsko-ribniških gozdov. Ta že ne sme uiti brez kazni!
Vendar do medveda niso mogli. Stene brezna so bile strme. Kaj zdaj? V Ribnico po vrvi! In ko so bili že v Ribnici, so povabili s seboj še miličnike, saj gre za kaznivode-janje, ki ga bodo tako in tako oni dokončno raziskali.
Z vrvmi in miličnikom so se kmalu vrnili k breznu. Kdo se bo zdaj spustil v brezno? Na vrv so navezali Mirka Oražma očitno iz praktičnih razlogov, ker je bil najlažji. Previdno so ga spuščali v brezno.
— Ga že vidim. Dobro ga vidim. Kako mu naj zavežem vrv: za vrat ali za pas?
Potem so oni zunaj zaslišali iz brezna grozovito kletivco, za njo pa še Oražmov krik:
— Ima rep! To ni medved, je pes!
Ko so ugotovili, daje v jami res šarplaninec, so najprej presenečeno pogledali, potem pa bruhnili v gromovit krohot. Ko se je zgodba razvedela, se je krohota nalezla vsa Ribnica in tudi sosednji kraji.
J. PRIMC
PRVI MALI CENTRALI — Na pritokih Kolpe so pred kratkim odprli dve mali hidrocentrali z močjo 1,7 kilovata. Elektrika iz teh dveh central bo cenejša kot iz nuklearke. Centrali delujeta avtomatsko, vklapljajo in izklapljajo pa ju iz Kočevja. Obe sta povezani s slovenskim in hrvaškim električnim omrežjem. Gradili so ju od leta 1982. To sta prvi dve mali elektrarni od načrtovanih 100 v Sloveniji. Investitorje bil Elektro Ljubljana, glavni izvajalec del pa ljubljanski Litostroj s kooperanti, medtem ko je gradbena dela opravil kočevski Zidar. Na fotografiji: z otvoritve prvih dveh central. (Foto: Primc)
• • •
kozerija
Jožič Repič je bil vsak dan na-treskan. Navadno že zjutraj, kajti pred odhodom v Hitrotkal je zvrnil vase najmanj štiri kozarčke "slivovice, kar je bilo dovolj za prijetno omotičnost. Žena ga je svarila, da bo dobil zaradi rdečega nosu čevelj, otroci si niso upali niti pisniti, Jožič Repič pa je bil zadovoljen s svojimi rožicami. »Vsi me imajo radi, vsi me ljubijo,« je odgovarjal na tečne ženine očitke. To je bilo tudi res, kajti z blebetanjem in osiranjem vodilnih je spravljal Repič sodelavce v dobro
voljo in krohot.
nemalokrat celo
»Brez Repiča bi bil naš tozd prava puščoba,« je trdila Klotil-da Zračnikova, ki se je sicer ločila od moža samo zato, ker je prevečkrat pogledal v kozarec, in je v dno duše prezirala in mrzela pijance. »Komu bi se pa smejali v teh težkih stabilizacijskih časih, če ne bi imeli Repiča?« je bolj sebe kot druge spraševala Meta Sivalnikova. Reza Strojnikova pa je pribila: »Repiču bi morali dvigniti oseb-
ni dohodek, saj je edini, ki ne hodi po tovarni mrkega in kislega obraza!« To je mislila resno in o tem je bila pripravljena razpravljati v samoupravnih organih. Zdravnika Igliča pa Repič ni mogel pripraviti do tega, da bi se od smeha držal za trebuh, za Jožiča je zahteval obvezno zdravljenje proti alkoholizmu. »Če se kmalu ne odločite, bo z vami konec,« je bil zdravnik Iglič nepopustljiv in odločen. Repiča je privila še žena, prisililo ga je nerazveseljivo zdravstveno stanje in znašel se je pred obličjem
doktorja Ruglja, ki je bil poklican, da napravi iz. pijandure, postapača in lenuha spet človeka...
Minili so dolgi meseci mukotrpne terapije. Končno se je pojavil Repič v Hitrotkalu kot prerojen: brez zabuhlih oči, brez. smrdeče sape iz ust, brez dovtipov in sprenevedanja. Delal je, da'Se je kar kresalo okoli njega. »Dolgčas«, je protestirala Klotil-da Zračnikova, »Ko ga gledam, kako vestno dela, mi gre na bruhanje,« je bila razočarana Meta Sivalnikova. »Nisem si mislila, da lahko medicina tako pokvari človeka,« je bentila Reza Strojnikova.
TONI GAŠPERIČ