10. štev. Poštnina plačana v gotovini. * 1 V Ljubljani, sobota 13. marca 1926. Posamezna žtevllka I SO Din. Leto VI. m ■ ■ ■ mm GLASILO NARODNO-SOCIJALISTIČNE STRANICE. .#,#11**" • ••-i •" '..-V." ... . w - •— .T.On- Uredništvo in upravnlštvo: Ljubljana, »Narodni dom«, Telefon: štev. 77. * I. nadstr. Izhaja vsako soboto. Mesečna naročnina: za tuzemstvo 6, za inozemstvo 8 Din. Inserati se računajo po velikosti in so cene v upravi --------------------- na razpolago. "■"Tir Ministrska komisila. Komisija je mnenja, da je pri TPD vse v redu... Skubec odklanja podporo brezposelnim rudarjem. — Trboveljska spomenica. Na pritisk strokovnih organizacij je prišla v Ljubljano ministrska komisija z nalogo, da pregleda poslovanje TPD in se pouči o krizi v premogokopni industriji. V ministrski komisiji so bili zastopnik ministra za šume in rude Nikola Belantič, zastopnik ministra za socijalno politiko inž. Maršičanin in zastopnik ministra za promet inž. Vojta. Komisija je pregledala poslovanje TPD na ta način, da se je sprehajala po palači Trboveljske premogokopne družbe in poslušala sladke referate TPD upravnih svetnikov. Komisiji niti na misel na prišlo, da bi k reviziji v Trboveljski pritegnila tudi zastopnike delavstva in izvedence, katerim so dobro znane manipulacije trboveljskih gospodov. S tem, da je komisija parkrat prekorakala palačo Trboveljske premogokopne družbe, je že mislila, da je opravila svojo nalogo in da se iz ljubljanskega izleta lahko vrne nazaj v Beograd. šele na poseben pritisk delavstva sc je komisija milostno odločila, da skliče konferenco pri rudarskem glavarstvu v Ljubljani, kjer je zaslišala delavske Zjastopnike. V pondcljek dopoldne so se sešli pri rudarskem glavarju poleg ministerijalne komisije še zastopniki delavstva II. rudarske skupine, delegati Delavske zbornice Vinko Sedlar, Krušič in Keše, tajnik Delavske zbornice Uratnik, rudarski glavar, zastopnik velikega župana dr. Mrak in končno ravnatelj TPD Skubec. Takoj po formalni otvoritvi je zastopnik ministra za šume iti rude izjavil, da je komisija pregledala knjige TPD in našla, »da Je vse v redu!!!« o čemur da bo komisija poročala vladi, vse drugo pa, da se komisije ne tiče. Na zahtevo zastopnikov rudarjev, naj si komisija ogleda stanje v Trbovljah, je isti zastopnik izjavil, da komisija ni zato poslana v Ljubljano in da to ne spada v njen delokrog. Delavski zaupniki so vzeli tc izjave na znanje z največjim ogorčenjem. Nečuveno je, kako more izreči vladni zastopnik, da je vse v redu, ko je imel priliko hoditi komaj par ur okrog poslovnih knjig TPD. V tem času se ne pregleda niti knjigovodstva najmanjšega trgovca, ne pa milijonskega podjetja. Poleg tega pa ni mogla biti naloga ministrske komisije, da formelno pregleda nekaj knjig in zaključkov, za katere je želela TPD, da jih vidi komisija, ampak naloga ministrske komisije je bila, da ugotovi rentabilnost družbe, možnost preklica redukcij in znižanja mezd. Vseh teh nalog se pa ni zavedala ministrska komisija. Res ne vemo, čemu je potem prišla v Ljubljano. Pa menda ne samo na oddih in razgled Slovenije,., Na konferenci pri rudarskem glavarju je predlagal tajnik Delavske zbornice, da se ustanovi pomožni fond za reducirane rudarje in zasebne nameščence TPD z zneskom 6 milijonov dinarjev. Iz fonda se naj daje predvsem podpora reduciranim rudarjem, ki so primorani izseliti se iz Trbovelj in v tujini iskati zaslužek. Ravnatelj Skubec se je predlogu tajnika Delavske zbornice odločno uprl |k| izjavil, da 1 rboveljska ne da za tak tond niti pare, Kaj šele milijonov; poleg tega sedaj sploh*nlso časi za to, da bi TPD razmišljala o takih predlogih. Brezobziren nastop ravnatelja Sku-beca je vse navzoče'osupnil in mogoče se je tudi članom ministrske komisije zasvetilo v glavi, da vendarle ne more biti pri TPD tako »vse v redu«, da so neupravičene pritožbe rudarjev. TPD Ima na razpolago milijone za dispozi-cijske fonde, za nagrade protektorjem, upravnim svetnikom, višjim uradnikom — nima pa denarja za uboge rudarje, katere meče na cesto... Ministrska komisija prvotno ni nameravala odpotovati v Trbovlje. Končno se je pa na pritisk delavskih zaupnikov vendarle odločila obiskati revirje. V torek zjutraj se je pripeljala komisija v Trbovlje in se podala v restavracijo na Vodah. Kakor hitro se je raznesel po revirju glas, da je ministrska komisija v Trbovljah, ««*. so se zbrali delavski zaupniki in mase delavstva pred restavracijo. Rudarski glavar Strgar je zasliševal posamezne zaupnike do 15. ure. Podrobnosti tega zaslišanja prinesemo prihodnjič, ko dobimo obvestila zaupnikov o tem. Vse strokovne organizacije, katerim so se pridružile tudi politične organizacije in razna društva ter trboveljska občina, so oddale komisiji naslednjo spomenico: »Zastopniki vseh delavskih strank TPD in zastopniki tukajšnjih političnih strank, poklicani pred mlnJsterijatno komisijo, ki preiskuje redukcijo delavcev v Trbovljah, izražajo svoje zahteve, želje In prošnje, kakor sledi: T. Izražamo, da nas je gmotno In moralno hudo prizadela redukcija. Ker popolnoma ne uvldevamo, da je ta v taki meri utemeljena, prosimo, da se v svrbo ubla-ženja to nesrečo takoj Izvede revizija vseh redukcij delavcev In poduradnlkov In se pri tem vpošteva delazmožnost, rodbinske razmere in pristojnost v tukajšnji občini. Rudarji, ki pripadajo rudarskim rodbinam, k| nimajo postranskega zaslužka ali privatnega Imetja, naj se nikakor ne reducirajo. Ako reduciranim delavcem rudnik kot tak radi nastale krize ne more dati na svojih obratih dela, naj se jih zaposli na Dukiče-vem obratu, kjer dela nebroj tujih delavcev, kJ so vedito menjavajo In ki tudi niso vedno dobri In zanesljivi, vendar pa naj bodo tl delavci sprejeti pod enakimi službenimi prejemki kakor drugi pri TPD usluibent rudarji. 2. Nobenega delavca-poduradnika naj se ne odpusti radi političnega mutiranja. Co se eden ali drugi pregreši, naj se proti njemu uvede stroga disciplinarna preiskava. V odbor za revizijo, kateremu bo načeloval gosp. dvomi svetnik Strgar, naj sa pokličejo gg. ravnatelji ozir. obratovodje In zastopniki vseh delavskih strank. 3. Vsi zastopniki raznih strank In organizacij se pridružujejo predlogu Delavske zbornice z dne 7. t. m., U se nanaša na odpravnino rudarjem. 4. Ministrstvo socljalne politike se naproša, da.votira Izdatni znesek v svrho podpore brezposelnih rudarjev. 8. TPD namerava ustaviti Izplačilo delavcem, draginjske In rodbinske doklade ter nabavni prispevek, radi česar prosimo, da se izplačajo ti še za prvi kvartal t. L Pri tej priložnosti naj rudnik, predno se dokončno odloči, še enkrat revidira svoj sklep glede odprave doklad v tem smislu, da bodo nove plače vsaj ustrezale dosedanjim dohodkom delavcev vseh kategorij.« Koliko bodo sprejeti delavski predlogi, bomo videli v najkrajšem času. Že sedaj se pa lahko reče, da je vtis, katerega je zapustila za seboj ministrska komisija — skrajno slab. Naj je bila ministrska komisija kakršnakoli, delavstvo, ne sme odnehati. Vztrajati mora v pričetem boju. Delavstvo si naj bo v svesti, da je za njim vsa poštena slovenska javnost. J3 stranke, Krajevna organizacija »NSS« v Ptuju Ima danes, v soboto, dne 13. marca 1926 ob 20. url v prostorih gostilne »Društvenega doma« svoj redni letni občni zbor z običajnim dnevnim redom. Pozivamo vse tovariše, tovarišice, kot tudi vse strankine somišljenike, da se tega občnega zbora sigurno udeleže. — Odbor. Vzgoja delavstva k lastni varnosti. Vzroki Številnih nezgod. - Tekme za rekord v varnosti. — Propaganda sredstva: plakati, predavanja, kinematografi. Statistično dokazano dejstvo je. da je komaj četrtino vseh nezgod in nesreč pri delu mogoče zabranitj s tehničnimi sredstvi in pripomočki, medtem ko se tri četrtine nezgod dogode pri takem delu oziroma za takih okoliščin, da bi bilo vsako tehnično sredstvo v svrho zaščite nezadostno in nemogoče. Take nezgode se dogajajo na primer pri raznih transportih vsled slabih cest, pri neredu pri produkciji, slabih orodjih (topi noži, slabo nasajeno kladivo itd.), največjo vlogo pa igra svojevoljnost, neskrbnost in lahkomiš-ljenost. Nezgode te II. kategorije povzročajo torej vzroki, katere more odstraniti edino delavstvo samo. Amerikanska industrijska podjetja so podčrtala ta psihološki moment pod geslom »Vzgoja delavstva k varnosti«. Vodilna misel 'te vzgoje je stremljenje vzbuditi v delavstvu živo in trajno skrb za lastno varnost. Volitev pripomočkov v tej smeri delavske vzgoje je zelo različna. Dobro in preizkušeno sredstvo so članki v dnevnih in strokovnih listih ter predavanja s skioptičnimi in kinematograf ičnimi slikami. V Ameriki skrbi za ta sredstva za omejitev delavskih nezgod »Narodni varnostni svet« v Chicagu. Nekateri izmed teh sredstev kažejo že na prvi pogled svoje amerikansko lice, tako na primer »tekme za rekord v varnosti«, kjer zmaga v konkurenci med večimi podjetji iste vrste ono podjetje, v katerem se je v gotovem času pripetilo najmanj nezgodnih slučajev. Ali pa »varnostni tedni«, v katerih. vzpodbujamo delavstvo samo, da posveča vso skrb svoji lastni varnosti, da bi se ne pripetila kaka nezgoda. Vprašanje je, bi se ta sistem pri nas obnesel, ker zanj je treba navdušenja, da, skoro igralske strasti. Eno najučinkovitejših sredstev v svrho omejitve nezgod so plakati. Pred kratkim je socijaJno politični oddelek tehničnega muzeja v Pragi priredil raz- stavo takih plakatov. Plakati so živi in v pestrih barvah, da nehote obračajo pozornost nase. Stvarni obseg je največkrat predstavljanje nepravilnega delavčevega postopanja, ki povzroča nezgodo, ali pa strojev in način njihove uporabe, ki vodi do nezgod. Drugi plakati zopet kažejo pravilno in nepravilno postopanje in opozarjajo na posledice, ki jih ima slednje. Pripadajoči tekst je ali geslo, nauk ali prepoved. Slike obsegajo vse obzorje ljudskih stremljenj in želja; uporabljajo se tako razumske kot tudi čustvene strani človeškega stremljenja po ohranitvi zdravja in delovne sile. Plakati učinkujejo z jasnostjo svoje misli, ki vpliva na dušo vsakega človeka s svojo brezpogojno resničnostjo in dejanstvenost-jo. In s tem je cilj dosežen: delavec postane globoko prepričan, da je nujno, da skrbi za svoje življenje in svoje zdravje. Stremljenje vzbuditi zanimanje delavstva za lastno varnost v bistvu ni nič novega. V tej smeri se dela že dolgo časa v vseh industrijskih državah. Gre predvsem za stališče, da mora delavec, za katerega zaščito gre, sodelovati pri nji, ker delavcu so dani zakoni in odredbe v svrho njegove varnosti in na njem }e, da s« teh zakonov in odredb tudi drži. Sedaj, ko je uspešnost omenjenih plakatov, člankov in predavanj dokazana, je na času, da se tudi pri nas prične s podobno akcijo. Predvsem je poklicana Delavska zbornica in Urad za*'zavarovanje delavcev, poleg tega pa tudi vsa delavska strokovna društva. Seveda pa ne smemo sprejemati omenjenih sredstev brez izbire od drugih narodov, ker bi ne odgovarjali vedno našim razmeram. Prilagoditi je treba namreč sredstva za omejitev delavskih nezgod duhu našega delavstva, njegovi mentaliteti in intelektualni sposobnosti ali pa je morda še bolje, če se zanesemo na lastne tvorbe, ki nam bodo in nam morajo pri vestnem delu že v naprej garantirati pričakovani uspeh. Politični Komualstt tuad sabo). S komunistično skupino okoli Delavsko-kmetskega lista so se sprli Štukelj, Sedel in Makuc in ustanovili skupino zase. Imenovana trojica sedaj sklicuje konferenco, na kateri bo sklepala o nadaljni politični taktiki in o vprašanju izdajanja novega lista. Deiavsko-kmetskl Hat Poroča, da je Kristanova »Delavska politika« v veliki zadregi radi naročnikov In še bolj radi — denarja. »Delavsko politiko« odklanjajo vsi komunisti in tudi večina socijatalh demokratov. Ce bi jo vsi sprejemali — bi ne bilo veliko. Kaj šele tako, ko jo večina odklanja. Ljubljanski §kof le pričel v »Domoljubu« politično kampanjo proti naprednemu tisku. Z veliko vnemo Tazlaga ljubljanski Jkof, da je edinole SLS katoliška fn resnicoljubna stranka, dočtm so vse druge stranke proti veri in lažnive. Ljubljanski škof je tudi naziranja, da ni res, da bi ne imela vera posla s politiko, ampak, da je ravno nasprotno res, da ima vera s politiko premnog® posla. Ljubljanski škof pravi končno, da bo Je tisti prišel v nebesa, če bo bral »Slovenca« in »Domoljuba«. — Okus svoje sorte je, če smatra visok cerkven dostojanstvenik za najumestneje, da nastopa v politični aTeni kot agitatOT za SLS, mesto da bi nastopal le v cerkvi kot spoštovan duhovnik. Ce bi bil v resnici škof tako veren kot pravi, potem ne bi verske svetosti obmetaval s političnim blatom In bi ostal samo propovednik čiste vere. Zadnji čas je, da se dr. Jeglič umakne sposobnejšemu nasledniku, katerega ne bo motila politična histerija pri izvrševanju cerkvenih dolžnosti. Korupcija, V ministrstvu za javna dela ja bila odkrita seszacljonalaa afera. žef litografije in tiskarne ministrstva za javna dela Milorad Toskič je v ministrskem obratu, z državnim materijalom, državnim denarjem In personalom izvrševal pa privatne osebe najraznovrstnejša naročila. Izkupiček teh naročil je Toskič spravil v svoj žep. Policija je našla v Toskičevi delavnici, ki se nahaja v sami zgradbi ministrstva za javna dela, veliko število raznih klišejev in raznih tiskovin, Jd so bile namenjene za Privatnike. Toskič je imel celo lastno knjigovodstvo, katerega Je vodil vsled ogromnih privatnih naročil. Toskič je na ta način zelo obogatel in Ima v Beogradu več hiš. Aretirani delavci so Izjavili, da so taka naročila izvrševali že več kot dve leti, ne vedoč za koga so. šef Toskič Je delavcem pri vsakem privatnem naročilu izjavil, da ga je izvršiti po naročilu načelnika. Aretirani Toskič je že priznal goljufije, ki znašajo več milijonov. Preiskavo o koTuptni aferi vodi minister Uzunovič. Čudno je, da so se celi dve leti lahko neopaženo izvrševale take manipulacije v zgradbi ministrstva za javna dela. Demokrati In vlada. Ljuba Davidovič je ponovno najodločneje dementiral vse vesti, ki govore o tem, da je demokratska stranka pripravljena vstopiti v Vlado. Opozicija zahteva zakon o Izenačenju davkov In občinski zakon. Davidovič, Korošec in Spaho so naslovili na predsednika narodne skupščine Marka Trifunoviča pismo, v katerem zahtevajo, da Vlada že v tem zasedanju predloži zakon o izenačenju davkov in občinski zakon. Interpe-lanti očitajo vladi, da še dosedaj, četudi je pri kraju proračunska debata, ni predložila skupščini zakonskih načrtov. Nedo- pustno je, da bt se zakonski načrti tik pred obravnavanjem predlagali narodni skupščini, ko nimajo poslanci dovolj časa, da M jih tudi zadostno proučili. Zunanji minister dr. Ninčlč v Parizu. Iz Rima je Ninčič odpotoval v Pariz, kjer se je razgovarjal z Briandom. Ninčič Je novinarjem izjavil, da ni njegova akcija naperjena proti nobeni državi. Glede balkanskega pakta je Ninčič mnenja da je sporazum z Bolgarijo lahka stvar. Težje je sporazumeti se z Grško, ki noče sprejeti jugoslovanske zahteve glede solunske železnice. Odnošaji z Italijo so baje dobri, prav posebno od onega časa, ko je bdlo sklenjeno »prijateljstvo«. Svetovno časopisje komentira Ninčičevo politično potovanje s tem, da je na vidiku zveza Franciie-Italije-Ju go slavij c. Kaj ]e opravil nad finančni minister. V Parizu je sprejel finančni minister Stoja-dinovič jugoslovanske novinarje in jim je priobčil med drugim tudi to-le: Naša delegacija za ureditev vojnega dolga je bila najprisrčneje sprejeta v Ameriki. Vse tež-koče se premagane in gre sedaj samo še za to, kdaj bo podpisan dogovor. Da se to še dosedaj ni zgodilo, je iskati vzrok edinole v politični situaciji v ameriškem senatu, ki je pravkar sklepal o davčnem zakonu in o dogovoru z Italijo glede odplačevanja dolga. Oba vprašanja sta tako zaposlila oficijelne ameriške politične kroge, da Je bil zaenkrat podpis dogovora z Jugoslavijo nemogoč. Kot v Ameriki je bil finančni minister deležen prisrčnega sprejema tudi v Londonu in Parizu. — Seveda nam pa finančni minister s temi lepimi besedami še ni povedal, kaj Je prav za prav opravil v inozemstvu. Finančni minister odpotuje te dni v Beograd, kjer se bo udeležil proračunske debate. V narodni skupščini bo imel torej več kot dovolj prilike, da pojasni uspehe svojega potovanja. Pest kapitalista.. TPD je Izdala na svoje delavstvo potom ravnateljstva v Trbovljah odlok nastopne vsebine: Rudniško ravnateljstvo Trbovlje. Ker so delavski zaupniki odklonili stopiti v pogajanje v smislu obstoječe mezdne pogodbe, smo primorani sami naznaniti od 1. aprila 1926 veljavne mezdne pogoje. 1. Določajo se sledeče temeljne (minimalne) plače: 1. kategorija 40 Din; 2. kategorija 35 Din; 3. kategorija ženske 30 Din; 4. kategorija mladoletni 20 Din. Tem temeljnim plačam se dodajo, kakor dosedaj, v gotovih slučajih primerni dodatki stalne plače. 2. Vse sedaj veljavne akordne postavke se znižajo za 20 odstotkov. 3. Vse doklade in sicer: osebna dravinjska doklada, družinska doklada, nabavni prispevek se ukinejo. Ker so se izplačali nabavni prispevki v naprej, s« s 1. aprilom ne izplačajo nobeni nabavni prispevki več. Razstreljivo se bo s 1. aprilom naprej računalo v tričetrtinski vrednosti polne cene in se bo to vpoštevalo v akordu. To se naj delavstvu takoj razglasi. Srečno! Trboveljska premogokopna družba. Skubec m. p. Heinrich m. p. Ne meneč se za ministrsko komisijo ]e Trboveljska znižala mezde hi ukinila vse doklade. S pestjo v obraz je TPD ravno za Veliko noč udarila rudarje. Rudarji tega bestijalnega udarca ne bodo mogli mirno prenesti... Verujemo v pravico, ki bo prav kmalu dosegla tudi objestno in napihnjeno gospodo pri TPD! mmsvuo' vsled svojih dobnn soJožnopriJ/ubljena CIKORIJA- Zborovanje Delavske zbornice. Konstituiranje. — Programatična izjava Narodnega kiuba. —Manifestacija za reducirane trboveljske rudarje. V obrambo monopolskega delavstva. Ko se je izdal pravilnik o ureditvi de- V nedeljo 7. marca t. 1. se je vršila v magistralni dvorani v Ljubljani prva s-knpščima novoizvoljene Delavske zbornice. Za to prvo skupščino je vladalo veliko zanimanje in je bila galerija še pred začetkom polna. Tudi v dvorani sami je med hov*iri delavskimi! zastopniki vladalo slavnostno; razpoloženje. Nekaj po 9. uri otvori dosedanji predsednik Delavske zbornice, g. Melhljor Čo-bal skupščino s primernim pozdravnimi nagovorom, prečita na to došle pozdravne dopise in imenuje za overovatelje Alojzija Sedeja, Albina Tomca in Ivana Gajška. — Preide nato na volitev verifikacijskega odseka. V ta odsek so po predlogu g. Terseglava izvoljeni: Gllčvert in dr. Bohinjec za Narodni blok; Svetek in Ošlak za Strokovno komisijo in dr. Milavec za krščanske socijaliste. Po polurnem odmoru poda g. Svetek izjavo,, da se je verifikacijski odbor konstituira! in izbral njega za predsednika in dr. Bohinjca za poročevalca. Nato prevzame predsedstvo skupščine in poda besedo poročevalcu dr. Bohinjcu, ki ob veliki napetosti poroča, da je bilo oddanih v verificiranje 60 članskih in 51 namestniških legitimacij. Verifikacijski odbor je z večino ugotovil, da so pritožbe proti volitvam deloma utemeljene, vendar pa ne tako, da bi mogle vplivati na končni izid volitev. Stavi zato. predlog: Skupščina v smislu čl, 6. poslovnika odobri vse člane in njih namestnike za Delavsko zbornico. Predsednik Svetek otvarja po tein poročilu in predlogu debato, vendar se nihče ne javi k besedi in da zato predlog verifikacijskega odseka na glasovanje. Za predlog je glasovalo 43 članov, proti pa 17 članov in sicer klub krščanskih socijalistov. Začasno predsedstvo zbornice. Po končanem glasovanju se je prešlo na volitev začasnega predsedstva zbornice. ' Dr. Milavec stavlja predlog za predsedstvo, in 'sic6r za 'predsednika Čobala, I. podpredsednika Orehka, II. podpredsednika br. Rudolfa Juvana in tajnika Valentina Urbančiča. Predlog soglasno odobren. Predsednik Cobal prevzame predsedstvo z zahvalo in prosi predlog za dnevni red prve skupščinske seje. Zastopnik Strokovni komisije Svetek prečita predlog za dnevni red, In sicer: 1. Volitev upravnega odbora in finančne kontrole. 2. Izvolitev -komisije za spremembo in dopolnila v pravilih in poslovniku. 3. Ugotovitev odškodnine v smislu čl. 18 pravil. 4. Odobritev računskega zaključka za 1. 1925. 5. Odobritev proračuna o uporabi budžetnih preostankov iz 1. 1925. 6. Odobritev spremene v proračunu za leto 1926. 7. Volitev tajnika zbornice, in 8. Samostojni predlogi. Predlog g. Svetka se soglasno odobri. Programatične izjave klubov. Kot zastopnik Strokovne komisije poda izjavo kluba g. France Svetek, ki poudarja, da želi složnosti v tem delavskem parlamentu, kajti le v složnosti bo mogoče odvrniti vse zlo, ki se naglo bliža delavskemu razredu. V svojem govoru se dotakne raznih delavskih vprašanj. Izjava je bila sprejeta z odobravanjem. Za Narodni klub poda izjavo br. Rudolf Juvan, k» uvodoma pozdravlja novo delavsko skupščino, se pridružuje želji predgovornika glede složnega In skupnega dela v novi zbornici. Izjavlja, da bodo Izvoljeni zastopniki Neodvisne delavske liste In del zasebnih nameščencev, ki tvorijo v zbornici »Narodni klub« posvečali vso pažnjo vsem delavskim vprašanjem. Zlasti bo klub posvetil vso svojo moč uvedbi starostnega, invalidnega In posmrtnega zavarovanja. Ureditvi rudarskega zavarovanja. Uvedbi zavarovanja v slučaju brezposelnosti. Dokler tega ni, naj se izvedejo določbe zakona o zaščiti delavcev In se naj takoj izda pravilnik o podpiranju brezposelnih. Posebno pažnjo bo dalje posvetil Narodni klub zakoniti zaščiti domačih delavcev. Urediti bo vsa vprašanja, ki se tičejo likvidacij inozemskih zavarovalnih zavodov, kakor tudi ureditev vseh dajatev, do katerih Imajo naši državljani v tujih državah pravico. Urediti bo vprašanje inšpekcij dela, zlasti v vprašanju železničarjev In rudarjev. Tudi bo skrbeti za zavarovanje železničarjev. Narodni klub bo posvetil pažnjo tudi zakonom o kolektivnih pogodbah, o razsodiščih za Spore, ki izvirajo lz delovnih pogodb, dalje novellzaciji obrtnega zakona v njegovih socijalno političnih določbah, Zakonu o plačanih delavskih dopustih, Zakonu o ureditvi delovnega razmerja za časa vojaške službe, Klub se Izreka za zakonito jamstvo stalnosti delovnega razmerja za delavstvo in zasebne nameščence; za no-velizacijo zakona o zaščiti delavcev in efektivno njegovo Izvajanje; za ureditev delovnega razmerja služkinj; za konzument-sko zbornico, za zakon proti Izkoriščanju s strani kartelov; za zakon o zaščiti materinstva, za davčne reforme, ublažitev dav- čnih bremen delavcev in nameščencev, za Izvedbo agrarne reforme, za zakon o pospeševanju ljudske izobrazbe, za zakon o enakosti Delavske zbornice z drugimi zbornicami. Po naštetju še raznih drugih nalog, ki jih ima Narodni klub v svojem delovnem programu, Izjavlja br. Juvan, da bo Narodni klub podpiral v novi Delavski zbornici vsakogar, ki bo stremel za tem, da pomaga bednemu in teptanemu našemu delavcu. Narodni klub se zaveda svoje sprejete naloge, zato bo skušal vsikdar resno in trezno preudariti vsak nastali položaj in bo potem po svojih najboljših močeh skušal zavzemati svoje stališče. Ne bo gledal, kdo iznaša dobre in pametne predloge, ne bo gledal, če je levičar ali desničar, temveč bo podprl vsakogar, ki bo hotel pomagati delavstvu. — Izjavo br. Juvana so vzeli vsi prisotni z odobravanjem na znanje. Kot tretji poda izjavo v imenu krščanskih socijalistov g. Terseglav, ki se strinja z izvajanji predgovornikov in očrta kratek pregled smernic, ki bodo vodile krščanske socijaliste pri delu v Delavski zbornici. Tudi njegovo izjavo vsi pozdravljajo. Zastopnik Bernotove skupine g. Leskošek je kratek. Strinja sc z izvajanjem g. Svetka in ga dopolnjuje z željo, da se naj izvoli komisija, ki naj predela pravila in se izvršijo po novem pravilniku nove volitve v Delavsko zbornico, ki naj preprečijo vsako goljufijo in nasilje. Zastopnik komunistov, ki so na listi Strokovne komisije, so pa izven te organizacije, g. Mlinar prečita, dolgo izjavo, v kateri napada Strokovno komisijo in jo dela soodgovorno za reakcijonaren volilni Ted, vendar pa bo tudi ta del delavstva solidarno nastopal s Strokovno komisijo. Po- končanih izjavah zastopnikov posameznih klubov preide predsednik na naslednjo točko dnevnega reda, na Volitev upravnega odbora. Predsednik Cobal priporoča volitev po tkzv. D’ Hontovein sistemu, češ, da so sc volitve po tem sistemu izvršile in se naj izvršijo tudi valitve upravnega odbora. — Dr. Bohinjec je proti takemu sistemu in dokazuje, da pravilnik jasno predpisuje v svojem čl. 65 sistem čistega proporca In Izjavlja, da bi bila vsaka druga Interpretacija kršitev poslovnika. Celešnik izjavlja, da ie Strokovna 'komisija za D’ Hom tov sistem in stavi predlog, da se po tem sistemu voli. Dr. Milavec, krščanski socijalist, se pridružuje predlogu dr. Bohinjca in je za spoštovanje poslovnika, ki predpisuje čisti proporc. Ker sta dva različna predloga*, predlaga g. Terseglav, naj se voli poimensko. Pri poimenskem glasovanju glasujejo za dr. Bohinjčev predlog vsi člani Narodnega kluba in krščanski socijadisti, proti predlogu pa Strokovna komisija, oba Ber-notovca in na veliko začudenje cele zbornice tudi zastopnik bančnega uradništva Gogala. Volitve se nato izvršijo po D'Hon-tovem sistemu. Po končanih volitvah ugotavlja predsednik, da so dobile liste: Narodni blok 11 glasov in s tem dva člana upravnega odbora, br. Rudolf Juvan in tov. Valentin Urbančič. Strokovna komisija 32 glasov in 7 upravnih odbornikov: Celešnik, Cobal,-Sedej, Svetek, Golmajer, Makuc in Vospernik. Krščanski socijalisti 17 glasov in 3 odbornike: dr. Milavec, Silvester in Gajšek. V kontrolno komisijo so bili izvoljeni Ošlak, Leskošek in Orehek. Po končanih volitvah upravnega odbora sc je izvolila 6 članska komisija za predelavo pravilnika in poslovnika. V ta odbor so bili soglasno izvoljeni dr. .loža Bohinjec, Sedej, Celešnik, Pevec, dr. Milavec in Gajšek. Za tern se je prešlo k določitvi odškodnine in sejnine članom Delavske zbornice. Referent g. Celešnik predlaga dosedanje sejnine in dijete v iznosu 60 dinarjev za sejnino in 60 Din dijete, za prenočišče 40 dinarjev, poleg tega II. razred železnice in odškodnino za faktično izgubo zaslužka. K predlogu predlaga Terseglav spremembo, češ, naj se člani vozijo v III. razredu železnice. Predlog g. Celešnika z dodatkom g. Terseglava je soglasno sprejet. Predsednik predlaga prekinitev seje do pol 3. ure popoldne, kar se sprejme, nakar zaključi dopoldansko sejo. Popoldanska seja. Nekaj po pol 3. otvori predsednik Cobal nadaljevanje seje. Soglasno je sprejet predlog, da se točke 4, 5 in 6 odstavijo z dnevnega reda, da o njih sklepa upravni odbor in jih potem predloži finančni kontroli v potrditev. K točki 7. dnevnega reda, volitev tajnika, se oglasi k besedi predsednik Narodnega kluba g. dr. Bohinjec, ki predlaga za tajnika zbornice dosedanjega tajnika g. Filipa Uratnika. Predlog g. dr. Bohinjca je bil z odobravanjem soglasno sprejet. Pri samostojnih predlogih se je prvi oglasil k besedi član Narodnega kluba br. Rudolf Juvan, ki je načel vpra- šanje Trboveljske premogokopne družbe in prosi, naj bi tajnik g. (Jratnik podal poročilo o komisiji, ki je dospela v Ljubljano. Članica Ajdišek iz kluba Strokovne komisije se zavzema za zidanje otroških domov. Zbornica jc njen predlog usvojila. Član Makuc predlaga, naj sc dovoli kredit za delegacijo v Rusijo, da pregleda stanje delavstva in prilike v Rusiji, član Narodnega kluba g. dr. Bohinjec izjavlja v imlemt svojega klluba, da se s predlogom strinja iti je za to, da se dovoli kredit 100.000 dinarjev ter da sc stopi glede tega> vprašanja v stik z drugimi zbornicami, predvsem s centralo v Beogradu. Predlog g. Makuca z dodatnim g. dr. Bohinjca je zbornica osvojila. Za trboveljske rudarje. K predlogu br. Juvana se je oglasilo še nekaj govornikov, na kar je skupščina soglasno in z viharnim odobravanjem sprejela to-le resolucijo: Skupščina izraža svoje globoke simpatije do rudarjev in zasebnih nameščencev TPD, ki so jih vrgle brezobzirno Izvedene redukcije v bedo, pomanjkanje, glad in obup. Skupščina ne more zamolčati, da so napravile na njo vesti, da misli zapustiti ministerijalna komisija za preiskovanje krize v trboveljskih revirjih Slovenijo, ne da bi si ogledala na licu mesta položaj, v katerem žive reducirani rudarji In nameščenci) skrajno mučen vtis. Skupščina ne more biti prepričana, da je mogla dobiti komisija v tako kratkem času objektivno sliko o gospodarski in so-cijalni krizi v Trbovljah. Zlasti smatra skupščina, da bi morala zastaviti komisija ves svoj vpliv, da pride v najvažnejšem vprašanju izseljevanja rudarjev in dotacije za tako izseljevanje In za druge najnujnejše podpore potrebnih fondov do konkretnih sklepov. Skupščina dalje ponovno poudarja, da je treba takojšnje uzakonitve od Glavne bratovske skladnice za Slovenijo predlaganih sprememb k pravilniku bratovske skladnice. Če to ni takoj mogoče, naj se razveljavi s takojšnjim posebnimi ministe-rialnlm odlokom, izdanim na podlagi tozadevnega pooblastila Narodne skupščine, one člene pravilnika bratovskih skladnic, glasom katerih pomenja prekinitev dela Izgubo članskih pravic. • Član g. Terseglav izjavlja in predlaga, naj skupščina- izreče svoje ogorčenje, ker vlada ni smatrata potrebnim, da bt na prvo skupščino Delavske zbornice poslala svojega zastopnika. Vidi v tem omalovaževanje te važne delavske institucije. Z burnim pritrjevanjem je predlog sprejet. Predsednik Narodnega kluba, gosp. dr. Bohinjec stavlja predlog, naj se zahteva od vlade izenačenje Delavske zbornice z drugimi stanovskimi zbornicami. Delavska zbornica naj bo enakopravna vsem drugim stanovskim zbornicam, ker je po njeni sestavi ravno tako važna, če morda ne več, kot ostale zbornice. Tudi la predlog je soglasno in z odobravanjem sprejet. Predsednik g. Cobal pozove izvoljene upravne odbornike na prvo sejo za v ponedeljek ob 2. uri popoldne, izreka svoje zadovoljstvo, da je prva, skupščina potekla mirno in dostojno, kar dokazuje, da se vsi zavedajo resnih trenotkov delavskega razreda ter zaključi ob splošnem odobravanju ob pol 5. uri popoldne sejo. Priporočamo knjige ljudske univerze 1. zv. Karl Ozvvald: O potrebi socljalno- etične orijentacije; cena 3 din. 2. zv. Alojzija Štebi: Zaščita zanemarjene dece in mladine; cena 3 din. 3. zv. Dr. Alma Sodnik: O vzgoji deklet; cena 3 din. 4. zv. F. S. Finžgar: O lepi knjigi; cena 3 din. 5. zv. Dr. Rado Kušej: Cerkev v luči prava in etike; cena 5 din. 6. zv. Dr. Metod Dolenc: Kaj hoče moderno kazensko pravo; cena 5 din. 7. zv. Jos. Wester: O naši srednji šoli; cena 5 din. 8. zv. lug. Jaroslav Foerster: O strokov- nem šolstvu; cena 5 din. Zvezki se dobe v knjigarnah, ali se pa pismeno naročajo pri ZADRUŽNI KNJIGARNI, r. z. z o. z. v Ljubljani. ARGUS nai domai' informacijski ARGUS ima v vseh krajih zanesljive zastop- ADfilK obvešča o vsem, zlasti o imovinskem AIVUUij stanju denarnih zavodov, trgovsko-industrijskih podjetij in privat. oseb. lnfillC ove informacije so vedno točne, iz-AKUU3- črpne in hitre. ARGUS Se n>llaja vVuka Karsdiiča ulfci 11 ADfilIC ov telefon je 6—njegov brzojavni AKUUvJ" naslov Argus. lovnih pogojev delavstva, zaposlenega v tovarnah državnih monopolov, je naslovila beograjska Delavska zbornica na gosp. ministra! financ vlogo nastopne vsebine: »Na1 podlagi1 Vaše rešitve štev. 918 z dne 2. januarja 1926 je bil odobren odlok s a mo stal n e monopol sk e uprave M. štev. 23.516 z dne 21. decembra 1925, s katerim je oktroirala uprava državnih monopolov .Pravilnik o delu v monopolskih podjetjih’, ki je povsem nezakonit. Podpisana zbornica je uverjena, da ie do odobritve takega nezakonitega »Pravilnika« po gospodu ministru moglo priti le vsled prcgreške referentov, ki gospoda ministra niso dovolj natančno informirali, vsled česar si dovoljuje podpisana zbornica vljudno prositi, da se ta pravilnik prekliče. Za podkrepitev svoje zahteve po razveljavljenju citiranega pravilnika se naslanja podpisana zbornica na sledeče razloge: 1. Ker je izdani pravilnik v protislovju s smislom § 5. zakona o zaščiti delavcev, ki predvideva le sklepanje individualnih ali kolektivnih delovnih ugovorov med delavci in delodajalci. Ker pa omenjeni »Pravilnik« ni bil izdan v sporazumu z zaposlenim delavstvom v monopolskih podjetjih in to delavstvo niti vprašano, niti zaslišano ni bilo, je jasno da je okroiranje pravilnika, s katerim sc kratkim potom urejajo delovni odnošaji tega delavstva, rezultat samovolje delodajalca, kar pa je v protislovju s celotnim duhom zakona o zaščiti delavcev in nasprotuje njegovim jasnim tozadevnim predpisom. 2. Ker drugi odstavek S 39. zakona o zaščiti delavcev nedvoumno1 določuje, da so vsa državna oblastva dolžna predložiti vse zakonske osnutke uredbe in tika'ze, ki se dotikajo direktno ali indirektno interesov delavcev ali nameščencev, predno se sankcijonirajo delavskim zbornicam, da izrečejo o njih svoje mnenje. Osnutke omenjenega pravilnika uprava monopolov nele da ni predložila podpisani zbornici, kakor ji to njena uradna dolžnost veleva, temveč ga ni hotela predložiti niti na zahtevo centralnega sekretarijata delavskih zbornic. 3. Ker gori označeni pravilnik nele ne prinaša nikakega zboljšanja delovnih pogojev delavstvu, zaposlenemu v m ono pol -skih podjetjih, nasprotno1 delovne pogoje tega delavstva v mnogem oziru celo poslabšuje. Med1 drugim ta pravilnik n. pr.: „1. deli delavstvo na tri ^kategorije, stalne, začasne in sezonske, pri čemer predvidevat za začasne in sezonske pogoje, Demlsija Briandove vlade. Ob priliki debate o finančnem načrtu je bita od«laso-vana nezaupnica Briandovi vladi z 274 proti 221 glasovom. Briani d je dobil ponovno mandat za sestavo vlade. Politični položaj na Poljskem. Notranja politična situacija na Poljskem jc v znaku ideoloških prcorijentacij strank. Desnica. in centrum se n. pr. še bolj nagibata na desno. Želja1 za močno vlado se vedno bolj utrjuje. Zahteva se zvečanje moči pre-zidenta republike in zmanjšanje moči sejma; zahteva se zmanjšanje števila poslancev1. Bližajoče se volitve bodo prinesle konkretna razničavanja o vseh teh političnih težnjah. Sovietska Rusija in Zveza narodov. Sovjetska vlada odklanjal vstop v Zvezo narodov, ker si hoče obraniti svobodne roke, Ruski ambasador v Parizu Rakovvski jc v nekem intervuju izjavil: Sovjetska Rusija’ pazi na to, da se ne priključi nobeni grupaciji1 sil. Kakor hitro bi: vstopila v Zvezo narodov, bi se morala prikjučiti eni izmed grup, ker obstoje tudi v Zvezi narodov grupe. Ce si pa pridobimo pri eni grupi prijateljstvo, si nakopljemo pri drugi sovraštvo. Države, ki pripadajo' Zvezi narodov, zahtevajo tam garancije za svoj obstanek. Mnenja smo pa, da je za nas najboljša garanpija 140 milijonov delavcev in kmetov, ki stoje za sovjetsko vlado. Dalje je miš najboljši' zaveznik tudi ogromnost ruskega teritorija, katerega dosedaj še nobena sila ni mogla zavzeti. Poleg tega jc naša vlada socijal[stična* države, ki sestavljajo Zvezo narodov, zagovarjajo čisto drugi politični in socijalni sistem; Zveza narodov nam zato ne more zagotoviti ekonomske neodvisnosti. V Zvezi narodov bi bila Rusija očigled vsem tem dejstvom izolirana. Internacljonalni banditizem. Madžarska falzilikatorska afera še vedno razburja Po katerih je stalna namestitev malodane izključena. Pravilnik med drugim predpisuje za stalno namestitev izredno dolgo začasno službo 5 let, čeprav 'bit dve leti popolnoma zadostovali. Najhujše na stvari pa je, da vsebuje tudi celo vrsto pogojev, ki otvarjajo1 na stežaj vrata protekciji in korupciji že s tem, ker ni rečeno, kdo odločuje o sposobnosti ali nesposobnosti. 2. Ker se nalaga delavstvu take dolžnosti in sc uvaja taka brezpogojna disciplina ter poslušnost delavcev napram svojim predpostavljenim, da postaja položaj delavstva podoben sužnjem. Delavcem se odreka vse, tudi najprimitivnejše pravice človeka1, nasprotno pa se predpostavljenim, tudi onim najnižjega čina, priznava1 pravica izrekati nad njim} najostrejše kazni. 3. Ker sc glede kaznovanja predvideva ne samo denarne kazni v izmeri: zaslužkov za tri dni, ki jih izrekajo in nalagajo po lastnem preudarku predpostavljeni sami, ne da bi bila dana delavcem prilika pritožbe. Se več, po pravilniku se sme delavce od dela suspendirati celo za 30 dni brez najmanjše odškodnine, kar znači možnost izročanja cele delavske družine za celi mesec stradanja 4. Ker se starost za sprejemanje v službo omejuje za ženske na 30 in za moške na 35 let, čeprav so tudi žene stare 40 do 45 let in moški stari 45 do 50 let, ki so za delo še popolnoma sposobne odnosno sposobni. Ako bi na ta način ‘ postopala tudi vsa ostala podjetja, Vas gospod minister vprašamo, kaj naj bi se zgodilo potem s tolikimi siromaki, ki so že prekoračili 30 do 35 let svoje živi jenske dobe? Ali bi v tem slučaju številni: inače za delo sposobni reveži ne bili vrženi na pota-, na katerih bi prihajali v navzkrižje z obstoječimi zakoni, ker nihče noče umirati od gladu? In končno 5, ker se za tako zvane sezonske delavce ob izvršitvi sezonskih poslov predpisuje odpust brez odpovedi, dasi predvideva člen 49 srbskega obrtnega zakona za vsakega delavca, razen za delavce, ki so delali v akordu, vsaj sedemdnevni odpovedni rok. Podpisana zbornica smatra, da. so gori navedeni argumenti za takojšnjo razveljavljenje citiranega pravilnika dovolj tehtni in se nadeja, da bo pri gospodu ministru našila pravilno razumevanje in pravično rešitev to svoje vtoge. — Za centralni sc-kretarijat delavskih zbornic: Dr. Živko evropsko javnost. V pariškem parlamentu je socijalist Leon Bitim naslovil na ministrskega predsednika vprašanje, kakšna navodila' dobe v zadevi madžarske falzifi-katorske afere francoski delegati pri Zvezi narodov. Briand je na interpelacijo odgovoril, da je francoska vlada storila vse, da se falzilikatorska afera popolnoma razčisti. V sporazumu z Jugoslavijo in Češkoslovaško bo Francija v pravem času izvedla vse ukrepe in konsekvence, ki so potrebni vzpričo tega internacijonalnega banditizma'. Interpelant se je zadovoljil z odločnim odgovorom ministrskega predsednik ai Češkoslovaška - avstrijska razsodlščna pogodba je bila podpisana na Dunaju. Pri tej priliki je dr. Beneš obiskal Dunaj in izročil zveznemu kanclerju dr. Rameku visoko odlikovanje. Komplikacije v Ženevi. Zveza narodov je sklicala skupščino za sredo 10. t. m. Na plenarni skupščini je zastopanih 48 držav. Najtežje bo povoljno rešiti: vprašanje stalnih članov sveta Zveze narodov, ker Poljska in Španija vztrajata na tem, da dobita svoje zastopnike. Tudi francoska kriza je otežkočila: redna poslovanje Zveze narodov. Smrtno obsodbe v SotljU Pred vojnim sodiščem v Sofiji se je vršil proces prot! številnim političniift obtožencem. Večina obtožencev se nahaja v inozemstvu. Obtoženi so po zakonu o zaščiti države, da so sestavljali protizakonite organizacije iti oborožene tolpe ter pripravljali: umore. Na smrt na ve šal ih so obsojeni! bivši1 ministri Obov, Atatnasov, Krista Stojanov, Jovan Pavlov, bivši beogradskt poslanik Kosta Todorov in komunistični voditelji Dimitrov, Kolarov in Oenev. Poleg teh je obsojenih na smrt še 17 drugih, ki se pa vsi nahajajo v inozemstvu. Topalovič Najboljša kolesa In Šivalni stroji so edino PETELINČEVI znamke GRITZNER, ADLER, PHONiX za dom, obrt in industrijo. Pouk brezplačen, ugodni plačilni pogoji, večletna garancija JOSIP PETELINC, Ljubljana .......... blizu Prešernovega spomenika za vodo. Od dobrega najboljše je švicarski pletilni stroj Po drugih državah. Gmotni položaj ruskega delavstva. Nezadostne mezde. — Velika draginja. Brezposelnost. Pod sovjetskim režimom se je politični položaj ruskega delavstva nekoliko izboljšal, dasi tako zvana diktatura proletarijata znatno omejuje njegove politične svoboščine. Toda gmotni, materijelni njegtfv položaj se je znatno poslabšal in še danes niti od daleč ne dosega predvojnega stanja. Sovjetski narodnogospodarski teoretiki računajo, da je dosegla delavska mezda v razmerju s predvojno mezdo I. 1922—23 49 %, v I. 1923—24 67 %, pričetkom 1. 1925 pa 75—94 %. Nekatere kategorije pa so po njihovi trditvi že presegle predvojne dohodke, tako delavci v živilski industriji, kemiki itd1- Pri izračunavanju teh odstotkov računajo omenjeni teoretiki kupno silo sovjetskega rublja (červonca) na 40 kopejk predvojnega carskega rublja. Teoretično je to v splošnem morda pravilno, toda pri najnujnejših vsakdanjih življenskih potrebščinah to razmerje (100 : 40) nikakor ni pravilno in je kupna sila sovjetskega čer-vonca v razmerju s predvojnim carskim rubljem mnogo, mnogo nižja, nego jo računajo sovjetski teoretiki. Saino primerjajmo predvojne cene najnujnejših življenskih potrebščin s sedanjimi cenami. Pred vojno je stala: 1 libra (400 gramov) črnega kruha 1.5 kopejk — scdiij 5 kopejk, 1 libra belega pšeničnega kruha 7 kopejk — sedaj 14 kopejk, 1 libra črne mloke 3 kopejke — sedaj 10 kopejk, 1 libra pšenične mo'ke 5 kopejk — sedaj 12 kopejk, 1 libra telečjega mesa 5 kopejk — sedaj 45 do 60 kopejk, 1 libra govejega mesa 7 kopejk — sedaj 33 kopejk, 1 libra svinjskega mesa 12 kopejk — sedaj 55 kopejk, 1 libra koštrimovega mesa 10 kopejk — sedaj 35 kopejk, 1 liter mleka 20 kopejk — sedaj 23 kopejk, 10 jajec 10 kopejk — sedaj 55 do 70 kopejk, 1 libra soli 1 kopejka — sedaj 3 kopejke, I libra sladkorja 11—12 kopejk — se- daj 28 kopejk, 1 libra čaja 200 kopejk — sedaj 360 kopejk, 1 libra krompirja 1 kopejko — sedaj 5 kopejk, 1 libra mašila 20—24 kopejk — sedaj 100 do 124 kopejk, I libra kave 125 kopejk — sedaj 320 kopejk, l pud običajnega mila 4.20 rublj. — sedaj 10.40 rublj., 1 steklenica piva 10 kopejk — sedaj 20—25 kopejk, 1 steklenica žganja 42 kopejk — sedaj 162 kopejk, I delavska obleka 10—15 rublj. — sedaj 40—50 rublj., 1 par visokih čevljev 6.50 rublj. — sedaj 25—30 rublj., 1 aršin sukna (navadno) 2.50 rublj. — sedaj 12.50 rublj. Iz tega pregleda vidimo, da .so se najbolj podražili ravno najnujnejši predmeti, ki so skočili proti predvojni ceni na trikratno, industrijski izdelki celo na štiri- do šestkratno višino. Kupna sila sovjetskega červonca je torej prav pri vsakdanjih potrebščinah mnogo nižjai nego 40 kopejk carskega rublja'. In prav tukaj se razhaja resnica z izvajanji sovjetskih narodnih gospodarjev, ki pri; primerjanju sedanje s predvojno delavsko rrfezdo računajo 1 červonec za 40 predvojnih kopejk, čeprav bi morali na neobičajno visoke cene vsakdanjih potrebščin računati z mnogo nižjo številko. Če bi računali pravilno, bi se pokazalo, da; ruski delavec še dolgo ni dosegel 94 % svoje predvojne mezde, da je ni dosegel niti' 25%, to je niti četrtine. Zgoraj navedene številke dokazujejo, da si more pri obstoječi draginji sovjetski delavec za svojo mezdo nabaviti nekako eno četrtino onih dobrin, ki bi si jih mogel za isto mezdo kupiti I. 1913. To je dejstvo, čeprav skušajo sovjetske statistike dokazovati nekaj drugega. Pred vojno je ruski delavec delal 10 ur dnevno. Boljševiška revolucija je uvedla 8 urni delavnik. Razrvane razmere, neko-lik'0'letna' svetovna in sledeče ji državljanske vojne pa so zelo slabo vplivale na delavčevo delovno zmožnost. Časopis »So-cijalističeskoje chozjanstvo« navaja, da je delovni uspeh ruskega delavca napram predvojnemu stanju padel v I. 1920—21 na 28%, v J. 1921—22 je narasel na 51%, v prihodnjem letu pa je dosegel 63% predvojne višine. Sedaj sc smatra, da je delovni uspeli dosegel že 75%. Zadnje čase pa se v tem oziru zopet ugotavlja nazadovanje. Vzrok se pripisuje dovoljenju zopetne prodaje žganja. Čeprav se direktne zveze ne dajo dokazati, jo vendar zelo1 verjetno da je žganje res pravi' vzrok nazadovanju delovne uporabnosti, ker sovjetski časopisi z grozo objavljajo,, kako so delavci prestali z redtiim delom baš od časa, ko je prišlo žganje zopet v svobodno trgovino. Lansko leto je bila preklicana tudi prepoved akordnega dela in danes že zelo številne tovarne zaposlujejo delaivce na ta način, s čimer se na eni strani zvišuje delavska mezda1, na drugi strani pa produktivnost tovarn. Število brezposelnih znaša v sovjetski Rusiji po uradnih podatkih 1,300.000. Duši je to število prenizko (všteti so samo oni brezposelni, ki so priglašeni pri borzah dela), vendar kaže težke razmere, v katerih živi rusko delavstvo. Nesporno dejstvo je, da sovjetski sistem ni mogel izboljšati gmotnega stanja delavstva, mogel mu ni dati niti onega položaja', kot ga je imelo pred vojno. Ker je blag obit delavskih mas v ozki' zavisnosti s splošnim stanjem narodnega gospodarstva, se mora računati, da bo rusko delavstvo moralo še dolgo trpeti nedostatek, dokler se ne izboljša gospodarska situacija sovjetske Rusije kot celote. Strokovni vestni'/(. Vsem podružnicam NSSZ. Osrednje vodstvo je ta teden razposlalo vsem podružnicam okrožnico glede delegatskega zbora, ki se bo vršil v nedeljo 28. t. m. v Ljubljani. Vsi odbori naj o tej okrožnici takoj sklepajo na svojih sejali in naj potem določijo delegata. Vse podružnice pa sr» brezpogojno dolžne, da na zbor sigurno pošljejo svojega delegata. Vsem blagajnikom podružnic NSSZ! Vse brate blagajnike prosim, da mi za tekoči mesec čimprej pošljejo obračune. Nekateri mi še niso poslali obračune za pro-šle mesece, tudi te naprošam, da to čimprej store, če hočem imeti red v blagajni, moram dobiti od vseh pravočasno obračune. Prosim torej reda in točnosti. — Osrednji blagajnik. Upravni odbor Delavske zbornice je imel svojo prvo sejo v ponedeljek 8. t. m. v prostorih Delavske zbornice. Na tej seji s® ie upravni odbor sledeče konstituiral. Za predsednika si je izvolil g. Melhijora Čohala', za podpredsednika g. Alojzija Sedeja in za blagajnika g. Rado čelešnika. Upravni odbor je na svoji prvi seji! reševal tudi nekaj drugih nujnih .zadev, predvsem proračun zbornice. Narodni klub Delavske zbornice. Člani Neodvisne delavske liste m zastopniki privatnih nameščencev so imeli v soboto 6. t. m. zvečer svojo skupno sejo, na katerj’ so sl ustanovili svoj klub tn mu dali ime »Narodni klub«. Ta klub šteje 11 članov, in sicer so v njen* naši br. Rudolf Juvan’ -Albin Tomc, Luka Bizjak in Vinko Sedlar', dalje tov. dir. Joža Bohinjec, Marija1 Kisovec in Franc Duh ter zastopniki privatnih nameščencev tov. Šetinc, Valentin Urbančič, Volčanšek in Gilčvert. Klub se je sledeče konstituiral: predsednik dr. Joža Bohinjec, podpredsednik Valentin Urbančič, tajnik Vladimir Kravos. Na prvi seji je klub razpravljal o prvi skupščini Delavske zbornice in o klubovii deklaraciji. Vse dopise, namenjene klubu, naj se pošilja na strokovno tajništvo, odnosno na tajnika. Zborovanje delegatov NSSZ In Unije. Odbora NSSZ in Unije sta se sporazumela, da v 'očiigled težki situaciji delavstva, skličeta skupen delegacijski zbor, ki se bo vršil v nedeljo, dne 28. marca t. 1. ob pol 10. uri dopoldne v Ljubljani. Te dni bodo razposlana vabila, iz katerih bo razvidno, kje se bo zbor vršil. Apeliramo na vse naše vabljctne organizacije, da sigurno pošljejo svojega zastopnika. Občni zbor podružnice v Ptuju. Podružnica NSSZ ima v nedeljo, dne 14. t. m. ob 10. uri dopoldne v gostilniških prostorih »Društvenega doma« svoj redni občni1 zbor z običajnim dnevnim redom. Na zboru poroča delegat osrednjega vodstva iz Ljubljane in vabimo zato vse brate, da se zbora polnoštevilno udeleže. Zagorje. Ttika^rfja podružnica NSSZ priredi v nedeljo, dne 14. t. m. ob pol 10. uri dopoldne v društvenem lokalu »Bratstva« članski sestanek z dnevnim redom: 1. Napad TPD na delavske plače, osemurni delovnik in redukcija. 2. Položaj delavstva in strokovne organizacije. Poroča delegat osrednjega vodstva iz Ljubljane. Vsi bratje in sestre »o vabljeni, da se tega velevaž-nega sestanka polnoštevilno udeleže. Tudi člani mladinske in politične organizacije so vabljeni. — Predsednik. Jedenshe vesti. — Higijcnska in socijalna medicina. Za borbo proti tuberkulozi je v naši državi osnovanih 46 dispanzerjev, kjer je bilo leta 1925 pregledanih 20.871 oseb in izvršenih 22.715 posetov po domeh. Posebno pažnjo sc posveča tuberkulozni deci, ki se pošilja v obmorska lečišča. Koncem leta 1925 je bilo v državi 52 ambulanc za venerične bolezni. Za zaščito otroškega zdravja je osnovanih 35 šolskih poliklinik. V celi državi je bilo leta 1925 čez 300 tisoč oseb preiskanih radi' malarije. Postaj za preiskovanje malarije je 64. — Vere v Jugoslaviji so po številu razdeljene tako, da odpade na pravoslavno cerkev 5,600.000 vernikov iti 2568 duhovnikov; na rimsko-katOliško cerkev 4,735.000 vernikov in 3246 duhovnikov; na muslimane 1,340.000 vernikov in 1100 duhovnikov. Protestantov je 200.000 in izrealitov 65.000. — Za odpravo zakona o zaščiti stanovanj se je izrekel v Linču na svojem velikem zborovanju tako zvani »Lamibund«. — Nekaj sličnega se pripravlja .tudi pri nas. Zastopniki društva hišnih posestnikov so pridno na delu in pripravljajo teren z zborovanji po raznih krajih. Večja akcija se prične v kratkem. Baje jim je uspeli od gotovih krogov zasiguram. — Kaj se bo potem zgodilo? Hiše bodo pridobile na vrednosti, stamovanja se bodo neznosno podražila in vse revne družine bodo po večini na cesti! — Učiteljev se ne bo premeščalo med šolskim letom več, tako je obljubil gospod minister Radič učiteljski organizaciji. — Če bo le res... — Izredno vreme. Menda ni nikogar več med nami, ki bi še dvomil, da sc nahajamo že nad 2 ieti v izrednem meteorološkem stanju, kakor gai ne zaznamuje zgodovina v nepretrgani daljši dobi. Vse, kar doživljamo v tej dobi, se je skozi vso znano dobo dogajalo še v večjem obsegu, toda tako nepretrgano vztrajno, kakor to doživljamo od 1. 1924 dalje, to je posebnost naše dobe. Imeli smo zadnje dni ponovno sneg, sicer južen, vendar je pobelil gorovja in celo nižje gričevje. Pa občutni mraz smo imeli. V torek 9. marca pa tak nebeško krasen in skoro vroč dan, da ni bilo vetrovno. Veter pa je pihal od juga, d očim jc v zgornjih plasteh še vedno prevladal severozapad. Toplota opoldanske sence •I' 15 C. To seveda nima značaja daljše trajnosti. Najbrže bo že 10. marec prinesel spremembo, ki je pa do- sobote gotovo neizogibna. Imejte rešpekt pred prozorno-tnodrim nebom, ki nas spominja na. tople južne dežele. Tajko Jobro za one, ki imajo denar. Drugi navadni zemljani pa bodo še dalje kadili zloglasne »Zeta« in »Sava« zelo dvomljive kakovosti. — Znižanje poštnih pristojbin. Po vesteh iz Beoigrada bo uveljavljeno s 1. aprilom t. 1. znatno znižanje vseh poštnih, brzojavnih in telefonskih pristojbin. — Železniški tarifi bodo- baje znižani. Čas je že bil, saj so naše železnice sedaj med najdražjimi. — Eksplozija v Pragi. Dne 5. marca sc je v Pragi dogodila nesreča, ki je napravila mnog>o škode in zahtevala tudi1 človeške žrtve. Pri prepeljavanju municije iz smodnišnic v praške vojašnice je padel iz voza zaboj z granatami. Na ta način so se granate užgale. Nastala je eksplozija. Vsled eksplozivnega pritiska je bilo poškodovanih več hiš v Mizarski ulici. Dva vojaka, ki sta spremljala vo« z municijo, sta ubita. Ranjenih je še veliko drugih oseb, ki so takrat ravno1 pasirale ulico. Ranjenih je bilo tudi veliko ljudi v stanovanjih in trgo-vinali. — Kako je prav za pTav eksplozija nastala, bo dognala šele preiskava'. — Madžarski špljoni. V Beogradu sta ■bila aretirana madžarska špijona Feliitt Baljkovič in Ojoka Antonič, ki sta bila v službi Budimpešte, oziroma madžarskih štabnih oficirjev. Naloga obeh špijonov je bila predvsem, da dobita točne podatke o našem zrakoplovnem arzenalu v Novem Sadu. Oba aretirana špijona imata poleg tega na vesti še raana druga zločinstva, ki sta jih izvršila v Jugoslaviji, med temi več umorov, požigov in tatvin. — Velik požar v Genovi je upepelil 15 velikih hotelov. — Požar v tovarni. Na Bavarskem je nastal v neki tovarni za bombaž ogenj. Užgalo se je v sušilnici, kjer sc je nahajalo 20 vagonov bombaža. Ogenj se je tako naglo razširil, da jc bila vsaka pomoč izklju- čena. Zgorelo je vseh 20 vagonov bombaža, poslopje in štiri1 osebe. — Veliki sneženi viharji so divjali 6. in 7. t. m. po raznih krajih Evrope. Strahovit sneženi vihar je v Italiji zlasti1 v obrežnih krajih napravil mnogo škode. Razdejanih je veliko naprav, ubitih mnogo' ljudi, pa tudi razni nasadi: so silno trpeli. — Iz Inomosta poročajo o nevihtah s snegom, grmenjem in tleskanjem. Po hribovju je padlo 1 meter snega'. — Manipulacije upravnih svetnikov. V neki dunajski tovarni za plinske svetiljkc sta dva' upravna svetnika pob asa la v svoje žepe 100 milijonov kron. — Zopet blagajne! Vlomi v železne blajgaljne so postali že navadna vsakdanjost, izvršujejo se kar lepo mirno brez ropota. Zadnje dni zaznamuje policijska kronika kar tri vlome v blagajne. Od sobote na nedeljo so lopovi vlomili v prostore okrajnega sodišča v Ptuju, navrtali blagajno ter pobrali1 iz enega izmed predalov okrog 20.000 Din gotovine. Potem so s C spravili istotam nad blagajno davčnega urada, kjer so pričakovali1 več sreče. Tudi to blagajno so navrtali, a svojega posla do konca niso mogli' izvršiti. Bili so prepodeni. Pustili »o v davkariji svoje kompletno orodje, ki je baje prvovrstne kakovosti. Sedaj bo pri nas toliko časa mir, da si lopovi nabavijo drugo orodje. — V Zagrebu je slična vlomilska družba izvršila vlom v blagajno tehnične fakultete. Pri tem je pokazala družba svojo mednarodno strokovno izobrazbo. Prerezala je pred vlomom vse telefonske žice v poslopju ter potem nemoteno izvršila operacijo. Iz navrtanega tresorja so lopovi odnesli 25.000 Din in več vrednostnih papirjev; drugega tresorja tastovi' niso odprli, meneč da imajo dovolj. V drugem predalu je bilo še 230.000 Din. — Sneženi viharji v Dalmaciji. Dne 5. t. m. je v Dalmaciji divjal sneženi vihar, ki jc napravil posebno mnogo škode na brzojavnih napravah. Pa tudi v splitski luki je napravil vihar mnogo škode, zlasti na ladjah, izmed katerih so nekatere hudo poškodovane. Vihar je bil tako silen, da jc metal ljudi ob tla. Padlo je tudi nekaj snega1. Porotniki bi bili kmalu tepeni. Na Dunaju se je pred1 dnevi končala porotna obravnava proti nekemu fijakerju »Platten-bruderju« radi uboja svojega kolega. Dasi je vse govorilo za njegovo krivdo, je možakar tajil in zavračal vsako krivdo. Seveda mu tega nihče ni mogel verjeti, ker je mož že presedel radi napadov in tatvin nekaj let V, ječal Obsodili so* ga na 3 leta ječe. Obsojenec je po razglasitvi obsodbe skočil nad porotnike ter jih začel obdela-vati in jim groziti. Na pomoč mu ie priskočil« še njegova sestra in nevesta, ki je imela pri sebi par dni starega otroka. Porotniki so bili v čudni situaciji, čuli so mar-siikako dunajsko, predbacivanje pristranosti itd. 1 aziiiki so imeli dovolj opravka, da so napravili red. Pri tej priliki bi tudi obsojenčeva nevesta kmalu umorila majhnega otročiča, katerega jc v svoji furiji davila m Ka končno vrgla na klop, poudarjajoč, da so detomorilke itak vse oproščene. — Plesi so v postu prepovedani. Na Tirolskem je' izdal deželni glavar vsem okrajnim glavarjem strog ute, da ne smejo sedaj v postnem čaisu dovoljevati prireditev s plesi. Ta ukrep motivira glavar s tem, da sedanji časi, polni socijalne bede, niso prikladni za take veselice. — Velik požar v Italiji. Blizu Rapalla, kjer je bila podpisana znamenita mirovna pogodba, je v gozdu nastal velik požar, ki se je radi hudih vetrov zelo naglo razširil. Požar je uničil velike komplekse lepih gozdov in hiš. Škode je več milijonov lir. — Toča je padala v soboto 6. t. m. v Št. Petru na Krasu. Padlo jo je veliko, a jo je potem zakril sneg. Na drago kožuhovino so se spravili tatovi v Ameriki, Tako so v Brooklynu vdrli tatovi v neko delavnico, kmalu ko so zjutraj pričeli delati. Devet takih roparjev se je pojavilo z revolverji v roki v delavnici, ikjer jc bilo zaposlenih 44 ljudi. Vsi delavci so morali sesti na tla in roke držati kvišku ter molčati in gledati, kako so basali roparji najdražjo kožuhovino v vreče. Ko je bilo vse pospravljeno, so naložili vreče v avto, vse delavce zaprli v neko stransko sobo ter zginili z avtomobilomn. Da so bili roparji dalje časa varni pred presenečenji, so porezali tudi telefonske žifce. — Čisto sličen rop so izvršili tatovi skoro listočasno v Newyorku v nekem večjem podjetju, ki je bilo pa pred vlomi zavarovano z električno napravo, ki je v slučaju vloma avtomatično alarmirala varnostno stražo. Da so se pa tej napravi Izognili1 so skopali pod' zemljo 15 m dolg rov, od tu prišlii skozi klet v zalogo kožuhovin’ter od-nesliv kar jim je ugajalo. — Oba vloma sta jim nesla 90.000 dolarjev ali nad 5 milijonov dinarjev. To se je že izplačalo. — Zadnji ljudski popis na Kitajskem izkazuje 436 milijonov prebivalcev. Ljubljana. — Občinske volitve v Ljubljani. V proračunski debati je notranji minister Maksimovič izjavil, da se bodo v najkrajšem času vršile občinske volitve v Ljubljani. — Pomočnlt direktorja pri ljubljanski poštni direkciji g. inž. Osana je prestavljen v Beograd za načelnika tehničnega odele-nja. Mož si1 je tukaj stekel mnogo zaslug za razvoj brzojavnega in telefonskega prometa; zlasti avtomatična telefonska centrala, ki je v delu, je njegova zasluga^ Pa tudi radioklub ga bo težko pogrešal. Škoda simpatičnega moža* ki nam bo pa tudi na svojem novenu mestu gotovo veliko koristil. — Društvo za zgradbo Sokolskega doma v Šiški je priredilo denarno In efektno loterijo, katere žrebanje se Ima vršiti 31. inarca t. 1. Vrednost vseh dobitkov znaša, 200.000 dinarjev. Od tega so glavni dobitki: 1 novi Ford-avto, 1 hrastova jedilnica, 1 spalnica,, 1 vagon premoga, kuhinjska oprema, pisalni stroj itd1 ter denarnih 15.000 dinarjev, 10.000 dinarjev itd. Vseh dobitkov je 3140. Srečke stanejo po 10 Din ter se dobijo po vseh ljubljanskih trafikah, razen tega pa sc lahko naročijo direktno pri Društvu za zgradbo Sokolskega domla v Šiški. Ako se društvu ta akcija posreči, je upati, da dobi Šišenski SokOl že v kratkem lastno streho. Še par tednov nas loči od žrebanja. Pozivamo zato vso našo javnost, kateri je na srcu prospeh našega sokolstva, da v teli zadnjih dnevih pridno posega po srečkah loterije za zgradbo Sokolskega doma v Sp. Šiški. — Mlada samomorilka. V nedeljo se je v nekem ljubljanskem kinu z lizolom zastrupila neka 17 letna privatna uradnica iz Ljubljane. Ker je bila pomoč takoj pri rokah in so samomorilki v bolnici takoj izpraznili želodec se je rešila smrti. — Kakor španska, spadajo menda tudi samomori k pomladanskim boleznim! — Živa reklama. Bolje kot plačevati reklamo v listih, je najnovejša živa reklama na kolodvorih, kjer pričakujejo pri vlakih potnike razni brezposelni. Potnikom se ponudijo kot kažipoti v razne trgovine, kjer dobe potem od! trgovca večjo ali, manjšo napitnino od doseženega izkupička. Maribor. — Prešernova proslava v Mariboru. Društvo slovenskih pisateljev, na čelu mu g. Oton Zupančič, je pretečeno nedeljo priredilo v Mariboru Prešernovo slavnost — 125 letnico. Svečanost se je vršila tam, kjer je za njen vzvišen namen najprimernejše mesto, v Narodnem gledališču, kjer je prišel prvič do veljave moderno preurejeni oder. Slavja so sc udeležili: Oton Zupančič, Fran Albrecht s soprogo, Josip Vidmar, prof. K. Jeraj ter gospa Vida Jerajeva. Ze v soboto popoldne dospele goste je pozdravila tudi mestna občina z njim v čast v Narodnem domu prirejeno čajanko*. Sicer pa je goste sprejel g. primarij dr. Černič v svojo gostoljubno hišo. — V nedeljo dopoldne sc je vršila v Narodnem gledališču dijaška akademija. Gledališče se je napolnilo z mladino, ki je prirejala burne ovacije g. Zupančiču, »Besede o Prešernu Mariborski mladini« so bile res nalašč izbrane za našo narodno mladino in so zapustile globokejši utis kakor ostali spored. — Po akademiji so ljubljanski gostje obiskali g. generala Maistra, popoldne pa električno centralo na Fali. — Zvečer se je v Narodnem gledališču vršila glavna predstava. Gledališče je bilo tudi topot proti pričakovanju dobro obiskano. Tudi topot je bil Župančič glavni predmet ponovnih prisrčnih ovacij. Predaval je o pomenu Prešerna v naši literaturi. Iz predavanj in citatov1 ter najlepših Prešernovih del smo v Mariboru prvič šele prav spoznali nedosegljivi genij našega Prešerna. K temu sta poleg ljubljanskih gostov, ki so zvečer vsi nastopili s predavanji ali deklamacijami, mnogo pripomogla tudi člana mariborske opere gdč. Zainejičeva in g. Burja* katerih glas je v tej svečanosti brez šuma godbe in igralskih prizorov prišel prvič do izraba prave veljave in ki je Ljubljančanom- pokazal, kaj premore tudi skromnost našega gledališča. — Imenovanje profesorja dr. Frana Rostoharja. Profesor mariborske gimnazije dr. Fran RostohaT je imenovan za ravnatelja gimnazije v Celju. — Grda razvada. Lani so se neki filozofi kapricirali na začetek gledaliških predstav točno ob pol 8. uri. Pa se je pokazalo, da je ta čas nepraktičen za vse one, ki so šele ob 7. zvečer prosti. Letos smo pričeli ob 8. uri. Na gledaliških lepakih stoji sicer svarilo, da je med izvajanjem vstop prepovedan. Ampak gledališka uprava je občinstvo v zadnjem času tako razvadila, da jih veliko prihaja šele pol ure pozneje. Pri sedanji razdelitvi sedežev se zakasnelost zelo maščuje včasi za celo vrsto, ki mora radi ene osebe vstati sredi prizorov začetka predstave. Ta grda razvada se je posebno občutila v nedeljo pri Prešernovi proslavi. Točnih obiskovalcev gledališča je bilo sram pred odličnimi gosti, da so nekateri prihajali že sredi Župančičevega predavanja. Red mora biti! In red bo ljudi navadil na točnost. UNDERWOOD pisalni stroj je dosegel svetovni sloves, nad 2,000.000 strojev v prometu. Zastopstvo: LUD. BARAGA, Ljubljana ftrfFSTC!: \ Jy(ladins/(i vestnik Kaj je taborništvo? Taborništvo je stremljenje po preroi-jeujii človeškega rodu s pomočjo porodnega življenja, od katerega ga je oddaljila zavožena civilizacija. Taborništvo predstavlja popolnoma novo, univerzalno metodo prirodne telesne in duševne vzgoje. Taibomtfštvo ni noben šport pa tudi ne gimnastika, temveč je samostojna panoga, obsegajoča oboje. Glavno sredstvo te nove vzgojne metode je taborjenje v prosti prirodi na podlagi najenostavnejših življen-skili potrebščin, odtod ime taborništvo. Da se doseže prerojenje bodočih rodov je namenjeno taborništvo v prvi vrsti mladini. Poleg vsakoletnega več tednov trajajočega taborenja v prirodi goji taborništvo turistiko po ravnem in po gorah, goji vse primerne in dostojne športe in igre ter spopolnjuje telesno vzgojo z enostavno in praktično gimnastiko ter lahko atletiko. Taborništvo vežba mladino v spretnostih, ki so za življenje v prirodi potrebne in koristne, goji ročno delo v taboriščih in svojih delavnicah, goji smisel za družabnost, vzajemnost, skupnost, red, disciplino, prirodne krasote, slikovitost in zdravo romantiko. Taborništvo odvaja mladino od slabe okolice, grdih navad, posebno pa od pitja alkoholnih pijač In pušenja, kar je pod kaznijo izključitve prepovedano. Taborništvo daje mladini priliko, da izživi svojo dobo romantike in pustolovskih nagnenj v organizirani obliki pod vodstvom odraslih. Odraslim pa nudi blagodejno okrepilo in romantično razvedrilo. Taborniški pokret stremi uveljaviti geslo »nazaj k naravi«, katero je vrgel na tire zavožene civilizacije Rousseau, ne da bi pokazal praktično pot k uresničenju tega gesla. To pot je našel šele slavni prirodo-pisec in pisatelj Ernest Thompson Seton, ki jc ustanovil leta 1902 v Ameriki mladinsko organizacijo gozdovnikov. Na podlagi Setonove ideje jc ustanovil 6 let pozneje, t. leta 1908, angleški general Robert Baden Povvell, ki je bil v začetku sotrud-nik S e ton a pri ustanavljanju gozdovniške 'organizacije v Angliji, svojo posebno organizacijo izvidnikov (Boys Scouts), ker mu Setonova, s prirodno filozofijo in simbolizmom podprta ter z indijansko romantiko odeta oblika kot vojaku ni ugajala. Skavtizem (sconting) torej ni originalna tvorba, temveč predstavlja le po vojaškem vzoru prikrojeno in pristriženo izdajo go-zdovništva (vvooderaft). Z ustanovitvijo skavtizma se je začel taborniški pokret cepiti. Poi vojni jc nastal v Evropi močan in uspešen pokret, ki stremi za tem, da sc vrne taborniška ideja, v kolikor se je oddaljila v obliki sk avtizma od prvotne smeri, zopet nazaj na pot, katero je zarisal Seton. Glavno zaslugo ima pri tem Anglež John Hargrave, ustanovitelj angleške gozdovniške organizacije »Kibbo Kift«. Pod vplivom -tega pokretai sprejemajo skavti vede ali nevede, hote ali nehote posamezne točke in olblike gozdovništva, katere so pred vojno odklanjali in smešili. Združenje slovenskih tabornikov (ZST), katerega pravila so bila od ministrstva notranjih del potrjena pod štev. Sl. 3802 z dne 8, julija1 1925, sloni na podlagi Seto-uovega gozdovništva. Svoje ime je povzela organizacija po oni točki, s katero stoji in pade ta nova vzgojna metoda, t. j. tabore-nje. Brez taborenja ni taborništva. Kar najodločneje pa odklanja ZST označbo izvidnik (scout), ki je tudi za današnje skavte same skrajno neumestna, kajti namen te nove vzgojne metode ni izvklništvo. Gozdovništvo, ki tvori idejno podlago ZST, stremi za idealom človeka, ki je napolnjen s plemenitim čuvstvovanjem, ki jc ♦edno pripravljen pomagati bližnjemu, ki je radosten pri delu, samostojen, prijazen in strpen naprani vsem ter navdahnjen z vero v boljšo bodočnost. Gozdovništvo, steza prirodne modrosti, nima namena vzgajati strokovne učenjake, atlete iu akrobate, temveč le plemenite in dobre ljudi. Ciozdovništvo ne vzgaja avtokratfčiio in katedersko, temveč igraje, usmerjajoč pri-■rodne nagone v koristne in dobre smeri. Simbolično središče gozdovništva je taborni ogenj, kajti pri ognju je nastala naj-brže prva človeška organizacija, jezik, veda, umetnost in religija. Gozdovništvu je ogenj simbol Velikega Duha vsega človeštva in življenja, iz katerega izhajajo štirje žarki, štiri komponente človeškega razvo-, ja: duha, telesa, misli in dela. Vsak izmed j štirih žarkov vodi k manjšemu plamenu. To so: moč, lepota, resnica in ljubezen. Plameni v zvezi z žarki dajo sledeče gozdov- niške ideale: močan duh, lepo telo, resnicoljubno mišljenje in udejstvovanje z ljubeznijo. Iz vsakega izmed teh štirih plamenov izhaja troje žarkov, ki dajo zaporedno 12 gozdovniških zakonov, in sicer: 1. Bodi 'odločen! 2. Bodi skromen! 3. Bodi poslušen! 4. Bodi čist! 5. Čuvaj svoje telo! t>. Živi prirodno! 7. Govori resnico! 8. Bodi pošten! 9. Bodi moder! 10. Bodi prijazen! 11. Bodi požrtvovalen! 12. Bodi radosten! Gozdovništvo je za oba spola in za vse starostne dobe. Gozdovniške organizacije temelje na načelu samouprave. Vsi predstojniki in voditelji se volijo na podlagi enake volilne pravice. Oba spola sta popolnoma enakopravna. Iz zdravstvenih in psiholoških razlogov uvaja gozdovništvo mesto tekmovanja natečaje, pri katerih ne gre za to, kdo da je prvi, temveč za to, kdo doseže ua tem ali onem polju določeno stopnjo glede znanja, spretnosti, moči ali vztrajnosti. Program ZST se izvršuje v okvirju samostojnih edink;, rodov, ki združujejo 20 do 60 članov. Vsi rodovi v Sloveniji tvorijo Združenje slovenskih tabornikov. Vsa združenja v državi tvorijo Ligo. Znak ZST je okrogel bel ščit z modrimi robovi ob straneh. Pozdrav gozdovnikov sc glasi: Mir s Teboj! oziroma Mir z Vami! ZST je z ozirom na svetovna in politična naziranja strogo nevtralno; zato ne vsebuje program ZST tiičesaT, kar bi bilo v nasprotju z obstoječimi političnimi smermi. Clan ZST je lahko vsakdo brez ozira na starost, spol in stan, ki je v moraličnem oziru neoporečen, ne pije alkoholnih pijač in ne puši, dokaže, da so mu znani nameni in bistvo taborništva ter je pripravljen slediti stezi gozdovništva. * PEDAGOGI, PROFESORJI, UČITELJI, STARŠI! Ali ljubite mladino in svojo deco? Ali ji nudite dovolj zraka, solnca, gibanja, prostosti in prirode? Ali hočete, da postane vaša mladina gibčna kot jaguar, močna kot bivol, spretna kot veverica in iznajdljiva kot bober ? Ako imate radi mladino in svojo deco, dajte ji priliko, da si ojači telo in dušo s taborenjetm v prosti prirodi’, cta se navJile s poleti v prirodo njenih krasot, da se seznani na podlagi taborniške turistike z našo lepo domovino^ da si ugasi žejo pustolovskih nagnenj v čistem studencu zdrave romantike, da dobi s skupnim življenjem smisel za vzajemnost in disciplino in da se odvrne od pogubonosne poti alkohola. Pustite mladino, da pohiti v prostem času v organizirani obliki iz duhamorne, telo osla-bujoče tesnobe * mračnega in zaprašenega mestnega zidovja ven v čisto nepokvarjeno prirodo. Ako resnično ljubite mladino in svojo deco, ako ji privoščite moč in lepoto duše in telesa, potem jo napotite v taborniško organizacijo1. Pa tudi na Vas same se obračamo. Pridite v naše vrste, da se seznanite z novo univerzalno prirodno vzgojno .metodo, da nam pomorete vzgojiti pijonirje, ki si bodo izklesali s svetlimi sekirami taborniške ideje stezo skozi močvirnato šumo predsodkov in laži današnje zavožene civilizacije v smeri vzhajajočega solnca nove kulture, ki uatn napoveduje prerod in boljšo bodočnost človeštva. Vrhovno vodstvo ZST. Jesenice. V četrtek, dne 18. t. m. se vrši družabni večer »Bratstva«. Na sporedu jc med drugim predavanje br. tajnika o »Belih zamorčkih«, dalje recitacije im koncentriranje priljubljenega tamburaškega kvarteta. Z ozirom na zanimiv spored se pričakuje ne samo od članstva, ampak tudi od bratov in tovarišev iz NSSZ in NSS precejšna udeležba. Seja »Bratstva«, NSS in NSSZ na Jesenicah sc vrši v nedeljo, dne 14. marca ob 10. uri dopoldne pri Ravhekarju na Savi. Na skupni seji vseh treh organizacij se bo razpravljalo o okrožni konferenci narodno sociialističnih mladinskih organizacij, ki se vrši na velikonočni ponedeljek. Z ozirom na izredno važnost seje, se vsi bratje in tovariši prosijo za polnoštevilno In točno udeležbo. Tajinstveni morilec deklet. (Nadaljevanje.) Zdi se, da ima čudni nočni obiskovalec namen, da na vsak način udre v poslopje. Očividno pa še ne ve, kako naj doseže svoj namen. Vse oknice so radi močnega viltarja trdno zaprte — nikjer ni primernega mesta, kjer bi bilo domnevno mogoče udreti v hišo. Toda zagonetni obiskovalec se venomer plazi okrog poslopja, — vendar se nič več ne ozira na okna zgoraj, marveč pazno motri okna v pritličju* zlasti pa ona od kleti. Tudi ta so trdna zaprta z oknicami — zanikrn je njegov napor, da bi popustila. Toda glej — ko se plazi okrog vzhodnega ogla, zagleda naenkrat okno brez oknic. Z neverjetno naslado otipava zagonetni obiskovalec okno in zamolkel vzklik zadovoljstva se mu izvije iz ust, ko močno pritisne nanj ter začuti popuščanje zapaha, in hip nato ima okno že odprto. Nočni vdiralec je moral biti neobičajno gibčen, kot jegulja se splazi skozi ozko odprtino ter se spusti na tla. »Oh, tu pa so res prijetni duhovi, prav zares, nahajam se v kuhinji, bolje bi sploh ne mogel naleteti. Od tu vodijo dimniki navzgor in za Pitta ni sedaj nobene ovbe več. Res izboren je tnoj nos, kajti v graščino lorda Hudsona bi mi bilo težko uspelo udreti, tukaj pa je bilo vse skupaj pravcata igrača in tudi V drugem oziru je bolje, če izvedem tukaj naročilo moje lepe gospodarice.« Tekom tega skoro neslišnega samogovora se je Pitt, rdečelasi Irec, približa! kotu ob steni, kjer je domneval, da se nahaja dimnik. V tem sc ni varal. Tipajoč okoli sebe zadene ob štedilnik in takoj nato najde zevajočo odprtino, katera je bila, kot je to na Angleškem običajno, tako široka, da je lahko zlezel vanjo. Držaji, vzidani v dimniku, mu pomagajo pri mučnem plezanju navzgor. Zdi sc, da, ima Pitt v resnici izboren dar opazovanja. Kajti razne stranske odprtine, ki vodijo v dimnik, pusti docela vnemar, pač pa pleza vedno kvišku, dokler slednjič ne obstane, ker se mu dozdeva, da je že dovolj visoko priplezal. »Tu mora biti! Sobe leže v prvem nadstropju, sedaj mi preostaja še, da preiščem odprtine, ki vodijo v glavni dimnik.« Prav nič se ne obotavlja, da izvede svojo namero. Sedaj zleze v to, potem zopet v drugo odprtino tako daleč, da more pokukati v temne sobe. Povsod pazno posluša, če ne bi bilo slišati dihanje spečih ljudi. Toda nikjer nič ne sliši; vendar pa Pitt radi tega ne obupa, marveč se plazi vedno dalje po dimniku ter prt vsaki odprtini v dimniku pazno poslušal Sedal zleze v odprtino na nasprotni strani. Od veselja skoro zavriska, ko zapazi medel odsev luči. En pogled zadostuje, in že se mu spači obraz satanskega veselja, ker vidi pred sabo razkošno opremljeno spalnico, v postelji pa deklico, katere enakomerno dihanje da sklepati, da sladko spi. Kljub slabi razsvetljavi spozna Irec deklico po laseh. Brez najmanjšega šuma zleze sedaj Iz odprtine. Kot divji zveri, prežeči na svoj plen, se rrtu sučejo oči, in znova mu zažari njegov satanski obraz v brezmejnem veselju, ko zagleda nakit mlade deklice na mizici. Noben duh bi se ne mogel bolj tiho premikati kot to stori sedaj Pitt, ki se oprezno, ped za pedjo približuje mizici. 2c je prav blizu — tedaj pa mu spodrsne noga, pri čemer zadene ob majhno klopico za blazino, ki se s precejšnjim ropotom prevrne. Kot bi trenil, pobere Pitt klop, takoj nato pa smukne pod mizico, ki ga skoro do tal viseče pogrinjalo popolnomla zakrije. Bil je pa že skrajni čas, kajti postelja je že pričela škripati kot da se je nekdo hitro dvignil v njej. In tako je tudi bito — kajti Beatrica, ki je sicer trdno spala, se je zbudila ter prestrašeno gledala okrog sebe; saj je pa tudi imela občutek, kot da je prav natančno slišala, da je nekaj padlo. Beatrica nič ne opazi. »Ali, je kdo tukaj?« vpraša prestrašeno. Vse tiho; nobenega sumljivega glasu ni slišati' Se enkrat ponovi svoje vprašanje, meneč, da je hišna prišla v njeno spalnico — toda zopet vse tiho. »Sanjalo se mi je,« si reče končno, ko jc še enkrat, sedeč v postelji, pregledala sobo, ki je bila po nočni svetilki še dokaj razsvetljena, potem pa sc zopet vleže na mehke blazine. Nekaj minut nato pa že zopet sladko zaspi. Tedaj pa se prične na lahko premikati pogrinjalo mizice, na kateri leži nakit mlade deklice. Izpod pogrinjala se prikaže Pittova rdečelasa glava. Precej časa pazno posluša, ko pa vidi, da sc deklica v postelji ne gane, zleze počasi Izpod mizice ter se oprezno zravna. Njegove oči so sedaj obrnjene v nakit, katerega kr as e lesketajoči briljanti. Hitro vtakne dragoceni predmet v žep ter zleze zopet v dimnik. Kmalu dospe Pitt v kuhinjo, par minut kasneje pa je že zopet na prostenu Okno v kuhinji pa seveda skrbno zapre za sabo. Spretno kot mačka prepleza vrtni zid, odtod, pa jo po samotnih stranskih ulicah mahne urnih korakov naprej, dokler nima mesta za sabo. Pa še tu zavije s ceste na poljsko stezo, da bi ne naletel žive duše. Steza vodi proti gričevju, ki obdaja mesto. In komaj ga še zakrije nizko grmičevje, kar zasliši čudno zvoneče žvižganje. Takoj nato zadoni pok z bičem, ki ga je slišati' skoro iz neposredne bližine. Hitro gre Pitt naprej. — Pred sabo zagleda sanke, na njih pa kočijaža popolnoma zakritega; ravno tako jc tudi dama, ki sedi na saneh, zavita kot mumija. »Ali si ti, Pitt?« vpraša dama. »Da, milostlva gospodična,« odvrne Irec ter se spretno požene na sani. »Ali imaš pšico?« »Da, imam!« »Ah! — Toda čuj, Pitt, tvoja naloga še lil končana. Do jutri moraš ostati v Dundee, kjer imaš izvršiti še lahek posel. Zato pa dobiš tudi dvojno nagrado.« »Vse izvršim, kar mi ukaže milostiva gospodična!« »Poslušaj torej! Moja hišna je zvedela, da, ima poročnik Colwell, — saj veš, kje je njegovo stanovanje —, jutri cel dan službo in da se šele zvečer vrne domov.« »2e dobro!« »Saj niti1 ne veš, kaj ti hočem povedati!« »Vendar pa slutim.« »Lepo, — le dobro me poslušaj! Tako kot ti je bilo mogoče, da si danes udrl v hišo prijateljice lorda Hudsona, tako ti bo tudi uspelo, da položiš pšico v spalnico poročnika Col w el la šele potem, ko odide iz svojega stanovanja, iu sicer na tako mesto, kjer jo je mlogoče takoj opaziti. Toda še na nekaj moraš paziti'. Pšice ne smeta zapaziti niti njegov sluga niti njegova postrežnica. Radi tega jo smeš položiti v poročnikovo spalnico šele potem, ko bo že pospravljena. Ali si me razumel?« Pitt nič ne odgovori. »Ali slišiš?« ponovi vprašanje. »Da, miilostiva gospodična, vsako besedo sem si dobro zapomnil, toda to ni ravno lahka naloga!« »Smešno, tak dečko kot si ti, izvrši še vse drugačne posle!« Pitt je tu te laskave besede seveda zelo ponosen. »No da, milostlva gospodična, storil bom, kar zahtevate od mene. PSico položim v poročnikovo spalnico, ne da me živa duša vidi1. Kot vas razumem, naj vsa stvar napravlja vtis, kot da je lepa, mlada dama pozabila nakit, ko je odjahala iz sobe — kaj ne?« »Bravo, Rit* ti si zares dečko, ki ga ni mogoče dovolj nagraditi!« Irec se zareži. »Tudi jaz nisem držala rok križem ter sem vse potrebno ukrenila, da ,mora prevara uspeti,« reče dama, ki seveda ni bHa nobena druga kot Tereza, »toda to ne spada semkaj. Izvrši le moje naročilo, potem pa se vrni domov, kjer te bom čakala!« Irec izpregovori še nekaj besed, potem pa naglo zgine v temi. »Domov!« ukaže Tereza vozniku, na katerega sc je mogla Tereza popolnoma zanesti. Voznik požene konje v tek, ven- dar pa kljub divji naglici, s katero vlečeta škotska tekača lahke sani, poteče več ur, preden pride Tareza zopet domov. Njene ostre oči takoj opaziijo odsev luči v pritlični sobi. »Ah, Manuela še čujc. VsUed radovednosti ne irt>re iti k počitku. No, sedaj naj vse zve, kajti niti hip ne dvomhn več, da bo F*itt natančno tako izvršil kot sem mu naročila.« Tereza pozvoni. Takoj ji odpre vrata hišna, ki je čakala na svojo gospodarico. »AH je moja prijateljica Še pokoncu?«! »Da, milostiva gospodična, čaka na vas v sprejemnici!« Hitro odloži Tereza klobuk in plašč. Medtem se pa že odpro vrata sprejemnice, med katerimi se pokaže Manuela z radovednim obrazom. »Končno si vendar prišla, Tereza! Ah, kako dolgo L» kako težko sem te že pričakovala!« Lepa Tereza da prijateljici razumeti, da naj ji sledi v sobo; kmalu nato sedita obe nevarni pustolovki na divanu v živahnem razgovoru. »Kaj si dosegla, kaj pomeni vse to.?« vpraša Manuela zasopljeno, »povej mi vendar sedaj, kuj se godi, od radovednosti in negotovosti skoro umiram.« Zmagoslavno se ozira Tereza v črne oči svoje prijateljice. »Ti si na cilju, Manuela, jutri večer jc Beatrica Hudson ob svojo neomadeževano čast, njen dober sloves je za vedno pokopan. In če bi- celo v afero zapletene osebe molčale, bo lord Weston# vendarle razdrti zaroko ter te kaj kmalu kleče prosfl za ljubezen. »Ali je to resnica ali zasmehovanje?« »Jaz se ne šalim, Manuela, na to se moreš zanesti. Kar sem storila, sem storila iz prijateljstva, in pa da poravnam svoj dolg naprani tebi, ko sem s tvojo pomočjo markiza S v Madridu spravila ob pol milijona pezet.« »Ampak povej vendar, Tereza, prosim te, govori, rada bi vedela* kako ti je uspelo nemogočo stvari spremeniti v istinlte!« »Dobro, tvoji želji rada ustreženi, zlasti ker nisem ie utrujena. Kot vendar veš, sem Pit tu naročila, da naj ugrabi lordovi hčerki njen nakit.« »Da, res je!« »No, In to se je zgodilo to noč!« »Ampak, kako je bilo mogoče, ker ima Beatrica — kot domnevam — nakit vedno na sebi!« »Seveda, Manuela; Pitt je vzel nakit gospodični Hudson v hiši njene prijateljice v Dundee.« »Kako neki ie bito mogoče, da ie Phtu to uspelo?« »Toga nltf sama tie veni, dovolj, nakit je v njegovih rokah. Ker nisem imela časa, nisem dečka niti izpraševala.« »Ali ni prišel Pitt s tabo?« »Ne, Manuela, on je ostali še vi Dundee!« »Kaj pa naj še počne tamkaj?« Terezin obraz se zresni. »Pšico naj položi v spalnico poročnika Cohvella — seveda neopaženo,« izpregovori Tereza z mirnim, hladlnim naglasom, »potem je dobro Ime Beatrlce Hudson za vedno omadeževano.« (Dalje prihodnjič.) Lastnik In izdajatelj Rudoll Jovan, Ljubljana. Urednik: Franjo Rupnik« Ljubljana. Za »Zvezno tiskarno In knjigarno^ Alojzij Httfler v Ljubljani. Ljubljana, blliu Prešernovega spomenika za vodo. Najugodnejši nakup nogavic, žepnih robcev, brisalk, klota, platna, Sifona, kravat, raznih gumbov, žlic, vilic, palic, nahrbtnikov, potrebščin iza šivilje in krojače, Škarij za prikrojevanje in za obrezovanje trt. PROMETNI Z9V0D ZA PREMOG D. D. V L3U5UANI prodala premog iz slovenskih premogovnikov vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo. Inozemski premog in koks vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča češkoslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete. NASLOV: PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG D. D. V L3UBL3ANI, MIKLOŠIČEVA CESTA 15/11. KARO-ČEVLJI garantirano priznano najboljša kvaliteta MARIBOR, Koroška eesta št. 19 INSERIRAJTE V NOVI PRAVDI I j Lastna založba — »SPLOŠNA KNJIŽNICA" štev. 1-61 ■ znanstvena zbirka štev. I. —X. | Največja izbira slovenskih, francoskih, nemških, ruskih, zvezno mum LJUBLJANA MAPI IIN TPC. ŠT 8 ! angleških in drugih knjig. MnKIJin IKU o j £)0bav]ja vse revije, časopise in modne liste. '■ j Šolske knjige in šolske potrebščine. ZAHTEVAJTE CENIK! j Muzikalije — Papir — Pisarniške potrebščine. V LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA Delniika glavnica Din 50.000.DM— Rezervni zaklad ca.: 110.fl00.000— Ui: HUMIH. Dunajska testa Podružnice: Brežice Kranj Ptuj Celje Logatec Sarajevo Črnomelj Maribor Split Gorica Metkovlč Trst| Novi Sad Sizoiavni naslov: UtHKA U0IU1 Telefon Stev.: 26, 413,502,503 in 504 Se priporoča za vse v bančno stroko spadajote posle.