Poštnina plačana v gotovini. KRALJEVINA JUGOSLAVIJA SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE Izhaja vsako sredo in soboto. — Naročnina: mesečno din 16*—, četrtletno din 48’—, polletno din 9G'—■, celoletno din 192'—. Cena posamezne številke po obsegu. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. — Tel. štev. 25-52. 69. kos. V LJUBLJANI dne 27. avgusta 1938. Letnik IX. VSEBINA: 419. Pravilnik uslužbenskega podpornega sklada Zveze zdravstvenih zadrug o zavarovanju uslužbencev zdravstvenih zadrug in Zveze zdravstvenih zadrug za bolezen. Ustavitev rednega pregledovanja drogerij. Odločba o dovolitvah, dajali kemična sredstva za dezinfekcijo in dezinsekcijo v promet. 420, 421. 122. Prepoved propagiranja specialitet pred dovolitvijo. 423. Odločba o dajanju preparatov in pomožnih sredstev aa zboljšanje pecivnosti moke v promet. 424. Odločba o razširitvi veljavnosti kolektivne pogodbe stavbe-nega delavstva. Uredbe osrednje vlade. 419. Na podstavi člena 7., t. 1., zakoVia o zdravstvenih zadrugah v zvezi s členom 5. naredbe, s katero se izvzemajo od obveznosti zavarovanja osebe, zaposlene pri uradih, napravah in podjetjih javnopravnih teles, in s Pravilnikom za zavarovanje podpor in pomoči ob bolezni, onemoglosti, starosti in smrti ali nezgodi po predpisu § 7. zakona o zavarovanju delavcev predpisujem tale pravilnik uslužbenskega podpornega sk'ada Zveze zdravstvenih Zadrug o zavarovanju uslužbencev zdravstvenih zadrug in Zveze zdravstvenih zadrug za bolezen.* Clen 1. Uradniki, uradniški pripravniki, dnevničarji, honorarni in pogodbeni uslužbenci zdravstvenih zadrug, zdrav-stveno-veterinarskih zadrug in Zveze zdravstvenih zadrug, ki spadajo pod pojem uslužbenca v smislu §§ 1., 2. 111 3. zakona o pokojninskem zavarovanju uslužbencev, 86 izvzemajo od dolžnosti zavarovanja za bolezen pri u,,adu za zavarovanje delavcev. Predpisi tega pravilnika se ne nanašajo na knjigo-v°dje, blagajnike in služitelje zdravstvenih in veterinarjih zadrug kakor tudi ne na tisto osebje, ki mu je ta 8lužbu postransko opravilo, niti na honorarne uslužbence, * 80 istočasno v državni, banovinski, občinski ali kaki ^gi službi. . * ^Službene novine kraljevine Jugoslavije* z dne julija 1938., št. 160/L1II/423. Člen 2. Uslužbenci, izvzeti od dolžnosti zavarovanja po členu 1., imajo zase, dokler traja bolezen, vendar največ za 6 mesecev, iz uslužbenskega podpornega sklada pravico: 1. do brezplačne zdravniške pomoči in bolniške oskrbe; 2. do zdravil, kopeli, zdravilnih voda, potrebnih oh-vezil in pomožnih priprav za zdravljenje (naočnikov, bergel, podpasov, umetnih nog); toda vse te pomožne priprave se jim smejo pustiti tudi čez ta čas, dokler so jim potrebne; 3. do rednih prejemkov. Za rodbinske člane, ki nimajo zaslužka in živijo z uslužbencem v skupnem hišnem gospodarstvu, imajo uslužbenci pravico: 1. do brezplačnega zdravljenja, zdravil in potrebnih priprav za zdravljenje za 6 mesecev; 2. do bolniške oskrbe za 4 tedne. Oh porodu imajo uslužbenci in njih rodbinski člani, ki imajo pravico do brezplačnega zdravljenja, pravico do tehle podpor: 1. do babiške pomoči ali oskrbe v bolnici oziroma porodnišnici za 8 dni; 2. do zdravljenja, zdravil, potrebnih obvezil in pomožnih priprav, če je povzročil porod obolelost in potrebo zdravljenja, največ za 6 mesecev, ali pa 3. do bolniške oskrbe, in sicer uslužbenci za 6 mesecev, rodbinski člani pa za 4 tedne; 4. do opreme 'za novorojenca v znesku 150 dinarjev. Ob smrti uslužbenca se izplača pogrebnina v znesku poslednjih enomesečnih prejemkov. Člen 3. Poleg teh podpor se smejo v mejah finančne možnosti odobriti tudi še tčle podpore: 1. da §e omogoči bolnim uslužbencem zdravljenje v sanatoriju in zdraviliščih ali kopališko ali klimatsko zdravljenje bodisi brezplačno ali pa proti povračilu enega dela stroškov, vendar tako, da se smejo te podpore odobriti vsako leto, toda najdalj kolikor traja pravica do brezplačnega zdravljenja; 2. da se omogoči uslužbencem in njihovim v členu 2. omenjenim rodbinskim člauom brezplačna zobna oskrba tako, da sta delo in navadni material za zdravljenje in plombiranje zob brezplačna, mostove, krone in plombiranje z dragim materialom iz plemenitih kovin pa plača uslužbenec sam; 3. da imajo pravico do bolniškega zdravljenja v višjem razredu; 4. da se dajejo uslužbencem ob dokazani potrebi posojila; 5. do višje podpore za rodbino uslužbenca ob njegovi smrti. Člen 4. Za pokritje vseh izdatkov po tem pravilniku so določena tale sredstva, ki se stekajo v uslužbenski podporni sklad Zveze zdravstvenih zadrug: 1. prispevek, ki ga pripiše Zveza zdravstvenih zadrug vsako leto temu skladu iz svojih prihrankov po določbah svojih pravil; 2. prispevki zdravstvenih in zdravstveno-veterinar-skih zadrug, ki ijih pripišejo tč vsako leto skladu iz čistega prihranka po določbah zadružnih pravil; 3. redni ali izredni prispevek, ki ga vloži zveza v ta sklad po sklepu upravnega odbora in odobritvi skupščine; 4. dohodki od obresti, ki teko od glavnice sklada za izplačana posojila in naloženo imovino; 5. dohodek od prodanih znamkic. Vse zdravstvene in veterinarske zadruge in Zveza zdravstvenih zadrug so dolžne nakupovati znamkice uslužbenskega podpornega sklada Zveze zdravstvenih zadrug. Zadruga mora na vsak račun za pregled bolnika nalepiti in izterjati znamkico za 1 dinar. Zadruge morajo nalepiti in izterjati znamkico na .vsak recept: do 20 dinarjev — za 0-50 dinarja; nad 20 dinarjev — za 1 dinar; v priročni prodaji nad 5 dinarjev — za 0-50 dinarja. Zveza zdravstvenih zadrug mora nalepiti znamkico na vsak račun, izdan zadrugi: do 100 dinarjev — za 1 dinar, do 500 dinarjev — za 1'50 dinarja, do 1000 dinarjev — za 2 dinarja, čez 1000 dinarjev — za 5 dinarjev; 6. prispevki uslužbencev za višije podpore po členu 3., ki pa ne smejo presegati 2% skupnih prejemkov uslužbenca; 7. prostovoljni prispevki, volila, pomoči. Člen 5. Uslužbenski podporni sklad upravlja upravni odbor Zveze zdravstvenih zadrug z SOiU p/odstavnihvm druaivft zadružnih zdravnikov in enim predstavnikom osebja Zveze zdravstvenih zadrug. Poslovanje je brezplačno in ločeno od poslovanja zveze, s posebnim polaganjem računov. Če se pokaže na koncu leta primanjkljaj, se mora sorazmerno s številom uslužbencev in z izdanimi podporami porazdeliti na Zvezo zdravstvenih zadrug, na zdravstvene in zdravstveno-veterinarske zadruge. Iz ostvanjenih prebitkov, dobljenih z dopolnitvijo morebitnih zgub v minulem poslovnem letu, se mora vsako leto, po odbitku primernega rezervnega zneska za zavarovanje podpor, ostanek razdeliti: 1. za podpore, določene v členu 3.; 2. za zlajšavo prispevanja zveze in pasivnih zadrug za pokojninsko zavarovanje uslužbencev; 3. za morebitne izredne pomoči in podpore uslužbencem in njih rodbinam; 4. za dopolnilno pokojninsko zavarovanje uslužbencev kot prispevek zveze in zadrug. Če bi sklad prenehal, preide njegova Imovina v last zveze. Zveza mora, če bi drugi dohodki za to ne zadoščali, prispevati vsako leto v sklad vsoto, ki je potrebna za pravilno poslovanje sklada, da bo imel le-ta vselej na razpolago sredstva za izplačilo obveznosti po tem pravilniku, to pa najmanj 5% letnih prispevkov uslužbencev. Če bi ta vsota ne zadoščala, mora opraviti zveza izplačila iz svojih rezervnih sredstev. Člen 6. Pravica do podpore zastara v letu dni od dospelosti podpore. Pravica do povračila za zdravniško pomoč, zdravila itd. po členu 1., točkah 1., 2., 3. a) in b) in 4.. dospe osmi dan obolelosti, do podpore za porod in smrt pa tretji dan po porodu ali smrti. Člen 7. Uprava zadruge dogovori z najbližjim zadružnim zdravnikom, če. pa takega ni v bližini, z najbližjim državnim, občinskim ali zasebnim zdravnikom pogoje, ob katerih bo zdravil uslužbence in njih rodbinske Člane za račun sklada, in določijo čas, ko dobi uslužbenec najlaže zdravniško pomoč. O pogojih sporazuma kakor tudi o vsaki zameni zdravnika, najetega za zdravljenje zadružnih uslužbencev, obvesti uprava zadruge nujno Zvezo zdravstvenih zadrug. Sporazum z zdravnikom je polnoveljaven, ko ga odobri zveza. Zveza obvesti vsakega takega uslužbenca, pri katerem zdravniku mora ob obolelosti iskati zdravniške pomoči. Člen 8. Če v bivališču obolelega uslužbenca ali njegovega rodbinskega člana ni bolnice, a potrebuje obolela oseba bolniške oskrbe, je zadruga dolžna dati oboleli osebi spremljevalca in prevozno sredstvo za odhod v najbližjo bolnico ali pa mu povrniti dejanske stroške za to. Prav tako mora dati zadruga prevozno sredstvo od bolnice do stalnega bivališča ali pa povrniti stroške za najcenejše prevozno sredstvo, razen če ni zdravnik glede na bolnikovo stanje izrečno odredil drug nu.čiu odpreme. Določbe o brezplačnem prevozu in o spremljevalcu, ki veljajo za odpremo uslužbenca ali njegovega rodbinskega člana v bolnico, veljajo tudi za pot k zdravniku v drug kraj, če ni v kraju zdravnika. Člen 9. Stroške bolniškega zdravljenja plačuje ta sklad za najnižiji oskrbni razred po tarifi, ki velja za krajevne °rgane osrednjega urada za zavarovanje delavcev, in sanio tedaj, če je uslužbenca ali njegovega rodbinskega elana poslal določeni zdravnik po členu 7. ali če je sklad Pozneje v tako zdravljenje privolil. Bolnica mora najdalj v 3 dneh obvestiti Zvezo zdravstvenih zadrug v Beogradu 0 sprejemu bolnika v bolnico, ki je bil sprejet ne da bi Sa bil tja poslal pooblaščeni zdravnik. Nadaljnje ugodnosti pri zdravljenju. Člen 10. Zdravila, potrebna obvezila in pomožna sredstva °ddaja uslužbencem zadrug priročna lekarna njih zdravstvene zadruge ali najbližja zadružna priročna lekarna, ve pa take v bližini ni ali če je sila, najbližja ijavna lekarna. Zdravila, obvezila in ostale potrebščine za zdravljenje uslužbencev zadruge ali njih rodbinskih članov se lzpričujejo z receptom zdravnika, ki je bolnika zdravil; v takem primeru služi kot dokument recept tega zdravnika. Zdravila, oddana v ta namen iz zadružne lekarne, *e izknjižijo ob prvi reviziji v breme zadruge, katere Uslužbenec ije bil zdravljen. Zdravila in obvezila, nabavljena za zadružnega uslužbenca, ker je bila sila, v zasebni lekarni, gredo v breme zadruge, katere uslužbenec je obolel. Zdravila in oslala potrebna sredstva za zdravljenje osebja zveze in njegovih rodbin sg oddajajo v breme ^v’eze zdravstvenih zadrug. Ob zlorabi pri okoriščanju zdravil, obvezil in pobožnih sredstev za zdravljenje mora odgovorna oseba Povrniti zadrugi škodo. Člen 11. Sanatoriijsko, klimatsko in kopališko zdravljenje °dobruje sklad uslužbencev samo ob stvarni in nujni Potrebi, po opravljenem posebnem pregledu in na podkvi mnenja specialista, ki ga odredi uprava sklada, iako zdravljenje sme trajati ob stroških sklada kolikor Pravljenje po členu 1., t. 1.,* če je zn to finančne možnosti. Za tako zdravljenje izplačuje sklad kolikor stane Pravljenje v najnižjem oskrbnem razredu po tarifi, ki Ve*ja za krajevne organe osrednjega urada za zavarovanje delavcev. Člen 12. Z rodbinskimi člani po členu 2., t. 3.,* je razumeti: dužbenca, njegovega zakonca, zakonske otroke, rodite-^lo, deda in babico, rodne brate in sestre do dovršenega Wn^a’ SC vz, ur, da je oskrbel pogreb umrlega uslužbenca ob svojih stroških. Člen 14. Za čas vojaških vaj ali služitve kadrskega roka kakor tudi za čas bivanja v inozemstvu, razen če je uradno odposlan, nima uslužbenec zase ali za dotičnega rodbinskega člana pravice do brezplačne podpore za bolezen. Člen 15. Uslužbenec, ki je izčrpal podporo, sme dobiti zaradi iste bolezni iznova brezplačno podporo šele, če je bil po prenehanju podpore vsaj 8 tednov v službi in je ta čas svojo službo redno opravljal. Če ni uslužbenec podpore popolnoma izčrpal, pa v 4 tednih, ko je nehal uživati podporo, zopet oboli za islo boleznijo, se računa začetek nove podpore od dne, ko je prvič obolel. To velja tudi za njegovega rodbinskega člana, ki mora razen gorenjih rokov tudi še dokazati, da je v teh rokih bil zdrav. Rodbinski član uslužbenčev, ki je izčrpal pravico do brezplačnega zdravljenja, sme imeti zaradi iste bolezni brezplačno bolniško zdravljenje, če je potem, ko je ta podpora prenehala, preteklo leto dni; drugače, če je treba bolniškega zdravljenja, toda zaradi kake druge bolezni, pa ima ne glede na prvo bolniško zdravljenje pravico do takega zdravljenja za 4 tedne. Člen 16. Ta pravilnik stopi v veljavo, ko ga podpiše minister za socialno politiko in ijudsko zdravje, obvezno moč pa dobi, ko se razglasi v »Službenih novinak«. V Beogradu dne 16. junija 1938.; S. št. 16.893. Namestnik ministra za socialno politiko in ljudsko zdravje, minister brez portfelja dr. Novakovič s. r. 420. Ustavitev rednega, pregledovanja drogerij.* Na podstavi § 27. zakona o lekarnah in nadzorstvu nad prometom z zdravili, člena 21. uredbe o prometu in kontroli strupov in v zvezi z odločbo tega ministrstva S. št. 28.119 z dne 29. oktobra 1937., s katero so začasno ustavljeni pregledi drogerij, je dal namestnik ministra za socialno politiko in ljudsko zdravje, minister brez portfelja, tole pojasnilo: * »Službene novine kraljevine Jugoslavije«, z dne 7. julij* 1288., 150/XLYI11/391. »Ustavitev pregledovanja drogerij po odločbi S. št. 28.119 z dne 29. oktobra 1927* se nanaša samo na redne preglede. Če pa pristojno upravno oblastvo zve ali če mu je naznanjeno, da kaka drogerija nepravilno posluje, mora oblastvo nemudoma opraviti pregled te drogerije in dalje postopati po zakonu.« Iz ministrstva za socialno politiko in ljudsko zdravje. 121. Dovolitve, dajati kemična sredstva za dezinfekcijo in dezinsekcijo v promet.** Po členu 14. pravilnika o dezinfekciji in dezinsekciji se smejo uporabljati za dezinfekcijo in dezinsekcijo samo tista kemična sredstva, ki se vsestransko preiščejo in ki jili odobri minister za socialno politiko in ljudsko zdravje. Dogaja se pa, da posamezne tvrdke svoje preparate oglašajo in dajejo v promet, ne da bi zaprosile poprej dovolitve pri ministrstvu. Zato se naroča oddelku, naj za vse tvrdke, ki oglašajo in prodajajo take preparate, ugotovi, ali imajo za to potrebno dovolitev; drugače jim je odvzeti pravico razpečavanja, dokler ne dobe potrebne dovolitve. Iz pisarne ministrstva za socialno politiko in ljudsko zdravje v Beogradu. 422. Prepoved propagiranja specialitet pred dovolitvijo, da se izročc v promet.*** Na podstavi §§ 2. in 27. zakona o lekarnah in nadzorstvu nad prometom z zdravili in členov 17. in 30. pravilnika o zdravilih in zdravilnih specialitetah je minister za socialno politiko in ljudsko zdravje z odločbo z dne 9. avgusta 1938., S. št. 13.555, v zvezi z odločbo S. št. 27.608/27 odredil takole: »Strogo prepovedujem domačim in tujim proizvod-nikom in njih zastopnikom propagirati kakor koli ali * »Službene novine« z dne 11. novembra 1937., št. 257. — Ta odločba se glasi takole: Ustavljeno pregledovanje drogerij. Na podstavi § 27. zakona o lekarnah in nadzoistvu nad prometom z zdravili, člena 21. uredbe o prometu in kontroli strupov in v zvezi e spisom tega ministrstva S. št. 11.665/37 je minister za socialno politiko in ljudsko zdravje z odlokom z dne 9. oktobra 1937., S. št. 28.119, takole odločil: »Nemudoma se je lotiti izdelave pravilnika o poslovanju v detajlnih drogerijah na podstavi ankete, ki je bila pri tem ministrstvu dne 2. in 3. aprila 193G.« Iz ministrstva za socialno politiko in ljudsko zdravje. ** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 19. avgusta 1938., št. 187/LX/476. *** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 19. avgusta 1938., št. 187/LX/478. vnašati v cenovnike veledrogerij ali v lastne cenovnike specialitete in zdravila s specialnim zaščitenim imenom, ki so prepovedana ali prijavljena, dokler ne izda ministrstvo končne odločbe in ne dovoli, da se dajo v promet, oziroma dokler se ne vpišejo v cenovnik specialitet. Kdor ravna zoper lo prepoved, bo deležen zakonskih posledic in se mu proizvodnja, uvoz in prodaja preparatov prepovejo. Oblastvom občne uprave naročam, naj to upoštevajo.« Iz pisarne ministrstva za socialno politiko in ljudsko zdravje v Beogradu. (Ta odločba je bila prvič objavljena v »Službenih novinah« z dne 17. avgusta 1938., št. 185.) 423. Dajanje preparatov in pomožnih sredstev za zboljšan,je pecivnosti moke v promet.* Minister za socialno politiko in ljudsko zdravje je z odločbo z dne, 9. avgusta 1938., S. št. 16.550, odobril, da se smejo preparati in pomožna sredstva za zboljšanje pecivnosti moke v smislu pravilnika o nadzorstvu nad preparati in pomožnimi sredstvi, ki se uporabljajo za zboljšanje pecivnosti moke,** dajati v promet samo z njih kemičnim imenom, če so pa sestavljeni, z nazivom glavne sestavine. Iz ministrstva za socialno politiko in ljudsko zdravje v Beogradu. Banove uredbe. 424. VI. No. 1304/12. Odločba. Veljavnost kolektivne pogodbe z dne 15. julija 1938., s katero se je v smislu § 5. zakona o zaščiti delavcev ter § 209. obrtnega zakona uredilo delovno razmerje stavbenega delavstva za več ko polovico podjetij te stroke ter za več ko polovico delavstva te stroke, zaposlenega na območju dravske banovine, se razširja na vso stroko v vsem območju dravske banovine. Ta kolektivna pogodba velja torej za vse pooblaščene graditelje, zidarske mojstre in studenčarje, tesarske mojstre ter pooblaščene inženirje le stroke. Razširitev veljavnosti kolektivne pogodbe se je odredila glede na določila čl. 14., odstavka (*), uredbe o določanju minimalnih mezd, sklepanju kolektivnih pogodb, poravnavanju in razsodništvu (»Službeni list« št. 105/15 iz leta 1937.). Kraljevska banska uprava dravske banovine. ,V Ljubljani dne 20. avgusta 1938. Ban : dr. Natlačen s. r. * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dno 18. avgusta 1938., št. 186. ** »Službeni list« št. 475/71 iz 1. 1937. Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani, s Jiska in zalaga tiskarna Merkur d. d, s Ljubljani] njen predstavnik; .Otmar Mihalek s Ljubljani. SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE Priloga k (59. kosu IX. letnika z dne 27. avgusta 1938. Razglasi kraljevske banske uprave •V-No. 367/30. 2435-3-1 Razglas o licitaciji. Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za oddajo »jže navedenih gradbenih del pri zgradbi »Kemičnega instituta« v Ljubljani II- javno pismeno ponudbeno licitacijo *>a dan 9. septembra 1938. ob 11. uri dop. v sobi št. 33 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu takse po tar. post. 260.a taksnega zakona med Uradnimi urami v sobi štev. 13 tehničnega oddelka kraljevske banske uprave v Ljubljani, Gledališka ul. 8. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na zneske odobrenega proračuna, ki znaša za: 1. težaška, betonska in zidarska dela za izvršitev v surovem din 656.93970, 2. pilotiranje in železobetonska dela din 1,019.795*40, 3. tesarska dela din 47.96570, , 4. krovska in kleparska dela dinarjev 217.560'40, skupaj din 1,942.261*20. Podrobnosti razpisa so razvidne iz 'azglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka. Kralj, banska uprava dravske banovine. V Ljubljani dne 23. avgusta 1938. V-No. 316/64. 2434—3—1 Razglas o licitaciji. Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za do-'ršitvena dela pri adaptaciji prizidka hiralnice v Gornji Kadgoni I- javno pismeno ponudbeno licitacijo l|a dan 15. septembra 1938. ob 11. uri dop. v sobi št. 34 tehničnega oddelka v Ljubljani, kjer so proti plačilu naprav-11 ih stroškov dobivajo med uradnimi branii tudi pojasnila in ponudbeni pripomočki. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na zne-®ok odobrenega proračuna, ki znaša din 212.34475. Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski ‘ohničnega oddelka. Kralj. banska uprava dravske banovine. V Ljubljani dne 23. avgusta 1938. * jlT^dba poslopja Zavoda za strojništvo Univerze kralja Aleksandra L v Ljubljani V‘ No. 6336/8. 2374-3-3 Razglas o licitaciji. ^ Kraljevska banska uprava dravske »novine razpisuje po naročilu ministr-Va £a gradbe od 11. avgusta 1938., M. G. št. 32.831, za oddajo gradbenih del za zgradbo zavoda za strojništvo tehniške takultete univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 10. septembra 1938. ob 11. uri dopoldne v sobi št. 33 tehn. oddelka kraljevske banske ske uprave v Ljubljani, Gledališka ul. 8. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na zneske odobrenega uradnega proračuna za skupine del, ki znašajo: 1. za težaška, zidarska in betonska dela din 1,028.36375; 2. za betonska in železobetonska dela din 1,447.295'93; 3. tesarska dela din 110.051'96; 4. krovska dela din 7.037'80; 5. kleparska dela din 134.943'90; skupaj: din 2,727.693*32. Predpisana kavcija znaša za naše državljane za vsa dela skupaj 187.000*— din, za posamezne vrste del pa: 1. za težaška, zidarska in betonska dela din 102.000*—; 2. za betonska in železobetonska dela din 123.000*—; 3. tesarska dela din 12.000*—; 4. krovska dela din 800*—; 5. kleparska dela din 14.000'—. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobivajo proti plačilu takse po tarif, post. 260. a taksnega zakona med uradnimi urami v sobi štev. 13 tehničnega oddelka kraljevske banske uprave v Ljubljani. Ponudbe s predpisanimi dokumenti in pooblastili o sposobnosti za pripustitev k licitaciji in o upravičenosti izvrševanja obrla po predpisih obrtnega zakona morajo biti predložene na dan licitacije najkasneje do 11. ure. Ponudbe morajo biti kolkovano z državnimi kolki po tar. post. 25. zakona o taksah, in sicer pri ponudbi za vsa tlela v skupnem znesku za din 500*—; pri ponudbah za posamezne vrste del so te takse sledeče: 1. za težaška, zidarska in betonska dela din 400*—; 2. za betonska in železobetonska dela din 400*—; 3. za tesarska dela din 200'—; 4. za krovska dela din 50*—; 5. za kleparska dela din 200*—. Ponudbe morajo biti predložene licitacijski komisiji v zapečatenem ovoju. Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka kraljevske banske uprave v Ljubljani. Kralj, banska uprava dravske banovine. V Ljubljani dne 17. avgusta 1938. * II. št. 9006/2. 2240-3-3 Razglas. čater Ivo. industrialec v Celju, namerava zgraditi na Hudinji vodno na- pravo za pogon elektrogeneratorja. Llcktrična energija je namenjena za pogon strojev v njegovi tovarni mila v Sp. Hudinji. Naprava je projektirana na desnem bregu Hudinjo na pare. št. 896 k. o. Sp. Hudinja. Jez vodne naprave bo oddaljen 285 m od izliva Hudinje v Voglajno ter bo ležal med parcelama (desno) št. 896/1 k. o. Sp. Hudinja in (levo) št. 395/1 k. o. Trnovlje. Zajezitev vode Hudinje je nameravana od jezu navzgor do parcel (desno) št. 318 k. o. Trnovlje in (levo) št. 301 k. o. Trnovlje. Na obeh bregovih Hudinje je projektirano zvišanje obrežnih nasipov na sledečih parcelah: št. 393, 392, 387, 365 in 322/2 k. o. Trnovlje ter št. 893/2, 890, 885/3, 885/4, 885/2, '343, 9, 344, 345/1 in 295 k. o. Sp. Hudinja. Pri'vodni napravi se namerava preložiti občinska cesta. Cater Ivo je ob predložitvi potrebnih načrtov zaprosil za podelitev dovolitve za nameravano gradnjo in za razlastitev za zvišanje nasipov upoštevnih zemljišč. Na to odreja kraljevska banska uprava na podstavi določb § 17. zakona o izkoriščanju vodnih sil (»Službeni list« št. 333/52/1931) v smislu določb §§ 11., 33., 37. in 38. istega zakona krajevni ogled in razpravo na mestu samem za 9. in 10. septembra 1938. s sestankom komisije dne 9. septembra ob 8. uri pri projektiranem jezu. Predmetni načrti so na vpogled med uradnimi urami pri tehničnem razdelku sreskega načelstva v Celju od dne prvega razglasa v »Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine« do vključno 1. septembra 1938. K tej razpravi se vabijo vsi mejaši in interesenti s pristavkom, da morajo svoja opozorila, predloge in pritožbe glede vprašanj, ki se obravnavajo na razpravi, uveljaviti ustno na razpravi, ker bi se sicer smatralo, da soglašajo z izvršitvijo nameravane zgradbe ter se ho dovolilitev izdala, če ne bo pomislekov iz javnih ozirov, oziroma se bo odredilo po veljavnih zakonskih predpisih, kar zahtevajo javne koristi. Istotako se bodo vzele v pretres pismene pripombe, predložene kraljevski banski upravi, oddelek II., v Ljubljani do 5. septembra 1938. ali vodji razprave do pričetka razprave. Kraljevska banska uprava dravske banovine. V Ljubljani dne 2. avgusta 1938. H* VI-No. 19657/1. 2458 Sprememba v imeniku zdravniške zbornice za dravsko banovino. Dr. šaruga Rudolf, zdravnik v Gornji Lendavi, dr. Ma-elj Cirila in dr. Lajevic Stanislav, zdravnika v Ljubljani ter dr. An- d jel it: Bogdan, sanitetni poročnik na Vrhniki, so bili vpisani v imenik zdravnikov Zdravniške zbornice za dravsko banovino. Kralj, banska uprava dravske banovine. V Ljubljani dne 20. avgusta 1938. Razglasi sodišč in sodnih oblastev Og 26/38—3. 2442 Uvedba postopka ra proglasitev mrtvim. Cipot Janez, posestnik v Tešanovcih št. 157, rojen leta 1874. istotam in istotja pristojen, vse občina Martjanci in vse srez Murska Sobota, poročen, zak. sin Jožefa in Helene, roj. Kološa, je odrinil takoj ob izbruhu svetovne vojne 1. 1914. k 18. domobranskemu pehotnemu polku v K8szeg in od tod takoj na rusko bojišče. Zadnjič se je oglasil 7. 9. 1914. s pismom, od takrat pa do danes od njega ni bilo nobenega glasu. Ker je potemtakem smatrati, da bo nastopila zakonita domneva smrti v smislu § 24., odst. 2., o. d. z., se uvaja na prošnjo njegovega brata Cipota Karla, posestnika v Tešanovcih št. 62, postopek za proglasitev imenovanega mrtvim ter se izdaje poziv, da se o pogrešanem poroča sodišču ali s tem postavljenemu skrbniku g. Nemcu Viktorju, viš. pis. ofic. okraj. sod. v Murski Soboti. Cipot Janez se poziva, da se zglasi pri podpisanem sodišču ali drugače da kako vest o sebi. Po 1. septembru 1939. bo sodišče na vnovično prošnjo odločilo o proglasitvi mrtvim. Okrožno sodišče v Murski Soboti, odd. IV., dne 23. avgusta 1938. Og 25/3S • 5. * 2441 Uvedba postopka za proglasitev mrtvim. Vučkič Ivan ml., posestnik iz Moravec št. 74, občina Martjanci, rojen tam 16. 8. 1872. in tja pristojen, vse srez Murska Sobota, zak. sin Vučkiča Ivsna in Helene, roj. Hodošček, je leta 1914., kmalu po začetku svetovne vojne, odrinil k 18. honvedskemu pehotnemu polku ter odšel z 2. četo 1. bataljona 301. vojnega polka kmalu nato na rusko fronto v Rusijo, ter se od tega časa ni več oglasil. Ker je potemtakem smatrati, da bo nastopila zakonita domneva smrti v smislu § 24/2 o. d. z., se uvaja na prošnjo njegovega brata Vučkiča Janeza, posestnika v Moravcih št. 65, postopek za proglasitev imenovanega mrtvim, ter se izdaje poziv, da se o pogrešanem poroča sodišču ali s tem postavljenemu skrbniku g. Nemcu Viktorju, viš. pis. oficialu okrajnega sodišča v Murski Soboti. Vučkič Ivan ml. se poziva, da se 'zglasi pri podpisanem sodišču ali drugače da kako vest o sebi. Po 1. septembru 1939. bo sodišče na vnovično prošnjo odločilo o proglasitvi mrtvim. Okrožno sodišče v Murski Soboti, odd. IV,. dne 20. avgusta 1938. I R 141/38-3. 2452 Amortizacija. Na prošnjo Koetiitra Johna — Kčniga Ivana, 413 Graham Av«nue, Brooklyn N. Y., sedaj na dopustu v Kočevju, ki ga zastopa dr. Rom Rihard, odvetnik v Kočevju, se uvaja postopek za amortizacijo vrednostnega papirja, ki ga je prosilec izgubil ter se imetnik tega papirja pozivlje, da uveljavi v roku 6 mesecev, počenši s 1. septembrom 1938., svoje pravice, sicer se bo po preteku tega roka proglasilo, da je vrednostni papir brez moči. Oznamenilo vrednostnega papirja: Hranilna knjižica Hranilnice in posojilnice v Kočevju r. z. z n. z., štev. 1480, z vlogo din 5.204'55 — valuta 1. julija 1938. in glaseča se na ime >Hans Ko-nig«, katere lastnik je on. Okrajno sodišče v Kočevju, odd. I., dne 24. avgusta 1938. m I R 289/38-7. 2429 Amortizacija. Na prošnjo Žumer Marije, zasebnice v Pšenični polici št. 9, se uvaja postopek za amortizacijo hranilne knjižice Hranilnice iti posojilnice r. z. z n. z. v Cerkljah štev. 2117 z vlogo din 5.575'—, glaseče se na ime Žumer Marija, ki je bila predlagateljici baje ukradena, ter se njen imetnik poziva, da uveljavi svoje pravice v šestih mesecih počenši od dneva objave tega oglasa v »Službenem listu«, sicer bi se po preteku tega roka proglasilo, da je hranilna knjižica brez moči. Okrajno sodišče v Kranju, odd. I., dne 20. avgusta 1938. R 144/36—5. * 2430 Razsodilo o amortizaciji. Po brezuspešnem preteku roka, podeljenega z oklicem z dne 28. aprila 1936., se na korist Koširja Matevža, užitkarja na Dovjem št. 1, izreka, da niso več veljavni sledeči, pri izdajališču še ne dvignjeni vrednostni papirji: Hranilna knjižica Hranilnice in posojilnice na Jesenicah r z. z n. z. št. 1747. Okrajno sodišče v KrunjNki gori, odd. I., dne 23. avgusta 1938. P 300/38. 2447 Oklic. Tožeča stranka: drž. zaklad kralj. Jugoslavije, po drž. pravobranilstvu v Ljubljani, je vložila proti toženi stranki: Novaku Mirku, bivšemu sirarju iz Prekope, obč. Štrigova, radi: 1.559 din s prip. k oprav. št. P 300/38 tožbo. Narok za ustno razpravo se je določil na dan 4. oktobra 1938. ob 9. uri dop. pred tem sodiščem v sobi št. 6, razpravna dvorana. Ker bivališče toženca ni znano, se postavlja Golut) Martin, pos. iz Vugrišen-cev, obč. Gor. Mihaljevec, za skrbnika, ki bo toženca zastopal na njegovo nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sam ali ne imenuje pooblaščenca. Okrajno sodišče v Ljutomeru, odd. II., dne 7. avgusta 1938. V I 1499/38—7. m 2456 Dražbeni oklic. Dne 28. septembra 1938. ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Poljansko predmestje vi. št. 169, 213 in 240, hiša v Ljubljani, Streliška ul. 29, z gospodarskimi poslopji, zemljišče pare. št. 178/5 (vrt), 29, 177/4, 169/1 in 178/8. Cenilna vrednost: din 347.285'—. Najmanjši ponudek: din 173.643'—. Vrednost priteklin: din 6.020'—. Varščina: din 34.730'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. V., dne 10. avgusta 1938. I 144/37-5. * 2431 Dražbeni oklic. Dne 30. septembra 1938. ob deset i h bo pri podpisanem sodišču v sobi šl. 6 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Radoslavci vi. št. 92 in 297. Cenilna vrednost: din 95.450'— . Vrednost pritekline: din 5.000'—. Najmanjši ponudek: din 66.906'68. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Ljutomeru dne 18. avgusta 1938. IX l 1679/38-8. * 2222 Dražbeni oklic. Dne 3. oktobra 1938. ob e na j; slih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Vurmat vi. št. 29. Cenilna vrednost: din 29.764'40. Vrednost priteklin: din 263'50, ki so upoštevane že v cenilni vrednosti zeni' ljišča. Najmanjši ponudek: din 19.84275. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draz* benein naroku pred začetkom dražbe* sicer bi se ne mogle več uveljavlja glede nepremičnin v škodo zdražiteU11* ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozanja na dražbeni °klic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Mariboru dne 23. julija 1938. I 42/38—10. 2437 Dražbeni oklic. Dne 29. septembra 1938. o b Enajstih dopoldne bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 9 dražba sledečih nepremičnin zemljiška knjiga Ru-bieč a) ‘/2 vi. št. bi in b) vi. št. 61. Cenilna vrednost: ad a) din T.926'50, ad b) din 4.218—. Vrednost pritekline: ad a) din 317'50, ad b) din 865’—. Najmanjši ponudek: ad a) din 5.2S4'50, ad b) din 2.832 —. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati Blede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v donri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabil na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Ormožu, odd. II., dne 17. avgusta 1938. * I 399/38-9. 2436 Dražbeni oklic. D n e 29. s e p t e m b r a 1938. o p o 1 i dvanajstih dopoldne bo pri Podpisanem sodišču dražba nepremičnin zemljiška knjiga Sodinci vi. št. 10. Cenilna vrednost: din 15.019'—. Vrednost priteklin: din 900'—. Najmanjši ponudek: din 10.013’—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, is priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati Rlede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni °klic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Ormožu, odd. II., dne 17. avgusta 1938. 1 262/38-6. * 2294 Dražbeni oklic. Dne 29. septembra 1938. o b d e -Vptih bo pri podpisanem sodišču v !®bi št. 6 dražba nepremičnin zemlji-&ka^ knjiga Suhi vrh vi. št. 16. Gonilna vrednost: din 41.382"74. prednost pritekline: din 350'—. Najmanjši ponudek: din 3955'16 in Prevzem pronžitka, cenjenega na din ^o.OOO-—. . Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, Priglasiti sodišču najpozneje pri draž-sjenem naroku pred začetkom dražbe, !cer bi se ne mogle več uveljavljati nepremičnin v škodo zdražitelja, J® ravnal v dobri veri. D, . rogače pa se opozarja na dražbeni sedišč ^ na^'1 na ura