GLASILO OBČINE DOMŽALE 20. julija 2001 - letnik XL, št. 10 stran 19 NK DOMŽALK Vse, kar niste vedeli o Nogometnem klubu Domžale pred zaCetkom nogometne sezone 2001/2002, lahko preberete v današnjem Slamniku. Objavljamo pogovor /. vodstvom kluba, v katerem boste /vedeli marsikaj zanimivega o Ze minuli spomladanski se/oni, seznam igralcev, ki bodo skušali Nogometni klub Domžale obdrZati v najelitnejši ligi, objavljamo pa tudi razpored tekem v jesenskem delu letošnjega prvenstva. Hkrati vas vabimo, da za domaće nogometaše navijate Zc 22. julija 2001 ob 17. uri, ko se bosla na nogometnem igriScu v Športnem parku Domžale pomerila nogometna kluba Domžale in Olimpija. stran 12 Na Fotografiji sle najbr/ prepoznali g. Julija GustinciĆa, enega najbolj znanih slovenskih novinarjev, ki je predaval članom in članicam Lions kluba Domžale. I. julija 2001 se je i/lekel mandat dosedanje predsednice kluba Vere Terstenjak, zato smo jo zaprosili za kratek pogovor, v katerem nam je predstavila enoletno dejavnost kluba, /lasli njegovo dobrodelno dejavnost, v kateri so zbrali poltretji milijon sit ter jih namenili slepim in slabovidnim, invalidom, otrokom ter drugim, ki potrebujejo njihovo pomoč. Športna /veza Domžale je tudi letos pripravila tradai ionalni sprejem za najboljše športnike in športnice osnovnih šol z območja nekdanje občine Domžale. Fantje in dekleta, ki so uspešni v različnih športih, so se ob koncu fotografirali še s 'Ponijem Dragarjcni, predsednikom Športne zveze Domžale. stran 17 OBIŠČITE ŽELEZNO JAMO IN MUZEJSKE ZBIRKE Društvo za raziskovanje jam Simon Robič Domžale pod pokroviteljstvom Občine Domžale ter Krajevne skuposti Dob - ob prazniku KS Dob vabi v torek, 7. AVGUSTA 2001 na ODPRT« DAN ŽELEZNE JAME V Prijetnem okolju okoli gradu Krumperk in Jamarski^;. rlum;i in CaoiHiKi bomo dopoldne gostili otroke iž domžalskih vrtcev, vabljeni tudi vsi drugi otroci, popoldne pa pričakujemo vse, ki si pod vodstvom naših študentov želijo brezplačno ogledati: Železno jamo »Speleološko zbirko "Zbirko kapnikov«Robičevo Naravoslovno zbirko »Arheološko zbirko. Slamnikarsko zbirko. Pripravili smo tudi presenečenja! Dobrodošli! Svečanost ob dnevu državnosti v Dobu se veselimo in Skupaj delimo srečo m ponos Letošnja osrednja občinska prireditev ob dnevu državnosti je bila v Dolin. Organizatorja Občina Domžale in Krajevna skupnost Dob sta v parku, kjer sloji pomnik državnosti, ter na letnem gledališču ob kulturnem domu na Močilniku priprav ila prijetno slovesnost, katere seje kljub številnim prireditvam v bližn,ji okolici udeležilo veliko občank in občanov. Najprej se je s promenaclnim koncertom predstavila Godba Domžale, ki je svoj nastop v parku zaključila s himno, ki je pomenila začetek uradne prireditve. V imenu krajevne skupnosti Dob je vse prisotne pozdravil Pavel Ccrar, predsednik Sveta Krajevne skupnosti Dob, in v svojem nagovoru poudaril pomen leta I99] za sedanji trenutek samostojne Slovenije, ki se ponosno uvršča med evropske in svetovne narode. stran 2 Čas počitnic ter dopustov je in vsak od nas si skuša najti svoj količek, kjer bo prijetno preživel poletne dni. Nekateri gii najdejo na morju, drugi v planinah, nekateri gredo na potovanja, spel drugi v toplice. Ribičke Vlas t o, Doko in Marinko smo srečali ob črnel-skem hajer ju, kjer je domžalski pododbor Ribiške družine Bistrica pripravil tradicionalo tekmovanje žena in deklet. Skupaj z drugimi so se imele lepo in če jim je verjeti, je dopust lahko lep tudi ob vodi. Kulturni poletni festival STUDENEC pri Domžalah _ 'iUi:i/ premiera petek, 27. julij 2001 ob 21. uri ponovitvi sobota, 28. julij 2001 ob 21. uri nedelja, 29. julij 2001 ob 21. uri Kulturno društvo Miran Jarc Skocjan 5. ETNO - ROČK FESTIVAL 31. AVGUST 2001 OB 17.30 PARKIRIŠČE ZA VELE DOMŽALE Nastopajo: Janez Vrenjak, starejši - Stegn, Čompe, Mi2 Rogatec, Hetret. Madžarska in Kontrabant Vabljeni STRAN i- j OBČINSKI SVET Kljub počitnicam in dopustom Občinski svet Domžale ne počiva. Svetniki in svetnice so se v začetku julija zbrali na 27. seji in na njej največ govorilli o avtocesti in deponiji komunalnih odpadkov v Dobu, v nadaljevanju pa so se lotili tudi drugih aktualnih tem. Preberite in ugotovite, katere so bile te teme. STRAN NASE OBČINE Županja in postanku v DZ Cveta Zalokar Oru-fem piše o tem, kako je pred kratkim v Državnem zboru RS vložila predlog za začetek postopka za spremembo območju Občine Mengeš z izločitvijo dela občine in njegovi priključitvi Občini Domžale. Gre seveda za del KS Jarše-Rodicu, o katerem tečejo razprave te vrsto let. STRAN DOBRO JE VEDETI o -i Pod naslovom Dobro je vedeti vas Zveza svobodnih sindikatov. Območna organizacija Domžale, obvešča o pravicah v zvezi z letnim dopustom in regresom, jubilejnimi nagradami, solidarnostno in pravno pomočjo. SJRAN PREDSTAVLJAMO 16 Na tej strani si lahko preberete nadaljevanje in konec pogovoru z Lili Jazbec, direktorico Centra za mlade Domžale, za vas pa smo obiskali še dvu zanimiva človeka: Domžalčanko gospo Marijo Jene, ki za svojo dušo piše pesmi, ter gospoda lialdu Miklavčiča. kije pred petimi desetletji v tedanjo domžalsko srednjo šolo prinesel us-njarsko-galanlerijske programe. STRAN 15 Knjižnica Domžale ima poletni urnik, ki velja /n Uja in avgusta. Poiščite ga, da ne boste .anion trkali na njihovu vrata. STRAN 20 NAGRADE Pet vstopnn 7.a MMovo Zalo, ki si jo boste lah ko v okviru Poletnega jestivala Studenci 2001 prvič ogledali 27. julija 2001. je podcijenili, n tokratni pravilni odgOVOt pa bomo petini r/ir hanccin podelili pet kapic, ki jih prispeva najboljši ŠTUDENTSKI SERVIS DOMŽALE KAMNIK. Srečno! Čestitamo! Godba Domžale je pred kratkim v Ormožu v tekmovanju godb v zabavnem programu lansko priznanje /.a prvo mesto letos nadgradila še s pokalom za absolutno zmago v konkurenci enajstih godb iz cele Slovenije. Res velik uspeh in veliko priznanja za domžalske godbeni-ce in godbenike (er njihovega dirigenta Gregorja Vidmarja. stran 1 OBČINSKI SVET stran 2 Bralci in bralke, dober dan poletje je in pred vsemi nami so prijetni počitniški ali dopustniski dnevi. Preživeli jih bomo vsak po svoje. Eni na morju, drugi v gorah, tretji bodo poiskali prijeten kotićek v naših toplicah, najbrž pa vas ne bo malo, ki boste letošnje poletje preživeli doma. K temu me je navedlo kar precej pogovorov z bralci in bralkami, ki so potožili, da zaradi finančnih težav ne razmišljajo o dopustu, pač pa predvsem o tem. kako bodo jeseni svojim otrokom zagotovili vse potrebno za šolo. Žal je takih veliko tudi v naši občini, saj imamo industrijske panoge, ki v zadnjih letih dosegajo največje spremembe, /al na slabše in namesto dobrih podjetij, katerih zaščitna znamka je bila desetletja in desetletja pojem doma in po svetu, imamo razočarane delavce, predvsem delavke, ki so v podjetjih pustile desetletja dela, včasih tudi zdravje, danes pa jih z zavoda za zaposlovanje pošiljajo naokrog, kjer tudi zaradi starosti, ki ni ne mladost ne starost, ne najdejo svoje priložnosti. Kar nekaj se jih je oglasilo v zadnjem času in človek bi jim rad pomagal, a kako. Samo nemočno jih lahko poslušaš, poveš, da občina v današnjem času skoraj nima nobenih možnosti, jih napotiš na center za socialno delo in si skupaj z njimi žalosten, ker je to vse. kar lahko stons, razen da skupaj z njimi upaš, da za dežjem pride sonce. Žal. Pred vami je jubilejna deseta številka v letu 2001. Kljub počitniškemu času boste v njej našli kar nekaj resnih tem. Predvsem na prvih straneh boste ob branju poročila o delu Občinskega sveta Občine Domžale lahko našli vrsto informacij o avtocesti, ki »uradno« Jconec avgusta odpira svoja vrata, pa o deponiji komunalnih odpadkov, o prvi spremembi proračuna, o pripravah na gradnjo parkirišča na opuščenih železniških tirih, predvsem pa jc v SLAMNIKU veliko prispevkov o delu naših društev in o posameznikih, potrudili pa smo se tudi. da jc v njem veliko prijetnih fotografij. Upamo, da vam bo branje popestrilo počitniške dni! Tudi SLAMNIK odhaja na počitnice in bo med vas spet prišel 21.septembra 2001. Vaše prispevke zato pričakujemo do lO.septem-bra 2001 do 12. ure. Veseli bomo zlasti kratkih prispevkov, po možnosti s fotografijami, pričakujemo pa tudi veliko prispevkov o tem, kako ste preživeli počitniške dni. Članke lahko posredujete tudi po elektronski pošti vera,voiska@domza-le.si. Prijetne počitnice! Uživajte torej in si nabirajte novih moći, saj za poletjem zanesljivo pride delovna jesen in za njo mrzla zima, v kateri nam bo shranjena poletna energija prišla še kako prav. Naužijte se sonca, preberite kakšno dobro knjigo in poskrbite za prijetne trenutke, ki bodo vas in vaše najdražje še dolgo spominjali, da je bilo poletje 2001 lep, nepozaben čas, kakršnega si Želite. In ne pozabile, da je nekdo rekel: Živeti pomeni ljubiti, v prvi vrsti ljubiti Življenje. Nasvidenje v septembru! ODGOVORNA UREDNICA Delegacija polaga venec k pomniku Svečanost ob dnevu državnosti v Dobu Skupaj se veselimo in delimo srečo in ponos (nadaljevanje s prve strani) Spomnil se je tudi vseh, ki so aktivno sodelovali v vojni za Slovenijo ter predlagal, da spomin na vse, ki so žrtvovali svoja življenja za svobodno, samostojno Slovenijo počastijo z minuto molka, delegacija v sestavi županja Cveta Zalokar Ora-žem, podžupan Roman Kurman-šek ter Pavel Cerar. predsednik Sveta KS Dob, pa je v hvale/en spomin ob pomnik položila tudi venec. Prireditev se je nadaljevala na letnem gledališču ob kulturnem domu. Slavnostna govornica je bila Županja Cveta Zalokar Ora-žem, ki je pozdravila vse prisotne ter poudarila, da se Slovenci in Slovenke v zgodovini lahko rfottašamo z dejanji in odločitvami, ki nas navdajajo z občutki ponosa in zaradi katerih zavzemamo neko posebno mesto v zgodovini človeštva. »Številčno skromni, na prepihu, /daj uporni in puntarski, zdaj pesniško zasanjani in melanholični. vet občutek samospoštovanja, ko glasno rečemo: Slovenci smo. Praznik državnosti, zaradi katerega smo se zbrali nocoj, je tak dan. Z njim obeležujemo najsvetlejše dni slovenskega naroda, ki so se zgodili pred desetimi leti, ko smo v kratki, a nadvse pomembni vojni za Slovenijo, upam, da zadnjič, dokazali, da smo se, ne glede na čas in žrtve, pripravljeni tudi z orožjem v roki boriti za samostojnost, za svojo demokratično in socialno pravično, tako dolgo sanjsko državo. To, kar se je zgodilo 25. junija 1991, je bilo nadaljevanje in zaključek osamosvojitvenega gibanja, ki je v Sloveniji skozi rodove zbiralo moči za končno dejanje osamosvojitve. Kmečki punti. reformacija, pomlad narodov, ljudski shodi, partizanski boj, svobodomiselnost kulturnikov in umetnikov ... Veliko je skupin ljudi, predvsem pa veliko posameznikov v različnih obdobjih našega naroda, ki so stopali iz množice, storili vse, kar so mogli, ne kar so morali. no vseljudsko podporo, na pogumne in premišljene politike, pa tudi na vse, ki so kakorkoli ali kadar koli pripravljali pot svobodni slovenski državnosti, in s spoštljivim spominom na vse tiste, ki so domovini darovali največ kar so imeli - svoja Življenja. Pri tem velja še posebna zahvala pripadnikom teritorialne obrambe, manevrske strukture narodne zaščite in specialnih enot policije, njihovim poveljnikom in našim fantom, ki so pokazali pogum, neomajno voljo, zavednost in ljubezen do domovine ter takratnemu političnemu vrhu za preudarnost in daljnovidnost pri svojem vztrajanju in predstavljanju argumentov širši svetovni javnosti. »Veliko voščil dobiva v teh dneh naša domovina in ob tem mi vsi, ki živimo v samostojni drŽavi in se včasih kar premalo zavedamo lastne odgovornosti za skupno prihodnost. Stvari so zdaj v naših lastnih rokah in kljub občasni slabi volji in negodovanju, problemah in težavam, s katerimi se srečujmo, lahko rečemo: naredili smo veliko, ponosni smo lahko na uspehe in dosežke, dokazali smo, da znamo in zmoremo pametno in razumno voditi svojo lastno državo, ki ima včasih več veljave med tujci in tistimi, ki nas ocenjujejo od zunaj, kot med nami samimi. Seveda pa ostaja vedno znova dvom: bomo znali biti tudi v naslednjih letih našega skupnega bivanja v domovini enotni, kot smo bili pred desetimi leti? Bomo zmogli stopiti skupaj in skupaj poiskali najbosje rešitve za Slovenijo, kakršno si vsi Želimo. Bodo znali naši politiki in gospodarstveniki, naši razumniki in umetniki v pasteh sodobnega sveta in v njem potekajoče globalizacijc ohraniti slovenskemu narodu samobitnost, gospodarsko moč, kulturno in zgodovinsko identiteto? Prepričana sem, da bomo hoteli in zmogli dovolj strpnosti, razumevanja in skupne volje za to, da bo Cankarjev Kuret tudi v prihodnje lahko vedno znova ponavljal: »Veseli ljudje bodo živeli to: pesem bo njih jezik in njih pesem bo vriskanje.« Ob koncu je čestitala ob dnevu državnosti ter vsem zaželela prijetno praznovanje. V ču- Nastopajoči med kulturnim progra mom včasih ponosni in glasni, drugič skromni in vdani v usodo. Toda v tej pisani zgodovini so vedno prisotne stvari, ki so večne, ki jim čas ne more do živega, so dogodki, ki jih ni mogoče spremeniti in ki bodo vedno predstavljali velik in neminljiv razlog za iskreno in globoko doži- in vsak izmed njih jc del nmke zgodovine, nase sedanjosti in prihodnosti. Naredili so velika, pomembna in junaška dejanja in ostajajo v naših spominih kot neizbrisna sled, ki ne bo nikoli zbledela, pa naj gre za dogajanja pred stoletji, pred desetletji ali pa pred enim samim desetletjem, katerega spominu je namenjen nocojšnji večer.« Na kratko je predstavila najpomembnejše dni iz let 1990 in 1991 vse spomnila na enotnost, mnoiič- dovitem kulturnem programu, katerega režiser je bil Miloš Starbck, ki je znal med slovenskimi ljudskimi in umetnimi pesmimi Tiajti ravno pravšnje za rojstni dan domovine, smo prisluhnili recitalorjem Kulturnega društva Jožef Virk Dob, Komornemu ansamblu Simfoničnega orkestra Domzalc-Kamnik, Komornemu zboru Domžale ter C jod bi Domžale. Hvala vsem izvajalcem za prijeten večer, še posebej pa Kulturnemu društvu Jožef Virk Dob za opravljeno delo. V. VOJSKA 27. seja Občinskega sveta Občine Domžale O avtocesti, odlagališču odpadkov Kljub dopustniškemu času so se 4.julija 2001 svetniki in svetnice Občinskega sveta Občine Domžale zbrali na 27. seji, ki jo je vodil podžupan mag. Milan Priman. Po pozdravu predsedujočega in razpravi Romana Lenassija, N.Si, ki je v zapisniku 26. seje pogrešiti izid glasovanja ob sprejemanju ureditvenega načrta Športnega parka DomZalc -severni del, jc občinski svet zapisnik sprejel (21 ZA) in na osnovi posredovanega gradiva ter na predlog podžupana Simona Mavsarja z 22 glasovi ZA določil naslednji dnevni red 27. seje: 1. Volitve in imenovanja 2. Obravnava in sprejem informacije o poteku gradnje avtoceste na odseku Šentjakob-Krtina 3. Obravnava in sprejem informacije o razširitvi in sanaciji obstoječe deponije Dob ter ureditvi centra za ravnanje /. odpaki 4. Obravnava in sprejem spremembe proračuna Občine Domžale za leto 2(K)1 5. Obravnava in sprejem investicijskega programa razširitve in rekonstrukcije parkirišč ob Železniški postaji Domžalah 6. Obravnava in sprejem Odloka o predmetu, pogojih in postopkih pri podeljevanju in prenehanju koncesije za pomoč družini na domu 7. Obravnava in sprejem Sklepa o pooblastilu Agencije za izdelavo regionalnega razvojnega programa 8. Obravnava in sprejem Pravilnika o porabi in dodeljevanju proračunskih sredstev za pospeševanje razvoja kmetijstva v Občini Domžale 9. Obravnava in sprejem informacije o stanju javne varnosti na območju občine Domžale. 10. Ukinitev javnega dobra 11. Obravnava in sprejem okvirnega delovanega programa Občinskega sveta ObCinc Domžale za drugo polletje 2001 12. Vprašanja, pobude, predlogi in zahteve Članov sveta Volitve in imenovanja Brez uvodne informacije in razprave jc Občinski svet na predlog pristojne komisije za predsednika Odbora za občinska priznanja, proslave in prireditve ter obeležja občinskega pomena imenoval Janeza STIBRICA, slan. Rodica, l'erkova 12a (22 /A), za pred slavnika Občine Domžale v Svet Zavoda Arborelum Voljčji 1'olok pa županjo, Cveta ZALOKAR-ORA/.KM, slan. Domžale. Poljska pol 10/b (17 /Al. Obravnava in sprejem informacije o poteku gradnje avtoceste na odseku Šentjakob-Krtina Uvodno informacijo je podal podžupan Simon Mavsar, ki je ocenil, da gre za zelo pomemben trenutek pri gradnji AC, Saj naj hi bil odcep skozi občino Domžale odprt konec avgusta. Ob tem pa občina ugotavlja, da sta uredbo o lokacijskem načrtu za gradnjo AC ter poseben Sporazum o ureditvi določenih vprašanj ob gradit- vi AC in drugi dogovori realizirani v zelo majhni meri. Pojasnil je namen točke in poudaril, da jc ob koncu gradnje AC na območju občine treba ugotoviti, ali jc Občina Domžale kot partner /. investitorji in izvajalci uspešno spremljala in tudi zagotovila, da je bilo realizirano vse, kar je bilo dogovorjeno! Na kratko je predstavil drlo Projektne skupine za spremljanje gradnje AC ter opozoril na probleme v Zvezi s sodelovanjem z DARS. Poudaril je pomen realizacije sekundarnih ukrepov in investicij izven AC, kar najbolj zanima občane, •»•ij o zagotavljajo urejeno pi.....etno omrežje ter sanacijo poškodovanih cest v času gradnje. Pojasnil jc pomen predlaganih sklepov ter ukrepe, ki jih bo občina realizirala, če nc bo prišlo tlo dogovora DARS tet opozoril na ureditev pokritega jarka v Zahorštu ter predlog za prestavitev ceste v Mali Loki. Predstavnik DARS jc povedal, du nima pooblastil, razen za izpolnjevanje zahtev, ki so zapisane v uredbi in posebnem sporazumu. StaliSCa Odbora za prostor in varstvo okolja ter Odbora za gospodarske javne službe jc predstavil predsednik slednjega Anton Prcskar in poudaril, da jc bilo ob sprejemanju osnovnih dokumentov dogovorjeno, da bodo skupaj z gradnjo AC realizirani W di vsi ukrepi, zajeti v uredbi in sklC" njenem Sporazumu, sedaj pa je reiili' /iranili le 20 odstotkov dogovori,'iii-ga. Posebej je izpostavil obnovo cestnega omrežja, ki jc bilo poškodovano ob gradnji AC, ter zagotovitev take ureditve vodnega omrežja, da nc bo poplav. Dogovor hi morali Z DARS podpisati v roku 14 dni, sicer se predlaga sklic izredne seje občinskega sveta. županja (vela Zalokar Oraženi je opozorila na pomanjkanje easa /a tff ali/acijo občinskega sekundni ncis'1 programa, ki je v uredbi oz. sporazumu, in nujnosti sklenitve dogovora med občino in DARS. ki bo zagoUtv' I jal realizacijo vsega dogovorjenega-Opozorila je na problematiko odkupa zemljišč, predlagala ponovno pj*-učitev predlaganih reSitcv pri kanalu v ZaborStU in cesti Malo Loko tW poudarila, da pričakuje večjo fleksibtr nost s strahi DARS Dejala je, da m' gre za izsiljevanje, temveč za racioiial' no gradnjo in realne potrebe lokalu' skupnosti, ter da občina Domžale ne bo podpisala pogodb o odstopu zenv ? PLINIFIKACIJA Izvedba plinske inštalacije Plinske naprave so tehnološko najbolj izpopolnjene in predstavljajo zajetno naložbo, zato ni vseeno, kako se jc lotimo. Za plin se stranke ponavadi odločijo takrat, ko je mimo hiše speljano omrežje z zemeljskim plinom, konča pa se pri tem, da je do hiše speljan samo priključek, ki se konča s požarno pipo. Uporaba plina pride na vrsto takrat, ko jc potrebno zamenjati kotel na trda goriva ali na kurilno olje. Veliko slrank se plina boji, vendar če so naprave in instalacije izvedene in vzdrževane po predpisih in Strokovno, ležav ne bi smelo biti. Nekaterim se zdi cena zemeljskega plina odločno previsoka, kar na našem tržiSCu sicer drži, vendar so izkoristki plinskih kotlov boljši. Le redki se za plin odločijo iz ekološke C*" | veščcnosli. Zaradi velikih stroškov investitorji M-vedejo le najnujnejša dela ali pa izpc* rejo neprimerne rešitve. Pristojno din1' nikarsko podjetje mora na osnovi ogled" dimnika izdali svoje soglasje. Ob zan'c' njavi zelo starih kotlov je pogosto sni'' selna tudi zamenjava radiatorjev in ventilov. Za hitni priključek (cevna napelj*" od plinovoda do objekta, glavna požari* pipa) iiioio poskrbeti lokalni dobavita plina, za notranji priključek (regula'01 tlaka, plinomer. cevna napeljava pl'"'1' plinska trosila, dimovodna napeljava) P" določi zahteve projektant po naročil dobavitelja. Plin se lahko upohtb|ja samo za vanje objekta, lahko pa objekt orlcV;l. ie. ogrevate sanitarno vodo in kuluu* Pri razvodu cevi do Irošil je potreb"0 upoštevali zalileve m pieilpise za ttP°_ rabo plina (nadomelna izvedba, prcn", ved napeljave v monlažni izvedbi ipC-J Za ogrevanje s plinom lahko up°r' bite specialne kotle (liložclczni, jcklc11- _____^ Slamnik je glasilo ObCinc Domžale in je nadaljevalec tradicije Časopisa Domžalcc ki je izhajal v letih 1925 (5 številk), 1929 (2 številki), 1934 (I številka), 1935 (I številka). Domžalcc jc izšel še v letu 1^" (I številka), nato pa je 5. II. 1962 pričel izhajati Občinski poročevalec in je redno izhajal vse do 21. marca 1991, ko sc jc preimenoval v Slamnik. Odgovorna urednica VERA VOJSKA Tel: 72-14-599, 72-20-100 (041) 634505. Pomočnica odgovorne urednice KRISTINA BRODNIK. Člani uredništva SAŠA KOS, TONI DRAGAR. PAVU, PEVEC, JANEZ STlB' RIC, MARTA STARBEK. URBAN 2NIDARSIC. ROK RAVNIKAR, lektorica: IRF.NA STARIĆ. Uredništvo glasilu SLAMNIK jc na Ljubljanski cesti 69 v Domžalah. Uredništvo l-RNA 2ABJLK-KOČAR, 72-I4' 599. 72-20-100. URADNE URE: vsak petek od 13.-14. ure. Glasilo izhaja v nakladi 12.000 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Na podlagi Zakona o DDV (Ur. list RS. Stev. 89/98) sodi Časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8%. TISK: DELO - Tisk časopisov in revij, d.d., Ljubljana. OBČINSKI SVET Zaenkrat še zaprta - na fotografiji z ograjo, konec avgusta ali pa malce kasneje, bo avtocesta odprta in potem, pravijo, da nam bo lažje ... IjiSC za potrebe A(". dokler zadeve ne bodo urejene, hkrati je predlagala spremembo tretje te. sklepa. Pavel Pevce, ZLSD, in predsednik Sveta KS Slava Slandra, je zahteval odgovornost od DARS zaradi intervencije policije v Zaboršl. ter zaoslri-tev pogojev do DARS. upoštevanje interesov občanov ter dodatno preverjanje poslovanja DARS s strani občin. Opozoril je tudi na problem lokacije jarka in nižino ceste. Milena Srcbol-njak. SLS+SKD. je razpravljala v zvezi I pogodbami o odprodaji zemljišč1 na posameznem odcepu. Marta PiZcm pa je v imenu Gradbenega odbora za gradnjo ceste v Malo Iziko ponovno posredovala predlog za spremembo poteka ceste. Opozorila je na majhno razliko v ceni gradnje ter ponovno predlagala, da se z DARS sprejme dogovor o novi - ugodnejši in prometno bolj ustrezni varianti ceste z Malo lx>ko. Anka Voglar je v imenu KS Ihan, ki je posredovala pisne pripomoć. Opozorila na problem ureditve vodotoka Draga v Prclogu oz. Ihanu ter 1111 problem hudourniških voda. Sedanja rešilev ni primerna. Zahtevala je, 1 se poiščejo strokovne rešitve m zagotovi varnost pred poplavami; Duže PungerCar pa je opozoril na problem posredovanja policije v primeru. k" krajani zahtevajo kulturno, ekolos-k° in varno gradnjo zaprtega jarka, kar naj bi zagovarjal tudi projektanti (er se za pomoč zahvalil županji. Nato je podžupan Simon Mavsat v daljši razpravi menil, da bi se morali dogovoriti, da se uredba lahko ludi spreminja (spreminjala se je za potre- x' DARS) glede na razmere na lerc- n" 'n interese krajanov ter njihove ar-gunientc. Opozoril jc na negativen od-nos DARS d<> Občinskega sveta ter pojasnil nadaljnji postopek aktivnosti: v kolikor sporazuma z DARS ne bo do 20. julija, bo sklicana izredna seja. Če sporazum bo. bo Občinski svet obveščen o njem, do sklenitve sporazuma pa občina oz. Županja nc bosta podpisali pogodbe o odstopih zem-Ijišč. V prihodnje pričakuje sodelovanje, ne pa zgolj birokratski odnos, kol se kaZC iz. odgovora DARS v zvezi z. jarkom. Bogdan Uršej jc razpravljal s strani izvajalcev in predstavil, kaj je bilo narejenega ob avtocesti iz dogovora meci občino in DARS. Opozoril Jc na potrebo po strokovnosti in upoštevanju sprejetih načrtov, in pojasnil stališče izvajalcev do obeh predlogov sprememb: odprtega jarka, jc šc vedno možnost zaprtega jarka, pojasnil Pa je tudi zapletenost postopkpv v zvezi / lokacijo cestne povezave z Malo Loko, kjer je tudi velik finančni problem za občino. Opozoril jc na nujnost upoštevanja stroke in spreje- Obstoječe odlagališče Dob naj bi se v letu 2001 zapolnilo in skrajni čas je, da se odločimo, kako naprej. lih gradbenih načrtov. Franc Gcrbec, ZLSD, je predlagal dopolnitev četrtega sklepa ter predlagal, da se zadrži prenos zemljišč za potrebe AG. dokler ne ho podpisan dogovor, predlagal je tudi novi osmi sklep. Direktni prispevek občine je bil visok; zalo sc pričakuje, da bodo izvajalci in investitor povedali, s Ceni se strinjajo in da bodo povsod zagotovljeni strokovni pristopi ter zagolovljcn ustrezni varni prometni režim (krak pri Tosami ipd.). Občina mora tudi v prihodnje podpirati občane pri njihovih upravičenih zahtevah, zahteval je pravočasno realizacijo dogovorov (zadrževalnik Dr-lijščice in izhod Tosamc). Vptaial jc, kdo bo moralno in materialno odro varjal za posledice, Ce ukrepi ne bodo pravočasno realizirani. Bogdan Osolin, N. Si. je opozoril, da moramo upoštevan spremembe in te se te pokažejo kot nujnost, jih je bodo inve- sitorji in izvajalci delali v zadovoljstvo vseh. ki na tem območju Živijo. S 23 glasovi ZA jc nato občinski svel sprejel vseh devet sklepov, ki jih objavljamo posebej, od njih pa se je distanciral predstavnik DARS g. Če pon in menil, da je potrebno zadevo rešiti v medsebojnem sodelovanju. Razširitev in sanacija odlagališča v Dobu? Obstoječe- odlagališče Dob naj 1)1 se v letu 2001 zapolnilo nc glede na ukrepe, ki sc v zadnjem obdobju izvajajo (ločeno zbiranje odpadkov na deponiji, gradnja ekoloških otokov za zbiranje sekundarnih surovin, optimalno kompaktiranje odloženih odpadkov, projekt CERO), je v uvodni informaciji povedal podžupan Občine gumentirano odločali. Po krajši informaciji Mitrka Faturja. direktorja JKP Prodnik, v kateri je poudaril, da sc je PRODNIK sam odločil za pridobitev idejnega projekta razširitve deponije Dob, ki jc najbolj optimalna rešilev, saj omogoča vee desetletno odlaganje odpadkov, je Marjan Ivane. IRGO CONSULTING, predstavil idejni projekt. Predlaga se srednjeročna rešitev, ki je finančno ugodna, lokacija AG omogoča nadaljevanje in zaključek platoja ter odprl je južnega dovoza iz sirani Zaboršta. Predstavil je obe možni fazi sanacije širitve deponije proti severozahodu. Poudaril je, da se pri ureditvi in Siril vi upoštevajo vsi vse-Ijavni predpisi. V okviru sanacije se obstoječi del lakoj začne zapirali, kar pomeni največ 2000 m2 odprtega Cela s sedanjih 20.000 m2, zmanjšanje Izcednih vod. smradu, prahu, uporabo prekrivnih folij, sodobno infrastrukturo, kotV/OliranO zbiranje posameznih vrst'odpadkov, zbiranje sekundarnih surovin ter druge pridobitve, od česar je posebej predstavil ureditev odplmjavanja, lovljenje izcednih voda ter zagotovitev tesnjenja bodočega odlagališča, ki naj bi omogočalo v prvi fazi Odlaganje odpadkov naslednjih 15 let. Sabina Topalovič je predstavila vplive na okolje, ki se bodo z načrtovano sanacijo pa tudi razširitvijo bistveno zmanjšali. Ob leni je povedala, da več kol 74 odstotkov anketiranih ocenjuje predviden poseg sanacije ter razširitev ter predvidene posege s področja varovanja okolja kol pozitiven poseg. Nato jc županja v imenu uprave predlagala daljši odmor za posvel z vodji svetniških skupin 0 sklepih, ki sta jih predlagala pristojna odbora. preuči ogroženost vseh objektov v bližini deponije, mag. Milana Pirmana. LDS, pa jc zanimalo, ali sc negativni vplivi slabšajo ali boljšajo; v kakšnem obsegu so ocenjeni in kako vplivajo na objekte v bližnji okolici odlagališča. Po odhodu svetnikov SDS in N.Si jc v sejni sobi ostalo 16 svetnikov in svetnic. Mag. Marko Vresk. LDS. je opozoril na odgovornosl pozicije pri uresničitvi predlaganega projekta. Predlagal jc revizijo proiekta. da bi se ovrgli dvomi o strokovnosti predlagane rešitve, ki jo bo LDS podprla. Menil jc. da jc projekt ob korektnem upoštevanju interesov in ne-poslahšanju kvalitete bivanja ter sodelovanjem prebivalcev uresničljiv. Jurij Bcrlol, SLS+SKD. jc predlagal, da sc referendum uvrsti v sklepe, hkrati pa jc opozoril na obljube, ki so bile dane Dobu. da sc poišče nova depo-nii.i. Prane Gcrbec. ZLSD, je predlagal spremembo tretjega sklepa, v okviru katerega bi zajeli vse objekte v zvezi z deponijo (sedanjo in bodočo), opozoril jc na dolgoročno, kakovostno in zanesljivo, ludi cenovno ugodno rešilev, ki jo bo /LSI) podpila Predlagal je skrajšanje začetnega roka ter revizijo projekta. Po odgovorih prisotnih pripravi jalcev idejnega projekta so prisotni svetniki in svetnici s 16 glasovi /A sprejeli naslednje sklepe: I. Občinski svel se seznanja z Inforamcijo o aklivnos-tih v zvezi z razširitvijo in sanacijo obstoječe deponije v Dobu. ureditvijo centra za ravnanje z odpadki ter zadolžuje občinsko upravo in JKP bitne regije za obdobje 2002 do 2006, ki jo bo financirala skupaj z ostalimi občinami, vključenimi v Ljubljansko urbano regijo, ki so pristopile k izdelavi programa in sicer v deležu, ki bo izračunan na podlagi kriterija števila prebivalcev občin. 2. Občina Domžale bo v sodelovanju z občinami Trzin. Kamnik. Komenda, Lukovica, Mengeš in Moravče pripravila analizo razvitosti, potreb in razvojnih ciljev območja ter občin ter določitev projektov za doseganje razvojnih ciljev tega območja in lako omogočila oblikovanje skupnega razvojnega programa za območje navedenih občin za obdobje od I. 2002 do 1. 2006. To gradivo služi kol ena od podlag za pripravo in kot del regionalnega razvojnega programa Ljubljanske urbane regije. 3. Občinski svet Občine Domžale pooblašča županjo Občine Domžale, da lahko sklene ustrezno pogodbo z Regionalno razvojno agencijo Ljubljanske urbane regije, s podpisom katere bo Občina Domžale pooblastila Regionalno razvojno agencijo Ljubljanske urbane regije za pripravo regionalnega razvojnega programa Ljubljanske urbane regije za obdobje 2002 do 2006. Ce bo s pogodbo zagotovljeno. • da bodo razvojne podlage iz 2. sklepa vključene v skupni Regionalni razvojni program Ljubljanske urbane regije za čas od I. 2002 do I. 2006. • da bodo stroški za pripravo razvojnih podlag upoštevani kot finančni deleži občin v skupnem strošku priprave Regionalnega razvojnega programa Ljubljanske urbane regije za Cas do I. 2002 do I. 2006. • da stroški priprave razvojnih podlag ki se bodo pokrivali iz proračuna Občine Domžale v letu 2001 in 2002. ne smejo presegati višine 7 mio SIL Pravilnik 0 porabi in dodeljevanju proračunskih sredstev za pospeševanje razvoja kmetijstva v občini DomZale jc bil skupaj z amandmaji sprejet soglasno, o njem jc razpravljala le Mar- Domžalc Simon Mavsar in na kratko predstavil idejni projekt širitve in sanacije obstoječe deponije ter ureditev cenila za ravnanje / odpadki. Poudaril je, da to še ne pomeni širitev deponije Dob, temveč le začetek postopka, v katerem naj bi na osnovi konkretnih strokovnih podatkov ar- prcločni. kondenzacijski). Pri izbiri kotla Jc potrebno upoštevali različne izvedbe, kakovost izdelave, možnosti servisa. Kotli Stenske izvedbe plinskih grelnikov so omejene z močjo pod 30 kW. Najcenej ■ jc pretočni izvedba, vendar jc v primeru več iztočnih mest tople vode ter Vn H' Oddaljenosti od kopalnic v večjih stanovanjskih hisahnajvečkral neprimerna izbira. Primerni so za stanovanja v blokih, . Boljši so kombinirani stenski grelni-k'akumulacijske izvedbe z hojlcrjcm. "a.lboljši pa plinski kotli, ki so nameščeni nil tleh. Hranilnik toplote je običajno Postavljen ob kotiti ali v posebni orna- 11 Pod kodom Od vaših potreb in raz n,cr jc odvisna velikost hranilnika toplote. Pomembno je, da ni premajhen ^Premalo tople vode) in nc prevelik VVl'|e izgube, Icgioncla). /a več kol pel rP.....bnikov naj ne bi bil manjši od 300 litrov. '■■■lik Specialnilitoželeznikotel (uporablja se O samo za olje ali samo za plin) kol "o energije za segrevanje sanitarne vode * v ogrevalni sezoni, saj polen Številni m majhna toplotna moč, namenjeni segrevanju vode v hranilniku 100-o|c, povzročajo- kondenzacijo dimnih Plinov in poškodbo kurišča. velikost koda naj bo določena na OS-izračuna toplotnih izgub (sestava ,' i.....zoJaeije, oken), ki vam ih naj "loči projektant strojnih inštalacij, lah- (0 ga i,ir,r„.„:._ ...j: ; i_______1 .__ lote z; m "spremite tudi s hranilnikom top- 1 loplo sanitarno vodo. Izračun jc . Posebej pomemben zaradi predimen- t.....fanostt ali poddimenzioniranosti sis "':|- S|ii se izkoiisu-k močno zmanjša sodobnejši kodi so ti. nizkotempera- turni kotli s spremenljivo tempe r;il liro vode. Najvišja temperatura v'SP «£P < #» I UP«»Upl/»j Društvo izgnancev Domž.ale Potepanje po Štajerski Društvo izgnancev Domžale je v začetku julija pripravilo tradicionalni i/M. katerega namen je bil spoznavanje zgodovinskih, kulturnih in naravnih znamenitosti Štajerske, kjer smo se najprej ustavili v mariborski stolni cerkvi, kjer je pokopan prvi slovenski svetnik Anton Martin Slomšek. Gospod župnik nam jc na kratko predstavil zgodovino Maribora in stolne cerkve. najvcC besed pa je namenil Antonu Martinu Slomšku, njegovi ljubezni do domovine, do slovenskega jezika in do vere. Manjkalo ni niti duhovitih misli, dogodkov iz življenja slovenskega svetnika, niti vrste anekdot, pa tudi Slomškovih pesmi, ki so jih izgnanci zapeli tako lepo, da so bili pohvaljeni. Nato smo dve uri preživeli na poleti najbolj obiskanem delu Maribora - Lentu. Nato nas je pot vodila na Pohorje na Osankarico, kjer smo obiskali muzej v planinskem domu in z. mladim vodičem Boštjanom obudili spomin na pot in poslednji boj pohorskega bataljona. Zadnja postaja je bilo frankolovo, kjer smo obiskali spominska obeležja postavljena v spomin na slo lalecv, ki so jih Nemci na Icm območju usmilili lik pred koncem vojne. Po prijetnem poznem kosilu v gostišču Oaza, kjer so nas presenetili Z živo glasbo, smo sc zadovoljni odpeljali domov. 11. septembra .'(Kil jc na vrsti obisk Cioienjske. Italije in ViJarjev, II. in 12. septembra 2(K)I pa sc bomo podali na obisk nekdanjih krajev izgnanstva v Nemčiji ter obiskali ludi Dachali Prijavite sc lahko na običajnem mestu. Ne pozabite: Vsi, ki sie v času izgnanstva prisilno delali v nemških podjetjih, ne po/aliilc. da se Izteka rok za oddajo zahlcv - 11, avgust 20(11, rok velja tudi za svojce umrlih po vključno 16. februarju IW9. ker je zahtevek za vlaganje odškodnin za premoženjsko škodo s lem, će sojo povzročila znana nemška podjetja, treba vložiti le na obrazcih v nemškem ali angleškem jeziku, obrazce dobile v pisarni IOM v Ljubljani na Trdinovi ulici 7. Želimo vam prijetne poletne mese* Postanek ob spomeniku na bojišču poslednje bitke Pohorskega bataljona. stran KAJ JE NOVEGA v Zene veleposlanikov in diplomatov v Domžalah Prijetno srečanje v Galeriji Vera Akademska slikarka Vera Terslcnjak je pred kratkim v svoji (ialcriji Vera pripravila tradicionalno rrečanje članic združenja SILA, neprofitne humanitarne organizacije, ki združuje žene tujih veleposlanikov in diplomatov ter predstavnice različnih tujih podjetij in firm. V SILI, katere časlna predsednica je gospa Šlefka Kučan, pa je tudi nekaj Slovenk, ki pomagajo članicam lega društva, da se lažje prilagodijo življenju v naši državi. Srečanje v Domžalah je že tradicionalno, saj se članice Sil.K zelo rade Gostiteljica Vera Terstenjak s predsednico SILE in njenimi tremi fanti. družijo med seboj, izmenjujejo izkušnje ter poglabljajo svoja znanja o Sloveniji ter o svojih lastnih domovinah. Hkrati pa vedno znova presenečajo z darili in darilci, ki jih prinašajo s seboj. To so namreč različne kulinarične posebnosti držav, iz katrih prihajajo in katere vedno znova navdušujejo. Tokrat jim jc gostiteljica ga. Vera pripravila dve presenečenji: prvo je bil obisk ge. (Vete /alokar OraZem, /upanje in poslanke Državnega zbora RS, ki jc v prijetnem razgo- Srecanje z ženo veleposlanika iz Brazilije, ki je na tokratno srečanje pripeljala tudi svojo hčerko in mamo. voru z gostjami izvedela marsikaj zanimivega o njihovem bivanju v Sloveniji ter se ob tem prepričala, da našo drŽavo gostje občudujejo ter sc pri nas dobro počutijo, drugo pa jc bil nastop mladih glasbenikov Maje in njenega brata kitarista Ivana, ki sta zbrane poslušalke navdušila Udeleženke srečanja so se seznanile tudi z našo občino in odnesle na svoje domove prospekte in drugo gradivo o njej. V. Težavniki in naravniki iz ekološko naravnane igrice OŠ Rodica Prireditev za najboljše učence in učenke v šolskem letu 2000/2001 Počitnice so najlepši del šolskega leta Na svetu si, da gledaš sunce. Na svetu si, da greš za soncem. Na svetu si, da sam si sonce In da s sveta odganjaš - sence. je del pesmi Toneta Pavčka, ki bo zapisana v knjižnih darilih več kol slo najboljšim učencem in učenkam osnovnih in glasbene šole in bo vse ckjbitnikc spominjal da so bili najboljši v posameznih kzredih v šolskem letu 2000/2001 'cr da so vpisani v zlato knjigo najboljših. Kulturni dom Franca Bernika Domžale jc bil ob koncu šolskc-8a leta prizorišče razposajenega ječanja najboljših učencev in Učenk nase občine, ki jih je na tradicionalno srečanje povabila /n-Panja ( vela /alokar (bazeni. Sre- ic- je vodiki moderatorka Alen-k;i Sli nad - Reza, prikupen kulturni program pa so pripravili na Osnovni šoli Rodica, zaplesali pa so Ni plesalci i/ Plesne sole Miki. V Pozdravnem rovoru je Županja rCStitala vsem najboljšim učencem 'n učenkam ter pohvalila njihovo Prizadevnost tako pri pouku kot Pfi interesnih dejavnostih, pohval-"* besede pa |c našla tudi Zil njihove učitelje in ravnatelje. Pouda- ril 1 Jc, da se skupaj z učenci in 'VMlioviini starši veseli ilose/enih JlsPciiov in pričakuje tudi v prihodnje veliko lepih ocen, pa tudi Kam pa v letošnjih počitni prijetnih šolskih dni, ki se jih bodo vsi radi spominjali. Ob koncu sc jc zahvalila OS Rodica, ki je pripravila kulturni program in za-Zclcla vsem prisotnim veliko prijetnih, srečnih, veselih in varnih dni letošnjih počitnic. Kulturni program je bil prijeten in pester, predstavili so se Mladinski pevski zbor OS Rodica, ki ga vodi lina Mesesnel. Mladi pevci so /apeli I epa Anka vodi ter znano Ko bi vsa ljudstva na svciu, kar v dveh nadaljevanjih pa so se nam predstavili težavniki in naravniki -glavni junaki ekološko naravnane »nadaljevanke«, ki so vse prisotne prepričali, da bodo poslej bolj ekološko osveščeni in bodo jedli sočna jabolka brez. škropiv. Mlada pevka Eva Čeme je /apela o Ka-zaiiovi, slišali smo nekaj ljubezenskih izpovedi, za zaključek pa sla zaplesala uspešna mlada plesalca. Vmes je bilo obilo fotograf i ranja. Ogledovanja prejetih knjig in prijetnih misli na počitnice, ki so bile pred vrati. Po končani slovesnosti jc Županja (vela /alokar OraZem pripravila se tradicionalni sprejem za vse ravnatelje osnovnih šol, katerega prvi del je bil namenjen oceni pravkar minulega šolskega leta, Ta je dobil zelo ugodno oceno, kaki i jc sledila kratka infor-niaojii o pričakovanjih v prihodnjem šolskem lelu. Sprejel je bil tudi dogovor, tla bodo ravnatelji skupaj z Županjo -poslanko v Državnem zboru pred obravnavo in sprejel jem zakonodaje s področja osnovnega soisiva pripravili predloge in oblikovali stališča do posameznih zakonov s tega področja, Ob koncu sc jc Županja vsem ravnateljem zahvalila za opravljeno delo ter jim zaželela prijetne poCilnicc. Novo na Internetu Okolj e.prostor @ domzalcsi OKOLJE IN PROSTOR PODATKI O OKOLJU Zrak Pitna voda Kakovosl površinske vode Delovanje Centralne čistilne naprave Ravnapje z odpadki Neurejena, odlagališča odpadkov Onesnaženost tal I Irup 1RK.IAN.IK PROSTORA • Namenska raba prostora • Conacija občine v razvojna in varstvena območja • Vodovarstvcna območja • Območja varstva pred htupoin Vaša mnenia in vprašanja Sporočite svoje predloge na naslov okolje.prostor@domzale.si Če bi sodili po obiskanosti javne obrpvnave osnutka ureditvenega načrta za območje D 21 Športni park - severni del Domžale - med našimi občanijn občankami ni prevelikega zanimanja za prihodnost Športnega parka Domžale. Seminar Zaposlitvene priložnosti za ženske Srečanje tistih, kijih zanima nekaj več, so zapisali na vabilo, s katerim so povabili dekleta in žene na brezplačen seminar z naslovom Zaposlitvene priložnosti za ženske. Pripravil ga je Pospeševalni center za malo gospodarstvo z izvajalci v okviru Informacijskega središča META, Domžalsko srečanje je bilo eno izmed vrsle srečanj s predavanji in pogovori za ciljne skupine žensk, ki so že samozaposleiic. in s tistimi, ki lo šele načrtujejo. Namen programa spodbujanja poklicnega uveljavljanja žensk je naslednji: - iskanje novih in boljših zaposlitvenih možnosti za ženske. - vzpodbujanje in usposabljanje Žensk za načrtovanje osebne poklicne kariere - izboljšanje eko- nomskega položaja žensk in zagotavljanje enakopravnejšega položaja žensk v družbi. Domžalski seminar je bil dobro obiskan, organizatorji so pri- pravili ludi konkretne predstavitve organiziranosti podeželskih Zcna, programa samozaposlovanja ter delovanje aktiva kmetčkih žensk in območju občine DomZale. Vse udeleženke so za posredovane informacije ter priložnosti pokazale veliko zanimanja, v razpravi so postavile vrsto konkretnih vprašanj, posredovale pa so tudi nekatere svoje izkušnje s tega področja. ( c vas morda v zvezi z nacionalnim programom poklicno uveljavljanje Zcnsk še kaj zanima, lahko po kličete na BREZPLAČNI SVI K) VALNI TELEFON 080 115(1. e-maii marta.Iurk(« gucst.ar-nes.si. Kdaj do urejene meje naše občine? Več let že tečejo razprave in pogovori o pravičnosti in korektnosti meja novonastale občine Domžale na vzhodnem delu občine, ki meji na občino Mengeš, še posebej v krajevni skupnosti Jarše - Kodiea. /,e leta 1995 so ki a Janke in krajani vložili pobudo oziroma zahtevo po ureditvi te meje, s katero se niso strinjali. Sedanja meja med občinama je na tem delu povsem nenaravna in nima nobene opore v zgodovinskih, lastninskih, upravnih, geografskih in drugih dejstvih, ki so pomembna za odločanje o tako občutljivem vprašanju. Ker meja poleka povsem ob naseljih občine Domžale, to povzroča vedno večje probleme pri prostorskem načrtovanju, komunalnem opremljanju, vodooskrbi, ipd. Najnovejši primer, ki to trditev potrjuje, jc gradnja novega objekta za dnevno varstvo za mladino s posebnimi potrebami, ki je sicer zgrajena na območju občine Mengeš, vsi najbližji sosedje v isti ulici so naši občani, objekt bo priključen na komunalno infrastrukturo v naši občini, saj je lokacijsko tako oddaljen od občine Mengeš, da od lam ni mogoče zagotoviti potrebne komunalne infrastrukture. Komu naj takšen investitor plača prispevek za komunalno opremljanje, kako naj se uredi vse ostalo (vzdrževanje ceste, odvoz komunalnih odpadkov t v ulici, katere del leži v eni, del pa v drugi občini? Kako bo urejen naslov po uličnem sistemu, če sta to dve različni občini? Pravna mnenja o načinu za določitev spremembe meje so bila zelo različna, pravzaprav nam nihče ni vedel prav odgovorili, na kakšen način in kako se loliti tega problema. Prav tako smo ugotovili, da je to mogoče odpreti le vsake štiri leta. lo je v obdobju, ko DrZavni zbor RS razpiše in sprejme Sklep o določitvi začetka postopka za ustanovitev občin, za določitev njihovih območij, za spremembo območij občin ter za spremembo imen in sedcZcv občin, 'takšen sklep je bil sprejet v mesecu marcu, rok za oddajo predlogov pa je konce meseca junija Ne glede r . pravno praznino in odprtost smo se zato odločili, da taksen predlog kot poslanka Državnega zbora letos vložim v proceduro in na ta način tudi preizkusimo nase možnosti Icr končno pridemo tudi do korektnega pravnega mnenja, kako bi lahko to vendarle uredili. Morda cilja ne bomo dosegli v tem postopku, dejstvo pa je, da bodo pristojne pravne uslužbe. ki se s podobno težavo še niso srečale, oblikovale svoje mnenje in stališče, kako to urediti. Številna dejstva govorijo v naš prid. piav pa je, da se spomnimo, kako jc do takšnega absurda sploh lahko prišlo, kaj je do te-gS privedlo. V letih 1968 in 1969 so se na območju takratne Občine Domžale vzposlavile nove katastrske občine, nekatere so bile ukinjene in med njimi je bila tudi takratna katastrska občina k. o. Jarše. Ta jc obsegala precej gosto naseljeno območje sedanje krajevne skupnosti Jarse-Kodica Iz naselji Zg, Srednje in Sp. Jarše ter Rodica), ki jc bil priključen h ka-laslrski občini Domžale, ne poseljen i, nezazidani vzhodni del pa h katastrski občini Mengeš. Takšna razdelitev v takratni skupni občini ni imela nobenih pomembnejših družbenih ali političnih po- sledic, vzroki za taksno odločitev so bili strokovne narave - dejstvo, da naj bi se tako zaokrožila v eno katastrsko občino kmetijska zemljišča, ki so na to območje mejila in ležala v k. o. Mengeš. Ta del območja jc skozi zgodovino vedno lastniško pripadal kmetom in občankam in občanom iz naselj Rodica in Jarše, upravno nikoli ni spadal pod Mengeš, niti po II. svetovni vojni ne, ko je bil Mengeš še samo- Prcdel. za katerega sem vložila zahtevek po spremembi meje med občinama ni poseljen, zato ne gre po zakonu za izločitev naselja, ali dela naselja, zato o iem ni mogoče voditi postopka v okviru občinskih svetov, niti o tem ni potrebno po našem mnenju odločiti na referendumu (saj ni prizadetih občank in občanov). Občini Mengeš se zato tudi ne bodo spremenili pogoji za status občine, ki jih predpisuje 9. člen Zakona o postopku za uslanovi-lev občin ter določitev njihovih območij. Prepričani pa smo. da je nujno potrebno popraviti to zgodovinsko pogojeno krivico in preprečiti številne težave, ki pri tem nastajajo. Zalo sem kol poslanka v Državnem zboru RS vložila 27. junija 2001 predlog za začetek postopka za spremembo območja Občine Mengeš z izločitvijo dela občine in njegovi priključitvi k Občini DomZale. Upam, da bo postopek sprejel in obravnavan na Državnem zboru, v nasprotnem primeru pa vsaj dal odgovor, kako lo morda urediti na kakšen drugačen način, na primer s postopkom na Upravnem sodišču. Bomo videli. CVETA ZALOjKAR ORAZEM, županja in poslanka v DZ IZ NAŠIH VRTCEV IN ŠOL Pogovor z ravnateljico Vrtca Urša v Domžalah stran Zadovoljni malčki iz vrtca Palček s spremljevalci Telebajski iz vrtca Palček v Čatežu Res je že dolgo tega, odkar smo se kot Telebajski predstavili na pustnem karnevalu na Viru. Takrat smo tudi dobili nagrado, in sicer enodnevni izlet v Čatež. Nagrade smo se res razveselili in težko smo čakali, kdaj jo bomo lahko izkoristili. Z gospodom Bendo iz turistične agencije Tentours. ki je bil sponzor nagrade, smo se dogovorili za četrtek. 31. 5. 2001. In res je končno napočil dan odhtxla. Z avtobusom smo sc veliki (starši in vzgojiteljici) in mali (otroci) »Telebajski« iz vrtca Palček odpeljali v Čatež, kjer so nas zelo prijazno sprejeli in nas pospe-remili do bazena, kjer smo kar tri ure uživali v plavanju, ra/iskovanu džungle, spuščanju po toboganih, čo-fotanju ... Kmalu so se nam začeli oglašali Zclodčki, zato so nam prijazno postregli s kosilom in lo kar ob bazenu. Špageti in sladoled so nam res teknili, potem pa smo se spel za kratek čas prepustili vodnim užitkom. Prijetno utrujeni smo se zahvalili našim gostiteljem in se odpravili proti domu. Za dobro voljo na avtobusu je ves čas skrbel prijazen voznik in tako je vožnja do doma se hitreje minila. Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili vsem staršem, ki so nas spremljali na izletu, vozniku za prijetno vožnjo, pustni sekciji Slriček. posebno pa bi se radi zahvalili gostiteljem iz, Čateža in g Bcndi iz Tentoursa, ki nam je omogoč'1 prijeten izlet. Zaključek šolskega leta v Iružnični šoli Dragomelj um V sakoletni odhod učencev četrtega razreda podružnične šole Dragomelj v matično šolo v Domžale je nekaj čisto običajnega. Občutki sreče, s pridihom odraslosti, se mešajo z domotožjem po tej, otroško napol odraščajoči podružnični zapuščini. Jeseni pa se bo utrip ponovno povečal, z novo generacijo pr-\ošolcc\, in šolsko kolo se bo ponovno zavrtelo po starih tirih. Pa vendar je bil konec letošnjega šolskega leta drugačen kot do sedaj. Z odhodom v pokoj se je poslovila učiteljica in vodja šole. Sonja Malenšek. Zasluženo, lahko bi rekla prigarano z vso našo razposajenostjo, neposlušnostjo, »kreganjem.« nagajanjem. ... joj sanic težke besede. Koliko kilogramov - nc kilogramov - ton svoje energije je porabila v vseh teh letih, da je vendar iz nas naredila vedre, poslušne, tudi ubogljive, mirne in sproščeno-učene otroke. Znala nas jc obrniti v pravi tok življenja, predvsem pa učenja. Ob tej priložnosti smo se ji za osetunajstletno Učitelje vanje in vodenic podružnice iskreno zahvalili in ji zaželeli, naj odhod v pokoj nc bo odhod v neko tretje življenje, naj bo to samo rahel ovinek v bolj umirjen ritem, v katerem bo imela več časa za listo, česar ji do sedaj mi šolarji nismo pustili, ker smo od nje enostavno preveč zahtevali. V pretesni učilnici je nam učencem in staršem ob zaključku šolskega leta učiteljica Sonja z visoko dvignjeno roko pomahala ter dejala: »Sc se vidimo!« Veliko moči in energije jc žarelo iz nje, govoreč: »Saj nisem še Cisto za v penzijo! Veliko stvari me še Caka.« Naj njeno življenje še naprej krasi plemenitost in naj ji ostane dovolj Časa za hojo v gore, kolesarjenje, pa tudi za poslanstvo »babice«, ki ga sodeč po njenem obrazu težko čaka. ALENKA KAVKA Vrtec UrSa deluje samostojno že tretje leto, prej pa je sodeloval v sklopu ostalih enot vrtca v Domžalah. Prvi dve leti je vrtec iskal svojo novo podobo in novi stil dela predvsem na področju sprememb pri sami organizaciji in vsebini dela, v šolskem letu. ki pa se je ravnokar zaključilo, so želeli preveriti še delo strokovnih organov zavoda in pridobili na strokovnosti zaposlenih. To jim jc ne navsezadnje narekovalo tudi Ministrstvo za šolstvo in šport, kije pričelo z uvajanjem novega kurikula, to je novega vodnika vzgoje za predšolsko področje. Kaj je kurikul oziroma kakšne spremembe jc prinesel v vrtce? Preprosto povedano, je kurikul dokument, ki ga jc izdala država z namenom, da daje strokovnjakom za predšolsko vzgojo osnovni okvir vzgoje in izobraževanja predšolskih otrok. Tu so zapisane osnovne smernice in osnovne vsebine, ter cilji. V bistvu ta dokument zavezuje vse zaposlene v javnih zavodih, da sc ravnajo po njem. Moram pa pripomniti, da kurikul vzgojiteljic in ostalih strokovnih delavcev vrtca ne utesnjuje in dovoli, da jc vzgojitelj, ali če hočete širše gledano, posamezen zavod, kreator svojega lastnega strokovnega dela. Dejstvo je, da javni vrtci neko skupno vizijo svojega dela morajo imeti in tudi morajo imeti neke skupne točke, ki te vrtec prezentiraju. V teh treh letih, odkar delujete samostojno, so pri vas zaživeli tudi razni projekti, ki se ne izvajajo v vseh vrtcih in so .specifični le za nekatere zavode, tako npr. Knjižni nahrbtnik. Prvi koraki do samostojnosti. Obujanje narodnih običajev, Knjigo-huhe, Abonma v Kulturnem domu, Socialne igre, Sršin Živ žav, Zajčko-vi dnevi in pisanice. Kros in še kar nekaj drugih. Mi lahko poveste nekaj več o tem? Res jc. V teh treh letih smo zastavili kar nekaj novih oblik dela. Imam to srečo, da delam v izredno uigranem in homogenem kolektivu, ki je pripravljen sprejemati novosti in nove izzive. Nikoli nc zavrnejo dobre ideje za delo in na ta način se poraja kup idej. Obilo je tudi sodelovanja s starši in tudi njihove ideje za delo radi upoštevamo. Vsako leto se porodi kaj novega in zakaj nc, če to popestri dneve našim malčkom in dviga strokovnost našega dela. Imate na vidiku izboljšave in nove oblike dela v zavodu in na katerem pod ročju? Za naslednje leto smo predvidili nekaj več športne vzgoje. Hudo je. ker praktično ves center Domžal nima primerne športne igralnice, ki bi bila namenjena otrokom do šestega leta starosti. Naše igralnice so premajhne za izvajanje neke športne vzgoje v pravem pomenu besede. Skušali bomo problem reševati z več gibanja na prostem, z. izleti, ko-talkanjem, tečaji rolanja. ki so bili žc v tem šolskem letu zelo odmevni in z več priložnostnimi obiski v telovadnicah. Pripravljamo tudi nekaj drugih novosti, vendar naj ostanejo še skrivnost, zagotavljamo pa. da bo življenje naših otrok Se naprej pestro. Morala bi šc poudariti, da preveč novosti naenkrat ni dobro. Počasi, korak za korakom s polno mero strokovnega gledanja, cvalvacijami in časom, ki utrdi in izbrusi lo. kar sc uvaja, jc mnogo bolje, kot pa vsako leto kup novosti, pa le te neutrjene in nepreverjene. Sodelujte z ostalimi zavodi v občini in s katerimi? Sodelujemo praktično povsod, če čutimo, da smo zaž.cljcni. Otroke ni moč vzgajati stran od življenja samega in očuvane od tega kar sc v resnici v življenju dogaja. Nasprotno! Potrebno jih jc vzgojili tako, da bodo v življenju kos vsaki situaciji, dobri ali slabi, prijetni ali neprijetni. In le kako drugače jc to mogoče, kot tako, da smo prisotni vedno in povsod. Nc izbiramo institucij in sc pojavljamo lako v Domu starejših občanov, kol v šolah, trgovinah, na različnih prireditvah in proslavah ... Mnogokrat si priredimo zabavo kar na lastnem igrišču, pa tja povabimo različne goste. Naši otroci tudi ogromno nastopajo in se posebej zgledne odnose imamo z. Knjižnico. Kulturnim domom in knjigarno Beseda. Kako bo potekal projetk »Nova oblika učenja angleščine skupaj s starši?« V tujini je ta oblika dela že leta ali pa vsi trije, če sc bo paru priključil še trclji član družine, kar bo tudi mogoče. Todi cene teh tečajev so ugodnejše pri nas. kot drugje. Mislim, da bo prijetna in zanimiva oblika druženja. Sicer pa! Naši otroci bodo enostavno morali komu-nien ili v več jezikih kol odrasli ljudje, predšolsko obdobje pa je najugodnejše za učenje tujega jezika sploh pa za to. da otrok pridobi neko veselje in osnoven smisel za komunikacijo na la drugačen način. Povezani ste tudi s Kulturnim domom. Poleg abonmajev, ki jih imate za otroke, imajo starši na razpolago tudi poseben abonma imenovan »Oranžni«. V času prireditev tega abonmaja, nudite brezplačno varstvo za otroke, ki obiskujejo vrtec. Res je. Naši otroci imajo svoj abonma imenovan kar »Urša« sedaj že tretje leto. Lansko sezono sva z direktorjem Kulturnega doma g. Ma-riničem prišla na idejo, da bi ponudila abonma z možnostjo varstva za otroke. Mnenja sva bila, da si mladi zakonski pari le težko privoščijo kakšno zabavo, ki je primerna le za njih, ker v tem času nimajo varstva za svoje otroke. Ideja se je prelevila v dejstvo in abonma »Oranžni« bo v novem šolskem letu naša stalna ponudba, starše pa jeseni vabim k vpisu. Po čem sc razlikujete od ostalih zavodov? Nudi vaš vrtec več od ostalih? Za starša, ki vpiše in ki Zeli imeti otroka le v našem vrtcu in nikjer drugje, smo sigurno drugačni in nudimo nekaj več. Razlikujemo sc v drobnih slvarch in v malih niansah. Vse kar delamo, kar nudimo, vse kar sc dogaja pri nas, bi moralo biti za kanček drugače, kol je drugje. Prijaznost do otrok, spoštovanje nji- Na novo urejeno igrišče vrtca nazaj nekaj čislo normalnega. Otrok skupaj s staršem v popoldanskem Času enkrat ali dvakrat na teden pride v vrtec, kjer poteka ta v bistvu igralna oblika učenja. Otrok sc dejansko uči tujega jezika v vrtcu skupaj s staršem. Na la način doma tudi skupaj ponavljala, pisela domače naloge ... ne nazadnje se lako čudovito krepijo dobri odnosi med starši in Otroci Pridobila praktično oba. bove zasebnosti in njihovega jaza, upoštevanje družine takšne kol pač je. Strpnost in razumevanje med zaposlenimi in naprej med otroki in starši, vse to in šc množica drobtinic, ki jih nc moreš definirati, ki pa pomenijo dušo neke ustanove kol je naša ... lo je listo, kar nas dela druga« ne in prepoznavne. Meni koi ravnateljici je v veliko veselje, ko pride mlada mati in oče Darka BITENC, ravnateljica Vrtca Urša z otročkom in pravila: »Pozanimala sva se pri drugih. Vi sle najboljši in le vam zaupava!« Otrok! Najsvetejše, ali lo, kar nima merila v ljubezni in kar nima merila v tem, kaj in koliko in za kakšno ceno le da mu bo dobro in najboljše. To za tisto družinico dejansko pomeni, da smo drugačni in meni jc (o največja nagrada in najboljše merilo. Vsako leto se zapleta na področju sprejema otrok v vrtec. Koliko olrok ste letos zavrnili? Trenulno imamo na čakalni lisli okrog štiridescl otrok, katerih starti bi Zeleh takojšen sprejem. Nek ij jih sprejmemo še med letom, ostali bodo morali počakali na sprejem v naslednjem letu. V zadnjem času sem kar nekajkrat slišala, da na področju sprejema otrok vladajo »veze in poznanstva«. Po-udat Hi moram, da tO ne drži, O sprejemu otrok odloča posebna komisija, ki pretrese določila pravilnika za sprejem posameznega otroka. Sama v tej komisiji ne sodelujem. Sestavljena jc iz predstavnikov slaršev, zaposlenih in ustanovi-lelja. to jc občina. Pred vrati jcdcvcllelka. Kako ocenjujete nastale spremembe? Posebnih problemov ne vidim, V vrtcu bo pač nekaj več mlajših olrok. Na la račun sc je sprostilo celo kar nekaj mest za sprejem olrok. V šoli so sc posebej usposabljali za tovrstno delo. Delovni lim, ki gi* bo sestavljala vzgojiteljica in učiteljica, jc strokovno posebej usposobljen in pripravljen za tovrsten »i*-/ ziv«. Programi vzgojnega dela so Strokovno na nivoju, posebej so pripravili tudi šolske prostore. Ne vidim, kaj bi lahko šlo narobe. Res je le nekaj. Vsak olrok jc osebnost zase. Z vsakim se dogaja nekaj posebnega neponovljivega in samo lijenili značilnega. Tako bodo v tej devetletki, tako kol je. bilo to ludi do sedaj, nekaleri delali bolje na leni. drugi na drugem podi01 i" Od nas odraslih je (Klvisno. kako bomo to ocenjevali. Z dobro voljo in pozitivnim gle-danjem na spremembe smo močni m zmoremo marsikaj, Mi in naši otroci! SAŠA KOS Stoletje iskanj - v radomeljski šoli Zgodovina je celota dogajanj v razvoju in preteklosti \ zvezi s kakim osebkom, skupnostjo ali področjem. Vse. kar se nam je »včeraj«, našim prednikom pa pred stoletji in tisočletji zgodilo, je zgodovina. Ob tem pa za letošnji junij lahko zapišemo, da seje v radomeljski šoli (uradno v Osnovni šoli Presti jc pri Radomljah) zgodilo nekaj velikega, pomembnega in vrednega zapisa. Na začetku naj poudarim, da je naša šola v letu I99X praznovaki ll()-lctnico obstoja. S tem jc priznala, da med domačini ime Radomeljska šola Se vedno živi, z nazivom Prese rje pa bi lahko slavila le petletnico. Zgodovina pove. da so se krajani Radomelj. Hudega. Rudnika. Škrjančevcga in Volčjega Potoka v letu IXXX zbrali ter ustanovili in zgradili staro radomeljsko šolo. V lelu 1963 pil so s sodelovanjem več okoliških vasi zgradili to BOVO šolo. Ravnateljica šole je odlična zgodovinarka in uspešna organizatorka Ana Nuša Kern. Svoje predanosti zgodovini in navdušenju zanjo ne čuva zase. ampak oboje razdaja celotni šoli. Poleg podajanja redne učne snovi in številnih krožkov je na šoli zelo razgibano tudi kulturno in vsestransko delovanje. Vsako leto pripravijo najmanj deset različnih prireditev. Nekakšen »magistrale« letošnjih proslav pa je bila ob koncu šolskega leta prireditev, ki so jo poimenovali STOLETJF. ISKANJ. To je bila velika in duhovno bogata predstava šole, pri kateri je poleg oZjega odbora in desetih voditeljev posameznih projektov organizirano in intenzivno sodelovalo 256 učencev, delno pa celotna šola, ki skupaj šteje 593 učencev. Osrednja prireditev je bila v šolski dvorani v petek. 15. junija 2001. Za dodatno poživitev in veselo razpoloženje je igrala Litostrojska godba. Slavje jc s pozdravom in nagovorom odprla ravnateljica, gospa Ana Nuša Kern. Sledila jc prava modna revija oblačil 20. stoletja. Gledalci, ki prikupnih deklet niso poznali, so menili, da so manekenke sposojene ali »uvožene«, saj je bil njihov nastop skoraj profesionalen. V resnici pa so bila to domača dekleta iz 8. razredov. Zato gre priznanje tudi mentorici Čadovi. Napovedovalca pa sta sproti opisovala, v katero desetletje jc spadala posamezna kolekcija oblačil. Manekenke so nam tako prikazovale, kakšne obleke so nosile naše mame in stare mame ter za katero priložnost. Po tej izredni predstavi jc bila uprizoritev igre Kekec. O prireditvi bo najbolj zgoščeno in največ povedano, čc vključim del ravnatefjičinega nagovora. »Veliko bosle videli in slišali o tem. kako so živeli ljudje v minulem stoletju: in to ne katerkoli, temveč kako so živele, delale, sc zabavale in se igrala ljudske množice. Kij-ti sem spadamo. Človeštvo sc ne glede na velike zgodovinske prelome vedno znova prilagaja na nove in nove spremmebe. Projekt z naslovom 20. Stoletja smo zasnovali v začetku šolskega leta. Resnega dela smo se lotili v novembru, ko smo objavili posamezne teme. Na razredni stopnji so se. glede na naravo dela, lotili posameznega področja generacije. Ta področja so bila prilagojena starosti otrok, upoštevali pa smo tudi njihovo zanimanje. Tako so učenci učenke prvega razreda spoznavali igrače dvajsetega stoletja. 2. razred družabne igre. ki so se jih igrali otroci; 3. razred sc je zanimal za druženje in zabavo, zato so se lotili raziskovanja veselic in drugih praznovanj. Četrti razred se je odločil za filmske in druge junake tega časa; 4. a jc pripravil uprizoritev Kck-ca, 4. b jc spoznaval pravljice in pripovedke, 4 c pa jc najbolj pritegnil film o dinozavrih in lotili so se teh starih gigantov, ki sicer nc bi sodili v sodobni čas. Oddelki podaljšanega bivanja so se poigrali s punčkami. Učenci in učenke od 5. do X. razreda so se vključili v posamezne delovne skupine, in to po svojem zanimanju. Na razpisane teme so sc odzvali različno. Nekatere skupine so bile številnejše od drugih, nobena pa ni ostala brez kandidatov. Poglobili so sc v kino, glasbo, modo (modna revija), kavarniško življenje, šolo (stara učilnica), razvoj ročk glasbe, trgovino, kulinariko, promet, medije, film, vesolje, kmetijstvo, časovni trak 20. stoletja, razstavo starih avtomobilov in motorjev ter v knjižnico in olimpijske igre, Sproti smo Ugotavljali, kako obsežno je področje, ki smo sc ga lotili. Večkrat smo bili v dvomih, ali nam bo uspe lo. in kje postaviti meje. Naše delo smo na koncu sim-blično poimenovali »Stoletje iskanj«, kajti v odkrivanju novih in novih razsežnosti smo sc iskali tudi mi sami. Veliko zakulisnega dela sc na slovesnosti ni videlo. Na primer: klasifikacija zbranega materiala, priprava primerne glasbe za modno revijo, iskanje točno določenih materialov, plakatov in predmetov, povrhu pa se iskanje finančnih in drugih virov. Torej res stoletje iskanj. Kaj je bil naš cilj? Želeli smo, da sc na neobičajen način čim več nauCimo o stoletju, ki jc minilo. Znano jc. da sc otroci lažje, hitreje in bolj z zanimanjem lotijo raziskovanj polpretekle zgodovine. TO obdobje je vendarle vsem nam se blizu. Učenci/učenke so do zaključnega dela ustvarjali po skupinah - torej vsak zase. V teh treh dneh predstavitev pa so si ogledali, kaj so naredile druge skupine. Drug drugemu so predstavili in pokazali, kaj so naredili, česa so sc naučili. lak način dela v naših šolah še ni običajen, navadno sc ga lotimo ob podobnih projektih, ki jih predstavimo javnosti. Cilj naSega dela je bil približati omenjeno stoletje vsaki generaciji otrok glede na njihovo starost in zanimanje. Tako so pri tem sodelovali vsi učenci - nekateri seveda manj kot drugi, a tako jc tudi v običajnih šolskih dnevih, ter vse učiteljice in učitelji. Vodja projekta jc Gospodična učiteljica med učno uro v Stari učilnici bila Blanka ( atl - glavni motor, organizator in šc kaj. Pomagala n je ožja skupim: Breda šcimi. Voiko Aleksit Maja /obavnik, Andrej (iolob. Kalja Saksida in Ha i bara Zitfllk Trnovec. Desna roka vodje pa jc bil vsekakor gospodar hiše, Danici Sere. Ker jc bila dvorana med revijo in igro polno zasedena, je že veliko obiskovalcev potovalo od razreda do razreda ter si z velikim zanimanjem ogledovalo stvaritve učencev, ki so bile izdelane pod vodstvom mentorjev, in muzejske predmete. Na hodniku pa so učenci nižjih razredov razstavljali in prodajali svoje likovne izdelke, delili prospekte posameznih razredov oziroma razstav in osmošolski časopis. Izdan jc bil tudi reden šolski časopis. Veliko razstavljenih stvari so učenci zbrali in prinesli od domačih ljubiteljev starin, številne ZgO dovinske predmete in opremo kol tudi 60 oblačil z* revijo pa je šola dobila iz muzejev. Poleg starodavne Šlacunc jc najbolj »užgala« Starti učilnica, ki jc oživela pod mentorstvom vodje Mire Novak. Učenci so drug čez drugega pripovedovali, da 10 doma spraševali pradedke m prababice, kakšna je bil' včasih šola. Obiskali so tudi šolski muzej. Iz njega si je nato šola sposodila opremo za Staro učilnico in povabila »gospodično učiteljico«, Tajo (iubenšek. da je v soboto dopoldne predstavila učno uro z. začetka stoletja. Za »učence« jc imela kar naključne obiskovalec-»Pouk« se je začel z molitvijo, nalo ijh je učila Tesarsko pesem, vmes pa s šolsko paleko Spanci rala po učir niči in bila do Starejših »učencev« zelo zahtevna. StfO" gosi ob palički je morda kdaj plivknila tez namen |>ii' kaza stare šole ali pouka. V sobtito jc bil na zaključnem kulturnem večeru tudi pevec Pero Lovšin. Med ogledovanjem velike prireditve in razstave jc bilo sli" sad veliko pohval. Sevetla je »lezo m vioeino dneva«-ki jc tokrat trajal in polekal kar skozi vse šolsko letOi no,iia ravnateljica Kernova Obenem so bile ocene i" pohvale namenjene tudi učiteljicam in učiteljem ki znajo mladino peljali v pridne, delavne in ustvarjalne vode. Zato jc zunaj obveznega pouka šc kako dragocen'1 vsaka ura mentorjev, pri kateri sc učenci nauče vsakovrstnega dela - v življemu pa lako vse prav pride. I'"" inemhen pa jc tudi sponiinna osnovno šolo, ki človeka spremlja skozi življenje. Za konec - tako velikih, pestrih in poučnih prireditev si krajani šc želimo. FRANCE CERAR stran Življenje v Domu upokojencev ni enolično Življenje v Domu upokojencev Domžale ni enolično: različne prireditve si sledijo v (lomu. nekatere p;i si stanovalci lahko organizirano ogledajo ludi izven dooia. lako soio si v maja z veseljem ogledali predstavo Linhartove Zupanove Micke >■ kulturnem domu Franca Kemika v izvedbi kranjskih glcdališčni-kov. Navdušila nas je predstava, ki je bila vsem znana, prijetno je presenetila tudi dokaj sodobna postavitev. Piknik vsako leto pričakujemo z velikim veseljem. Vreme nam letos ni bilo naklonjeno, a je veselo razpoloženje, za katerega smo poskrbeli vsi, popravilo tO pomanjkljivost. Za glasbeni de! so poskrbeli svojci gospe Scdeljškove. ki biva v domu: radi se odzovejo povabilu, da zapojejo in zaigrajo na naših prireditvah. Pesem in ples pa razne šaljive družabne igre z nagradami za nastopajoče in srcCclov, kjer jc vsaka srečka zadela, so veselo razpoloZ.ila vse prisotne. Direktor Doma g. I rane Gostinčar je podelil priloz noslna darila listini stanovalkam in slanovalecni, ki IZ NAŠIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI bivajo v domu že pet, deset, petnajst in dvajset let. Zapele so tudi Spominčice, domski pevski zbor pod vodstvom ge. Mojce Kcrč. Seveda pa jc bilo ludi jedače in pijače ravno za dobro poCuljc. S svojim nastopom nas vsako leto navdušijo pevke in pevci Moravškcga mešanega pevskega zbora poti vodstvom g. Alojzija Štefana, Njihovo pelje je ubrano, zlasti pa stanovalci, ki so sami nekoč živeli v Moravčah, radi vedno znova pozdravijo v svoji sredi rojake. Veselega petja jc bilo obilo tudi na Reviji pevskih zborov socialnih zavodov Slovenije v Velenju, ki sc jc jc udeležil tudi zborček Spominčice. Za svoj na-slop na Reviji jc dobil posebno priznanje za izvedbo in spremljavo pesmi Navzgor se Siri rožmarin. Zmagovalno pesem pa so na reviji zapeli in zaigrali pevke in pevci Doma Starejših občanov Kamnik. Tako bo prihodnje leto Kamnik prizorišče revije zborov Socialnih zavodov Slovenije. V juniju smo sc razveselili povabila iz vrtca Ka-rilas Dominik Savio, naj jih obiščemo. Peš smo sc odpravili do vrtca, vreme jc bilo ravno pravšnje -sončno in nc prevroče Doživeli smo prisrčen sprejem: posedli smo po klopeh na dvorišču in z zanimanjem sledili nastopom vseh skupinic v vrtcu, od najmanjših do šolarjev male šole. ki so pod vodstvom vzgojiteljice gc. Irene Jeglič in njenih sodelavk in Sodelavcev pripravili progam in razkošno po-goslilcv po programu. Ogledali smo si tudi prostore v vrtcu in neka stanovalka je pripomnila, da bi kar rada hodila v vrtce Z našimi malimi gostitelji smo izmenjali darilca, ki smo jih oboji izdelali sami. Naše darilo otrokom in vzgojiteljicam v vrtcu je bilo veliko srce iz medenega kruha, delo naših rok, otroci pa so nas razveselili z velikimi papirnatimi cvetovi živahnih barv. Delovna tcrapevlka ga. Silva Demšar in vzgojiteljica ga. Irena Jeglič bosta na Zeljo vseh šc naprej sodelovali pri pripravi takih in podobnih srečanj najmlajših s starejšimi. Tega bomo veseli vsi. saj pri teh srečanjih pridobimo nekaj lepega in dobrega, kar nam obogati življenje. VLADKA BRUMEN Društvo upokojencev Domžale v Velenju Kil je lep sončen dan, ko smo se člani Društva upokojencev pod vodstvom novega predsednika Nandeta Starina, 28. junija 2111)1 odpravili na vseslovensko srečanje upokojencev v Velenju. V lepem naravnem okolju smo sc hitro znašli. Vsak po svoje smo uživali v Prijetnem kulturnem programu ler poslušanju govorov predsednika Republike Slovenije g. Milana Kučana in predsednika Zveze drušlev upokojencev Slovenje g. Vinka Gobca, Na poli domov smo se uslavili ua turistični kmetiji v Gotovljah, kjer nas je gospodar sprejel s Irajtoncrico. Družina s »laniludo« Ksenijo na čelu pa je poskrbela za jedačo in pijačo na najvišji ravni. Posebnost domačije pri Mlinarju i* kup dobre volje, veliko dobrih sa! lei posebna predstava kuzka. ki poje ob spremljavi majhne harmonike. Na splošno zadovoljstvo prisotnih sc jc v poznih večernih urah s pesmijo končalo prijetno in veselo srečanje, ki bo vsem "ani ostalo v lepem spominu. SLAVKA S. Jaz sem srečen Komaj Iri leta ima župnija na Viru, pa se že vidi, kako živa je. Ob pomoči domačega župnika, g. Jožeta Tomšiča, ler donalorski podpori g. Antona To-inažiea so trije zbori. Zvonček, Angeli in Strune, pod dirigentsko palico Sabine Gerčar ter s pomočjo tonskega mojstra Dominika Krta, izdali svojo zgoščenko ter kaseto z naslovom Jaz sem srečen. Kar lepo število znanih in manj znanih pesmi jc na kaseti in zgoščenki, med njimi celo nekaj španskih, po zaslugi sestre Andreje, ki je z njimi navdušila zhorovodkinjo m dajejo svojevrsten pečat tudi tej kaseti in zgoščenki. Kar 65 mladih jc s pomočjo zgoraj navedenih ter Sc Irch kitaristov združilo svoje moči in glasove, da sc ob poslušanju njihovih pesmi spros-limo in malce pozabimo na legobe, ki nam jih prinaša vsak dan. ( c vas rada boli glava, vam priporočam, da si ploščo ali zgoščenko priskrbile in ob poslušanju vam bo glavobol izginil ali pa sc vsaj zmanjšal. DJD Sv. Jurij Sv. Jurij jc zavetnik Zej, .n njega ni bilo mej. groznega zmaja se ustrašil ni saj s sulico mu prehode I je oči. Na lepem konju jahal je rži njim so zrle punčke vse mlade. Kad je prišel med ljudi. da jih malo poduči. Tistega letuje tudi v ta kru j prišel in prav lepo se /r imel. Vsi krajani so se takrat zbrali, Ju hi novo vas imenovali. Žeje naj imenuje sc. so vsi vzkliknili sloje, SV, Jmijpa se ('H' in reče: naj vas imenuje žeje se. IVAN GRUBIĆ Krajani KS Rova smo praznovali Po nekaj daljšem premoru smo prebivalci KS Rova ponovno v živo obeležili krajevni praznik. Svet KS Rova je namreč za svoj praznik določil 25. junij, ko praznujemo (udi »Dan državnosti« in ga pravno opredelil s statutom KS. Tako se krajevno praznovanje prepleta s spominom "a nastanek samostojne države Slovenije, kakor tudi s kresnim časom, ko se po ljudskem pregovoru: »dan obes«, predvsem pa naj bi imel praznik namen medsebojnega druženja in ulijevanja prijateljstvu. letos smo praznik obeležili v nedeljo 24. junija, najprej z dopoldansko Sveto mašo za domovino, krajšim popoldanskim pohodom po vaseh KS ter družabnim srečanjem in kurjenjem kresa v večernih urah pri Mcznaiiji na Rovah. Na pohodu, katerega sc jc udeležilo več kot sto krajanov, nas jc pol vodila do vasi Žičc. nato smo se za krajši Cas ustavili ob spomeniku na Slcgnah. kjer je K), januarja ll)44. leta zaradi vojaške objestnosti tragično izgubilo življenje devet vaščanov in trije partizani, Pot smo nadaljevali do Za-gorice, kjer smo sc podprli s flancnli. sokom in Zganjeni. Odtod smo se po gozdni poli spustili v Ziški graben na Kolovcu in nekaj pred sedmo uro zvečer končali pohod na Rovah. Na koncu pohoda so pohodniki prejeli za spomin lesene žlice najstarejši polrtid-niki pa ludi oporne palice, ki jih je izdelal naš krajan. Vse prisotne je pozdravil Predsednik sveta KS Rova g. Milan Šinkovce, in zaželel prijetno praznovanje ter Sc več osebne sreče in zadovoljstva v pri- Kresovanje ob Dnevu državnosti na Sv. Trojici Na predvečer Dneva državnosti, 24. junija, jc Športno fekreatiVhO društvo Konfon - Sv. Trojica pripravilo tradicionalno kresovanje na vrhu Sv. Trojice. V jasnem in mirnem vremenu je presenetljivo številčna množica prisotnih lahko občudovala mogočno grmado, ki je svetila Sloveniji v čast. Prav tako smo lahko v daljavi spremljali ognjemet, ki jc tistega večera potekal z ljubljanskega gradu. Preden sla naša »ognjena botra« slavnostno prižgala kres, smo prisluhnili se krajšemu kullurnemu programu z recitacijami m spomini na osnmos vajanje Slovenije. Na koncu pa smo se posladkali še s torto, pripravljeno ob K), obletnici osamosvojitve Slovenije, ki jo jc prispevala slaščičarna Lcn-Ček iz Domžal, za kar se ji tudi najlepše zahvaljujemo. ROK RAVNIKAR hodnjc. Za hrano in pijačo so poskrbeli člani gasilskega društva, ki so tudi prostor opremili z. mizami in klopmi. Naše ženc in mame pa so za vse prisotne pripravile obilico peciva. Kurjenje kresa, pritrkavanje v farm cerkvi, obilica dobrot in zadovoljstva prisotnih jc praznovanje potegnilo globoko v noč. Vsem. ki so kakorkoli sodelovali pri pripravi praznovanja, hvala lepa. Zelja krajanov pa jc. da sc v prihodnjem letu ponovno srečamo in poveselimo. SVET KS ROVA Uporni krajani so s traktorjem in fičkom zaprli pot kamionom Krajanke in krajani v Zaborštu so se uprli Darsu Prebivalcem 'Aaborša je grozilo, da bi Oars zgradil ob J metre široki cesti, samo 20 cm od roba cestišča, 2 m širok in 1,5 m globok odprt jarek za odvodnjavanje vode z avtoceste, ljudje niso zahtevali nič drugega kol lo, da se kanal pokrije iz varnostnih ekidoških vzrokov. Kljub prizadevanjem Krajevne skupnosti Slavka Hlandra - vodstva občine, se predstavniki liarsa skoraj mesec dni niso hoteli niti sestali s predstavniki krajanov in občine. Prišlo je tako daleč, da sa domačini zablokirali gradbeno mezanizaeijo - preprečili nadaljevanje del. Dars pa je namesto svojih predstavnikov poslal policija. Popustil je šele na podlagi odločne zahteve občinskega sveta. P. P. Ustanovitev Zavoda kabelska televizija Vir, Dob, Domžale 26. junija 20(11 je bil v dvorani Delavskega doma na Viru ustanovljen Zavod kabelske IV Vir, Dob, Domžale. Zavod so ustanovili lastniki sistema, to so tisti posamezniki in krajevne skupnosti, ki so do sedaj financirali gradnjo sistema. Začetki razvoja KTV segajo žc več kol 10 lei nazaj, ko je skupina prizadevnih in sposobnih posameznikov ustanovila Odbor za izgradnjo KTV. Z novo zakonodajo je ta odbor izgubil pristojnosti, ki so jih prevzele krajevne skupnosti, ki pa tudi niso registrirane za opravljanje te dejavnosti. Rešitev problema smo videli v ustanovitvi »neprofitnega« zavoda. Neprofitnega v smislu izplačevanja dividend, ki jih ne bo. Do sedaj je sistem funkcioniral bolj ali manj odvisno od dobre volje dobavitelja signala podjetja LINK - pogodbenih vzdrževalcev. Ker krajevne skupnosti nc morejo pobirati naročnine, so bili na voljo predvsem neplačljivi programi, nezadostno pa je bilo tudi vlaganje v vzdrževanje in obnovo obstoječega in izgradnjo novega sistema. Na ustanovni skupščini je veliko uporabnikov in lastnikov sistema protestiralo zaradi motenj v sistemu. Nekaj dokaj glasnih občanov pa je tudi z.athevalo spremembo članov sveta zavoda, ki so jih predlagale krajevne skupnosti. Kljub protestom jc bil akt o ustanovitvi zavoda sprejet z 87% večino glasov. Sedaj jc pred nami glavna naloga: urediti akte zavoda in čimprej razpisati natečaj za upravljalcu sistema in za dobavitelja signala PAVEL PEVEC Javno razpravo o Strategiji občine Domžale je pripravilo tudi vodstvo Krajevne skupnosti Ihan. Največ besed je bilo namenjenih prostorskemu planiranju, nekaterim komunalnim (kanalizacija) in cestnim problemom (obnova cest, poškodovanih zaradi gradnje AC) ter ukrepom v zvezi z ureditvijo vodotoka Draga v povezavi z AC. Srečanje bolnikov in starejših v Dobu in na Brezjah V Župnijski Karitas Dob smo pripravili vsakoletno Srečanje bolnikov in starejših v nedeljo, 6. 2001. Pol ure pred sv. maso je bila priložnost za SV.Spoved. Sv. mašo je vodil di. Jože Šliipnikai, Ki je nase bolnike m Starejše tudi mazili! z bol* n|škim oljem. Pri sv. maši je prepeval naš otroški zbor Martinovi slavčki, ki jc popestril tudi polastitev po sv. masi v župnijski dvorani Starši brvošolcev so pripravili pecivo. Župnijska Kari l,K Dob pa je za dobro voljo pripravila se obtožene kruhke m pijačo Srečanja so bili starejši zelo veseli, tako da sc jih je dosli odločilo, da se udeležijo vscslovcnskc-ga Srečanja bolnikov in invalidov na Brezju, ki je bilo v soboto, 23.6. 2001. v Župnijski Karitas Dob smo organizirali avtobusni prevoz do Brezij. Udeležili smo se SV maše ki jo je vodil ljubljanski pomožni škof tnsgr. Andrej Glavan. Skavti in osmošolei Župnije Dob pa so odšli že pred nami pomagal in pripravljal vse potrebno za srečanje. Komarje so vodili na prostor pred baziliko ter delili čaj in osvežilne napitke. Župnijska Karitas Dob se zahvaljuje vsem za prijetno druženje. Tajništvo Župnijske Karitas Dob Predsednik domžalskega pododbora Ribiške družine Bistrica Štefan Hrovat. Najmlajša in najboljša - Asja Belovic %Ribiška družina Bistrica -pododbor Domžale Najmlajša - najboljša Ribiška družina Bistrica, ki jo že vrsto let uspešno vodi g. Hajko Baje, šteje blizu 360 članov in članic. Njen častni predsednik je g. Franc 1'lešec, ki je družino vodil do leta 1987. Družino sestavljajo pododbori in eden izmed njih je Pododbor Domžale, ki združuje 160 članov in članic in ga vodi g. Štefan Hrovat. Ena izmed tradicionalnih oblik druženja so tudi različna tekmovanja in junija so pripravili tekmovanje žena ribičev, katerega so se lahko udeležile tudi njihove hčerke in druge sorodnice. vse skupaj pa sc je dogajalo na črnevskem bajerju. ki je za ribiče kar njihov drugi dom. Dekleta se srečajo enkrat letno, mi pa večkrat, mi jc povedal g. Štefan in me povabil na družinsko ribarjenje, ki bo na programu siedi poletja Družabna srečanja, povezana s tekmovanji v ribarjenju, pa so le ena od aktivnosti ribiške družine, ki sicer največ skrbi namenja: - varovanju okolja. - čistoči ribnika in drugih vodotokov - varstvu vodnega življa, prioritetna naloga je varovanje, hranjenje in vzgajanje vodnega življa - sicer skrbi pododbor za osem ribnikov, pripravljajo čistilne akcije in sc redno ude- ležujejo vseslovenskih čistilnih akcij, v katerih so nabrali na »kubike« smeti. Kot zanimivost sem izvedela, da večina ribičev živi ali pa jc živela ob vodotokih in marsikdo od njih sc spomni, kako je svojo prvo ribo ulovil z rokami. Ob skrbi za vodotoke opozarjajo, da so tekoče vode zaradi regulacij izgubile veliko rib. tudi sicer se pogoji za ribe krčijo, sc pa pohvalijo, da imajo v ribniku raka jelševea in sladkovodni školjki, kar dokazuje, da je ribnik čist. Ob tem ugotavljajo, da je zakonodaja sprejeta, vendar ni sankcij, ni kazni, ki so predpisane za škodo, ki jo naredijo divji ribiči in drugi; ribiški čuvaji in ribiči bi morali dobiti več pooblastil. Lepo skrbijo tudi za svoj dom, v katerem imajo pravcato razstavo ribiških trofej. Dom pa jc mnogo' več kot le-to, saj je primeren prostor tudi za učenje otrok, ki radi pridejo v ta konce občine. Tekmovanja deklet v lovljenju rib se jc udeležilo blizu 35 žena. pa tudi drugih so-rodnic ribičev, med njimi je bila Asja Belovic najmlajša, gospe Pepca Perko in Mirni Štolfa pa sta bili med najstarejšimi. Popoldansko ribarjenje na Crnelskem bajerju, ki so ga združili tudi z družabnim srečanjem, jc vsem udeleženkam prineslo veliko veselja, pa tudi hudomušnih besed o njihovi ribiški sreči, ki je bila najbolj naklonjena Asji Belovic. saj je nalovila največ rib, druga je bila Slavica Belovic, tretja pa Lidija Kmetic. Prijetno s koristnim ali koristno s prijetnim, bi lahko rekli za vse naše pridne ribiče in ribičke, ki jim želimo, da bi tudi v prihodnje tako skrbeli za naše vode IZ ŽIVLJENJA IN DELA POLITIČNIH STRANK stran Srečanje LDS ob dnevu državnosti Ob dnevu državnosti je Liberalna demokracija Slovenije (LDS) v Ve-nišah v občini Nazarje pripravila tradicionalno srečanje svojih članov in simpatizerjcv. katerega se je udeležil tudi Hans Dietrich Genscher, nemški zunanji minister v času slovenskega osamosvajanja. Slavnostni govornik na srečanju, na katerem se je zbralo približno 1500 članov LDS, je bil premier in predsednik LDS Janez Drnovšek, ki je poudaril, da liberalni demokrati vseh deset let ustvarjajo novo državo - Slovenijo ter da je bila vojna za osamosvajanje naše države kratka, vendar pa je kljub temu dala jasno sporočilo nekdanji skupni državi Jugoslaviji in celemu svetu, da si Slovenci želimo suvereno in demokratično državo. LDS UBERALNA DEMOKRACUA SLCNENUE Po besedah predsednika LDS so liberalni demokrati veliko prispevali k razvoju mlade države in čutijo odgovornost zanjo in zato si bodo tudi prizadevali, da naša demokratična pot v Evropo postane nepovratna. Liberalni demokrati, kot vodilna politična sila v državi, se morajo zavedati svojega poslanstva, zato ni dovolj ozirati se v minulih deset let. ki so osnova za tisto, kar danes imamo, temveč morajo ljudem dati zgled, biti morajo verodostojni ter imeti pravi odnos do države in do ljudi. Prvi mož LDS, dr. Drnovšek, je še povedal, da je liberalna demokracija stranka prihodnosti, ki skuša graditi Evropo brez vojn in konfliktov, ki so zaznamovali tudi našo zgodovino. Povezali se bomo z Evropejci ter v njihovi družbi sku- voril tudi Hans Dietrich Genscher, ki jc poudaril slovenske dosežke v desetih letih po osamosvojitvi in izrazil veselje ob skorajšnji vključitvi Slovenije v Evropsko unijo. Kot je dejal, so bili pred desetimi leti redki listi, ki so verjeli v Slovenijo in njeno samostojno prihodnost. Po njegovih besedah smo Slovenci v minulem desetletju prehodili uspešno pot, kajti naša država s svojim zgledom danes lahko ostalim jugoslovanskim republikam nakaže pot v demokracijo. Pozdravne besede sla spregovorila tudi slovenski zunanji minister dr. Dimitrij Rupel in Ivan Purnat. Zupan občine Nazarje. Članice in člani, simpatizerke in simpatizerji LDS iz Domžal, Mengša in Moravč smo sc letos ob Dnevu državnosti na pot odpravili z avtobusom in v Vcni-šah, v lepem okolju Zadrcčke doline v občini Nazarje skupaj z vodstvom stranke, vodstvom domžalske LDS in županjo ter poslanko v Državnem zboru, Cveto Zalokar Oražem, šali našim otrokom zagotoviti mir, solidarnost in pozitivno povezovanje. Vse težave pa bo treba reševati na demokratičen način. »Evropa ne more biti nekaj umetelnega, ker ljudje to ne bodo sprejeli. Zato mora Evropa premagati demokratični deficit in zagotoviti transparent-nost,« jc prepričan Drnovšek. Udeležence srečanja jc nago- preživcli lep praznični dan. /a zabavo so poskrbeli Nuša Derenda in ansambel Pelra Ugrina, ponovno pa smo sc srečali stari znanci še iz prejšnjih dni in obujali spomine na preteklost in minljivost časa. Deset svobodnih let je za nami. cela prihodnost pa pred nami. TONE DRAGAR ZDRUŽENA LISTA socialnih demokratov Delovno predsedstvo programsko volilne konference Združene liste socialnih demokratov Domžale: Pavel Pevec, Peter Skufca in Stane Oražem Konferenca ZLSD Domžale Člani ZLSD Domžale so sc zbrali na redni letni konferenci. Uvodoma je podžupan g. Simon Mavsar udeležencem konference predstavil stanje gospodarstva v občini Domžale, nato pa so se člani ZLSD pogovarjali o strategiji razvoja Občine Domžale in predlagali nekaj zanimivih pobud. Po sprejetju poročila o delu v preteklem mandatnem obdobju, ki jc bilo ocenjeno ugodno, saj jc v tem času ponovno oživel Mladi forum, ki jc s svojo aktivnostjo lahko za vzgled vsem drugim. S tajnim glasovanjem je bil izvoljen 11-članski izvršilni odbor, za tajnika Peter Skufca in za predsednika ponovno Pavel Pevec. P. P. Delegati o kongresu ZLSD v Kopru V tej številki predstavljamo Žiga Ča-mernika, ostali bodo svoje poglede predstavili v naslednjih številkah Slamnika V javnosti je kongres ZLSD veljal za mirnega, hrez večjih pretresov. Kako vi gledate na te ocene? V bisvu to drZi, vsaj do neke mere Dejstvo je, da stranka nekih bistvenih programskih ter miselnih preskokov ni Storila, ludi razočaranje Mladega I onima glede umika resolucije o varnostni politiki nc bi smelo biti preveliko, saj |e potrebno vedeti, da je stališče ZLSD za vključitev v NATO pakt predvsem strateškega pomena napram drugim vladnim strankam in bi kakršnakoli sprememba na tem področju potencialno lahko vodila do izslopa iz vladajoče koalicije. Zaradi teh dejstev je stranka v »primežu« in jc nekako primorana delovali bolj pragmatično in nefleksibilno, kar je velika škoda. V tem trenutku vidim ohranjanje »statusa quo« pozitivno tudi za Mladi Forum, saj je kljub vsemu lelošnji kongres nekako nakazal, da smo prav mi glavna gonilna sila stranke. Kakšne so po vašem možnosti, da hi bil na naslednji konferenci ZLSD sprejet predlog Mirjana Trampuža o sestavi predsedstva, ki predvideva tudi strokovno zastopanost? O tem jc zelo težko govoriti. Po mojem mnenju bi 'moralo vsako resno vodstvo tak konstruktiven predlog vsaj resno preučiti. Trenutno pa mislim, da jc prevladujoči strah območnih organizacij ta, da nc bi bila politika vfha stranke preveč centralistična, ki bi usodo stranke krojila po svoji meri. Rešitev jc potrebno iskati v delegiranju pristojnosti vse do najnižjih nivojev odločanja in omogočiti slalen pretok informacij. Sc pravi, šlo naj bi za širjenje informacij v t. i. »bottom-un« povezavi oz. horizontalno, lo pa je ravno nasprotno od Ira-dicionalnih vertikalnih povezav od vrha navzdol. Kaj menite, da bi se zgodilo, če Mladi forum ne hi z glasovanja umaknil svoje resolucije o varnostni politiki? Bi kongres glasoval o vstopu v NATO? Kakšen hi hil izid? Če bi do glasovanja res prišlo, jc izid skoraj nemogoče napovedati. Možno jc tudi, da bi predsednik stranke Borut Pahor izid glasovanja vezal na zaupnico in na ta način izsilil to, kar se je v bistvu tako ali tako zgodilo - prizadevanje za vstop v evro-atlantske integracije. Če pa tega nc bi storil, in bi stranka spremenila svojo držo v odnosu do NATA, potem bi tudi skoraj zagotovo morala izstopiti iz vlade, ker bi jO k temu zavezovala ludi koalicijska pogodba. Resolucijo o partnerski demokraciji je predstavil dr. Igor Lukšič, ideolog stranke, ki je omenil, da so se procesi učenja v družbi obrnili; in sicer, da hi se morali starejši počasi začeti navajati na učenje od mlajših generacij? Kaj za vas to pomeni? To pa jc res tema, ki terja široko razpravo, Cc povzamem, bi rekel, da gre v sodobni družbi za odločilno obdobje, kar se tiče samih izobraževalnih procesov. Prav vse politične stranke imajo znanje in izobraževanje visoko na seznamu svojih prioritet ( i 111 prej pa bo tudi potrebno definirali, o kakšnem znanju pravzaprav govorimo. Circ namreč za učenje iz vsega, kar jc okrog nas. Tudi v svojem prispevku na kongresu, sem sc osredotočil na prepad med generacijama, kjer sem želel poudariti lo, da jc prav vsaka oseba primerna za to, da sc nekaj od nje naučiš. Vendar, ker nam zaenkrat te zadeve šc ni uspelo zadosti konkretizirati, ni prav nie čudno, Cc slarcjšc generacije omenjenih trendov« niti nc opazijo, kaj šele da bi razmišljale o njih - z izjemo posameznikov, seveda. Prav na temeljih teh. šc nekoliko nejasnih ugotovitev, pa bomo lahko začeli počasi graditi ludi dejansko enakopravnost med ljudmi. Vendar se moramo vsi skupaj zavedati, da gre za zelo dolgoročen proces. K. B. S prve seje novoizvoljenega Sveta SDS Socialdemokratska stranka gre enotno naprej, raste in se krepi Nedavno je v Brežicah potekala prva seja na kongresu izvoljenega SVETA SDS. Svet SDS je najvišji organ stranke v času med dvema kongresoma, član tega organa pa je tudi g. Roman Kurmanšek, predsednik OO SDS Domžale in domžalski podžupan. Na svetu SDS so med drugim potekale volitve novega vodstva tega organa ter volitve dveh podpredsednikov stranke. Za predsednika Sveta SDS je bil izvoljen g. Milan Zver, podpredsednika SDS pa sta poslala naš občan dr. Miha Brejc in g. Andrej Bru-e.in. Zfl glavnega tajnika stranke jc bil ponovno imenovan Dušan Strnad. Kljub temu, da se je v nekaterih medijih, ki so poročali o našem kongresu, pričelo na veliko govoriti in pisali o skrhanih odnosih in razdorih znotraj stranke, se je pokazalo, da to niti slučajno ne drži in da so ti mediji skušali javnosti stranko prikazati v napačni luči. SDS sc je, kljub negativnemu poročanju medijev, v času po kongresu kadrovsko izredno okrepila in še naprej pridobiva na članstvu. Da jc politika stranke in njenega vodstva, skupaj s predsednikom SDS, g. Janezom Janšo, pravilna, dokazujejo tudi rezultati nedavnega refe- renduma in volitev v ljubljanske četrtne skupnosti, saj tudi ic kažejo na velik napredek stranke v obdobju po kongresu. (ilede aktualnih političnih razmer sla bila na seji Sveta SDS SDS SocifilDemokrati Slovenijo sprejeta dva pomembnejša sklepa. Prvi se je nanašal na maloobmejni sporazum s Hrvaško, drugi, ki pa je malce povezan s prvim, pa na določanje meje med lema dvema državama, ki je. po mnenju Sveta SDS, trenutno najpomembnejše zunanjepolitično vprašanje V državi. Po končani seji Sveta SDS je potekal še družabni večer, na katerem so udeleženci v neformalni obliki izmenjavali mnenja in pričakovanja. JANEZ STIBRIC Socialdemokrati smo prepričani, da Evropska zveza zagotavlja Sloveniji pogoje za normalen razvoj Na našem zadnjem kongresu, na katerem smo imeli predstavniki domžalskega odbora SDS pomembno težo pri sprejemanju odločitev, je bilo govora tudi o včlanitvi Slovenije v Evropsko zvezo. Čeprav se zavedamo, da EZ ni idealna skupnost držav, pa jo v skladu s svojo programsko politiko presojamo kot skupnost, kije v iskanju odgovorov na dileme in izzive časa vselej našla najboljše odgovore. Dozorevanje ekonomskih povezav nujno vodi do oblikovanja skupnega pravnega in monetarnega prostora. Prav v tej smeri zdaj tečejo aktualna dogajanja I lici i v IZ. saj je skupni denar in skupna monetarna politika njihov najbolj Otipljiv rezultat. Politično povezovanje v I Z. je najpomembnejši preskusni kamen njenega združevanja, saj je utemeljen na postopnem prenosu politične moči na skupne ustanove. To pa jc predpogoj tudi za proces zbliževanja političnih vrednot in ideološke opredeljenosti vseh udeleženih. Tradicija demokracije, transparentnost delovanja državnih in vladnih institucij, spoštovanje človekovih pravic, skrb za manjšine in civilna družba so na Zahodu globoko zakoreninjeni ideali v razmišljanju ljudi in v njihovi politični kulturi. Tranzicijski procesi v Evropi morajo zato poleg ekonomskega prestrukturiranja prinesti tudi kulturno preobrazbo, Nova podoba Evrope vključuje tudi oblikovanje skupne varnostne politiki-. Do zorcvanjc politične Strukture I Z skupaj s poenotenjem političnih, ekonomskih in varnostnih funkcij - pomeni tudi večje sinergijske učinke pri reševanju problemov znotraj skupnosti in v njeni soseščini. Svet ne bo nikoli postal skupen dom človeštva, če ločnic, ki nasilno razmejujejo njegovo enotnost, ne bodo zamenjale vrednote sodelovanja in sobivanja. Tako bo postal dom vseli, ki že sedaj živijo znotraj LZ; in tistih, ki z velikim upanjem, napori in odrekanji postajamo del njenega prostora. Nenazadnje pa tudi tistih, ki jih redkokdaj omenjamo kol del združene Evrope, pa so tu in sc žc sedaj z veliko pozornostjo zgledujejo pO tem prostoru. 7. na kongresu sprejelo deklaracijo z. naslovom »Evropska zveza zagotavlja Sloveniji pogoje za normalen razvoj« Socialdemokrati želimo ponovno poudariti prioritetni pomen, ki ga namenjamo pospeševanju procesa včlanjevanja Slovenije v l /. Ce te priložnosti ne bo mo izrabili, nc bomo Slovenci nikoli več dobili priložnosti, da njenim oblikovalcem predstavimo nase poglede na evropsko preobrazbo in tako v skladu ž našimi nacional nimi in državnimi interesi dodamo svoj prispevek k boljši, varnejši in stabilnejši Evropi novega tisočletja. Menimo, da ima tudi slovenski narod zgodovinsko pravico prispevati svoj delež, k oblikovanu nove podobe Evrope. JANEZ STIBRIC Nadaljevanje prihodnjič Občinski odbor SLS+SKD o strategiji razvoja občine Domžale Občinski odbor SLS+SKD Slovenska ljudska stranka Domžale je na svoji seji obravnaval predlog strategije razvoja občine Domžale. Naša stranka podpira vsakršno delovanje v smeri oblikovanja jasnih vizij in srednje- ter dolgoročnih programov, ker zagotavljajo stalen in kvaliteten razvoj naše skupnosti. Hkrati pa ho realizacija načrtov in ciljev tudi neizprosno ogledalo, to vendarle pogrešamo, tako sedanjim kot prihodnjim občinskim oblastem. Naši predlogi in pripombe k predlogu strategije izhajajo iz načel programa krščansko-ljudske usmeritve, zato želimo poudariti še posebej tiste točke, za katere menimo, da so v predlogu strategije premalo izpostavljene, pa vendar izredno pomembne. Načeloma opažamo, da se vse premalo upošteva dejstvo, da občina Domžale ni le mesto samo z nekaj okolice, ampak jo sestavlja po površini kar znatno območje klasičnega podeželja - celo hribovitega, ki ima neenake (slabše) možnosti razvoja. V predlogu pogrešamo usmeritev k skladnemu raz- voju občine, ki je v takem primeru nujno potreben. Konkretno bi bilo za našo občino koristno oblikovanje in sprejem programa CRPOV (celostni razvoj podeželja in obnova vasi). Čeprav se je nekaj začetnih korakov v tej smeri žc naredilo, pa v strategiji ni omenjen nili z. besedico, kar štejemo za veliko pomankljivost. Prav tako opažamo, da je kmetijstvo omenjeno bolj ob robu, kot da se ga sramujemo. Povedati je potrebno, da ima občina Domžale relativno ugodne pogoje za kmetijstvo, posebej njen ravninski del. Na drugi si rani je potrebno ločeno obravnavati dve področji, v grobem okoli Sv. Trojice in okoli Rov, ki imata manj ugodne pogoje za intenzivnejše kmetijstvo, zato pa bi jih z žc omenjenim programom CRPOV preoblikovali in usmerili v turislično-kmetijske dejavnosti, kar bi imelo za posledico ohranjanje obdelane pokrajine, ter zagotavljanje preživetja za obstoječe kmetije, da nc omenjamo znatno izboljšanje tu-ristično-rekreacijske ponudbe naše občine, ki jc baje tako uboga. Kmetijstvo je lahko tudi v naši občini pomemben del gospodarstva, ("c (ko bo) začela delovali nujno potrebna javna tržnica, se bo zagotovo pokazalo, da domače kmetijstvo lahko zadosti dnevnim potrebam naše občine pri večini pridelkov, saj pridelovanje zelenjave praktično sploh še ni razvilo. Seveda pa bi bilo potrebno razumeti in z. občinsko politiko pokazati, da jc investiranje v kmetijsko infrastrukturo vendarle nekaj drugega, kol v primerih ostalih gospodarskih dejavnosti. V duhu skladnega razvoja občine je tudi izenačevanje področij v smislu skladne izgradnje in obnavljanja infrastrukture, ki je potrebna za podjetnis- SLS -iSKD Slovenska ljudska stranka ko dejavnost. V kolikšni meri bomo vsi deležni moderne infrastrukture za prenos podatkov, zvoka in slike? Ah je res dobro, tla vse le aktivnosti strpamo v obrtne cone in urbanizirana središča ali pa je morda modro podpirati tudi delo na domu OZ. samo za poslovanje (tudi v odrOčnejsih naseljih)? Skladen razvoj zahteva precejšnjo mero solidarnosti in ob bogatih načrtih na področju izgradnje infrastrukture za potrebe športa in kulture bi radi še posebej poudarili enakost možnosti za vse uporabnike - občane naše občine. Kaj nam pomaga vi hunska infrastruktura, če bo ukvarjanje s športom ali kulturo predrago za vse številne talente, ki txxlo morda ostali prepuščeni ulicam? Pričakujemo jasno stališče, da je investiranje v šport namenjeno kvalitetnejšemu, dostopnejšemu in množičnejšemu izvajanju športnih programov, nc pa samo »bleščečim« vrhunskim tekmovanjem. Žalosten primer napačnosti takšne miselnosti jc »graščina" v domžalskem športnem parku. Na področju varovanja okolja pogrešamo načelno usmeritev naše občine k čim manjši obremenitvi okolja, ne le ljudi. Naj ne bo znak nase okolj-ske ozaveščenosti čedalje hitrejše in učinkovitejše predelovanje odplak in odpadkov ter čedalje dražji lillri temveč skrb, da bo naslajanje le-leli že v osnovi manjše: podpora izrabi obnovljivih virov energije, izobraževanje občanov, podpora sona-ravnemu kmetovanju ... Verjamemo, da bo z upoštevanjem naših pogledov raZVOJ občine Domžale se uspešnejši m predvsem ljudem prijaznejši. ROK RAVNIKAR stran IZ NAŠIH ORGANIZACIJ IN DRUŠTE Seminar za turistična društva na Brdu pri Kranju Turizem postaja posvoji vsebini najpomembnejša gospodarska panoga in povezuje številne gospodarske dejavnosti, pospešuje regionalni razvoj, ekonomsko valorizira naravne, kulturne, zgodovinske in druge znamenitosti, zato je spodbujanje turizma s sirani države smiselno. Predsednik Rotarv cluba Domžale 2000/2001 mag. Peter Pengal s predsednikom Rotar cluba Potro Gruaro (Italija). Rotary club Domžale Začetek uspešnega mednarodnega sodelovanja 16. julija 2001 jc bila v Italiji podpisana listina o pobratenju Ro-litrv cluba Domžale ter itlai janskc-ga Rotary cluba Porto Gruaro, dvema kluboma iz svetovne družine rotary klubov. Domžalski rota-ryanci so bili v tem starem znamenitem italijanskem mestu zelo prijetno sprejeli. Gostitelji so jim pokazali vse kulturne in naravne znamenitosti, hkrati pa je bila v tem mestu izredno odmevna tudi razstava umetniških slik ter kiparskih del slovenskih umetnikov. ki jo je pripravil član domžalskega rotarv kluba g. Vinko Zelcznik. Pobratena kluba sta se odločila, da bodo srečanja postala tradicionalna, sodelovanje pa bodo utrjevali tudi s skupnimi humanitarnimi akcijami kot tudi vsakoletnimi predstavitvami umetniških del izmenično enkrat v Sloveniji, drugič v Italiji. V Rotarv clubu DomZale pa jc 5. julija 2(X)I v skladu s programom dosedanjega predsednika mag. Petra Pcngala zamenjal g. Janko Vclkavrh. Srečanje vojnih invalidov Slovenije v Celju Zveza društev vojnih invalidov Slovenije je sredi junija organizirala srečanje vseh invalidov v Celju. Srečanja so se udeležili tudi člani Društva invalidov Domžale z ožjimi •'nižinskimi člani, vo-di,a pa sla jih predsed-n,'k društva Jože Brodar i«r tajnica DVI -pododbora Kamnik Ivanka Jev.šnik. Med njimi so bili člani iz vseh pododborov, upravnega in nadzornega odbora, najstarejša članica je bila 88-letna Pavla Dolinar iz Skupinska fotografija pred gostilno Vi-dergar v Kandršah, na kateri so štirje predsedniki raznih društev s harmoni-Domžal, najmlajša pa karjem Stanetom Krečo iz Domžal. enajstletna Petra Pe- perko, katere oče je bil žrtev vojne za Slovenijo, ki je oh tej priložnosti prejela tudi simbolično denarno darilo. Srečanja se je v ('cljti udeležilo prek [600 članov, ki jih je po zdravil predsednik ZDVIŠ Ivan fivk. Poudaril je, da bi morali PCl let po uveljavitvi zakona o invalidih znova oceniti nekatere neživljenjske rešitve in podzakonske predpise, hkrati pa je opozoril tudi na nekatere druge prob- leme vseh, ki se združujejo v Zvezi društev vojnih invalidov Slovenije, in bil zalo deležen burnega aplavza. Za vse prisotne jc bil pripravljen in izveden bogat kulturni program. pripravili pa so tudi prijetno družabno srečanje, s ka-terega smo sc pozno popoldne pO kratkem postanku pri gostilni Vidergar v Kandršah vrnili domov. Tekst in foto JOŽE NOVAK Turistična zveza Slovenije jc 20. junija organizirala seminar o nadaljnjem razvoju turistične društvene organizacije. Udeležila ga sc kot predsednica TD Jarše Rodica, Katja Jerajna. kot študentka šole za turizem ter članica TD Turnšc-Cašcnik. Predsednik T/, g. Marjan Rozie. je v otvoritvenem govoru poudaril, da je ta seminar samo povzetek vsega, kar smo sc predsedniki posameznih društev dogovarjali na predhodnih posvetih in podal kratek povzetek. Seminar je namenjen izmenjavam bogatih izkušenj posameznih društev, kako bi čim bolje predstavljali našo lepo deželo. Gonilna sila le organizacije so ljudje, ki sc prostovoljno, ljubiteljsko in strokovno združujejo ter delujejo v javnem interesu, I/ bo nudila drušl-vom strokovno pomoč pri nastajanju in uresničevanju programov dela. pripravi projektov in razpisov, preko seminarjev, posvetovanj, delavnic, predavanj z izmenjavo izkušenj, predvsem pa je potrebno v društva povabili nove, mlade sodelavec in tudi osebe, zaposlene v turističnih dejavnostih, da bi s skupnimi aktivnostmi zagotavljali učinkovito turistično delovanje v kraju. g. I-Vri Horvat, ki v državnem zboru pokriva področje turizma. Je pre- pričan, da jc pomen civilne družbe v tej dejavnosti izjemno pomemben za razvoj turistične dejavnosti in je nepogrešljiva v turizmu. Vpliva na ravnanje parlamenta, predvsem pa ima zelo velik pomen na članstvo v evropski uniji, saj brez društev in zanesenjakov marsikje turizma nc bi bilo. Podpira naše pobude in usmeritve ter večino pričakovanj, ki jih pričakujemo do države Dr. Rado Bohinc, minister za notranje zadeve, je podprl ugotovitve, da je pomen civilne družbe zelo velik, saj. lahko obogati in izboljša kakovost delovanja društev. 15.864 društev jc bilo registriranih koncem leta 2000. kar kaže na veliko aktivnost, saj imamo eno registrirano društvo na 130 prebivalcev. V svojem govoru jc podal temeljne pogoje za delo turističnih društev. Zakonodajo, pogoje za prireditev in javne shode, opravljanje gospodarske dejavnosti, uresničevanje javnega interesa itd. Seznanil nas je z uveljavljanjem zakona o društvih, na uresničitev njegovih ciljev, pogoje finančnega poslovanja v zvezi z lastnino društev in pridobitno dejavnost ter omejevanje društev pri opravljanju nepridobitnih dejavnosti Ga. Radičeva, podsekretarka za turizem jc poročala o financiranju dru- štev in poudarila, da javni razpis še ni bil objavljen. Na razpis se lahko prijavijo občine. LTO in zveze ter druga društva. Ker je na razpolago 150 mio Sit za vsa društva, bodo financirali le najbolj kvalitetne projekte, ki jih bodo predhodno ovrednotili. Spodbujati jc potrebno celoletno turistično destinacijo in ne posameznih prireditev društva ter povezati javni in privatni sektor. Status javnega interesa, ki naj bi ga v bodoče dobila TD že ob registraciji, bo pogoj, da lahko društvo dobi ta denar za financiranje prireditev. V razpravi je bila vroča tema pridobitna dejavnost, ki lahko predstavlja le del večinske dejavnosti, sicer bi prišlo do nelojalne konkurence. Na prireditvah bi se morali povezati z gostinci, da oni prevzamejo gostinske usluge, nam pa od tega izkupička namenijo nekaj sredstev. Pomembno jc organiziranje tudi tistih prireditev, ki niso finanCno donosne, so pa za tu- (foto Srečko Šojn) riste zelo pomembne, ter TIC (Turistično informativnem centru). Vsi udeleženci smo se razdelili po skupinah (za opravljanje pridobitne dejavnosti, za delo z mladino in oza-veščanje prebivalstva, za organiziranje prireditev, za razvoj turizma v krajevnem okolju in za urejanje okolja). Po plenarnem zasedanju vseh udeležencev seminarja so predstavniki petih skupin predstavili ugotovitve, predloge, pobude, kritike in sprejem zaključkov o važnejših aktualnih vprašanjih in delovanju turističnih društev in zvez. Naklonjenost domačinov do turistov v turističnih krajih ho pomembnejša kot kdaj koli doslej. Če se turisti ne bodo počutili zaželene, jih preprosto ne bo vcC. odgnali pa bodo tudi tiste, ki bi nemara le prišli, kajti slab glas zaobjame veliko razsežnost in prav na tem področju bo vloga turističnih društev nepogrešljiva. NEVENKA NAROBE Zaključni izlet Univerze življenjsko obdobje Lipa Ob koncu študijskega leta smo se slušatelji Univerze za tretje življenjsko obdobje, »Lipa« Domžale, podali na zaključni izlet. Tokrat so nas zvabile lepote na zahodu Slovenije - Goriška Brda in njihove pomladne dobrote - češnje. Najprej smo se ustavili v Novi Gorici, oziroma na Kostanjevici. Obiskali smo samostansko cerkev in grobnico, kjer so pokopani -Burbonj - zadnji potomci francoske kraljevske rodbine. V bogati samostanski knjižnici smo si ogledali stare prvotiske, med katerimi je najpomembnejša slovnica Adama Bohoriča iz I. 1584, z njegovim posvetilom. Pol nas je potem vodila na 6X1 m visoko Sveto goro. Vreme je bilo lepo, zato smo lahko uživali v čudovitem razgledu. Od morja in Dolomitov do zasneženih Alp in modro-zclene Soče s 85 m dolgim kamnitim lokom mogočnega Solkanskega mostu. Nekaj kilometrov Osimske ceste nas je pripeljalo do gradu Dobrava. Poznoienesančni grad iz 16. stol. je lepo obnovljen in premore mnoge znamenite eksponate. Ogleda jc vredna tudi stalna zbirka svetovno znanega slikarja in grafika Zorana Mušiča. Ko smo v hladni kleti poizkusili še tekoče dobrote Bricev, smo se napotili v prijetno restavracijo, da nadomestimo izgubljene kalorije. Po izdatnem kosilu je predsednica ga. Metka Zupanck spregovorila o bogati dejavnosti društva v minulem šolskem letu in o načrtih za vnaprej. Nismo ostali samo za tretje Domžale niče za lep in pravilen govor. Nastop članic Literarne delavnice z recitacijami svojih del je prireditvi ob zaključku šolskega leta dal poseben kulturnih utrip, ki ga je podkrepila pesem pevskega zbora naše Lipe in prekrasni solo nastop pevke ga. Silve Kosec. Za konec smo prihranili tisto najslajše, obisk briške vasi s posku-šino češenj, domačega vina in briške čorbe. Otovorjeni s sladkimi rdečimi sadovi, polni lepih vtisov in prijetno utrujeni smo se vkrcali na avtobus. Pot domov nam je ob prijetnih pesmih, šalah in prijateljskem klepetu hitro minila. Ja, tako se godi nam v »Lipi«. Znamo si obogatiti svoj prosti čas. Uživamo, ko si v družbi prijateljev in dobrih predavateljev obnavljamo znanje in pridobivamo novo. Veliko novega še načrtujemo in leta, ki so povezana z datumom rojstva, nam ne morejo blizu. V novem šolskem letu se , nam pridružite Se vi. Izgubiti nimate kaj, zagotovo pa boste pridobili nove prijatelje, prijetno družbo, izvedeli boste veliko novega in vse bo povezano s prijetnimi srečanji in ogledi. METKA ZUPANEK ANICA GLADEK pri besedah. Člani studijskih skupin so prijetno in zabavno prikazali način dela v skupinah in pridobljeno znanje. Program so spremljale pesmi slušateljev italijanščine, nemščine in angleščine, v jezikih, ki se jih učijo. Nekaj več pozornosti smo namenili oblikam, s katerimi smo letos pričeli na novo. Močan aplavz je požel recital ljube ženskih pesmi francoskega pesnika Jncpicsa Prcvcrta, ki so ga pripravile slušatcljice Delav- Ob koncu šolskega leta Na koncu šolskega leta se običajno vsako leto opravi tudi podelitev priznanj najboljšim učencem. Tako je bilo tudi letos. Na O.Š.Janko Kersnik Brdo ter podružničnih šolah v Kiašnji in Blagovici so učenci prejeli zaslužene knjižne nagrade za dosežen uspeh na prireditvi, ki so jo organizira- li v počastitev dneva državnosti v Krašnji. Tokrat pa so se spomnili tudi tistih učencev glasbene šole DomZale, oddelka na Brdu, ki so dosegli odličen uspeh in tudi njim podelili knjižne nagrade za minulo delo in v spodbudo za naprej. DJD Seminar predsednikov sindikatov in svetov delavcev Zdravje pri delu 28. julija poteče dveletni rok, do katerega mora na podlagi Zakona o varnosti in zdravju pri delu imeti vsak delodajalec tzjavo o varnosti z oceno tveganja. Skratka, po tem roku bo pri vseh delodajalcih začel veljati nov sistem vamosli in zdravja pri delu. Namen le-tcga ni samo preprečevati poškodbe pri delu, ampak šc vse bolj pogoste zdravstvene okvare ter zagotoviti delovno zmožnost dc-■VCU polno delovno dobo. Varnost postaja vedno bolj pomembna tjidi zaradi pndiiljscvanji delovne dobe in starostne "u'jc za upokojitev, Posebno skrh za zaposlenega pa pulpi P° 27. juliju bodo morali delodajalci skladbo z zakonom zagotoviti delavcem varno aelo v zdravem okolju. Janko Gorjanc, var-n°stni inženir, je delavskim predstavnikom *e|o nazorno predstavil ureditev novega ^•sterna varstva in zdravja pri delu. Zveza Svobodnih Sindikatov W Slovenije rajo v zadnjem času predvsem ekonomske potrebe: zmanjševati stroške dela in s tem zagotoviti konkurenčnost. Pa 11 tel i kazenske in odškodninske odgovornosti postajajo vse težje. Brez dvoma je dovolj motivov za večjo skrb za varnost in zdravje pri delu, tako na strani delodajalcev in delojemalcev. V območni organizaciji ZSSS Domžale so sc žc pred dobrim letom začeli temeljito seznanjati z vsebino novega zakona o varnosti in zdravju pri delu. Ker jc bil rok za uveljavitev zakona še precej oddaljen, smo sc takrat posvečali picd-vsem teoretičnim izhodiščem. Tokratni seminar pa jc bil namenjen predvsem praktičnim izhodiščem ter oceni, koliko je narejenega v podjetjih en mesec pred potekom zakonskega roka, v katerem morajo delodajalci zagotoviti nov sistem var-nosli in zdravja pri delu. Vedno bolj nas v sindikatih muči problem, da bosta v mnogih podjetjih varnost in zdravje pri delti boljša le na papirju, v resnici pa sc delovne razmere ne bodo izboljšale. Upamo, da bosta v teh podjetjih in organizacijah sindikat in svet delavcev čimprej ugotovila, da jih čaka veliko dela in Irda borba z delodajalci za boljše delovne pogoje. Seminar, ki jc bil organiziran prejšnji mesce, jc funkcionarje sindikatov iu svetov delavcev seznanil z novo ureditvijo sistema varstva in zdravja pri delu iz naslednjih vidikov: - s pomenom izjave o varnosti ter ocene tveganja - kaj je vloga pooblaščenega zdravnika medicine dela - s pomenom in vsebino preventivnih in periodičnih zdravstvenih pregledov - z vlogo sindikata in svela delavcev v novem sistemu varstva in zdravja pri delu. Seminarje vodil priznani Strokovnjak Janko Gorjanc iz Save Ti res. Dobro je vedeti Letni dopust in regres • Pravico do izrabe celotnega letnega dopusta v skladu s 57. Členom Zakona o delovnih razmerjih pridobi delavce, ki mu preteče čas nepretrganega dela, ki ne sme biti daljši od šestih mesecev. Če pa delavec v koledarskem lelu lega pogoja ne izpolni, mu gre le pravica do letnega dopusta v sorazmerju s Časom, prebitem na delu. • Pravica do regresa za letni dopust je glede na določbo 51. Člena SploSne kolektivne pogodbe za gospodarske dejavnosti vezana na pravico do izrabe letnega dopusta, ne pa na lo, ali je delavec ludi dejansko izrabil dopust ali ne. • Regres za letni dopust pripada delavcu enkrat na leto. Izplača se lahko v dveh delih. Praviloma se izplaCa do konca julija tekočega leta pri nekaterih delodajalcih pa najkasneje do konca novembra tekočega leta. • Visina regresa je določena v Aneksu k dogovoru o politiki pač za obdobje 1999-2001 in za leto 2001 znaša najmanj 117.298 tolarjev bruto oziroma največ 70% povprečne mesečne plače na podlagi zaposlenega v RS Iza mesec junij 2001 znaša najvišji možni regres 144.824 tolarjev bruto). • Regres za letni dopust v času Čakanja na delo Delavci, ki so kol presežni delavci doma na čakanju na delo, imajo v tem času Sc vedno status delavca in iz tega naslova tudi večino pravic, ki gredo zaposlenim, fna od leh pravic jc tudi pravica do letnega dopusta ter z njo povezana pravica do regresa. Stališče, da ima pravico do letnega dopusta in do regresa za letni dopust tudi delavec, ki je na čakanju na delo, je zavzelo tudi pristojno sodišče Kdaj in kolikšna jubilejna nagrada • Po 51. flenu Splošne kolektivne pogodbe za gospodarske dejavnosti pripade delavcu jubilejna nugrada: ■ za 10 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu v visini ene izhodiščne plače I. tarifnega razreda (60.518 SIT) - za 20 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu v visini ene in pol izhodiščne plače I. tarifnega razreda (90.777 SIT) - za 30 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu v visini dveh izhodiščnih plač I. tarifnega razreda (121.0.16 SIT). Izplačevalec nagrade jc zadnji delodajalec. Jubilejna nagrada se izplača najpozneje v enem mesecu po izpolnitvi pogoja za pridobitev jubilejne nagrade. Solidarnostna pomoč V SploSni kolektivni pogodbi za gospodarske dejavnosti je določena solidarnostna pomoč v primeru smrti delavca ali njegovega družinskega člana, ki ga je delavec vzdrževal. Delavcu oz. njegovi družini pripada solidarnostna pomoč v visini 60 odstotkov povprečne (bruto) plače v RS za minule tri mesece. V primeru smrti ožjega družinskega člana pa 30 odstotkov enakega povprečja. Kolektivne pogodbe in podjetniške kolektivne pogodbe oz. splošni akti delodajalcev pa vsebujejo tudi druge primere, v katerih so delavci upravičeni do solidarnostnih pomoči (npr.: ob nastanku leZje invalidnosti, zaradi nezgode pri delu, več kol tri mesece neprekinjene odsotnosti z dela zaradi bolezni, elementarne nesreče ali požara) in pogoje, ki morajo biti za te solidarnostne pomoči izpolnjeni. 0 leh primerih in pogojih lahko podrobnejše informacije dobile pri predsedniku sindikata v svojem podjetju ali na sedežu območne organizacije ZSSS Domžale. Predlog za izplačilo solidarnostne pomoči lahko delodajalcu poda delava ali v njegovem - imenu sindikat. Solidarnostna pomoč po SKP-gd - ob smrti delavca 123.700 tolarjev, - ob smrti v ožji družini 6I.H50 tolarjev. Pravna pomoč Spremembe zakonov, preoblikovanje in propadanje podjetij, ukinjanje raznih služb, postavljajo danes delavca v nazavidljiv položaj. Kot njegov zaščitnik nastopa sindikat, v končni fazi tudi kot organizator pravne pomoči. Le-to organizira tudi območna organizacija ZSSS DomZale. Brezplačno pravno pomoč dobi vsak član sindikata, ki je zaposlen pri delodajalcu na domžalskem območju. Po sindikalnem pravilniku o organizaciji pravne pomoči Ic-ta vključuje naslednja opravila: dajanje informacij m pravnih nasvetov, sestavljanje vlog v postopkih pred organi upravljanja v podjetju, zavodu in sodišču, zastopanje in zagovor pred organi upravljanja v podjetju in zavodu, sodišču in drugimi institucijami v postopkih zaradii varstva pravic delavcev. Podrobnejše informacije o pravni pomoči in drugih pravicah in ugodnostih, ki vam jih zagotavljajo svobodni sindikati, lahko dobile na sedežu območne organizacije ZSSS DomZale. Ljubljanska 70/f vsak dan od 8. do 15. ure. JUSTI ARNUŠ OD TU IN TAM PO NAŠI OBČINI stran ■ \M Ena od štipendisti* v prijetnem pogovoru z novinarjem Boštjanom. v Štipendijski sklad Trajna oblika pomoči študentom Lansko leto. natančneje septembra 2000, smo v časopisu Delo. na vseh ljubljanskih fakultetah in Študentskem servisu Domžale in Kamnik lahko prebrali razpis za dodelitev štipendij in študijskih pomoči za študijsko leto 2000/2001. Tako se je začelo delovanje novoustanovljenega štipendijskega sklada, kije nastal na pobudo Študentskega servisa in študentskih klubov Domžale in Kamnik. Štipendijski sklad ni nastal čez noč. porajal se je že nekaj let in je sad skupnega uspešnega sodelovanja servisa in klubov študentov na območju Domžal, Kamnika, Sevnice, Litije in Zagorja. Stipendije so namenjene nadarjenim študentom, za podiplomski študij, pa tudi za socialno ogrožene študente, namen štipendijskega sklada pa je postati trajna oblika pomoči študentom. Mladi ugotavljajo, da je že prvi razpis doživel zelo širok odziv študentov, za različne štipendije jc namreč kandidiralo kar 637 prijavljenih, od tega 435 za nadarjene in uspešne študente. 55 študentov bi želelo pomoč za podiplomski študij, na razpis se jc prijavilo 51 socialno ogroženih študentov, za študijske pomoči za dodatno izobraževanje doma ali v tujini se je prijavilo 71 kandidatov, za študijske pomoči za socialno ogrožene študente pa so pre- Tudi slovenski narod je družina. Slovenci v zdomstvu in zamejstvu to dobro čutijo. Zavedajo se. kje je mati in da so njeni otroci. Tudi mi, ki živimo v raju pod Triglavom, se kopamo v istem slovenskem delu Jadranskega morja, hodimo v naše planine, sc zdravimo v istih zdraviliščih in toplicah, imamo isti jezik, isto kulturo, zgodovinske in gospodarske temelje imamo skupne, vsi Slovenci smo narodovo telo. Vsak posameznik je nezamenljiv in enkraten ud 17. junija 2001 smo na poseben način praktično doživeli to. kar teoretično dobro vemo: tudi krajani, žup-Ijani, državljani občine smo družina. Prav slogan Kna družina smo nas je na to spominjal pred župnijsko cerkvijo na Goričici. ko smo imeli slovesno procesijo v Čast Sv. Rcšnjcmu Telesu in Krvi in popoldne na parkirnem prostoru trgovine Kovinar, kjer se je odvijal tradicionalni Župnijski dan. Odbor za pripravo Župnijskega dne nas je prijetno presenetil. Napoved viharne vremenske fronte, ki se nam je ob koncu tedna bližala, jc razvrednotil velikanski šotor, ki so ga organizatorji dali postaviti na prizorišču, in oder. ki so ga posodili iz župnije Dol. Logatec. Urški sta ga izvirno in domiselno aranžirali, dr. Srečko je z ekipo pripravil bogat srečelov. gospod Dušan jc s svojimi zagotovil potrebe po hrani, pijači in sladoledu. Janez je skrbel za logistiko, pihalna godba je ustvarila razpoloženje za pogumen začetek, duhovni šopek nas je uvedel v celoten program, ki ga jc z žarom in dušo povezovala gospa Bla-ženka. Nad vsem je skrbno in ljubeče bedel g. Metod. Posamezni sklopi, otroški, mladinski in odrasli, so bili tako bogati in vsebinsko polni, da ansambel Trio Tri skoraj ni prišel do prave veljave. Vsaj v prvem, zgodnjcpopoldanskcm delu ne. Vrstile so se predstavitve pastoralnih, dejavnih skupin, ki živijo v župniji Domžale. Iz poročanja in predstavitev smo spoznali, kako velike možnosti ima ta družina Marije vnebovz.c- jcli 25 vlog. Za Studijsko leto 2000/2001 jc bilo podeljenih 16 celoletnih štipendij za dodiplomski študij ter 4 za podiplomski študij, 1 celoletna štipendija za socialno ogrožene študente ter do sedaj 14 enkratnih študijskih pomoči za dodatno izobraževanje ter za socialno ogrožene študente. Študente, prejemnike teh štipendij, je Štipendijski sklad predstavil v ličnem ALMANAHU, hkrati pa vse, ki jih tovrstna dejavnost zanima, povabil na prvo predsta- tc v Domžalah za vključevanje svojih l'aranov: ŽPS. skavti, mladinske skupine, biblični krožek, samski in ovdoveli, pevski zbori, Karitas. gospodarski svet, katehumeni, molitvene skupine, »old« skavti in drugi. Srečke so pošle že okrog 19. ure. Štiri večje nagrade smo izžrebali. Ob-darovanci so bili zelo zadovoljni. Pravzaprav so bili srečni vsi udeleženci, kajti vsak jc s seboj domov odnesel kakšen praktičen »spomin« na Župnijski dan. ker so vse srečke zadele. Udeleženci so vedeli, da bo izkupiček namenjen postavitvi Župnijskega doma vitev prejemnikov štipendij. V Kulturnem domu Franca Bcrnika so na zanimiv način predstavili inserte iz. dela in življenja štipendistov, v zanimivem in sodobnem programu so s fotografijami predstavili vse »mlade iskrice« in njihovo iskrenje ob študiju ter prostem času, saj smo jih lahko spoznavali prek plesnih in glasbenih točk, šc največ pa smo o njih izvedeli v prijetnih razgovorih z. moderatorjem Boštjanom. Tako ALMANAH kot tudi same predstavitve štipendistov dokazujejo, da nc slovijo le po odličnem učnem uspehu, temveč tudi po svoji angažiranosti, ki jo izražajo na samosvoj, izviren, mladostniški način, ki ga izražajo tudi v svojih predstavitvah, iz katerih sem prepisala nekaj njihovih misli oz. zamisli: Ana Gruden-Andrejak, magistrski študij na Naravoslovnotehniš-ki fakulteti: Vsem mojim projektom je lastna izrazila problemska naravnanost in tudi vizionarska provokativnost. Meta Grgurevič, Akademija lepih umetnosti Benetke: V srednji šoli sem najbolj uživala pri predmetih, kot so industrijsko oblikovanje, ker sem vedno čutila potrebo po izumljanju novih predmetov. Peter Jurgec,^ filozofska fakulteta: Morda jc važno edino to, da sem našel nekaj, kar mc res zanima in s čimer sc bom lahko ukvarjal v svojem življenju, takorc-koč do smrti, Tina Kač, podiplomski študij: Predvsem z delom v praksi sem spoznala, da je potrebno obzorja neprestano širiti. Štipendijski sklad jc prvi tovrstni sklad v Sloveniji in sodi, glede na obseg razpoložljivih sredstev, med največje nedržavne štipenditorje v Sloveniji. Štipendijski sklad je po mnenju Toma Pavlica ena od novih rešitev, kako v prihodnje povezati izobraževanje s potrebami gospodarstva in nadaljuje: »Naši štipendisti so bodoči perspektivni kadri, ki že v času študija pridobivajo dragocene delovne izkušnje, štipendijski sklad pa jc tudi dokaz, da mladi resnično delujemo za mlade« Svečane prireditve se je udeležil tudi g Dominik Čemjak, direktor Urada za mlade RS. V. v. za ostarele. O tem so v programu dobili tudi izčrpne informacije, kakšno je stanje in kakšne so v tem oziru potrebe v Sloveniji in v Upravni enoti Domžale. Veliko udeležencev Župnijskega dne je prišlo tudi od drugod. Med povabljenimi župani - teh smo povabili šest - se je eden opravičil, g. Tomaž nam je prisluhnil in nas obiskal. Naš delež, delež Župnije Domžale, kraju in krajanom ni majhen. Poleg pedagoškega, socialnega, kulturnega, duhovnega prispevka oblikujemo šc gospodarski razvoj. Prepričani smo, da bi bil kraj brez nas bolj siromašen in brez cilja. To smo začutili tudi na Župnijskem dnevu. Ko analiziramo potek letošnjega praznovanja, že razmišljamo in načrtujemo, da sc leta 2002 na ta način ponovno srečamo. Vabimo tudi Vas, ki letos niste mogli priti. Ne pozabimo: Ena družina smo. Prihodnost imajo le tisti, ki so to družino pripravljeni gradili. TONE KOMPARE »Začasni Mladinski klub Domžale« V četrtek, 28. junija, smo v Likovnem razstavišču Domžale v okviru praznovanja pete obletnice delovanja (intra za mlade Domžale inciatnrji Domžalskega Mladinskega Kluba postavil začasni improvizirani mladinski Muh. Obiskovalcem je bilo na voljo kar nekaj zanimivih ustvarjalnih delavnic, kn so sc odvijale skozi ves dan. Kipar Žiga Vojska jc vodil kiparsko delavnico, kjer so nedebudni mladi kiparji in kiparke lahko po mili volji oblikovali, gnetli in modelirali iz gline. Naslalo jc kar nekaj izdelkov, ki so pripravljeni za peko. Naslednja jc bila računalniška delavnica, kjer je mnogoslransko uporabo nepogrešljivega računalniku prikazoval [tonil Ampak uslavimo sc malo po Poolpar-tyju. Zdaj žc tradicionalna zabava, saj jc bila prirejena Zc tretjič po vrsti, sc jc tudi letos (čeprav jc bila lani iz. gradbenih razlogov prestavljena na košarkaško igrišče poleg bazena) odvijala na najbolj primernem mestu - glede na svoje ime, to jc na domžalskem bazenu. Tja spada. In da celotna stvar nc izpade samo zabavna, jc bilo poskrbljeno tudi za športno udejstvova-njc. Kateri del obeh strani, sc pravi zabavne in športne, jc bil bolj obiskan, si predstavljajte sami. In kljub temu sta obe strani krasno uspeli. Športni del je bil pretežno postavljen v popoldanske ure, zajemal pa jc si n .-i Kili. Wallcyball in bazenske aktivnosti. Sc pravi košarka, odbojka na mivki, kar seveda nc sme uiti Studentovi prireditvi, in pa igre brez. meja, ki so sc odvijale v neposredni bližini bazena ali šc bolje, v njem. Sodelujoči so sc morali boriti za čim boljši čas plavanja prek bazena z nahrbtnikom in v njem steklenico vode v slalomu ali kol baletka Medlem so se končala tudi tekmovanja v košarki in odbojki, podelili so sc pokali in nagrade in nato jc športni del dogajanja prešel v zabavnega (tudi športni del jc bil zelo zabaven, da nc bo pomote!). K lemu so pripomog- Glasbeni utrinek Dolenc. Ogledali smo si lahko, kako naslaja glasba s pomočjo računalnika, kako sc z. njim igramo, kako ga lahko uporabljamo pri učenju in Sc in šc. Jure Dimcc jc imel delavnico, kjer smo sc učili osnov igranja na zanimiv aboridž.inski inštrument did-geridoo ter spoznavali kenguruje in koale. Studeni Akademije za likovno Umetnost V ljubi Jani, Luka lekovšek. jc z. nami delil svoje znanje o risanju, slikarstvu, harvah in kompozicijah ... V svet bolj ali manj ročk glasbe pa so nas popeljali I rije glas- ić energične Članice skupine Tacrobika Demo Tcam, ki so nam prikazale kombinacijo borilnih veščin in aerobike Nato pa sc jc vse, kar sc tiče športa, končalo. Nadaljevalo pa sc jc zadevanje in to dolgo v noC v vseh mogočih kombinacijah sodelujočih, ves Cas pa jc bila rdeča nit glasba. Žc popoldne nas jc zabaval DJ Jani, potem zvečer pa ... taraarara ... Skat, ki nas s skorajda spoštljivo zvestobo spremlja na vseh večjih zabavah, in Siddharta. zaradi katere jc bilo mimogrede na študentski in dijaški zabavi opaziti tudi nekaj osnovnošolcev, nekatere celo v spremstvu ustrežljivih in pripravljenih na žrtve staršev. Glasbenemu izboru bi sc lahko reklo /.lati prah Poolpartvja. Zvezdice letošnjega l'oolpartyja so bile tudi nagrade, ki smo jih dobili za nakup vstopnice. Nagrada je bil praktična, iz. Cesar sledi, da sc jc na kamniško-domžalskcm koncu drastično povečalo število klobučkov predvsem lakih z izvezenim logotipom Študentskega ser visa. ki jc mimogrede tudi glavni knvis za Poolparty, kar smo pozabili poudarili žc na samem zaCelku lega sestavka. No in da nas nc odnese predaleč s spomini na Poolpartv (pa šc na radiu ravno Siddharta igra), omenimo Sc stvari, ki sc heniki: Boštjan Žagar, Borut Dolenc in Jure Dimcc v njihovi hrupni glasbeni delavnici. Se največ zanimanja jc požel namizni nogomet in mali namizni nogometni tumh MKD. Napovedana okrogla miza o tem. kaj mladi v Domžalah pogrešamo in potrebujemo, pa je bila na žalost, zaradi višje sile. odpovedana: sc opravičujemo. Pred razstaviščem, na dvorišču najveličastnejše blagovnice v Domžalah smo zbirali podpise v podpora mladinskemu klubu v Domžalah. Vsem podpisnikom se iz. srca zahvaljujemo za zaupanje in podpis. Na tem mestu bi sc radi zahvalili šc študentskemu klubu, ki nam je prijazno po-sixlil namizni nogomet, ler Ceni ni za mlade za povabilo k sodelovanju in vso nesebično pomoč. Hvala! Namen naše prireditve jc hil pokazali vesoljnim Domžalam, kako si predstavljamo delovanje MK. Kdor jc vstopil v Začasni Mladinski klub Domžale, jc imel kaj videti. Galerija je hila polna mladih in malo manj mladih, ki so sc učili, pridobivali nove izkušnje, ustvarjali in sc ob tem šc zdravo zabavali. Ce je bilo na domžalskih ulicah in v zakajenih lokali malo manj mladine kot ponavadi, smo veliko dosegli. O Mladinskem klubu Domžale boste Se slišali, najverjetneje po počitnicah, ki si jih vsi zaslužimo. O naših aktivnostih boste pravočasno obveščeni. Mladinski pozdrav. JURI bodo dogajale v okviru Študentskega servisa Domžale in Kamnik, čc si še niste uspeli prebrati svežega Mesečnika oziroma informatorja. Ta mesce sc jc možno naučiti jadralnega letenja s padali in možno jc iti za en trden v Budimpešto na madžarsko varianto Ročk Otočca, poimenovanega Pcpsi Szigct 2(X)I. Ker so ravno počtinicc in imamo več prostega časa, gremo lahko z. Urošem na desetdnevno vandranjc s kombijem po Bal kanu. Tisti z. malo manj časa in službenimi obveznostmi ali manj denarja gremo taborit za tri dni v Poreč in sc vozit s Ski I .it - toni (ki je lako kol marsikatera druga sivar v kinini že tradicionalno), za vse ostale, ki bosle oslali doma. pa jc tudi v Domžalah, Kamniku in okolici dovolj aktivnosti, za kalerc klub nudi poupst. Se vidimo na uživanju počlinic! N.Š. Staramo se Predstavitev stanja institucionalnega varstva starejših oseh nad 65 let v Sloveniji in stanje v Domžalski upravni enoti na Župnijskem dnevu v Domžalah, 17. junija 21101 IV Sloveniji je 56 domov za ostarele s 13.282 oskrbovanci. 2. Starejše osebe pokrivajo 10.763 mest. posebne skupine odraslih pa SC 2519 mest. 3. Dejansko je v domovih trenutno 3,8% starejših oseb (64% iz zdravstvenih razlogov, 38% jih jc nameščeno direktno iz bolnišnic). 4. V starosti med 70-80 let potrebuje pomoč 30% ljudi, nad 80 let pa 60% ljudi. 5. V domovih je 1000 oseb mlajših od 65 let. 6. V Sloveniji je bilo leta 1995 12,5% starejših ljudi nad 65 let, leta 2005 jih ho že 14,8%, leta 2020 pa že 19,4%. 7. Za primerjavo z F.vropo: v domovih ima Nizozemska 10% ljudi. Danska in Švedska 6%, Irska. Velika Britanija in Nemčija 5%, Belgija 4%. Grčija, Italija. Portugalska in Španija 2%. Pri nas. kol žc rečeno, 3,8%. 8. V načrtu do leta 2005 jc opcija 4,5% ljudi v institucionalnem varstvu v Sloveniji. 9. D> tedaj potrebujemo še 2757 mest in 1000 mest za druge. 10. Javni zavodi naj bi pokrili 1500 mest. zavodi s koncesijo 1500 in zasebni domovi 800 11. Na ljubljanskem območju primanjkuje 644 mest. 12. U K Domžale ima 4629 prebivalcev starejših od 65 let. Število mest v domovih je 378, potrebna se še 203 mesta. 13. Domžalski dom ima 170 mest. Mengeš 208. Kamnik 220. Naša prizadevanja, da bi postavili Župnijski dom za ostarele, so utemeljena in kažejo, da imamo posluh za to problematiko in da želimo s svojim programom prispevati prepotreben delež za kvaliteto življenja v starosti, h kateri in v katero iz ure v uro vsi hitimo. Ce razmišljamo celo malo egoistično: naša prizadevanja bodo to omogočala najbrž, najprej nam. tukaj zbranim, TONE KOMPARE Izlet kot sprehod skozi čas (nadaljevanje iz prejšnje številke) Iz Trsta oz. gradu Miramarc in mimo Monfalconcja (Tržič) smo sc peljali čez veliko mostov, po močvirnatem in lagunasteni delu spodnjega dela padske nižine Ker ni bilo kaj dosti videli, je bil tU spel čas za Spomine. Itlizali smo sc namreč mestu Cirado (Ciradcž), kjer so v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja (kako sc to nenavadno sliši), bolj italijanski podjetniki kot naši prostorski planerji, organizirali simpozij o gradnji velikega plovnega kanala, ki bi čez Slovenijo povezoval Donavo z. italijanskim delom Jadranskega morja. Italijani bi dali denar, mi pa prostor. Spominjam sc, da sem v prvem poročilu z dogodka za Radio SLO, podobno kot naši skrbniki okolja, nasproloval projektu. Tako kol sem kasneje in Sc vedno nasprotujem gradnji avtocestnega koridorja čez. slovenski kras med Trstom in Reko. Ideja o gradnji kanala jc kmalu potihnila, o gradnji »svoje AC« pa Hrvati še vedno razmišljajo - oni žc vedo zakaj, tako kot mi vemo, zakaj projektu nasprotujemo. Slovenski prostor jc preveč omejen in majhen, da bi ga razdajali drugim. Na parkirišču blizu središčnega cilja izleta - oglejske bazilike - so nam naša »dekleta«, s klobaso, pivom in drugim pijačami, pomagale zadovoljiti želje in zahteve naših želodcev. Mestece Oglej jc bilo. kot latinska kolonija za nadzorstvo in zaščito pred »barbarskimi« keltskimi plemeni med Alpami in Jadranskim morjem ustanovljen okrog leta 1X0 pred našim štetjem. Takrat in še mnogo desetletij ali pa celo stoletij naj bi bil deveto največje mesto ogromnega rimskega cesarstva-imperija in njegovo najpomembnejše trgovsko središče na severu. Takrat naj bi Oglej bojda imel 200.000 prebivalcev, zdaj jih ima le še okrog 3200. Iz. Ogleja so vodile številne trgovske poli, najpomembnejša jc bila pot prek Vipavske doline, mimo I mone. t eleic (Celja). Poctovija (Ptuja) in naprej do Podonavja. 500 let po ustanovitvi so Huni, pod vodstvom prislovnično in dejansko strašnega Atile, mesto zavzeli in porušili. ZaCclo jc propadati, dokler ni ponovno Oživelo v II. stoletju n. št., in to v času patriarha Popona, ki jc dal zgraditi baziliko, svojo-patriarhovo palačo, mcslno obzidje in obnoviti kanal za do tedaj pretrgano povezavo med mestom in Jadranskim morjem. Skratka, v Ogleju so imeli vse, kar so imela velika rimska naselja, oglejski patriarhi so celo kovali svoj denar, imenovan »srebrni denarič«. Oblast oglejskih patriarhov jc na slovenskem ozemlju segala vse do Drave, kjer jc mejila na solnogarški patriarha! (Salzburg) na eni. pa vse do Sotlc, Kolpe in Jadranskega morja na drugi strani. Med našim obiskom Ogleja smo sc v celoti posvetili baziliki oglejskih patriarhov in manj arheološkim izkopaninam, ki so dalcC naokoli razstresenc okoli bazilike Za ogled izjemno (po pripovedovanju) zanimivega arheološkega in po eksponatih bogatega muzeja najbrž, ni bilo časa ali pa obisk ni bil načrtovan. Bazilika sv. Mohorja in For-tunala jc zares veličasten sakralni objekt. Zc po Icm bi lahko sodili, da jc mesto nekdaj pomenilo zelo veliko. (Samo ob rob, naše cerkve, zlasi pa cerkvice, so veliko bolje vzdrževane). Oglejska bazilika jc zrasla na slarokrščanih temeljih, saj jo jc leta 313. zgradila starokršćanska skupnost. Po uničenju prve cerkve, ki jc bila sedež škofije, so Oglcjci v naslednjih stoletjih in po potresih, rušenjih in drugačnih uničevanjih cerkev vedno znova in kar pelkral obnovili in povečali. Name je največji ali pa najbolj izrazit vtis napravil mozaični tlak v velikosti 760 m', s podobami različnih živali, ki jc razen mnenja, da tako velikega nc premore niti Rim, ludi največji starokršćanski mozaik zahodnega sveta. Palmanova - srednji vek Okrog 16. ure smo sc, tudi od vroCinc žc knr precej ulru-jeni. spet »skobacali« na avtobus. Skoraj popolna tišina, zlasti med ženskim delom izletnikov, jc najbrž, napovedala željan obisk najnovejšega nakupovalnega središča prebivalcev zahodne in osrednje Slovenije - Palmanova Ko smo izslopili in sc malo sprehodili po uličicah - kakšno razočaranje. Odprle so bile samo oslarije in slaščičarne. Sclc tedaj smo prišli ali bolje, so prišle gospe do spoznanja, da so velika nakupovalna središča v okolici, zunaj mestnega obzidja. In vendar je mestece Palmanova izjemno lepo. Glede na občutke v celoti, mc jc zaradi beline pročelij objektov, jasnega neba. vročega sonca in sicer belega peska vse skupaj malo spominjalo na čelrl v bogatejšem delu Bagdada. Po svoji urbanistični zasnovi je Palmanova nekaj posebnega in nevsakdanjega. Zares je podhna razpetemu dežniku. Osrednji del mesta - držalo dežnika - predstavlja krog s spomenikom, »špice« dežnika pa več uličic, speljanih od središčnega kroga do obzidja in izhodov iz niesla. Jaz sem neskončno užival. Brez parkiranih avtomobilov ali motorjev, ljudi, in pri Icm povečini mladih turistov, pa vsega skupaj kakšnih" 100. In vendar, da bi malo sprostili svoje »potrošniške in denarnične napclosli«, smo sc referendumsko odločili za enourni obisk Inlerspara zunaj mcslncga obzidja, SodcC po številu in velikosti prinesenih vrečk jc najbrž Slo le za poizvedovalni obisk »šopingeentra«. Bolj ko smo sc bližali meji. bolj je rasla napitost. Brez potrebe Cariniki ene in druge sirani sc niso potrudili niti pogledati v avtobus, Cc smo koga pustili v Italiji ali čc smo koga hoteli pripeljati v Slovenijo. Za pozno kosilo oziroma zgodnjo večerjo so nas na turistični kmetiji »Na hribu«, v Slapu blizu Vipave žc čakali. Narezek, primorska jota, sladica in pijače - slednje po želji in na svoje stroške. Vsega jc bilo ravno prav. Karizmatični Nandc jc faz-tcgnil svoj meh (harmoniko), da smo peli in peli - znotraj v srcih in zunaj na dvorišču. Tu mc jc. nc vem na čigavo pobudo, dolgoletni sosed iz Polja pri Ljubljani, Zdravko Dolničar, nagovoril za tole, po svoje zahtevno pisanje (za kar mi Zdravko šc »dolguje« šprica r pri »Tankistu« v Prologu). V Dragomlju smo »katapultirali« prve izletnike Pred Ihanom šc zadnja domislica, vendar ne o jajcih, pač pa, kot glas iz onostranstva: »Nandc vas "ma rad« in spet. lokr.it zaključni smeh. Bilo je tako lepo, da sem sc, predvsem zaradi vesele družbe, odrekel izletu, ki ga jc. dober teden za ihanskim, organiziral Aktiv upokojenih poklicnih novinarjev DNS. v tedaj že češenj polna Goriška brda. Delo TD Ihan, nc samo izletniško, pač pa vsestransko, bo cvetelo šc naprej, saj jc novi predsednik društva Boštjan Slovnik. Iako kot sem sc s pisanjem v Slamniku po izletu na Plitvice odrekel morebitnemu honorarju, sc mu odrekam tudi tokrat - v korist Turističnega društva Ihan DUŠAN TOMAŽIČ Ena družina smo Čeprav nas na »najmanjšem« planetu Zemlja živi nekaj čez šest milijonov, smo vendarle ena sama človeška družina. Pri bogoslužju se večkrat spominjamo vsega človeškega rodu. Zanj vsak dan molimo. Čutimo, da smo med seboj povezani, saj dihamo isti zrak, ožarja nas isto sonce in svetloba, vir toplote imamo skupen, tudi voda jc ista, ki kroži in nas preživlja, čeprav ima zelo različne učinke. Drug od drugega smo odvisni, drug drugega potrebujemo. Poolparty in ostale potegavščine Že poitetM v počitnicah ugotavljamo in slovesno naznanjamii, da je 1'oiilpai l\ tak kol vsako leto tudi lelos uspel skorajda nad pričakovanji. In lo nam daje novega zaleta za ustvarjanje in pripravljanje novih projektov, ki so v poletnih mesecih še toliko bolj oblegani. stran KULTURA Fotoreportaža 31. Mednarodnega festivala komorne glasbe - Groblje 2001 Harmonija med freskami ali vrhunska doživetja v Grobljah 3. koncert - 21. junij 2001 Camerata Slovenka Erno Scbestycn - violina (Nemčija, kot gost). Mile Kosi -viola. Ciril Škerjanec - violončelo, Igor Skcrjanec - violončelo Festival komorne glasbe v (»robijah ostal a največji kulturni dogodek v našem »kolju, čeprav ga obkrožajo nekateri omejitveni faktorji. Toda govoriti o problemih in težavah pomeni le prenesti •ež.n in vrednost kulturnega dogodka na postranske zadeve. Vse to, kar lahko do- živimo ob poslušanju izvrstnih umetnikov, ni vredno poglabljanj in razmišljanj 0 tem. zakaj le štirje koncerti, zakaj koncerti brez, klavirja in ali je v našem okolju res lako malo ljubiteljev tovrstne glasbe. Podoživeti katerega od teh dogodkov pomeni marsikomu potešitev potrebe po lepem. To je vrednota, na katero, žal, pozabljamo. Lepota harmonije zvokov v lepoti akustičnega umetniškega in posvečenega prostora grobeljske cerkve; lepota naravnega okolja v ravno pravšnji oddaljenosti od centra mesta, lepota odnosov med obiskovalci, lepota ... I. koncert - 15. junij 2001 Godalni orkester srednje glasbene in baletne šole Ljubljana dirigent: Tomaž llabe solisti: Luka Vchar - kitara, Jošt Kosmač - violončelo, Mar-jetka ilribcrnik - violončelo, Nadja Ivanuš - viola, Jana Pavli - oboa 2. koncert - 19. junij 2001 Kvartet saksofonov AC( ADFMIA (Kalija) Gaetano Di Bacco - sopran saksofon. F.nzo Filipetti - alt saksofon. Giuscppc Bcrardini - tenor saksofon. Fabrizio Paolct-ti - bariton saksofon Po otvoritvenem nagovoru direktorja Kulturnega doma Franca Bernika Domžale g. Milana Ma-rinica so se predstavili mladi in nadarjeni dijaki te šole, bodoči glasbeniki in marsikateri od njih bo v prihodnje odigral pomembno vlogo na slovenski in morda celo na mednarodni glasbeni ?ceni. To je bil koncert poln mladostne energije spoštujočega odnosa do lepote klasične in sodobne glasbe. S priredbami klasičnih skladb za ta sestav in s skladbami, napisanimi prav za njih, so italijanski saksofonisti dokazali, da upravičeno spadajo v vrh italijanskih komornih skupin. Neverjetno mehkobno in melodično so izzveneli izredno zahtevni deli skladb, ki jih je izvrstno, a žal maloštevilno občinstvo nagradilo z dolgotrajnim aplavzom in si prislužilo še tri dodatke. Poletni kulturni festival Studenec Tistega lepega dne V okviru Poletnega kulturnega festivala na Studencu smo si Poletnem gledališču na Studencu sredi junija lahko ogledali gledališko predstavo I istega lepega dne. Po znani noveli Cirila k,,s»iaen jo je priredil Srečko Kišer, na oder gostujočega 1'ri- iz Nove Gorice pa postavil re- K, m«rskega dramskega gledališč; Boris Kobal. /al nedelja, 17. juniju, oi prav v nJCcnici spominjala na kakšen lep dan, saj je zlasti začetek Igre zelo motil mraz m dež, ki je kasneje ponehal, tako da smo si prijazno, toplo in na trenutke ganljivo igro, kot je zapisal kriiik Blaž I ukan, lahko pogledali do konca. Večina gledalcev in gledalk je na predstavo, ki sta jo v soorganizaeiji pripravila Kulturno društvo Mirim Jate Škocjan in Kulturni dom Franca Bernika Domžale, prišla z. vtisi iz. istoimenskega nepozabnega filma in jc radovedno čakala, kako je mogoče tekočo filmsko predstavo prenesli na oder studenškega odra. Že sam začetek je pokazal, da je to mogoče in priča smo bili lepo tekoči predstavi, ki jc z nekaterimi humorističnimi Vložki nasmejala zbrane gledalce in jih hkrati na trenutke tudi opozarjala, kako težko jc bilo življenje Slovencev pod Italijani in kako uspešno so branili slovensko pesem. Igralci so sc vsi po vrsli potrdili, oder poletnega gledališča pa jc zno-V;l dokazal, da na ii|ein brez težav nastopajo tudi profcsional- "a gledališča Eden izmed vrhuncev letošnjega Kulturnega poletnega festivala Studenec je hit sobotni večer M), junija 2001, ko smo si v Poletnem gledališču na Studencu lahka ogledali opero (iaetana Ihmizettija Don Potovale v izvedbi Opere in baleta Slovenskega narodnega gledališča Ljubljana. Kulturna društvo Miran Jare Škocjan je z. organizacijo gostovanja nadaljevalo dolgoletno tradicijo gostovanja opernih hiš, pri čemer je bila letošnja operna predstava še posebej zanimiva, saj so v njej nastopili trije že skoraj »domači« pevci. V vlogi Don Pasipiala smo poslušali Zora«« Poločana, vlogo Malatesta je pel Jože Vidie, kot Norina pa seje predstavila Mateja Stražar. Udje operni večer, ki ha ljubiteljem tovrstne glasbe ostal v prijetnem spominu! Iz Ormoža s pokalom za prvo mesto Bik. a navdušeni in že s svojim odzivom in bogat HHk.uJ anlavzom nakazali, da Domžaleani lahko i vt?!*"*0 Domi«"'e na poli do absolutnega zmago a,«a med slovenskimi godbami ('"dl>a Domžale se je tudi letos v Ormožu udeležila lek-p 'vanju godb v zabavnem programu in lansko priznanje za go ".,lu'x'° 'l'los nadgradila še s pokalom za absolutno zma-Pch •. nl".,ri'm"i enajstih godb iz cele Slovenije. Res velik us-nik« t Vl'l.'.ko Priznanje za domžalske godbenice in godbe- .'''''' njihovega dirigenta Gregorja Vidmarja. bavn c'ona'n° v v Zasedbah, tako da je Domžalska godba, ki jc v Ki it'.prisl:l s petinštiridesetimi člani, tekmovala v dru-Itidi NC ' desetimi godbami. Druga skupina jc biki bjmLn;V*,<-'vilencjšn in tako tudi najzahtevnejša. Vsaka k(w.'P za'8rala tri skladbe po svoji izbiri, tričlanska stro- rani Osnovne sole Ormož so bili nad igranjem navdušeni in ze s svojim odzivom in bogatim aplavzom nakazali, da Domžaleani lahko pričakujejo visoko uvrstitev, a potrebno je bilo počakali do konca tekmovanja, ko so razglasili rezultate. Godba Domžale jc edina v svoji skupini zasedla prvo mesto in osvojila še pokal, ki pomeni se stopnjo višje kol le priznanje za prvo mesto. Ostale godbe so se v tej skupini razvrstile na drugo in tretje mesto, tako da je bilo zmagoslavje domžalske godbe popolno. Skupaj s svojim dirigentom Gregorjem Vidmarjem so se tako lahko veselili velikega uspeha, ki jim bo še dolgo ostal v spomi- nu. le Godba Domža-je z izvrstnim Dirigent Gregor Vidmar z osvojenim pokalom ovna k 'lice v«k •■omisija pa je slišano occnu«. .'■<—......- - "i godbeniki so izvedli skladbe On Brondvvav, I rizi uVo ?Mo scm "(>r<> lL" liubtla (pela jc Maja Scršcn) m J* konec The Final CountdOV/n (priredba znane pesmi c*danje pop sklipilK. Europe). Poslušalci v Športni dvo- nila. Domžalske godbe- dosežkom v močni konkurenci dokazala svojo kvaliteto tudi v razmerju do drugih godb, s čimer so ludi drugim, predvsem pa sebi dokazali, da sc razvijajo v izjemen in kakovosten pihalni orkester. Še posebej pa jih veseli dejstvo, da so poleg komisije, ki jim je podelila priznanje in pokal, prepričali tudi občinstvo, ki je spremljalo tekmovanje. Sestavljali so ga predvsem člani drugih godb. torej glasbeniki sicer prijateljskih, a tokrat konkurenčnih godb, ki so v tem primeru veljali za bolj zahtevno publiko. Ravno zaradi tega sc domžalske godbenice in godbeniki zavedajo, da sc delo sedaj šele začenja, saj vedo. da jc na vrh lažje priti kot pa se obdržati, tako da že hrepenijo po novem dokazovanju, ki pa bo zahtevalo še več dela in odrekanja. Še najbolj se tega zavedata dva. ki sta znotraj domžalske godbe najbolj zaslužna za opisani uspeh: predsednik Drago Tavčar in seveda dirigent Gregor Vidmar. PATO Po saksofonih je bil to drugi vrhunec letošnjega festivala, tokrat z godali in resnično vrhunsko izvedbo sicer le dveh skladb. Odlični domači umetniki so gostili izvrstnega nemškega violinista madžarskega rodu, ki so mu blizu veliki koncertni odri, a ga je (kot je sam dejal) sicer mala grobeljska cerkev tako navdušila, da je igral z vso dušo. Bil je to koncert za dušo. 4. koncert - 27. junij 2001 Simfonični orkester Domžale - Kamnik (komorna zasedba) dirigent: Aleksandar Spasic solisti: Zoran Mitcv - fagot, Uršula Langmayr - sopran (Avstrija), Irene Yebuah - mezzosopran. Domžalski komorni zbor (ženska zasedba), Tomaž Pirnat - pozitiv Že po tradiciji izvedejo enega izmed koncertov člani domačega simfoničnega orkestra, ki so povsem zgledno sooblikovali podobo letošnjega festivala in z zadnjo, Pergolesijevo skladbo Sta-bat Mater z odličnima solistkama in žensko zasedbo Domžalskega komornega zbora uspešno in spodbudno zaključili letošnji 31. Mednarodni festival komorne glasbe - Groblje 2001. MILAN MARINIČ Fotokronika iz Knjigarne in galerije d.o.o Bilo je veselo. Otroci iz vrtca Urša so nam na zaključni prireditvi projekta ohranjanje kulturne dediščine NE BOMO POZABILI - narodne pesmi in plesi, pokazali, kaj vse so si zapomnili in naučili skozi celo šolsko leto. V knjigarni in galeriji Beseda nam je avtor Janko Šrifter predstavil knjigo PRIJATELJU, knjigo, ki opisuje življenje v zasvojenosti in srečo, ki je plod spoznanja, da je življenje brez zasvojenosti lepše, ustvarjalnejše, bogatejše. 4. julija smo odprli razstavo avtoric Ide Rebula, Marjane Tavčar in As-te Stante Perko ter avtorja Draga Kosa. Za ljubitelje likovne umetnosti je do konca julija na ogled 43 slik. Napoved dogodka 18. julija oh 20. uri Lep dan kliče ... Večer z Željkom Kozincem, avtorjem uspešnice Lep dan kliče - 150 izletov po Sloveniji in nove izdaje Lep dan kliče 2 - 100 izletov po Sloveniji ter avtorjem novega romana Libero. Peti Etno- rock festival 31. avgustu ho na parkirišču za blagovnico Vele 5. Ktno-rock festival. Na tej, sedaj že tradicionalni glasbeni priredlivi bo nastopilo vsaj pel izvajalcev posodobljene in tradicionalne etno glasbe. Začetek prireditve bo oh 17.30, organiza-toi j.i festivala pa sta Občina l*mi-/ali in k I li Konlrahaiit. Ideja /a festival jc nastala na začetku leta 1997, ko so glave staknili skupaj Maja Jovan. Pavel Pevec in člani glasbene skupine Kontrabanl. Našemu kraju je pač bilo potrebno pokazati, da imamo tradicijo, tako obrtniško kot glasbeno. Na videz betonsko mestu Domžale ob festivalu dokazuje, da še vedno ima svojo identiteto, da naše mesto ni It predmestje Ljubljane Prireditev pa je že na samem začetku prerasla regijske okvire, saj mi njeni obiskovalci in nastopajoči iz vseh koncev Slovenije. In kdo so listi, ki bodo letos poskrbeli za prijetno počutje obiskovalcev? Prvi bo oder ogrel Janez Vcr-njak starejši - Stegn. eden najznamenitejših ljudskih godcev iz naše regije. Njegov dom pa niso le naši kraji, ampak tudi planinske poti in koće, ki jih jc zapolnil z mclodjami in runami ljudskega izročila. Stegn je sicer utrjen od vetra, snega in megle Velike planine, a njegova godčevska glasba še zdaleč ni samo robata, ampak jc polna humorja, nostalgije in čuslvenostr Druga bo na oder stopila glav bena skupina Compc, katere člani so tudi igralci gledališča Ane Monro. Predstavljajo zanimivo skupino klovnov, zabavljačev m pesnikov in morda jc prav njim uspelo tisto, kar si večinoma želijo vsi pesniki, ki prirejajo dolgočasne literarne večere. Z odlično poezijo in poživljajočo glasbo so svojemu nastopu dodali globljo noto. Verjetno bo mladino razgrel prav nastop naslednje skupine. Mi2 iz Rogatca. Skupina, ki deluje Zc od k ..i opredeljuje svoj glasbeni sli) lakote: Sus rocknrol-la s poudarkom na naž.iganju Dodajmo še to. da njihova besedila izzvenijo kot mešanica prave in ljudske poezije. Kdo pa ni bil ua vdušen ob poslušanju njihovega hita Hodi z menoj v toplice? Skriti adut prireditve bo po moje glasbena skpina Helret (v prevodu sedem travnikov) iz Mo noštra na Madžarskem. Skupino sestavlja devet glasbenikov iz različnih koncev Madžarske, imajo pa ludi dve okrepitvi iz ZDA. in sicer vhrunska violnista Preigra-vajo temperamentno irsko, kelt- nika Boa ima tudi irske korenine. Cilasbena skupina Helret bo svoj nastop začinila Se s perujskim ča-rangoni, irskim budranom. akustično kitaro, transilvanijskim ka-valom. piščalmi. flavtami in keltsko harpo. Kot vsako leto bo zadnja nastopila glasbena skupina Kontrabanl. ki je z začetkom v letu 1994 zaorala na slovenskem prostoru novo ledino. Zapriseženi akustiki, ki prepevajo v slovenskem, romskem in madžarskem jeziku ter v prekmurskem diaiek tu. Člani skupine izvirajo iz različnih regij Slovenije, kar je Čutili tudi v njihovi glasbi: tradicionalno polko so obarvali s klez-marskim klarinetom, uvozili grške, ruske in Španske ritme in jih dodali čardašu. Ko sestavimo mozaik iz njihove energične in melodične glasbe, sc nam na dlani ponuja prevod njihovega imena: Kontrabanl (tihotapstvo, pretihotapljeno blago) Po-dveb CD ploš Cah, ki sta doživeli tudi nominacije za Zlatega petelina, bodo predstavili nove skladbe s prihajajočega tretjega CD-ja, ki bo ugledal luC sveta jeseni letos. Organizatorji so se letos še posebej potrudili, da prireditev preraste glasbene okvire Na prireditvi si boste lahko kupili slamnik, narejen po meri (vaše glave), okusili domaČo potico in krofe, občudovali pletenje košar, za okrepčala pa bo poskrbelo gostišče Adam Ravbar. In za konec Se: hvala lepa vsem sponzorjem, ki večinoma že peto leto podpirajo naSo skupno prireditev. Njena vsakoletna uspešnost kar sama kliče k ponovitvi. Pa Se to: v primeru neurja (kar jc. roko na srce. letos pogost pojav) bo prireditev v Majčevem dvoru. BELA SOMI V BESEDI IN SLIKI stran 12 Domžalsko letno kopališče vabi Vrofl poletni dnevi so kot nalašč za skok v vodo, za igre v vodi ali za kopanje. Če se s to trditvijo strinjate, pa je morje za vas predaleč, vas vabimo na domžalsko letno kopališče, kjer vas pričakujejo vsak dan od 9. do 19. ure, zagotovili pa so tudi dodatno ponudbo. Zaokroženo Lionsovo leto Dva milijona in pol v dobrodelne namene »I .ions elub Domžale bo tudi pod mojim vodstvom nadaljeval z osnovnimi aktivnostmi, ki smo jih začrtali ob ustanovitvi pred štirimi leti: pomagati slepim in slabovidnim ter vsem tistim, ki so pomoči potrebni,« je ob izvolitvi za predsednico I ion cluba v lanskem poletju za Slamnik izjavila ga. Vera Terstenjak, ki se ji v teh dneh izteka mandat. Zato sem jo zaprosila, da nekaj več pove o l.ionsovcm letu. ki ga je vodila kot predsednica The l.ions (lubs International, Lions duh Domžale. Predsednica Lions cluba Domžale ga. Vera Terstenjak v družbi s predsednikom Lions cluba z Dunaja g. Gerhardom Speejem. Efrio Kurent, gospoda Jurija Gustin-Cica, g Daniela Artička, zanimivo je bilo predavanje dr. Mojce Narat. ki nas je seznanila z BSE, g Janko Arh pa nam je predstavil golf. V okviru Lions cluba ste pripravili tudi več razstav. V Knjižnici Domžale smo v decembru pripravili razstavo Mirovnega plakata, v aprilu pa sem razstavljaki v okviru cvetlične razstave v Arborctuniu Volčji Potok. Ob tem pa naj omenim tudi praznovanje pete obletnice, na kateri smo pod geslom »Naj drugačnost povezuje« pripravili tudi prodajno razstavo umetniških del mladih likovnikov ter izkupiček namenili v dobrodelne namene. Komu vse ste pomagali z zbranimi finančnimi sredstvi? Skoraj dva in pol milijona tolar- Lions elub Domžale res v teh dneh zaključuje svoje peto leto, v katerem smo nadaljevali zlasti z aktivnostmi na dobrodelnem področju, ob tem pa smo posebno skrb namenili tudi drugim dejavnostim, kot so predavanja, razstave, redni sestanki, obiskovali smo člane našega kluba, sprejemali v klub nove člane ter se trudili, da bi bilo med nami prijetno. Imeli ste kar nekaj predavanj, jih lahko na kratko predstavite? Pomemben del naše dejavnosti so tudi različne oblike izobraževanja in druženja redni sestanki, na katerih uresničujemo program kluba, med njimi pa so tudi predavanja, ki so namenjena tako seznanjanju z aktualnimi dogodki kot pridobivanju znanj z različnih področij. Tako smo v letošnjem letu gostili gospo jev. ki smo jih zbrali s svojimi dobrodelnimi prireditvami in s pomočjo donatorjev, smo podarili: - en milijon kot pomoč slepim in slabovidnim za preventivne akcije ter nabavo pripomočkov, - 150.(100,00 sit smo namenili za pomoč preventivnim projektom za odpravljanje zasvojenost i, - sofinancirali smo dvigalo za dva invalida ter prevozno sredstvo (340.000,00 sit), - sofinanciranje letovanj na Krku, zimovanja Kope 2001, zdravljenje ter sofinanciranje udeležbe v kampu za mlade diabetike; - 300.000,00 sit za pomoč pri odpravljanju posledic elementarne nesreče v Logu pri Mangartu, - sofinanciranje projektov Centra za mlade. Ob tej priložnosti bi se za finančno pomoč zahvalila vsem, ki so kakorkoli prispevali, posebej pa vsem našim Članom ter donalorjem. Sodelujete tudi s l.ions elubi iz tujine? S povezovanjem, zlasti s sorodnim klubom iz Avstrije, nabiramo izkušnje in skušamo skupaj najti najuspešnejše oblike pomoči in organiziranja dobrodelnih in drugih dejavnosti. Tako v mesecu juliju kar dve družini naših članov gostita študente iz. tujine. Tako bodo Počivav-škovi prek Lions cluba International, gostili študenta iz. Danske, Ba-lohovi pa študenta z Japonske. V okviru omenjene zamenjave pa bo Domžalčanka Kija Baloh odpotovala k družini na Japonsko. Cilj je povezava dveh kultur ter širjenje l.ioniz-ma. Kaj bi posebej poudarili ob koncu vašega vodenja Lions cluba Domžale? Zahvalila bi se vsem. ki so kakorkoli prispevali, da je bilo Lionsovo leto, ki se jc izteklo 1. julija 2001, uspešno. Prepričana sem. da ga, tako člani kot vsi donatorji, končujemo v zadovoljstvu, da smo prispevali svoj delček v prizadevanja, da bi bil naš svet boljši in življenje v njem za vse bolj prijazno. Novemu predsedniku Lions cluba Domžale iskrene čestitke in uspešno delo v prihodnje. Hvala. VERA VOJSKA Kinološko društvo Domžale Mednarodno tekmovanje v agilityju Vi štadionu kinološkega društva Domžale za Sumberkom so prizadevni člani društva 7. julija Že sedmič zapored organizirali mednarodno tekmo v agilitvju. \gilit> je športna kinološka /vrst, v kateri tekmujejo vodniki s svojimi psi v premagovanju ovir na parkurju. Hkrati je to bila 7. tekma letošnjega državnega prvenstva v agilitvju in zadnja /a kvalifikacije v državno reprezentanco. Na parkurjih, ki jih je skrbno in izbrano zasnoval ter postavil slovenski sodnik Silvester Š^terget, je ves dan tekmovalo in se potilo 72 hrvaških, italijanskih in slovenskih tekmovalcev. VeČina medalj (za posamezne teke v agilitvju in jumpin- • gu) in pokalov (za skupne uvrstitve) je (.»stala v slovenskih rokah, nekaj pa so jih osvojili tudi tekmovalci iz sosednjih držav. Skupaj z nagradami so jim jih ob koncu podelili: v imenu pokrovitelja Občine Domžale podžupan Roman Kur-manšek, predstavnica glavnega sponzorja Pedigree Alenka VideniČ, delegatka K/S Branka Hobič ter predstavniki organizatorja pod vodstvom Saša Novaka in predsednika društva Janeza Hribarja. Naslov CACIAg v miniju je tokrat osvojila pudlica Tina / vodnico Dašo Za-kotnik, naslov rezervni CACIAg pa pirc-nejka Lo s Silvijo Irk man. V standardu je naslov kandidata za mednarodnega šampiona v agilitvju pripadel miflinoisu Mehi of Fanelly / vodnikom ŽeljkomCzo-, ro i? Zagreba, rezervni naslov pa jc osvojil mejni ovCar Antev / vodnico Andrejo Jakopič. V Al mini so tokrat najboljša tri mesta zasedle Ivanka Kirik s pinčevko Pino, Jasna Zdovc s tibetanskim icrierjcm Komhonom Lho-La (obe KO Agililv Ilirija) in Petja lelban. SKK Vrhnika s šet-landsko ovOarko Kvelvn. Med 31 naslo- Najboljše tekmovalke v kategoriji Al standard s sodnikom Silvestrom Skergetom, predstavnico sponzorja Pedigree Alenko Videnic in podžupanom občine Domžale Romanom Kurmanškom pajoCimi v Al standard kazenskih toCk. najhitrejše pa so bile Tja.ša (iregorič, K D Agilitv Ilirija, t malinoisem llexom. Tarna ra Leskovar, KD Hdo, / mešan ko Tio m Andreja Janša, KD Naklo, z gordon setrom Galom. Kljub /elo zahtevnemu parkurju in visoko določeni hitrosti za standardni čas jc brez kazenskih točk uspelo priti dvakrat skozi cilj tudi štirim tekmovalcem v A2 open mini. Pokale pa so osvojili Sil-vija Trkman / Lo, Ines Pezič s Šingi in prvič lelos Matija Klasine / malim špi- i in Zorom z l.ahu. V A2 standard apen pil jc I jaša < iregorič z Dol h edina osvojila ro/eto Cisti tek in prepričljivo zmagala ter si tako zagotovila manjkajoče točke za uvrstitev v reprezentanco. Druga je bila Cvetka (»nrjan iz KD Ajdov-Cina s planinskim goničem Š vej kom To-Iiikinskim-Žigom, tretji pa Peter Zupančič s Tisso Sigmn, ki jima je tO meslo prav tako zagotovilo mesto na avtobusu za Porlo, Najboljše ekipe so bile Agilitv Ilirija, KD Domžalc-Kamnik in M >SSP Zagreb. SAŠO NOVAK Peto taborjenje v Turnsah Metuljčki 2001 Turistično rekreativno društvu Turnše - CeŠcnik je skupaj s Smučarsko sekcijo Športnega društva Dob letos že petič pripravilo tridnevno taborjenje, ki se na je udeležilo 40 otrok, starih od treh do trinajst let, iz. ( ešenika, Turn.ša, Doba, Moravč, Kamnika in celo iz Kranja. Kol navadno tudi letos program vodijo taborniki rodu Skalnih taborov iz Domžal, ki so posodili tudi vso potrebno opremo. Lične šotore so mladi taborniki od 23. do 25. junija postavili ob prireditvenem prostoru pod Hribarjevim hribom. Tabornica Katja Jeraj je skupaj s sodelavci poskrbela, da so se taborniki razdelili v posamezne vode: rdečke, modrčke, rumenčke in žclenčkc, ki sta jih vodila po dva vodnika, in se že prvi dan naučii vrste najosnovnejših taborniških veščin (postavljanje šotora in šotorke, pripravljanje in kurjenje taborniškega ognja, ob tem pa so za prvi taborni ogenj pripravili tudi prijeten kulturni program, ki jc popestril večer. Več kot sto udeležencev jc v petek zvečer prisluhnilo taborniškim pesmim in se skupaj s taborniki veselilo prijetnih taborniških dni. Seveda ni Slo brez taborniškega krsta in dviganja taborniške zastave. < eprav je taborjenje trajalo le Iti dni. so v njegovem okviru pripravili tudi različne delavnice, v okviru katerih so si izdelali rutke in nanje šivai svoje našitke, nato pa izdelali posebne obročke za rutke, naučili pa so se tudi taborniško himno Metuljček cckinCck. Ob mojem obisku so imeli pravcati indijanski dan. Primerno poslikani in oblečeni v indijanske mi-kice, na katerih so v barvah pustili odtise svojih rok, so se napotili do bajerjev, kjer so jih že čakali kavboji in jih s čolni vozili po bajerjih, za še bolj veselo razpoloženje pa so poskrbeli z bojem z baloni, napolnjenimi z vodo. V aktivnosti pa so se vključii tudi Starši, znanci in prijatelji, ki so prihajali na taborniške večere, peti z. mladimi taborniki ter potem, ko so le-ti odšli spal, opravili pravi taborniški nočni pohod, v katerem so morali najti kontrolne točke in speči prave palačinke. S taborniškim mnogobojem, v katerem so taborniki pokazali, kako znajo poslavljali solor, kako blizu sta jim orientacija in postavljanje tabornega ognja ter kako znajo najti zaklati ter premagovati ovire in igrati igro med dvema ognjema, se je letošnje taborjenje končalo. Taborniki so prejeli zaslužena priznanja, svojim staršem ter vsem drugim, ki jih nikoli ni manjkalo v taboru, pa so pripravi razstavo izdelkov, ki so jih naredii na taborjenju. Ob koncu je potrebno povedati, da je za tehnično organizacijsko delo poskrbel Janko Jeraj, ki pravi, da brez vašeanov ter njihove pomoči ne bi Slo. Prav tako se v imenu vseh zahvaljujejo gostišču Kovač s Količcvcga za odlično hrano. Gostinskemu podjetju Konsek za slastne krofe ter g Sa-diku za sadje in zelenjavo, iskre na hvala tudi Smučarski sekciji ŠD Dob ter posebej Rodu skakalnih taborov Domžale za vodniško pomoč in vso opremo. Drugo lelo pa na svidenje na taborjenju 2002. V. V. To smo mi - metuljčki, ki smo začetek počitnic preživeli na prijetnem taborjenju, ki ga vsako leto skupaj pripravita Turistično/ekreativno društvo Turnše-Cešenik in Smučarska sekcija Športnega društva Dob. Danes smo Indijanci in bralcem Slamnika pošiljamo taborniške pozdrave, vsem našim velikim in majhnim vrstnikom pa želimo prijetne počitnice vse do začetka novega šolskega leta. Na taboru je bilo zelo, zelooooo lepo Tudi brez krsta ni šlo Rod mlinskih kamnov Radomlje Naš tabor seje pričel v nedeljo, ki smo se vsi veselili in polni veselih pričakovanj z vlakom odpeljali na tabor v Podzemelj. Vodniki so nas zelo lepo sprejeli in tudi ves čas smo se med seboj dobro razumeli. Prišli pa so tudi hudi časi, ko smo malo pogrešali svoje starše in je na dan pritekla tudi kakšna solzica, a jc kmau izginila, saj so nam jo vodniki pomagali spremeniti v solzo smeha in dobre volje. Vsi sc imamo zelo radi med seboj, a prava ljubezen se jc pokazala na zadnji večer, saj smo se morali poročiti. Strah pa jc nastopil tudi pri krstu in pri nepospravljenih šotorih. Otroci, ki sc niso Sc nikoli udeležili našega tabora, so v soboto zvečer postali pravi taborniki. I>a pa so poslali taborniki, so morali zapeti taborniško himno, pojesti namaz, na koncu pa jc prišel na vrsto Sc udarec z veslom po zadnjici, kar pa je »zelo bolelo«. Tudi listi, ki so dobili pri ocenjevanju šotorov najslabšo oceno (bom- bo), so dobili »močan« udarec z veslom. Nekateri pst smo se kar malo upirali, drugi pa so kar z veseljem hodili po »udarce«. Ko smo opravili vse naloge, smo sc odpravili v šotore na spanje. Naslednje jutro so vsi podrli svoje šotore in sc vsi veseli spet vrnili nazaj proti domu. Ta tabor je bil res zanimiv in čislo nekaj posebnega Drugo leto pa vabimo še vas, vse ostale, da sc nam pridružite, in da sc bomo skupaj zabavali. Vsi vodniki sc bodo potrudili, da bo naslednji tabor Sc boljši kakor letošnji. Taborniški pozdrav od RODU MLINSKIH KAMNOV I/. KADOMII.I Informacije o življenju in delu v Občini Domžale lahko najdete tudi na internetu: www.domzaIe.si PRISPELA JE FLOTA VOZIL NISSAN MICRA, ALMERA, PRIMERA HYPERTONIC CVT M6, TERRANO II, PATROL GR 3,0 PREIZKUSITE JIH LAHKO VSAK DAN OD 8. -18. ure, V SOBOTO od 9. -13. ure Mala Loka 15, 1230 Domžale tel. 01 /56-27-1OO, wvm.plzem.si TVD Domž.ale Ste že slišali za petanko? Igra petanke je gotovo ena najbolj razširjenih iger na svitu. Morda tudi zato, ker jo lahko igramo praktično kjerkoli, torej na travi in ker je igra fizično nezahtevna, tako da jo lahko igrajo vsi, tako stari kol mladi. Igra petanke je primerna za rekreacijo in razvedrilo, v svetu pa je priznana tudi kot atraktivni tekmovalni šport. Več o 11-1 novi Športni disciplini bo» mo pisali jeseni, danes bi radi le pohvalili TVD Domžale - sekcije pclan-ka, ki jc v objemu Krakovske, Brcjčc-ve in Karlovškove ulice s prostovoljnim delom uredilo prijetno igrišče, kjer sc tudi sami lahko prepričate in preizkusitev v petanki. V. stran 13 V SLIKI IN BESEDI Trenutek, ko je nekaj več kot 200 tekačev začelo devetič teči OLIMPIJSKI TEK. (vse foro M. V.) Domžale tečejo Že deveti olimpijski tek Petkovo popoldne 22. 6. 2001 pod Jamarskim domom na Gorjuši je bilo Zek) peslro. Tekači in tečukice i/ eele Slovenije so se pred skupinskim startom na 4 in 8 km začeli zbirali že uro prej. Ob sproščeni glasbi je proli 17. uri naslajalo pravo tekmovalno vzdušje. /bralo se je 206 tekmovalcev in tekmovalk. I62 jih je nastopilo na 4 km, manj na še enkrat daljši progi - 44. Med vsemi nastopajočimi jc bilo 79 Žensk in I27 moških, veliko je bilo mladih, ki so si želeli Popestriti precej vetroven, a topel petek. Za organizacijo in izvedbo OLIMPIJSKEGA TEKA pa je Poskrbelo več kot 30 članov in članic ter sodnikov AK VELE Domžale. Na startu je bila sicer gneča, kmalu pa so se najboljši na progi v okolici gradu Krumperk odcepili- Ccz ciljno črto sta na krajši razdalji prva pritekla Tcja Grcgorin iz Ihana, sicer zelo uspešna tekačica na smučeh, pred Suzano Mladenovič in Matico Vel-kavrh iz AK VELE Domžale, m Bernard Jarc iz AK Vele Domžale pred Gregorjem Avbljcm in Matjažem Vrhuncem. Z daljšo progo sla najhitreje opravila Jani Zclcznikar iz Športnega društva Kaval iz Vodic in Simona Raz-potnik z. Vira. Poleg traku, ki so ga dobili vsi prijavljeni, so organizatorji za spodbudo k nadaljnji udeležbi olimpijskega teka v Domžalah, kaku,!',i pokrovitelj ic olimpijski komite Slovenije, sodili pa so ga sodniki Atletskega kluba VF.LL Domžale, poskrbeli se za žrebanje praktičnih nagrad Pijaca, športna torba, zora. majice, ročna ura in Sc kaj drugega se jc znašlo v rokah 20 srečnežev, ki se bodo poleg številnih Zmagovalka med tekačicami na 4 km Teja Gregorin. Mlada perspektivna tekačica Manca Vel-kavrh. drugih morda naslednje leto lako kol letos spel vrnili na olimpijski tek. na katerega jih bo spominjala tudi »olimpijska« majica. Za prijetno presenečenje pa je ob koncu poskrbel tudi Jamarski dom Gor juša. ki je med udeležence razdelil nekaj nagradnih vizitk z brezplačnim sladoledom A. K. Uspešna mladina v PGD Domžale - mesto Kot \ vsakem gasilnem društvu, imamo tudi v Domžalah - mestu kar nekaj destin podmladka. Njihovo ''"hro voljo in vztrajnost je potrebno le obrniti v pra-v" smer in tO je že pol za uspeh posamezne desetine. Seveda je za vse to potrebno imeli tudi dobrega menim-jn- ki zna prisluhniti posiinic/nviiiu otroku. a mora obenem nemalokrat imeli ludi jeklene živce, da vse tO z obilico dobre volje ter humorja poteka normalno. Lahko pa napišem, da našim mentorjem to zaenkrat še uspeva. Da pa jc motivacija na vajah večja, je dobro, da desetine otrok vozijo na tekmovanju, kjer vse njihovo znanje, ob konkurenci sosednjih društev, pride do izraza. Mnogokrat pri opazovanju drugih desetin opazijo kakšno linto, katero nato z veseljem uporabijo sebi v prid. bi tako so tudi naše tri desetine v soboto, 2.6. 2001, tekmovale v .kušah. Ves njihov hud vsakodnevnih V;|.i se je poplačal, saj so mladinke osvojile 2. mesto, mladinci 4. mesto ter pionirji 9. mesto. Vsak dober fezultal pa da vsakemu še dodal ni elan za nadaljnje delo. Podmladek v našem društvu imamo in to tudi zelo USpeseh, Vem pa. da bomo morali vsi voziti veliko truda, da bodo desetine mladih ostale skupaj ter nadaljevale svoje uspehe. Sami sebi so sc Zc dokazali in tO bo potrebno le nadgrajevali. In tU bo zopet do izraza prišel najboljši pristop njihovih nicntor- SONJA PAVLIŠIČ Vaje jamarjev reševalcev V 214 m globokem Breznu pri Oglcnicah nad Cerkniškim jezerom se ■l(' zgodila nesreča. Poškodovanec ima poškodovano stegnenico. Nujno je Posredovanje Jamarske reševalne službe. Tako Je zapisano v dokumentih za Vajo Oglenice, katere smo se udeležili člani Društva za razisko-Vil".jc jam Simon Kobič Domžale v nedeljo, 10. 6. 2001. V:lja je bila planirana v okviru rednega kondicijskega treninga čla-nov Jamarske reševalne službe pri Jamarski zvezi Slovenije. J 'Iji vaje so bili preverili fizično makadamu na vrh Javornikov, toč- Pnpravljenost reševalcev, hitrost dvi 68 Poškodovanca v velikih vertikali in uporabnost jamarjev (ne reševalcev) ob izvajanju reševalnih ma-'k-'vrov. V nedeljo zjutraj ic jamai j« kombi začel pobirali reševalce iz znižal in ob šestih smo bili pred sevalnim centrom v Ljubljani, kjer SI"o se zbrali člani RC JRS Ljublja-Ob sedmih smo bili ° kratkem dogovoru i JRS i Postojni, člani RC ostojna smo sc odpeljali po V! PosT ne -dovanoc|evnosmTipovsem Hj '"očen, zato mu spremljevalec Pomoč na poti iz brezna neje do Brezna pri Oglenicah. Reševalci so se preoblekli v jamarsko Opremo, sani pa sem prevzel vodenje celotne vaje Vodja del v jami jc bil Janez Marinšck. inštruktor JRS, Po kratkem posvetu sva razdelila reševalce m jamarje v sedem skupin s točno določenimi nalogami. Aleš iz Domžal je vodil dvig nosil iz dna brezna na -124 m, nosila so nato prešla v skupino, ki jo je vodil Marko iz Novega mesta, za končni izvlek nosil pa jc poskrbel Matjaž iz Domžal. Matjaž je izvedel prcpciijnnjc vozla prek ski ipcevja, kar se je uporabilo prvič pri vajah v breznu. Ta tehnika sc uporablja za krajše odseke. Dvig s prolilezo v odsekih po 90 ni zagotavlja hii ro in tekoče napredovanje nosil po breznu. Enostaven j,- tudi prenos nosil na drugo proti lezo ali v vodoraven transport. Opremljanje jame je potekalo tekoče in sani dvifj ekipam ni pO VZrOCal težav. Mogoče seje opazilo pri mlajših udeležencih, da delo nad 214 m globokim breznom Ic ni bilo iako sproščeno, kol je, ko gremo jamo raziskoval. Marko prepenja nosila pod nadzorom inštruktorja reševanja Janeza Marinska. Dvig jc bil izveden v uri in petdesetih minutah, kar je zadovoljivo. Tehničnih težav na poti nosil iz jame ni bilo, kljub slabim radijskim zvezam, ki jih premore JRS. Končna analiza je pokazala, da bo potrebno za reševanje v podobnih primerih opremili vse reševalce z radijskimi postajami, ki omogoč tjo jo-vor brez stiskanja mikrofona. Bing-Ijati nad breznom, ki je vsaj petkrat globlje Od najvišje stavbe v Domžalah, dvigovali poškdovanea in stiskati gumb na postaji ni lahko. Vemo. da laku postaja stane nekaj več od tiste, ki je Za nas neuporabna. Mogoče je I u in sedaj primerno mesto, da pristojnim v državi povemo, da morajo jamarski reševalci imeli uporabno opremo in nc katerekoli. ALES STRAŽAR Čestitke dobitnikom medalj Dobrote slovenskih kmetij Tudi letos jc bila na Ptuju tradicionalna razstava Dobrote slovenskih krneli j, na kateri že vrslo let uspešno sodelujejo tudi kmetije in posamezniki iz naše ler sosednjih občin. Tudi 12. razstava je pokazala da imamo v Sloveniji vrsto zelo kakovostnih izdelkov in da se naši kmetovalci lahko s svojimi izdelki - mlečnimi, krušnimi in mesnimi, domačimi olji, kisi, žganjem, suhim sadjem in vini enakovredno kosajo z ostalimi pridelovalci iz Slovenije. Na tO kaže ludi uspeh kmetije Pri (Jregorč - Anion Sare s Hudega, ki je že prejela kipec - znak kakovosti, saj so za svoje izdelk»*kar trikrat zapored dobili najvišje priznanje - zlato medaljo. Danes na kratko predstavljamo dobitnike, o katerih boste lahko več brali v naslednjih številkah Slamnika. Za zlato še bronasta medalja za Rezko Grčar, Spinovo z Rov Za jabolčno žganje jc na letošnji razstavi prejela bronasto medaljo ga. Rezka Grčar z Rov, ki se lahko pohvali, da jc v letu 2000 za jabolčno Žganje prejela zlato priznanje. Tomu Nastranu iz Radomelj zlata medalja za domači kis Kmetija Nastran iz Radomelj. Prešernova 19, se lahko pohvali s štirimi medaljami za odličen domači jabolčni kis. kateremu jc strokovna komisija letos od 20 možnih lock podelila 19 točk in spada med najkvalitetnejše izdelke v Sloveniji. Naslranovi, katerih kis lahko najdete v vseh bolje založenih trgovinah, so izdelali tudi lične etikete, tako da njihovega kisa res ne morete zgrešiti. Dve srebrni medalji Ravnikarje-vim s Sv. Trojice za žganje Kmetija I ranca in Polonce Ravnikar s S_y. Trojice K je ekološka kmetija, kjer v okviru trženja na domu lahko kupite vrsto zdravih in kvalitetnih izdelkov. Med njimi sla tudi lirusevo žganje in Žganje iz jabolčnega vina, za katera so letos Ravnikarjevi, ki sc lahko pohvalijo Zc s petimi medaljami, prejeli dve srebrni medalji, (i. Ravnikar poudarja pomen tečajev in predavanj, ki prinašajo vedno nova znanja in izkušnje. Zlato Ivanki Brodar za makovo potico Gospa Ivanka Brodar s Hudega, kov letošnjih priznanj se jc udeležila tudi ga. Marta Kos, svetovalka za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti na kmetijah, ki je rx>-udarila lep odnos nagrajencev do narave. Prepričana je. da če bi gledali lc skozi dobiček, ne bi delali in živeli kot doslej. Ga. Marta, katere prizadevanja vsi nagrajenci izjemno cenijo in priznavajo, da brez njene pomoči ne bi bili tako Kovaška 14, jc najpogostejša raz-stavljavka na razstavi Dobrot slovenskih kmetij na Ptuju. Letos jc sodelovala Ze sedmič in nikdar sc ni vrnila brez priznaja oz. medalje. Tako se lahko pohvali z. osmimi medaljami, letos pa je za makovo potico prejela zlato medaljo. Ciospa jc naravni talent, ki v svoje potice in krofe vedno vmesi vso svojo ljubezen in pridnost. Veri Kolnik zlata medalja za orehovo potico Ciospa Veri Kotnik s Prevalj 126, sestra ge. Ivanke Brodar, je na Ptuju sodelovala Zc četrtič, vedno z odlično orehovo potico, za katero jc dobila Zc štiri medalje. Letos ji jc posebna strokovna komisija podelila zlato medaljo za orehovo polico. Priložnostnega srečanja dobitni- uspešni. si prizadeva, da bi zdravo hrano znali ponuditi in ohraniti njeno raznolikost, pri tem pa pogreša pomoč države in občine prt premagovanju ovir, pri zagotavljanju možnosti za organizirano ponudbo teh izdelkov (tržnica), pri sistemski ureditvi področja dopolnilnih dejavnosti pa tudi za spodbudo v obliki finančnih pomoči in nagrajevanja prizadevanj uspešnih kmetij. Od občine pričakuje, da bo spoznala pomen dopolnilnih dejavnosti in ekoloških kmetij ter razvoja podeželja za razvoj turizma in gospodarstva nasploh, od vseh nas pa, da bomo znali poiskati kvalitetne in zdrave izdelke naših kmetij in nagrajencev ter od njjh prevzeti tudi pozitiven odnos do narave in življenja z njo. V. VOJSKA Srednja šola Domžale Uspešen zaključek šolskega leta Srednja šola Domžale, ki izobražuje za poklice v Strojništvu, usnjarstvu in trgovini, dijakom pa omogoča nadaljevanje Šolanja na poklicno-tehniškem področju za strojnega, usnjarskega ali ekonomsko-ko-mercialnega tehnika, je tudi v letošnjem šolskem lelu nadaljevala svoje uspešno delo. Poleg rednega pouka so tudi v šolskem letu 2000/2001 posebno skrb namenjali obšolskim dejavnostim, s katerimi so tudi izven srednje sole dosegali lepe uspehe in tudi na tak način dokazovali, da je Srednja sola Domžale dobra šola. In medtem, ko so dijaki in profesorji na zasluženih počitnicah, v Slamniku v spomin na uspešno šolsko leto objavljamo tri fotografije, ki same po sebi največ povedo o uspešnosti šole, objavljamo pa tudi informacije o prostih mestih za vpis v posamezne programe Srednje šole Domžale. Dekleta in fant, ki so na različnih prireditvah prikazovali svoje izdelke iz usnja in ste o njih lahko prebrali tudi v sestavku Moda kot Mavrica, so bili povsod deležni pohvalnih besed. Na fotografiji so odličnjaki, ki so obis-ijH kovali pro-■ gram trgo-mmm vec-proda- jalec in so bili povabljeni v Pivovarno Union, kamor jih |e pospremil pomočnik ravnatelja za trgovsko in usnjarsko usmeritev Marjan Ravnikar. Prosta mesta Obdelovalec kovin Obdelovalec kovin 14 Strojništvo i. 13 Oblikovalec kovin Preoblikovalcc in spajalec kovin Finomchunik in urar Strojni mehanik Instalater strojnih instalacij (dsl. Insialalci strojnih instalacij lds). Avloklepar (ds) Avtoklcpar (ds) 14 Avlomehanik (ds) Avtomchanik 6 Srednja šola Domžale Cesta talcev 12 Srednja šola Domžale se je uspešno predstavila tudi na 2. državnem prvenstvu mladih kleparjev in krovcev v Mariboru. Na fotografiji so od leve: Tomaž Grčar, pomočnik ravnatelja za strojništvo, Marko Golob, Mitja Antalašič ter učitelj Jože Klopčič, ki so predstavljali tudi Območni odbor Obrtne zbornice Domžale. Naslednja številka SLAMNIKA izide 21. septembra 2001 SL/\M\1K - julij 2001 KULTURA stran 14 k zakladnice pregovorov »Mož se pogosto pritožuje čez ženo, žena pogosto čez moža, in oba imata prav« Srečen zakon je ena najvećih vrednot na zemlji. V Svetem pismu je zapisano, da je Človek ustvarjen za življenje v dvoje: Ni dobro za človeka, da je sam (I M z 2.IS). Judje poznajo pomenljiv dodatek in pravijo: Sc v raju ni bilo dohro človeku samemu biti. Tudi Arabei in Rusi menijo podobno: Hiša brez ženske je svetilka brez luči. Tri prijatelje imaš v življenju: mater, očeta in zvesto ženo. Mož in žena sta deležna istega dostojanstva in zato enakovredna, obenem pa različna. Ravno v svoji različnosti sc dopolnjujeta in ustvarjata »celega človeka«. Mož je glava, žena je duša. Ženska z jadri, mož z vesli. Ženina nežnost daje možu moč. Samo en tram ne more nositi hiše. pa naj je še tako močan. Pridna ženska tri vogale podpira pa še četrtega pomaga možu nositi. Ženin in nevesta izrečeta ob poroki pomenljivo obljubo, da si bosta zvesta »v sreči in nesreči, v bolezni in zdravju, da sc bosta spoštovala in ljubila vse dni živ-licnja«. Odslej spadata nerazdražno skupaj in si delita vse: Žena in mož sta kot jedilni paličici: zmeraj v paru. Mož in žena imata en obraz. t asi možje tudi čast žena: sramota žena je sramota mož. Ženina krepost je moževa čast. Mož in žena sla kot moka in voda: ko ju zmešaš, ju več ne razmešaš. V tej povezanosti postaneta drug drugemu zrcalo: Ženska nosi moža na obrazu, mož ženo na srajci. t'e je mož moder, jc tudi žena ubogljiva. Pokaži mi ženo in povem ti. kakšen je njen mož. Enako dostajanstvn obeh zahteva medsebojno upoštevanje: Ct je tvoja /ena še lako majhna, se skloni in prisluhni njenemu nasvetu. Staromodno misleči Arabci pa v tej zadevi svetujejo takole: Poslušaj ženo in napravi po svoje. Resničnost se redko povsem ujema z idealom. Skupno življenje ni nikoli brez težav. Mož in žena sta eno telo, a v njem je redkokdaj en duh. Najteže je. Cc hoče eden gospodovati nad drugim. Vse predolgo so bile žene zares v podrejenem položaju, feminizem pa gre v drugo skrajnost in peha zc-ne v nove oblike sužnosti. Nekaj nasvetov, kako sc izognemo čerem skrajnos- Mož je glava, žena krona na njej. Ct naj se žena rav na po možu. mora tudi mož razumeti ženo. /ena dobiva svetlobo od moža tako kot Mesec od Sonca. Mož je glava, ženska vrat: glava se obrne tja, kamor vrat hoče. Cc jc te možno, naj se o vsem v družini odloča soglasno in na osnovi dogovora. V pregovorih jc še veliko tiste mi-slcnosti. ki je bila značilna za pretežno kmečko družbo. Vlogi gospodarja in gos-ihxJiiijc sta bili jasno določeni in nezamenljivi Vedelo sc ic. kdo je gospodar, kdo ima prvo in zadnjo besedo: Modra žena prepušča hlače možu. tioije hiši. kjer mož nosi krilo in žena hlače. kjer žena gospodari, je hudič za hlapca. Kjer baba gospodari, lam volk mesari. I boge hiše. kjer kokoš kikirika in petelin molči. Slab petelin, ki pusti, da ga kokoši kav-sajo. V hiši. kjer kokoš poje enako visoko kakor petelin (ali: prej kakor petelini, je \sc narobe. Čoln. ki ga krmari kljun, ne pride daleč. Kot vidimo, je med moškim in ženskim svetom Sc vedno veliko nezaupanja. Gojijo ga tudi takšni in podobni pregovori, ki so malce hudobni: Spoštuj ženo. ■ vajeti iz rok ne spuščaj. Ne hvali konja, dokler ga nisi mesec dni jahal, ne hvali žene, dokler nisi z njo leto dni živel. Ne zaupaj ženi, dokler ti ni rodila deset otrok. Svojo ženo začni hvaliti šele potem, ko si / njo sedem let poročen. ljubezen podari svoji ženi. skrivnost pa zaupaj svoji materi ali sestri. Komur žena hlače kupi, temu se je vedno zanje bati. ('e ženi ne poveš pravočasno njenih napak, no prav kmalu kakšno našla na letii. Mož in žena sta eno telo, toda denarnico in mnenja imata vsak svoje. Vsak zakon je svoje sreče kovač. Kir-gizi imajo naslednji »recept« za zakonsko srečo: t c se poročita dva dobra, bo sreča: « se poročita dober in slab. ho šlo: če se poročita dva slaba, ho vsak dan vojna. Učitelj pozno zvečer sreča na cesti majhnega dečka. - Mar ne bi moral biti ob tej uri žc doma'.' - Zakai pa? Saj nisem poročen. BOGDAN DOLENC Likovno društvo Petra Labode Domžale Zaključek študijskega leta Zaključili smo študijsko leto 20O0/2OOI. Na zaključek nas jc pot pripeljala v privlačen turistični in izletniški kraj na GORJUŠO v Jamarski dom. Lep sredin sončen dan nam je 13. 6. 200I popestril naše likovno razmišljanje ob zaključku leta in Ze tudi snovanje novega PLANA dela DRUŠTVA za naslednje študijsko šolsko leto 200I/2002. V prijetnem ambientu jc bilo počutje in druženje članov z. mentorjem g. Fuggcrjcm izvrstno, saj smo iz. poročil nekaterih članov ugotovili, da je bilo naše društvo zelo dinamično in uspešno. Razživcli smo se v spominih in sc potopili v preteklost društva, ki bo prav kmalu praznovalo 30. obletnico obstoja. Zato so bili naši občutki še lepši, da smo uspešni ter da premagujemo mnoge težave s pomočjo našega mentorja, ki nam je pokazal pripravljenost, da nam bo tudi v bodoče posredoval znanja še o novih tehnikah (oljna tehnika ..). katerih še nismo obdelali Posebnost celotne realizacije delovnega PLANA jc bila ZAKLJUČNA SKUPINSKA RAZSTAVA, kjer so sodelovali vsi člani. Zelo pa smo bili ponosni, da jc bila postavljena v počastitev občinskega praznika Občine Domžale 19. 4. 2001. S to razstavo pa nikakor ni bilo delovne zagnanosti članov Društva konec, saj jc večina članov 26. 5. 2001 sodelovala na OBMOČNEM LIKOVNEM SREČANJU V KAMNIKU. To je bilo Ml DOBČINSKO sreča- nje likovnih skupin na temo KROKI in druge proste teme. Na pobudo mentorja g. Fuggerja je imelo naše DRUŠTVO s seboj za KROKI svoj MODEL Risbe KROKIJA so zelo dobro uspele. Na tem srečanju so sodelovali: g. mentor Fuggcr in člani DRUŠTVA Vinka Končan Frclih, Asta Perko Slanic, Ida Rebula, Ncvenka Semcja, Danica Smrdel, Gorazd Skcndcr, Jože Vajda in Janez Praprotnik. V marsikom se je ob tem srečanju razmahnilo občutje življenjske vedrine v prečudoviti kamniški pokrajini. Za popestritev in sprostitev delovnih moči pa smo^c skoraj vsi člani DRUŠTVA udeležili ogleda razstav na Bledu in v Begunjah z naslovom I. mednarodni slikarski EX - tempore Avsenik na temo - PODOBE AVSENIKOVE GLASBE. Ob prečudovitih nekaterih motivih smo zelo »likovno« uživali in sc potrdili, da delamo prav. Zadovoljni pa smo tudi, ker so naši elani povabljeni na razne likovne razstave po Sloveniji, kjer lahko tudi uspešno sodelujejo s svojimi likovnimi deli. Vabljeni pa so tudi na redna likovna srečanja društev Slovenije. To je bil 12. EX - tempore na Muljavi. Udeležila sc ga je g. Ida Rebula. Srečanje pa jc bilo tudi 2. 6. 2001 v Polhovem Gradcu. Udeležili sta sc ga g. Asta Perko Stantc in g. Ida Rebula. Zelo zanimivo in pomembno pa jc bilo tudi srečanje ob 150.-oblct-niei rojstva dr. Ivana Tavčarja na temo POLJANE 2001. Udeležili sta sc ga Ida Rebula in Asta Perko Stantc. Še posebej požrtvovalni pa so bili člani DRUŠTVA, ki so vse študijsko šolsko leto prirejali samostojne likovne razstave v GALERIJI DOMŽALE in v MODRI GALERIJI PEVEC s. p. na Ljubljanski c. 90. Razstavljali so Danica Smrdel. Ncvenka Scmeja, Jože Vajda, ob zaključku študijskega šolskega leta od i. 6. 2001 dO 29. 6. 2001 pa je samostojno razstavljala svoja likovna dela v MODRI GALERIJI Pevec s. p. Domžale g. Ida Rebula. Njena razstava jc bila zelo lepa, pestra in uspešna. Cilcde na vse povedano je resnično dokaz, da imamo zelo dobrega mentprja akademskega slikarja g Danela U>vra Fuggerja. kateremu se vsi člani DRUŠTVA za vso požrtvovalnost in pripravljenost ob zaključku študijskega šolskega leta iskreno in lepo zahvaljujemo. Ob zaključku smo se z njim fotografirali in sc presrečni razšli z Ciorjuše, saj smo vsi začutili, da se moramo čez počitnice dobro od-počiti z upanjem, da sc bomo jeseni zopet vsi stari člani DRUŠTVA (morda pa še kakšen nov član) zbrah' in nadaljevali društveno delo s polno mero dobrodušnosti, šc-gavosti in s SRC'NO predanostjo svojemu ljubiteljskemu likovnemu delu. „ AGICA KRIZNAR Modra galerija Podobe Ljubljane V domžalski Modri galeriji jc bil mesec junij namenjen za ogled razstave likovnih del ljubiteljske slikarke Ide Rebula, ki jc bila posvečena temi »Podoba Ljubljane«. Slikarka nam jc prikazala v svoji zbirki oljnih del njen sprehod po ljubljanskih ulicah, okrog pomembnih ljubljanskih cerkva pa do zelenic Tivolskega parka. Njeno navdušenje nad stavbami in svetlobo, ki jo. mesto oddaja, jc prikazala v kratkih in energičnih potezah čopiča, s kančkom pravljičnosti pastelnih barv, ki resnično karakterizirajo staro mesto. Ida Rebula se v okviru likovnih društev udeležuje mnogih tečajev, med katerimi se je tudi velikokrat pridružila srečanju likovnikov Ex tempme, od koder nam jc postavila na ogled prav le slike, ki ste jih lahko videli v Modri galeriji v Domžalah. KATARINA RUS Recital mlade domžalske pianistke Z. zaključnim nastopom v Dvorani slovenskih skladateljev v sredo, 20. junija 2001, seje od Srednje glasbene šole v Ljubljani poslovila dijakinja klavirja Maja I ilipič. Svojo glasbeno pot je začela v domžalski glasbeni šoli pri Mili Zivulovič, nadaljevala pa pri Meti Novak in Veroniki Hrvar ter zadnja štiri leta pri Romani Bizjak Saje. Poleg klavirja je 4 leta igrala tudi violino pri Branki Bečaj. Pred štirimi leti seje vpisala na Srednjo glasbeno šolo v razred odlične pedagoginje prof. Tatjane Sporar Braluž. Program koncerta je obsegal izbor pravlja še na sprejemni preizkus, iz klavirskega železnega repertoarja: Maja Filipič jc v februarju 2001 na dve deli baročnih mojstrov, sonato povabilo Glasbene šole dvakrat na- I). Scarlaltija ter preludij in fugo J. S. slopila v Kulturnem domu Iranci t Bacha, znamenito sonato »Patheti-quc« L. v. Beethovna, noeturno in cludo I (j lopi na. Groteskni ples slovenskega skladatelja, živečega v Parizu, J. Matičiča in Vrtove v dežju iz zbirke preludijev C. Debussvja. Za prisrčen aplavz zbrane publike se jc Maja oddolžila s te eno Debussvjc-vo skladbo, vedno očarljivo »Claire de lune«. V zahtevnem programu seje izkazala z dobro tehnično pri pravljenosljo ter muzikalno in inlcr-pretacijsko uravnoteženostjo. Študij klavirja želi nadaljevati na Akademiji za glasbo v Ljubljani, zato sc pri- Bernika v Domžalah in sicer na predstavitvi skladb prof. M. Tomca, ki jih jc za mlade pianiste izdala GS Domžale, in na koncertu bivših uren cev. Obe prireditvi sia bili namenjeni praznovanju 50-letnicc Glasbene šole. Vedno sc odzove tudi povabilu svojega dedka dr. V. Vulikiea. da z glasbo popestri predstavitve njegovih knjig Maji želimo uspešno nadaljevanje glasbene poli in upamo, da jO bomo tudi v prihodnje večkrat slišali na prireditvah v domačih Domžalah. ROMANA BIZJAK SAJE Galerija Domž.ale Vojko Aleksič Ob koncu meseca maja je bila Galerija Domžale v znamenju reliefnih podob slikarja Vojka Alcksiča z Vira pri Domžalah. Vojko Aleksič sc je slikarskih spretnosti učil na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani in v isii ustanovi kasneje se dokončal podiplomski študij sli karstva. Slikarjevc stvaritve so zmes različnih materialov, kot so papir, les, pur-pen in oljne barve. S pravo kombinacijo prav teh nam prikaže svoj intimen notranji svet, ki jc poln skrivnosti in nenehne menjave občutenj in zavedanj. Svojevrsten umetnik se izraža z. abstrakcijami, z reliefno podobo in barvo konkretizira svoje občutke in zaznave. Pa Cc jc podoba še tako ncopredclji-va, v njej lahko zasledimo poteze različnih obrazov, portrete različnih oseb, 'ki so "tako ali drugače 'zuznamovaTč slikarjev spomin, morda pašo le izmišljeni trenutki njegovega ustvarjanja Podoba je pravzaprav poslala predmet, ki jc v sebi zaključen in popoln svet, ki predlaga nov odnos med resničnim in neresničnim, med stvarnostjo in njeno upodobi I vijo. V Alcksičevih stvaritvah lahko poleg obrazne karakteristike najdemo tudi zametke afriške umetnosti. Tc so preproste upodobitve različnih motivov v podobni plastični izvedbi, kol jih je ustvaril tudi nas iiiiielnik. le da jim je dodal še ekspresivno noto, KATARINA RUS »Eden drug'mu ogenj dajmo!« Letno gledališče Dob sc jc ob pomoči organizatorjev -območnih izpostav Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Domžale in Radovljica ter posebej članov KD Jožef Virk v večerih od I5.-17. julija ponovno izkazalo kot enkratni gostitelj sedaj že tradicionalnega festivala gorenjskih komedijantov. Izmed 15 na 4. festival prijavljenih predstav smo se po izboru letošnjega selektorja Petra Militarcva lahko nasmejali štirim komedijam, oz. bolje, dramam s komičnim ozadjem: glasbeni drami BRATA angleškega dramatika VVillvja Russella. Cankarjevemu POHUJŠANJU V DOLINI ŠENT-FLORJANSKI. Aristotelovi LIZISTRATI in VERIGI Frana Sajcškega Finžgarja. Dobro poznana melodija fanfar domžalskega trobilnega kvinteta je naznanila pričetek 4. festivala gorenjskih komedijantov in hkrati uvod v uradno odprtje festivala, tokrat pod »taktirko« predsednika krajevne skupnosti Dob gospoda Pavleta Cerarja, ki je vsem ljubiteljem gledališča in žlahtne komedije voščil obilo smeha in zabave ob spremljanju predstav ... Sedaj je žc čas, da se prižgo odrske luči ... Slovensko praizvedbo musicala BRATA VVillvja Russella je ustvarila skupina dijakov Gimnazije Kranj pod režijskim vodstvom igralke in pevke Mancc Urbane. Čeprav je musical na slovenski sceni precej neznana odrs-ko-glasbena zvrst pa tokratna že 27. izvedba omenjenega dela (ki ga v londonskih gledališčih igrajo neprekinjeno že IX let) priča o tem, da bi se s primerno igralsko in pevsko zasedbo pod vodstvom domiselne režijske taktirke ta vrsta umetnosti prijela tudi med, sicer za novosti nedovzetno, slovensko publiko. Priznati moramo, da je mladim kranjskim dijakom predstava lepo uspela. Gledalcem sc je verjetno najbolj vtisnil v spomin igralsko dovršen lik, eden izmed dvojčkov - Mickeva. ki ga jc odigral izvrstni Aljaž Jovanovič. Čestitke pa gredo vsem enajstim igralcem, ki so sc res dobro T' t * '_i Veriga odrezali in navdušili številno občinstvo prvega večera festivala. Naslednji večer so glcdališčniki Gledališča Bclanskcga iz. Bohinjske Bele v režiji Lojzeta Roprcta poustvarili razgibano odrsko dogajanje iz Cankarjeve farse POHUJŠANJU V DOLINI ŠKNTFLORJANSKI. V Scnlflorjanski dolini, simbolu za malomeščansko Slovenijo Cankarjeve dobe, se na zunaj spodobni meščani in malomeščani na skrivaj predavajo vsem znanim pregreham, o čemer priča najdenček, sin nezakonskega očeta, ki so ga našli pred leti pod vrbo, a bi mu bil lahko oče kdorkoli, od Zupana do cerkovnika. Satirični ideji o moralni pokvarjenosti meščanske in malomeščanske družbe sledi ideja močne osebnosti, ki s svojim brezsramnim cinizmom zavlada nad široko množico hinavcev. Govorimo o umetniku Petru, ki ga jc prepričljivo odigral Matija Kunstclj in si po mnenju selektorja Petra Militarcva prislužil častni naziv Gorenjski komedijant sezone 2000/2001. S svojo igro jc, za razliko od ostale igralske zasedbe, ki žal ni uspela ujeti duha can-karjanske simbolične groteske, izoblikoval lik Krištofa odnosno umetnika Petni, ki se v današnjem času ne ozira več na posvečen odnos do cankarjanstva, njegovo historično podobo, temveč je izoblikoval lik za današnje razmere. »V vlogi umet-, nika Petra je Matija Kunstelj živ, povsem razumljiv, polemično živahen iskalec novih pobud, ki jih skuša s svojim ljudskim talentom in s svojo .ljudsko originalnostjo' premagali iz tradicionalnega provincializma,« dodaja Militarev. Klasični slovenski drami je sledila grška komedija LIZIS-TRATA glavnega pisatelja stare komedije Aristofanesa v izvedbi komedijantov Odra mladih iz. Kranja. V naslovni vlogi se je izkazala Eva Fagancl, ki jc po mnenju selektorja Militarcva odigrala lik Lizistratc prepričljivo, prožno in z. dopolnjevanjem in razvijanjem izrazitih prvin, ki jih karakter zahteva. Uspelo ji jc odigrati vlogo gladko, prepričljivo in ne prehmpno, vendar ne na škodo oblikovanja lizislralinc Ir-me. spolne sle. naveličanost mlade razvajenkc. V posameznih prizorih, v svoji prostodušnosti in zaverovanosti, ji jc uspelo s svojo igro in s kolegicami v uporu v predstavi ustvariti pomensko jasne prebliske ter odločitve, kako ustvariti mir, pa čeprav na škodo sle po spolnosti. S svojo igro je skupaj z. osla lini delom ansambla vseskozi pritegovala inleres in odmevnost občinstva. Bila je jasna in nedvoumna in si tako prislužila častni naziv Ciorcnjska komedijantka sezone 2000/2001. Aristofancsov odpor do vojne in zavzemanje za mir v pričujoči komediji poosebljajo atenske in Spartanske žene, ki sc na prigovarjanje Lizistratc moralno povežejo ter sc v želji po dosegi večnega miru zaobljubijo, da bodo spolno vzdržne. Ženska logika: »Moški nc morejo brez spolnosti ...« sc izkaže za resnico (razplet dogodkov jasno kaže, da tudi ženske niso aseksualna bitja). Moški sc odpovedo bojevanju in naposled v Atenah zavladata mir in ljubezen. Aktualna namigovanja, satira na znane atenske osebnosti, pa tudi sproščene erotične šale ter seveda uigran igralski ansambel jc zabaval gledalec pozno v noć .... ki sc jc prevesila v zadnji dan 4. festi- vala gorenjskih komedijantov. Ta jc bil v znamenju že kar tradicionalnih članov festivala - priljubljenih igralcev gledališča Tone Čufar z Jesenic. Predstavo VTKIGA I rana Šaleškega finžgarja je režimi Andrej Stojan, ki jo je uprizoril kot »igro za vse slovenske čase«. Soseda Marko in Mcjač sta živela v miru in složnosti. Markova hči in Mejačcv Janez sta si tudi namenjena ženin in nevesta. A veriga, ki jo Marko najde pred Mcjačevim kozolcem in jo spozna za svojo, pripelje tlo prepira, prepir todi žalitve, žalitve pa tožarjenja ... Ded Primož se odloči napra viti konec večnim zameram, zalo vzame nesrečno verigo in jo vrže v krnico, pri tem omahne v vodo in utone. Oh de-dovi smrti se obe družini spravita. Zveni poznano? To je zgodba, postavljena za ogledalo ... Žal za naše sosedstvo Sc vedno, lako kol pred osemdesetimi leti, velja: SLOVENEC SLOVENCU - SLOVENEC! Slabemu vremenu navkljub so se jeseniški glcdališčniki na sicer nekoliko utesnjenem odru v dvorani Kulturnega doma na Močilniku odlično znašli. Svoje vloge so odigrali prepričljivo in s takšno mero hudomušnosti, da jc vsak izmed gledajočih posameznikov vsaj v enem karakterju prepoznal tisti del sebe (ne-jaz), ki ga pred drugimi skriva. Kljub tragični vsebini smo se nasmejali večkrat res grotesknim prizorom vsakdana, ki žal šele odigrani (nekoliko karikirani) na odru opomnijo na svojo nesmiselnosl in zaplankanosl, zgodba v Verigi je namreč povzeta po resničnem dogodku, zato jc pisatelj v prvem natisu lahko zapisal za uvod: »Zgodba je to, nič drugega, za ogledalo postavljena, kako Strasti, iz malenkosti porojene spačijo obraz ljudski duši in jo preslepe, da tava in išče v temi, kar ji je v pogubo, ne vidi pa velikih ciljev, dO katerih vodi pol ljubezni«. 4. Festival gorenjskih komedijantov jc za nami. pred nami pa novi izzivi in nove predstave, katere nas bodo razveselile drugo leto. Vsem sodelujočim gledališkim skupinam i es titamo! Posebna zahvala pa gre vam, spoštovano občinstvo, ki sle festival spremljali. Hvala za res prijetno druženje in na svidenje spet v Zgodnjem poletju 2002 na 5.festivalu gorenjskih komedijantov. Se vidimo! j_ ay\. Gledalci so že prvi večer napolnili letno gledališče v Dobu 150 različnih kulturnih dogodkov v devetih mesecih Obisk Kulturnega doma Franca Bernika Domžale kot način življenja Za kulturnim domom Franca Bernika Domžale je trnju polna sezonu. Kaj na kratko reči o njej sem vprašala direktorju (loma Milana Marini-ča. A zares na kratko? - Potem morda ena izmed ugotovitev, ki jih ne kažejo le statistični podatki, temveč predvsem zadovoljstvo obiskovalcev prireditev in ne navsezadnje tudi listih, ki niso obiskovalci prireditev našega kulturnega doma, namreč, da se je »naložba« v ustanovitev zavoda povsem upravičila in da postajajo prireditve, kijih organizira Kulturni dom Franca Bernika Domžale, način življenja prebivalcev tega območja. čc se prireditev konča v poznih ve- Skupaj je bilo v tej sezoni kar 150 različnih kulturnih dogodkov. Ker sezona traja devet mesecev, to pomeni, da se je v tem času v domu »nekaj« dogajala vsak drugi dan. Kako zmorete, glede na In, da ste doslej edini Zaposleni? To jc osebno vprašanje, in nanj seveda lahko odgovorim povsem osebno. Kulturni dom je poslal tudi moj način življenja. To. da sem edini, jc zares zelo velik napor. A vse to počenjam z veseljem in izrednim zadovoljstvom. Na kulturni dom ali bolje na njegov program sem močno navezan in povezan. In prav osebna navezanost je v kulturnih organizacijah *c kako pomembna. Za vodilnega delavca ni delovnega časa, in v mojem Primeru tudi ni mogoče izkoristiti Ugodnosti iz. delovnega razmerja. Tudi Poletni urnik KNJIŽNICA DOMŽALE TI JI II. AVGUST PON 13.00-19.00 TOR 8.00-14.00 SRE 13.00-19.00 < i I 13.00-19.00 PET K.00-14.00 V SOBOTO, I. SEPTEMBRA BO KNJIŽNICA ZAPRTA ENOTA MENGEŠ 1'ON 13.00-19.00 SR I 9.00-13.00 Pil 16.00-19.00 ENOTA MORAVČE PON 16.00-19.00 ČET 15.00-18.00 černih urah in preden izvajalci odidejo iz našega doma (včasih tudi preko polnoči), me boste naslednje jutro že našli v pisarni. Da pa dopusta žc nisem izrabil več let nc kaže posebej poudarjali. Močno pa me izčr-pujejo liste zadeve, ki so birokratske in administrativne narave, in ki bi jih morali opravili drugi zaposleni, ki jih v našem primeru pač ni. Seveda del nalog lahko opravijo pogodbeni sodelavci, a to ni isto. Pomemben jc oseben odnos in motiviranost ter navezanost posameznika na delo, ki ga opravlja. I aliko na kratko, predvsem v številkah, predstavite omenjene dogodke? V naši statistiki imamo v Iclošnji sezoni, ki jc trajala od 23. scplembra 2000 dO 29. junija 2001 zapisanih 150 prireditev, ki jih je obiskalo 22.427 obiskovalcev (tu niso všleli obiskovalci razstav). Tu gre za prireditve, katerih organizatorji smo hili mi in tudi za prireditve, pri katerih smo hili soorganizatorji ali pa prireditve in druge dogodke, ki so jih kot najemniki naše dvorane organizirali drugi. Teža našega programa temelji na abonmajski ponudbi gledaliških predstav in koncertov, prireditvah za otroke, nekaterih drugih zanimivih in kvalitetnih kulturnih dogodkih ter na realizaciji ciklusa razstav v Galeriji Domžale ter Mednarodnega festivala komorne glasbe v Cirobijah. Skoraj tretjina prireditev je namenjenih <>i-rokom, mladih obiskovalcev pa je preko 37%. Število glasbenih in gledaliških prireditev jc podobno (preko .10) pa tudi število obiskovalcev je podobno (preko 5000). Katere prireditve so najbolj obiskane? Obiskanost je relativna, zadeva čeprav so številke o obiskovalcih povsem konkreten podatek. Relativnost jc namreč v tem, da nam je številčni podatek prepogosto osnova za ugotavljanje uspešnosti ali celo kvalitete. Pa vseeno: sorazmerno najmanj obiskovalcev beležimo na koncertih, čeprav sc prav na tem področju prav v minuli sezoni lahko pohvalimo -lahko celo trdim - z vrhunskim programom. Kritična masa jc na tem področju pač nekoliko manjša, vendar tO ne pomeni, da moramo bisl-veno zmanjšati ta program. Najbolje so obiskane gledališke predstave oz. komedije, ki so svojo popularnost že doživele na ponovitvah v širšem prostoru. Kot javni zavod se trudimo za ravnovesje med strogo popularnim in mogoče nekoliko manj kvalitetnim programom ter kvalitetnejšim in morda nekoliko zahtevnejšim programom. S tem ntvnovcsjcni v pestrosti programa želim doseči odprtost potreb kar najširšega kroga poslušafccv oz. gledalcev in njihovih estetskih pogledov. Množično obiskovanje otroških predstav pomeni vzgojo obiskovalcev za jutri. Sc strinjate s to trditvijo? Kar skoraj tretjina prireditev jc namenjena mladini in to jc zagotovo dobro. Povezovanje z vrtcema v Domžalah, kjer imajo olroci svoj abonma, jc zagotovo največja naložba v kulturo naših občanov. Morali sc bomo potruditi, da bomo to naložbo lahko upinjali in ohranjali. Zal se nam Mavrica med dvema sezonama Dejavnost in ustvarjalnost v Foto kino in video klubu MAVRICA red-n<> načrtujemo za leto dni naprej, podrobneje pa za vsako ustvarjalno se-*'"><> posebej. Pomladna sezona 2001 se je pravkar dokaj uspešno končala in že načrtujemo program za letošnjo jesensko sezono, ki se bo za nas pričela sredi septembra. V njej se ho zvrstilo več razstav in drugih zanimivih prireditev. Najprej bomo doma. v naši mini galeriji v kulturnem domu v Radomljah, ponovno odprli retrospektivno razstavo I.HIBI JAN A 7" SVETOVNO PRVENSTVO v Košarki. Udeležencem bojo na otvoritvi prikazali tudi 20-minutni dokumentarni film 0 kar petih svetovnih in velikih mednarodnih športnih prireditvah leta 1970 v Sloveniji - v umetnostnem dr sanju, košarki, gimnastiki, moto crossu in v padalslvu. skratka razstava in filmski vcccr bosta posvečena športu. Naslednjo razstavo bomo odprli *Upaj z absolventi fotografskega ,CC;iJa. ki smo ga po naročilu in ^sodelovanju s Študentskim klu-^m iz Kamnika izvedli v pomla-fPv^y~~r-'-—-- danski sezoni. Fotografije, ki so jih sami posneli in lastnoročno, s pomočjo mentorja, izdelali \ r<> to temnici, bo razstavilo 14 avtorjev pod skupnim naslovom UTRINKI Z VAJ. RazstaVO bomo odprli v mesecu oktobru v prostorih kulturnega doma v Radomljah. V Organizaciji gorenjskih ZKO-jev in SKLADA RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti - OU-M(>< NE I/POSTAVI DOMŽA I I m v izvedbi I Oto sekcije kluba MAVRICA bomo v oktobru v ( IA1 I RIJI DOMŽALE odprli regijsko razstiivo in revijo diapozitivov z naslovom FOTO GORENJSKI Člani kluba MAVRICA pri- lis W^W 1 It j i i ■ / ■1 otroci, ko zapustijo vrtec, začenjajo izgubljati. Žc za osnovnošolske otroke storimo premalo, na srednji stopnji pa jih povsem izgubimo. Tudi na tem področju imam sicer kar nekaj idej in zamisli, a sam tega žal res ne morem izpeljali. Premalo jc samo prireditev pripeljati in jo »dali na spored«. Potrebno je načrtno in postopno delo z, jasnimi cilji in nameni. Zaživelo je tudi Likovno razstavišče - (ialerija Domžale. Kako ste zadovoljni z obiskom razstav? Prostori Galerije Domžale so na čudovitem mestu sredi Domžal in žc lepo vrsto let jc skrb za razstavno dejavnost povsem zgledna in to tudi preden jc to dejavnost prevzel naš kulturni dom. Naš zavod jc sicer pristopil k nekoliko večji prepoznavnosti Galerije Domžale in pričel z rednimi odkupi likovnih del. S tem smo pričeli ustvarjati zametek stalne galerijske zbirke in pogojev za aktivnejšo dejavnost lega področja. Obisk je sicer zadovoljiv, želel pa bi. da bi si razstave ogledalo šc več obiskovalcev, predvsem pa bo na tem področju potrebno večjo skrb posvetili vodenju razstav, s posebnim poudarkom za mlade. Vst dogodke jc obiskalo preko 22.000 obiskovalcev, kar hi lahko po-nunilii. da jc kulturni dom, če odšlejemo najmlajše, vsaj enkrat obiskal vsak občan oz. občanka iz naše občine. Od kod pa sicer prihajajo obiskovalci vaših prireditev? Nismo šc pristopili k analizi, s katero bi ugotovili od kod prihajajo obiskovalci, njihovo starostno in izobrazbeno strukturo in seveda, kar jc za postavitev strategije delovanja še posebej pomembno, njihovih ugotovitev in ocen o programu. Obiskovalci prireditev so pretežno Domžalčani in okoličani, smo pa v zadnjem času opazili tudi povečan interes s kamniškega območja. Za to, da bi zajeli šc širši krog zainteresiranega občinstva, pa bi bilo predvsem potrebno nekaj več sredslev za promocijo prireditev. Kaj pričakujete od četrte sezone, bodo morda kakšne novosli? Nova sezona bo pomenila ulrditev dosedanjih ugotovitev o raznovrstnosti programa in o številu prireditev, ki jih nc kaže povečevati. Predvsem bomo skrbeli za širšo in poglobljeno informacijo o naših prireditvah v našem okolju in skušali doseči Sc večjo odprtost in dostopnost prireditev. Cene vstopnic sc nc bodo bistveno povečale Novosti bodo morda v tem, da bomo gostili kar nekaj prireditev iz tujine (Irska, Madžarska, Nizozemska), ki bodo popestrile celotno podobo naše sezone Tako bo izredno zanimiv koncertni program, pestrost gledališkega programa pa naši obiskovalci tako žc poznajo - šc naprej bomo gostili najzanimivejše predstave tako- 2,Zor * odprtja razstave OBRAZI KITAJSKi: y ™domej-S kulturnem domu. Med pevci zbora SVEŽINA.stei Ju J'avtorici razstave Anita JEMEC (tretja z leve) in Vita HRI AR (sedma z leve). Delo v temnici pravljnmo tudi zanimiv multimedijski projekt z diapozitivi na temo iz naslovom . STOLETJI pri NAS in V SVl m. Na-red za prikazovanje bo v mesecu novembru. Višek jesenske sezone 2001 pa bo PRVI MEDK1 i tiski IT suval LJUBITI USKI GA FILMA IN VIDI A, ki se DO Ob koncu novembra odvrlcl v kulturnem domu v Radomljah. Festival bo pravzaprav obnovitev in morda tudi nadaljevanje bogate tradicije nekdaj zelo odmevnih mcdklub-skih in republiških festivalov amaterskega filma v letih 1972, 1974, 1979 in 19X4 v Radomljah. Pričakujemo sodelovanje in udeležbo številnih filmskih in zlasti video ljubiteljskih cnluziaslov in ustvarjalcev iz vse Slovenije. Navedli smo zgolj prireditve, ki nas bodo v jesenski sezoni 2001 najbolj zaposlovale, ne bo pa v klubu MAVRICA manjkalo ludi drugih dejavnosti, predavanj, snemanj, sodelovanja na številnih razstavah doma in v tujini, itd. JK rekoč vseh slovenskih poklicnih gledališč in nekaterih samostojnih projektov - na našem odru bo mogoče videti, kako se prepletajo izvrstna gledališka besedila in odlični slovenski igralci. In kar jc najzanimivejše: pristopili smo k pripravam za prvo pomembnejšo lastno produkcijo in sicer krstno izvedbo gledališke predstave novega slovenskega dramskega besedila enega izmed najpopularnejših slovenskih piscev, ki bo svoj krst doživela v letu 2002.To bo zanimiva in aktualna predstava, ki nc bo slonela na poceni zabavi ampak bo v vseh gledaliških pogledih izredno zanimiva za občistvo. Kaj več o tem pa kdaj drugič. Upam, da bomo tudi v naslednji sezoni uspeli pridobiti sponzorja, s katerim bi lahko bistveno obogatili program. Kako lahko ocenile letošnje jubilejne (iroheljske koncerte? < Groblje ostajajo vrhunec in nadgradnja programa, ki ga sicer realiziramo v Tomčcvi dvorani Kulturnega doma Franca Bernika Domžale. Nadgradnja predvsem zato, ker so to koncerti zaokrožene celote, ki jim daje svojo težo čudovita cerkev, njena akustika, izvrstnost izvajalcev in prijetna publika. Sem pa seveda močno presenečen, da imamo v našem okolju manj zainteresirane publike kot bi lahko pričakoval. Pričakoval bi, da bi bili koncerti zanimivi za številne sedanje in nekdanje učenec Glasbene šole in njihove pedagoge, sicer številne člane naših glasbenih predvsem instrumentalnih skupin in seveda šc mnoge druge. Pač ne. Ampak pomembno je. da so med obiskovalci tisti, ki imajo to zvrst glasbe zares radi in se ob njej polnijo. In tako jc prav. Letošnji koncerti so bili: preprosto rečeno izvrstni, čudoviti, us-pešni. Jeseni lahko bralci Slamnika pričakujejo tudi objavo razpisov abonmajev. Katere abonmaje boste razpisali in kdaj se bodo lahko vpisovali? Čeprav v našem kulturnem domu trenutno ni prireditev, jc vsa moja energija sedaj usmerjena v oblikovanje četrte sezone, sezone 2001/2002, ki jo bodo zopet utemeljevali gledališki in glasbeni abonmaji. Koncertni abonma je takorekoč dogovorjen in bo zopet izredno zanimiv: od recitala, dueta, opernih arij, komornega orkestra in zbora in sicer z domačimi in tudi tujimi izvajalci. Nekaj več težav imam z oblikovanem gledališkega abonmaja, saj naš oder omogoča le bolj komorne predstave, a tako kot doslej bo zanimivost našega programa prav v tem. da bomo gostili različna gledališča in vrhunske slovenske igralce v raznovrstnem, zanimivem, humornem in vznemirljivem programu. Razpis abonmajev bo torej objavljen v septembrskem Slamniku, abonmaje pa bomo vpisovali konec septembra. Tudi v prihodnji sezoni bomo pripravili abonma za otroke v sodelovanju z vrtcema Urša iz Domžale, pripravljen pa imamo tudi zanimiv program razstav, ki je nastal na osnovi našega poziva vsem slovenskim umetnikom. V. VOJSKA 50 let Glasbene šole Domžale Star običaj je. da se za Abrahama postavi mlaj ter da se nanj obesi lipov list z. napisano letnico 50. Malce drugačno praznovanje, sicer lirez mlaja, pa jc pripravila slavljrnka tudi za tiste, ki niso ravno v centru in so raztreseni po sedaj drugib oličinah prejšnje ohčinc Domžale. Tako smo lahko prišli na račun tudi tisti, v čigar krajih ima glashc-na šola Domžale svoje oddelke. Praznovanje jc bilo tako resnično pravo, saj sc ni držalo strogih občinskih mej in sc jc tako kakor glasba, ki naj združuje in razveseljuje, razdelilo na več manjših, po občinah Lukovica. Moravče in Mengeš. Verjetno nobeno ni bilo lako slovesno, kakor v matični hiši, vendar pa je zgledno sodelovanje oddelkov glasbene šole z matično hišo pokazalo, kako lepo jc. če svoje veselje deliš tudi z drugimi. Vsem. ki sle kakorkoli pripomogli, da sc jc glasbena šola obdržala toliko časa in da deluje šc naprej, pa najprej hvala ter veliko uspeha ludi v naslednjih 50 letih. DJD Leon Senger »Vzamem kitaro« Kar človek živi poje o svoji bolesti in sreči toži o vojni, hrepeni po ljubezni vse izgubi v svoji modrosti Refren: Vzamem kilam, zapojem vihravo in* sanjam v prihodnost neznano Vidini, revne, bogate, bolne in zdrave vedre in mrke, polne življenja in volje Refren: Vzamem kitaro zapojem vihravo in sanjam v prihodnost neznano leta bcZc, starost nas pozdravi sam pa verjamem le pesmi vihravi pregnal boni starosl. ohranil mladost spomine Ijabeeni ni<>iegj>iadosti Refren: Vzamem kitaro zupojem vihravo in sanjam v prihodnost neznano Bogastvo slovenskega jezika Obrušenke (3) Najbolj ol>i o-.« na beseda naj bi bila IZRL.IA. Iz nje sta nastali Vzreju in zri ju. danes pa imamo pravo obru-šenko - KEJA. Vendar bodo tokrat na vrsti obrušenke. pri katerih se pojem ali pometi spremeni glede na osnovno besedo. Naj jih nekaj navedem: IZVALITI : /-VALIT I Kokljn jc izvalila piščance Iz jajćeca se izvali ličinka. Zvaliti hlode na kup. lezku skala sc je zvalila po bregu. IZTEKATI : STEKATI Vino izteka iz. soda; kri izteka iz rane: življenje strnu izteka. Vode pobočju sc stekajo v dolini. Na tem lepo stekajo IZVEDETI : ZVEDETI jc oče pokopan. Po dolgem času sem prišel do podal kov sem Nekaj /vemo takrat, kadar nam kaj pride na uho, torej so nam drugi povedali. IZRAVNATI: ZRAVNATI Cestni delavci staro cesto lahko izravnajo ali pa zravnajo. Kadar oclkopljejo hrib, jo izravnajo, kadar pa je zvita in ovinkasta, pa jo zravnajo. Zato: izravnati teren ali traso in zravnati ovinek. IZVITI : ZVITI Izvila se mu je iz objema Pred policijo se jc na vse naCine izvijal. Zvijanje vrvi; deske so se na soncu zvile. Pri padcu si je zvil nogo. Včasih so kadilci doma zvi- i.iii cigarete. IZVABITI : ZVABITI Po dolgem nagovarjanju ga je izvabil iz hiše in ga zvabil v gostilno. S svojim petjem jim jc izvabil solze; zvabili so ga v novo druščino. IZVOZITI : ZVOZITI Izvažamo surovine, izdelke in različno blago, izvažamo pa tudi znanje. Preveč naložen tovornjak je komaj zvozil strm klanec. Zvožen sneg; zvož.cne kolesnice; na zvoženem rado drsi. IZTRGATI : STRGATI Iztrgala se mu je iz objema; učiteljica je popackan list iztrgala iz zvezku. Otrok jc strgal hlače: Stragnih nogavic pa lc nc moreš obleci. Sem strgati pa bos. ga pijem vsesko/. Velika /Jahta -strgana plahta. IZPRAŠEVANJE : SPRAŠEVANJE Izprašana babica, izprašani gasilec. Izprašana sta bila pred komisijo. Na sodišču izprasujc-jo. Pošleni ljudje si izprasujc jo vest. Spraševanje je bolj preprosto in vsakdanje. Otroci venomer zakaj ono. Nekateri učitelji tujih jezikov imajo navado da pri vsaki šolski uri prvih deset minul sprašujejo dijake tuje besede Državljani ladi sprašujejo, kam gre de-n.ii od njihovih davkov. Zanimiva sta tudi zadnja dva primera: IZGANJANJE : ŽGANJ A NJE Nekatere sekte uprizarjajo izganjanje hudiču. Obsojenec je bil za kazen izgnan iz, drŽave Kakšen hrup pa zganjate? Zganjati ljubosumje, trmo, tižaljenost ter zganjati vik in krik. škandale, burke. IZPOVED : SPOVED Ti dve besedi imata sko- ne. Obtoženec se je na sodišču izpovedal ali podal svojo izpoved. Vernik gre v cerkvi k spovedi, da se spo-ve svojih grehov. FRANCE CERAR PREDSTAVLJAMO stran 16 Gospod Baldo Miklavčič Človek, brez katerega galanterijskega oddelka ne bi bilo »Ljubezen do stroke, ki sem jo ves čas gojil, je zanesljivo drugi vzrok, da sem se odločil za to odgovorno delo. Pomemben vpliv na odločitev je prav tako v okoliščinah, ki so me pred leti prisile, da sem na tem področju moral zaorati brazde v popolno ledino,« je zapisal v eni od svojih knjig (Modelir-stvo v usnjeni galanteriji) g. Baldo Miklavčič. brez katerega galanterijskega oddelka v Srednji šoli Domžale zanesljivo ne bi bilo. Poiskala sem ga na njegovem domu v Slovenčevi 2 v Ljubljani, kjer kljub visoki starosti (letnik 1925) ves čiL predvsem pa še vedno zaljubljen v oblikovanje usnja dela v družinskemu podjetju, ki ohranja tradicijo usnjarstva v okviru blagovne znamke MIBO. V sprejemni sobi, kjer vse disi po usnju in vrsta usnjenih izdelkov kaže na še vedno veliko ustvarjalnost mojega sogovornika, sva začela pogovor o letih po vojni, ko je svoje strokovno znanje posredoval bodočim galanteristom v okviru šestteden-skih tečajev oz. Sol za umetno obrt. Namen teh je bil. da si mladi iz vse Slovenije pridobijo osnovna strokovna znanja s področja usnjarstva in galanterijstva, ostala znanja in prakso so pridobivali v drugih ustanovah in šolah. Glas o g Baldu Miklavčiču kot odličnem strokovnjaku za galante-rijstvo je prišel tudi v Domžale in g Baldo se spominja zlasti zagnanosti g. Milana Flerina, ki ga je vabil v Domžale: »uredili bomo vse, da le pridete v DomZale.« Tako je tedanja srednja šola v šolskem letu I960/6I dobila galanterijski oddelek, ki ga je organiziral in tudi izvajal pouk prav moj sogovornik. V letu 1963/64 smo tako dobili prvo generacijo galanterijskih tehnikov. Iz. tega obdobja se spominja sodelovanja z g. Mirom Varškom in g Janezom Ulčarjem in pa tega, da so postopoma posamezne strokovne predmete (modelarstvo, tehnologija galanterije in gradiv) prevzemali mladi inženirji - strokovnjaki, ki so delali tudi v urejeni delavnici za praktični pouk. Začetek je bil silno težak, se spominja g Baldo, vendar drugače, kot danes. Tedaj so imeli mladi perspektive. Toko. Industrija usnja Vrhnika. Torbica. Galant in druga podjetja so potrebovala mlade strokovne kadre, za katere je bilo veliko priložnosti. Za šolo pa so velik interes pokazala tudi podjetja (Ju-goplastika) in nekdanje jugoslovanske republike. Problemov z vpisom v galanterijske oddelke ni bilo. vanje so se vpisovali bodoči galantcristi iz drugih držav in domžalsko srednjo šolo so poznali daleč naokoli. V domžalski srednji šoli je oral ledino, saj s tehnološkega področja ni našel več kot 20 stavkov o galanteriji in usnjarstvu. Prva leta ni bilo dopusta Za vsako leto je bilo treba pripraviti programe, budno spremljati njihovo realizacijo in pri tem ne pozabiti na izredno hiter razvoj te branže. Rad se spominja vrste hvaležnih in nadarjenih učencev in slušateljev, ki so kar hlepeli po znanju, pa tudi tega, kako je pripravljal skripta Na več kot 1000 straneh je zapisal svoje znanje in ga tako ohranil in posredoval naprej. Malce nerad se spominja predloga, da bi za svoje delo dobil Zagarjevo nagrado, pa je prišlo nekaj vmes in je kljub vsem soglasjem nisem dobil, zamahne z roko |n spet govoriva o njegovem delu, pri katerem je koristno uporabil vse svoje izkušnje in žlahtno izročilo družinske tradicije. Vse svoje življenje in tudi danes g Miklavčič zagovarja strokovnost, ki mora biti prisotna v vseh fazah, pa prakso, ki jo morajo imeti tudi predavatelji. Tudi to področje zahteva ljudi, ki ustvarjajo z ljubeznijo in ki jim stroka pomeni vse. brez nje ne gre in nikoli ne bo šlo. Zato je ob različnih razpisih za predavatelje' vedno zagovarjal, da niso dovolj le formalni pogoji - šola. Cc nekdo hoče učiti te predmete, mora poznati usnje. Čc si ni nikoli mazal rok z usnjem, če ne pozna osnovnih znanj o njem. potem bo Slo težko, ali sploh ne bo šlo. Teorija je eno, praksa pa je mnogo težja. Na srednji šoli Domžale je skupaj s sodelavci organiziral ter načrtoval predmete, ki so potrebni in pomembni za branžo. ob tem pa sc spominja, da so imeli predavatelji precej priložnosti tudi za sodelovanje pri splošnem razvoju stroke, pa tudi razvoju tovarn in poslovalnic. Lahko so sodelovali pri izdelavi različnih elaboratov. Sam se rad spominja prispevka k tehnologiji tovarne v Ulanbatorju v Mongoliji, od koder so na njegov predlog v DomZale prišli mladi strokovnjaki, ki so nato v tovarni stroko tudi uresničevali. »Treba je bilo upoštevati vsa strokovna znanja, od vrste materiala do čisto navadnega orodja in to mladi usposobljeni strokovnjaki zmorejo« Pri svojem delu v šoli in v družinskem podjetju je upošteval tudi izkušnje, ki jih je vsako leto pridobival v sodelovanju z enim največjih nemških usnjarskih podjetij, čeprav to nekaterim ni bilo všeč. Rad se spominja tudi dobrega vodstva in sodelovanja s tovarno TOKO. Sodeloval je tudi pri usmerjenem izobraževanju, za katerega je še danes prepričan, da ni bilo slabo, saj je po strokovni plati prinašalo veliko strokovnega znanja in to je tisto, kar bodoči strokovnjaki potrebujejo. Sam se je dejansko iz.pel pri zagovarjanju stroke, ki ga jc spremljala pri vseh njegovih odločitvah, tudi pri opravljanju funkcije predsednika komisije za strokovne izpite s področja predelovalne industrije - usnjarske branže. ki jo opravlja še danes. Pa še na nekaj nikoli ne pozabi in to prav posebej poudarja tudi ob usodi nekaterih firmm. tudi TOKO Domžale, kateremu je vedno priznaval, da je to odlična tovarna. Vse je odvisno od ljudi, njihove volje in pripravljenosti, od znanja. Razmere so se zaostrile, vendar so se povsod in za vse. zato pričakuje več odgovornosti vodstev. Sam je in bo vedno povsod pri/naval uspeh tistim, ki so ga dosegli: »Pri tem pa jc kvalitetno in strokovno vodenje pa tudi delo še kako pomembno. Programe jc treba menjati, obračati. Naša galanterija jc zelo lepa, jc pa teZka panoga, saj se v njej programi hitro menjajo in jim jc treba slediti. Ce tega ni, jc hitro vsega konec« Rad sc spominja sodelovanja z g Stanetom Vrhovcem, ki ga izjemno ceni. Tudi Domžal se rad spominja, saj je v njih pustil kar precej let delovnega življenja, pa tudi znancev in prijateljev, predvsem pa sledi, ki v zvezi z razvojem naše srednje šole ne bodo nikoli izbrisane. Veliko besed in usmeritev, ki so oblikovale življenje mojega sogovornika, sem slišala Od tiste, kako si je vselej želel, da bi pomagal oz. olajšal zapletene delovne procese, s katerimi se ukvarja stroka, do tiste, da je za uspeh v življenju potrebno sistematično in načrtno delo. Tega tudi danes g. Baldu Miklavčiču ne manjka. Priznava, da so bila leta, ko je pri nas oral ledino galanterijstva in usnjarstva, težka, a dobra leta, ki se jih rad spominja. G. Baldo bo s svojim prispevkom, za katerega mu moramo biti hvaležni in mu moramo izreči iskrena hvala, za vedno ostal del zgodovine naše srednje šole in območja, na katerem živimo. VERA VOJSKA PRODAJALNA SANITARNIH IN OGREVALNIH INSTALACIJ Po ugodnih cenah vam nudimo instalacijski material in opremo za vaš dom, poslovni prostor Oglasite se lahko v naši prodajalni na RABIO CESTI 1a v Domžalah, tj. ob glavni cesti v smeri proti Šentjakobu, ali po telefonu št.: (01) 72 44 258, 72 44 259 Prva petletka ^ centra za mlade 553* Nadaljevanje pogovora z direktorico Centra za mlade Lili- Jazbec Sodelujete tudi z zavodi v Domžalah? Vam pomagajo pri vašem delu? Brez sodelovanja bi bili zelo osamljeni in bi lahko kaj malo naredili. Prepričana sem, da jc sodelovanje kvaliteta, h kateri kaže težiti in ji dajali prednost, kajti diferenciran svet brez sodelovanja nc bo preživel. Oani skupine vložijo bistveno već energije, kol Cc morajo opravljati naloge sami. ljudje smo zelo različni. Vsakdo lahko prispeva nekaj, česar nc more prispevati nihče drug. Sama sc tega zelo dobro zavedam, zato sem odprta za sodelovanje Opažam pa, da veliko časa izgubimo pri posvetovanjih, načrlovanjih, usklajevanjih 11 d. Naša povezovanja segajo dokaj na široko. V prvi vrsti bi izpostavila sodelovanje s šolami, s katerimi izvajamo skupaj kar nekaj projektov. V preteklem mesecu smo npr. zaključili projekt za neplavalec z naslovom »Delfinčki za vse otroke«. Scdcmnaj-sterica neplavalcev jc skozi meseca marec in april ob sobotah in nedeljah vadila plavalne veščine v kranjskem olimpijskem bazenu. Požrtvovalni vaditelji Nina in Katja Arnuš in Tomaž Meglic so otroke pripeljali tako daleč, da jc prav vsak izmed njih splaval. To jc zelo velik uspeh. Ob tej priložnosti se zahvaljujem predvsem Nini, ki jc pripravljena že dve leti žrtvovati ogromno svojega prostega časa v tc namene. Sodelujemo tudi z. vrtci, čeprav predšolski otroci niso naša ciljna publika. K nam vabimo vzgojiteljice, za katere organiziramo razna izobraževanja, predvsem kreativne delavnice. Pridobljeno znanje pa kot strokovnjakinje s predšolskega področja lahko prenašajo med svoje varovance. Minuli september smo polepšali tudi vrtec Kckcc v Radomljah, kjer jc taborila skupina študentov iz Japonske, Koreje, Španije, Finske in Ccške. Obnovili so igrala in uredili vrt ter s pesmijo in besedo prinesli vsak svoj delček kulture tudi med otroke. Sodelujemo tudi s Knjižnico. Študentskim klubom. Policijsko postajo. Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti -območna izpostava Domžale, Lions klubom. Mladim forumom. Kulturnim domom Franca Bcrnika, Zdravstvenim domom. Centrom za socialno delo, s Športno zvezo. Rdečim križem. Centrom srednjih šol Domžale, Društvom SMO in Mladinskim klubom v ustanavljanju. Spisek sodelujočih jc bislvcno daljši od naštetega. Presega pa tudi občinske meje, saj postajamo prepoznani izven domžalskega prostora. Se v bodoče nameravate širiti, morda zaposliti še koga? Prav tc dni bomo zaposlili novo delovno moč. To jc za nas velik napredek. Vseh pet let sem bila edina zaposlena. Pomanjkanje delovne sile smo zapolnjevali ž. zaposlenimi prek javnih del, pri čemer imamo zelo srečno roko. Vsa leta so pri nas pravi ljudje, ljudje, ki so odprti, imajo razvit čut za sočloveka in zmorejo sprejeti mlade ljudi, vključno z njihovimi težavami. Naši prostori so relativno majhni, zato je želja po večjih prostorih upravičena. Napredka v tej smeri nc gre pričakovati v kratkem, ker gredo naša naprezanja predvsem v smer širitve in kvalitete vsebin, nc pa samih prostorov. Pri zagotavljanju prostorov sodelujemo z institu-cijami, ki nam svoje prostore lahko odstopijo. Se vaša dejavnost prepleta s Centrom za socialno delo? Vsekakor. Zc to, da smo v isti hiši, zagotavlja dobre možnosti za povezovanje, ki jih seveda izkoriščamo. V letošnjem letu skupaj poizkušamo zaposlili in preusmerili mladostnike, ki imajo težave z odraščanjem in ki so se žc srečali s kriminalnimi dejanji. Dobro sodelujemo predvsem z ga. Savnikovo in ga. Ma-lijcvo. Poleg obsežnega rednega dela se ukvarjate tudi z zelo zahtevnim projektom priprave strokovnih ekskurzij. Kako ste se lotili »projekta Irska«? V letošnjem letu smo izvedli žc četrto strokovno ekskurzijo, ki sc je udeležijo delavci javnih zavodov iz. ohčinc Domžale in občinske uprave. Priprave na la izobraževanja sc začno žc nekaj mesecev pred odhodom. Potrebno jc navezati stike z vrtci, osnovnimi in drugimi šolami, centri za socialno delo. domovi za starejše občane, knjižnicami, na tudi z oblastmi na lokalnem nivoju, ki jih potem neposredno obiščemo. Prav vsako leto pripravimo Strokovni priročnik, v kalerem podrobno predstavimo izobraževalni in socialni sistem države gostiteljice, z. zgodovinskim in geografskim orisom dežele. Nc manjkajo niti opisi kulturnih in zgodovinskih znamenitosti. Obiskali smo že Nizozemsko, Dansko, Španijo. Iclos pa Irsko. Vsako leto si oddahnem šele, ko sc vrnemo domov. Udeleženci upravičeno pričakujejo, da bo ekskurzija dobro pripravljena. Zame osebno so najlepša srečanja z učitelji, zdravniki, socialnimi delavci, vzgojiteljicami in drugimi strokovnjaki. V pogovoru z njimi skušamo izvedeti, kako sc pri njih lotevajo posameznih vsebin, kje tičijo problemi, kako jih rešujejo, kje so skupne točke ipd. Vsako leto načrtujemo tudi srečanje z Zbrani na otvoritvi razstave 26.6. 2001 ob 5. rojstnem dnevu Centra za mlade. županom, letos nas jc s svojo neposrednostjo zelo navdušila in presenetila županja mesta Trclcc. Kar nismo sc mogli poslovili. Cc oddaljenost le nc hi bila tolikšna, bi sc verjetno domenili za pobratenje. Vaše delo je zelo dinamično, zahteva veliko od vas. Vam ostane kaj časa za dom, družino? Pomembno sc mi zdi, da sem v teh Ic-lih našla načine za polnjenje svojih baterij. Dokaj dobro se poznam in vem, kje jc moj limil, da nc pregorim. Pomagam si z motom, da skoraj nič- ni nemogoče. Ljudje, ki pravijo, da nekaj ni mogoče, nc bi smeli motili listih, ki stvari udejanjajo. Pogosto naletim na osebe, ki mislijo, da so naše ideje in cilji preveč drzni in nam govorijo, da nam nc bo uspelo. Verjamem, da se z vztrajnostjo, voljo in prodornimi idejami da marsikaj narediti. Ilcnrv Pord jc dejal: »Ćc mislite, da zmorete in čc mislite, da nc zmorete, imate prav« Clanc centra vodi misel: »Imamo moč izpeljati spremembe, ker jc naše delo v interesu mladih.« Nobenega dvoma ni, da moja moška nista vsak dan navdušena nad napovedanimi ali nenadnimi odsotnostmi. K sreči jc sin že polnoleten, mož. pa žc več kot dvakrat, zato si lahko privoščim več izostankov od doma. To ima tudi dobre plati: čas ki ga preživljamo skupaj, jc bolj intenziven, večja pa jc tudi naša samostojnost. Zelja za dnevom, ki bi nc imel samo Stirin-dvajset ur, sc večkrat pojavi. Toda s tem sc srečuje velika večina. Ker mi družina pomeni največ, si znam zanjo tudi vzeti čas. Vesela sem, da smo radi skupaj. Preživeti kakšen naporen dan pa mi pomaga tudi misel sv. Matevža: »Nc skrbite torej in nc govorite: Kaj homo jedli, kaj bomo pili, kaj bomo oblekli? Saj Oče vaš nebeški vc, da vsega tega potrebujete Nc skrbite torej za jutri; kajti jutrišnji dan bo skrbel sam zase Dosti ima vsak dan svojega zla.« Kako preživljate vaš prosti čas, imate konjičke? Katere? Dejavnosti prostega časa so v stalnem prepletu s tistimi na delovnem mestu. Imam srečo, ker imam svoj poklic rada in srečo, da delam v življenju stvari, ki so mi v veselje. V spominu mi bo ostal Blažcv odgovor na klasično vprašanje učiteljice v prvem razredu: »Kje jc v službi tvoji mama? »Mami ni v službi, ampak jc v vrtcu.« Navdušuje mc precej stvari in idej, kaj bom šc počela v življenju, mi nc manjka. Rada imam hribe, ludi vzpone na liste, ki segajo malo višje; zelo rada fotografiram in urejam albume in zapise ob slikah; navdušuje mc kolesarjenje in raziskovanje novih ali žc znanih krajev; rada organiziram kakšen izlet ali aktivnost, na katero povabim šc prijatelje. Sem pa ludi ljubiteljica knjig in obiskovalka prireditev, ki jih v domžalski občini in okolici nc manjka. Kakšne plane imate v bodoče, morda v naslednji petletki? Načrtov nam zaenkrat šc nc zmanjkuje, saj delamo z mladimi in za mlade. V letošnjem Iclu nas čaka izvedba kar nekaj projektov. Najprej bodo na vrsli Vesele počitnice, ki so namenjene otrokom, katerih slarši so v času počitnic na delovnih mestih, potem sledi lahor za socialno ogrožene otroke v Strunjanu, ki bo Iclos tretji po vrsti. Zelo veliko energije vlagamo v projekt, ki naš čaka septembra. Dali smo mu naslov »S polnimi jadri do novih izkušenj«. Na tedensko križarjenje po Jadranu homo popeljali mlade s posebni' mi potrebami in osem olrok iz rejniških in socialno ogroženih družin. Tc izkušnje se zelo veselimo in sc nanjo tudi dobro pripravljamo. V novembru nas čaka nova izdaja knjige mladih pesnikov in slikarjev s tradicionalnim večerom v Kulturnem domu I ranca Bcrnika in izdaja Vodiča po občini Domžale, namenjenega predvsem vsem nam, prebivalcem občine Domžale. Mladi menijo, da jc potrebno opozoriti na marsikaj vrednega, kar premoremo doma. V naslednji pcllclki bodo Sle aktivnosti v smeri pridobitve večjih prostorov. Radi pa bi dobili tudi nekaj objckl. morda slaro hišo, ki bi Jo spremenili v muzej, v katerem b> razstavili zgodovino, ki jo premore naša občina. Želim vam veliko pozitivne energije, ki jo boste potrebovali v naslednji petletki. SAŠA KOS Dober dan, gospa Marija Jene Rada imam moje Domžale, ki jih žal ni več Včasih to Domžale slale, ki lahko so se hahale, s stavbami baročnimi I konji kmečkimi vozmi. Ko tovarne s slamniki zaposlile so ljudi in gostilne bolj domače, imele prave so pijače... Pesem, katere del ste pravkar prebrali, je napisala gospa Marija Jene, rojena 1928. leta na Goričici pri Ihanu v družini Bolhar. Po mamini strani so bili v sorodstvu strici in tudi stari oče godci, stara mama pa ljudska pevka, ki je pela celo skupaj z. mamo jezikoslovca Breznika, ki so mu v Ihanu postavili spomenik. Rodila se je pri stari mami, nato pa so se preselili v Ihan, kjer so ostali vse do leta 1937, ko so sc preselili Domžale h Kozinc, na sedanjo Bistriško ulico. Prvi in drugi razred osnovne šole je naredila v Ihanu, nato je šolo obiskovala v Domžalah in »gor rasla za Bistrico.« Domžale so šc dacs velika radost, pa tudi bolečina moje sogovornice, ki se spominja, da je za otroke skrbela mama, oCc soboslikar in malar jc delal v Kranju. Draga mati moja rada te imam, saj le ti polepšaš sleherni naš dan. Vse zime so plctli kite iz slame na kmečki pcCi za slamnike, kite in cofe, se spominja gospa Marija, ki jc prvo kito spletla pri sedmih letih. Kite so odkupili »Vovkovi«, kasnejši Univcrzalc, in *z njih plctli slamnike. Do 5. razreda je obiskovala slovensko šolo, nato je Sla v nemško, vendar mati nikoli ni priznala nemškega spričevala. Pri 15 letih jc kot sobarica delala pri tedanjem doktorju Krcmžarju, »da mi ni bilo treba delat v tujino, kamor so Nemci pošiljali mlada dekleta«. Takoj po vojni jc šla delal v tedanjo delavnico Okršlarjevih, kjer jc delala pri aktovkah in bila že po Iclu dni vodja skupine. Šc ostajava pri mladosti, del katere so tudi spomini na Gabričevo žago. kamor so ob nedeljah hodili in sc vozili s kamiončkom, čez teden pa belili hlode. Gabričcv ata je otroke »popokal« na zapravljivčck in jih odpeljati proti Bcričcvcm. Vso pot so otroci veselo prepevali in sc veselili nepozabnih voženj. Poročila sc je leta 1952 z Dolenjcem Stanetom Jcnccm in tako po petnajstih letih dela zaradi otrok deset let ostala doma. Ko so štirje otroci malo odrasli, si je zapositev našla v tedanji Slandrovi Soli, ko jc bila le-ta Sc pri Kcbru in se kasneje skupaj z njo preselila na novo lokacijo v Bistriško ulico. Delala jc do leta 1978 in sc nato upokojila. Z družino je živela in šc živi na Študjanski cesti. V letu 1975, ko je utonil eden od sinov. je strta od žalosti začela pisati pesmi. »Nisem vedela, kaj naj naredim, kako naj preženem žalost, pa sem napisala pesem,« pravi. Pesmi prej skoraj ni pisala. Ic kol otrok jc s sestrično pisala zbadljivke. Doslej jc napisala žc več kot sto pesmi, ki vse pridejo iz duše Piše kratke in daljše pesmi, nekatere samo zase, druge za bralce in tudi v našem Slamniku smo jih že objavili. »Navdih pride sani od sebe in tedaj sedem in pišem. NajvcC pesmi nastane, ko sem žalostna, ali pa posebej jezna. Vzamem svinčnik in ta kar leti po papirju,« pravi in sc spomni, kako jc eno od svojih pesmi pustila za Ion sestram, ki so lepo skrbele zanjo v bolnici. »Ce sem pa ,fajn' vesela, grem pa zaigrat na harmoniko,« odgovarja na moje vprašanje, ali pesmi piše, ludi ko jc vesela. Harmoniko je začela igrati pri 19. letih, potem jo je nekaj časa odložila, igrati pa jo je začela spet po moževi smrti, ko si jc »naštima-la« narodno nošo in v njej ter s harmoniko obiskala kar precej krajev in prireditev. Pri igranju sta ji pomagala tudi oba sina. Sin Bogdan igra bolj zase, medtem ko sla s sinom Simonom zaigrala tudi v domu upokojencev. Najraje igra Slakove skladbe, ki so najholi lahke in najbolj čutcCc. »Čeprav nekaterim niso všeč, meni so,« sc smeji in sc spominja, kako je igrala na različnih izletih upokojencev, z narodno nošo pa obiskala vrsto prireditev, pa naj jc bilo v Beljaku, v Kamniku, v Laškem, posebej prijetni pa so spomini s kmečkih oh-ceti v Ljubljani. 2.e 46 let živi v Studi in jc prava Domžalčanka, ki ima mes- to zelo rada in jc prav žalostna, ker so sc tako spremenile. »Mojc Domžale so bile trg z lepimi baročnimi hišami, sedanje stavbe pa so mesto skazile,« pripoveduje in sc spominja stare lekarne. Turkovc, Osolinovc, Malijcvc ter drugih hiš in žal ji jc, ker si jih nc more ogledali niti na slikah ali fotografijah. Rada sc s kolesom pelje po Domžalah in pogreša več kolesarskih stez. In kaj dela sedaj? »Malo pobrskam p«' vrtu. poskrbim za rože in Sc vedno precej kvačkam prticke. NajvcC zase, včasih tudi za koga drugega, tudi kaj drugega. Ljubka darilca, ki jih dajem naprej so narejena z ljubeznijo in so mi v veliko veselje. Cc kaj lepega naredim, sem vesela, sc počutim koristno.« pravi in razmišlja, da hi nekoč svoje pesmi izdala v zbirki, kot ji svetujejo nekateri Ce jih bo, potem bo med njimi najbrž ludi pesem o Domžalah, s katero končujem razgovor z gospo Marijo in ji želim veliko zdravja in prijetnih Ircnut-kov v njenih Domžalah. Tam na trgu stojnice vse Na njih si kupil lahko vse Oblačilu, zelenjavo, mleko In pa tudi kravo. '//luj ko so Domžale mesto Sploh ne moreš več čez cesto, Hiš ni wč, samo še Moki Kriminal že med otroki. Njiv ni več, na njih so ceste Peš po njih nič več ne greste Kdor odselil 3t jc kdaj, Prtpoi naj nt boi vti tvoj kraj. V. VOJSKA Gospa Marija Jene s harmoniko in v narodni noši JUS SECURIEY, d.o.o. Sl.inmikarska 29, DOMŽALE E-pošta: jus-security@siol.net http://jus-security.8m.com AVTOSOLA; teoretično in praktično usposabljanje kandidatov kat. A, B, C in H, tečaji in vaje iz CPP v ponedeljek, torek in sredo od 16. dO 18. ure, na Ljubljanski 105, tel.7244-130 (od 8. do 18. ure) AKCIJA-20% POPUST PRI URAH VOŽNJE TEČAJ CPP BREZPLAČEN stran SPORT Predstavitev vseh nastopajočih na PIRUETI 2001 nem delu. zu katerega so dobrote prispevali tudi starši in tako doka/ali. da so za dobro delo kluba pripravljeni pomagali po svojih močeh. Tc pa bodo potrebne tudi za delo 2002. ko bo PIRUITA pripravila deseto jubilejno lekmovanjc. za katerega upajo, da bo Se bolj množično in prijetno. S tem pa tekmovanja še niso zaključena, saj je pred tekmovalci Se več pomembnih tekmovanj, med njimi tudi državno prvenstvo, na katerem si bosta najboljši mladinki KK 1'iruela Teja Rus in Maruša Ravnikar poskušali pridobili vozovnici za nastop na evropskem prvenstvu. Pa poglejmo še uvrstitve domačih tekmovalcev: eicibankc mini (IW6 in mlajše): 2. Tjaša Kovačič; cicibankc lelnik 1W5: 3. 1'va Bcrlingar. 5. Nina Zc-Icznik. 6. Maša Lozar; pionirji »('« I. Simon Kurcnl: Pionirke »C« 1994! 2. Spela Mikcln. 4. Spela Baje. 5.6. Slil'tcr Patricija. 8 Sara Kovačič. 8. Wcndi Icrko: pionirke »C« lelnik 1993: .1 Vila Peterko, 4.Tanja Grc-gorin, 5. Ines LouStck. 6. Maša Travljanin. 7. Laura Znidaršič; pionirke »B«: 3. Meta Kurent; Jcuncsse: 3. Maruša Ravnikar; juniorke 2,Teja Rus. Tudi v prihodnje Želimo PIRUPTI veliko organizacijskih tekmovalnih uspehov. v Se leto do jubilejne mednarodne prireditve Devet klubov na deveti Pirueti 2001 kolalkarski klub Pirncla je v soboto, 7. julija 2001, na Igrišču ob TEN TKN v Športnem parku Domžale pripravilo že deveto tradicionalno mednarodno tekmovanje PIRUETA 2001. Prijetno, za tekmovalce in tekmovalke morda kar prevroče vreme, je na ploščad privabilo več kot 50 nastopajočih iz Italije. Hrvaške in Avstrije, ki so se pomerili v 15 kategorijah. Organizatorji se lahko polivali jo z odlično izvedeno tekmo, z najninožičnejšo udeležbo zlasti mlajših kategorij, kar dokazuje, da lahko v prihodnje pričakujemo še uspešnejše nastope, pa ludi z uspešnimi tekmovalnimi nastopi, saj so člani in članice Kotalkarskega kluba 1'iruela praviloma v vsaki od kategorij, kjer so na- stopali osvajali odličja, t spesni nastopi so sad prizadevnega deia trenerke Nine (irilj, ki je bila še pred kratkim sama uspešna tekmovalka, ter trenerja Blaža Ravnikarja, ter vodstva kluba, ki se trudi, da hi tekmovalcem in tekmovalkam zagotovilo dobre pogoje za treninge in nastope. Oh odlični organizaciji samega tekmovanja pa se Kolalkarski klub Pirueta lahko pohvali tudi z. organizacijo srečelova. katerega čisti izkupiček jc bil namenjen sofinanciranju dejavnosti, prijetnem spremljevalnem programu, v katerem je nastopil tudi znam pevce I >adi Daz, ler zaključnem iliuzah- Priznanja, medalje ter praktična darila je ob predsedniku KK Pirueta Antonu Grilju podeljeval tudi pevec Dadi Daz. Dosežki Radiokluba Domžale Amatersko radiogoniometriranje Kadioklul) Domžale se ukvarja z vrsto dejavnosti med drugim tudi z amaterskim i a-diogonimclriranjcm (ARIJ) znanim tudi pod imenom »lov na lisico«. V tej dejavnosti smo v zadnjih letih člani radiokluba spel prišli v sam vrh v državni konkurenci. AR(i je pravzaprav šporlno teh ntCna disciplina, ki se pretežno odvija v naravi, na gozdnem in hribovitem področju. Tekmovalce mora v čim krajšem času s posebnim spre leninikoni najti skrile oddajnike. V našem klubu se s tO dejavnostjo "kvarjamo Člani vseh starosti in ka-:*8otij, od pionirjev do veteranov, '"lamo tudi nekaj zelo mladih, saj Uas najmlajši tekmovalec šteje, komaj 10 let. V letošnjem letu pa smo pridobili še nekaj novih tekmovalcev, ki so žeto sezono uspešno tekmovali. Da pa bi se prebili med najbolj- rijah pa so dosegli Boris H rova I. Marko Zankar in Barbara Zatikal 'ž junija je bilo v Postojni državno prvenstvo v amaterskem radiogo- niometriranju in sicer na frekvenci 3,5 Mhz (KV). Bili smo zopet v vrhu: Barbara Zankar jc osvojila 2. mesto, Sonja Mikoš. Boris Horvat in Sine Mcrmal 3. mesto. Druga tekma na državni ravni in sicer na frekvenci 144 Mhz. (UKV) je bila 23.junija v Ormožu, tokrat pa je Barbara Zankar postala državna prvakinja. Sonja Mikoš je bila druga ter Peter Oresnik tretji. Pokaži, kaj znaš, in trud bo poplačan. je, Smo žc zgodaj začeli trenirati. Zaceli Smo lebi unija in najmanj enkrat tedensko trenirali. Ne sneg v začetku, nc dež. v kasnejših mesecih, za "•'ls nista bila ovira, lako so sedaj v'šini kar lepi rezultati, v spomladanskem detu tekmoval-a* sezone smo takole dosegali najboljše uspehe: V Krškem (7. april) jc bil najboljši Marko Zankar (3. mesto v kalegori-J' Pionirji). Kol klub pa smo bili na ,CJ tekmi prvi. . Naslednje lekmovanjc smo Organi '"ah domžalski radioamaterji. Pote-Kiu<> jc na Rovah. Najboljši jc bil Bo-r|s llroval. ki jc bil prvi med seni-"rjt._(Klali so dosegli tretja mesta MSonja Mikoš v kategoriji žensk, Mar- *° Zankar v kategoriji pionirji in Pc-er Oresnik v kategoriji seniorji). « Domžal smo se selili v I jublja-Mer je 5, niaja na Rožniku po ckalo odprto prvenstvo radiokluba 'r|glav. Marko Zankar (pionirji) je Prvi, peter Oresnik drugi, Barba .'' zankar in Boris llroval pa tfel ja. ' lekmovanjc v Sevnici, ki je bilo maja, za nas ni bilo ravno uspeš h"- Se najbolje se je odrezala Bar ™ Zatjkar s četrtim mestom pionirskem državnem prven-- junija, v Murski Soboti, ki je stekalo v okviru državnega Ičkino-afjjia mladih tehnikov, jc Marko -'''kar dosegel odlično 2. mesto. |(,jedila je tekma v Radomljah, re i^l' i1' bil zelo razgiban m tekma ie j '' razmeroma lež.ka. Najboljši ori i IVk'' 0reln*k ILmcsl" scni Drugo mesto v svojih kategp To so hi|i nasi najboljši rezultati, čeprav se je tekmovanj udeleževalo še več članov nasera kluba. Na evropskem prvenstvu, ki bo v Franciji, nas bosta v državni reprezentanci zastopali Barbara Zankar in Sonja Mikos. Želimo lima veliko uspeha. Uspešno AR(i sezono pa smo člani radiokluba dopolnili z. razvojem in izdelavo lastnega siste..... za elektronsko registracijo odkritih oddajnikov. I c-lo sedaj uporabljajo tekmovalci na vseh tekmovanjih PO vsej Sloveniji in je za naše razmere unikatna, BZ Košarkarski klub Helios Domžale Pregled letošnjega izredno uspešnega leta Laid F košarkarski klub llclios Domžale praznoval 50-letnicn svojeg" obstoja, kar pa jc bil (udi ra/log /a napovedi boljših (asov domžalskega košarkarskega prvoligaša. I «tOI so si zastavili t Mj obstati v prvi ligi, pri mlajših kategorijah pa bili spel v vrhu slovenske košarke. so le osvojili pelo mcslo med 20-imi nasto-pajodmi klubi. Mladinci so bili žc / vstopom med Sest najboljših ekip v državi presenečenje in so si na koncu prigarali pelo mesto, prav tako mlajši Člani med 47-imi nasiopajocitni ekipami v državi. Kadeti prve ekipe so presenetili same sebe, saj so na finalnem turnirju, ki jc bil v Domžalah, osvojili J, mesto, kaj lahko pa bi bili tudi drugI Veliko presenečenje med d7-imi ekipa- i<> jim je tudi uspelo, saj so člani presegli pričakovanja In na koncu osvojili 7, mesto. In kako je Ulo minulo sc/.ono? N začetku ni kazalo na dobre Čase domžalskega prvoligaša, ;i se jc to le uredilo z nekaj zmagarni In mirnejšim spancem. Neuspeh BO edino doživeli v pokalu, kje s«) izpadli v tretjem krogu. A kaj kmalu je sreCa obrnila hrbet klubu, saj sc jc hudo poškodoval Kado Triiu-novic, zdravstveno stanje ostalih pa je bilo na robu zloma. vsi- lo je privedlo v nakup drugega tujca v ekipi m sicer Hrvat* Roberta Trohe, ki je Imel v preteklih sezonah obilo težav s poškodbami. To se v Domžalah na srečo ni zgodilo in je upravičil nakup. Prav tako jc letos s svojimi igrami preseneti] Belorus v vrstah Heiiosa Aleloej Les-kevič, kar se odraza tudi pri končnih oce1 nah v tekmovanju Lige Kolinska - bil je namreč drugi strelec lige ter drugi skakalec lige. prav tako pa jc presenelil Samo Plevnik, ki je bil najbolj učinkovit metalec trojk. Kaj p;i ostali? Vsi so dostojno in upravičeno branili barve kluba, kar jc prineslo uspešno sezono - po nekaj zelo zelo slabih sezonah. Vsekakor je 8. mesto uspeh med H0-imi nastopajočimi danskimi ekipami v Sloveniji. Prihodnost! Jedro ekipe ostaja nespremenjeno, vsi so ostali, razen Marjan Košaka, ki je prenehal z profesionalnim igranjem košarke zaradi bolezni v družini. K Članski ekipi naj bi bilo priključenih kar nekaj mladih m obetajočih igralcev iz mladinskega pogona, poleg tega pa se šc vedno iščejo okrepitve s strani tujcev in sicer na položaju organizatorja igre. saj Jan/a lega bremena šc nc prenese po poškodbah, ki so ga pes-nle v preteklosti tet na centrskj poziciji, saj Domžalčani v svoji ekipi nimajo izrazitega centra. Na preizkušnji je bilo Zc kar nekaj mladih igralcev iz tujine, ki pa očitno šc niso /icli za irianje v slovenskem prvenstvu. Kiij pa mladinski pogon? LetOf so bili izredno dobri, le nekaj slabih iger je prineslo lo. k;ir je. V skupni razvrstitvi so bili na koncu rjrugj in sicer lakoj /;i podmladkom t Ifliorid Ollmpije. To rej sc za prihodnost domžalske košarke ni bati. Vse to pa je privedlo tudi do tega, da kar nekaj domžalskih igralcev kot tudi trenerjev sodeluje v reprezentančnih akcijah m nosi vidno vlogo tudi tam. Sedaj pa k rezultatom. Pri mlajših članih do 20 let so Domžal-cani branili lansko drugo mesto, a jim ga leios ni uspelo ubraniti, saj je bila ekipa močno oslabljena in pomlajena. Na koncu so pokleknili pred vstopom v potfinale, a Druga kadetska ekipa pa je bila na 49. mestu z dve leti mlajšimi igralci Pionirji so razočarali m so ostali brez željenega nastopa na finalnem turnirju in so osvojili 10. mesto. Druga ekipa pionirjev pa je bila četrta. Trenerska cklipa. ki deluje v klubu, se je tem uspehom podredila in se odrekala v celotnem obdobju sezone marsičemu, k temu pa so pripomogli tudi trenerji osnovnošolskih ekip na področju sedmih občin, katere pokriva domžalski klub. Veseli pa dejstvo, da se vse več mladih odloča za treninge košarke pri šoli košarke, ki deluje v klubu in sc bojda res nc moremo več bali za prilunlnost domžalske košarke. Košarkarji in drugi - med njimi tudi navijači navijaške skupine Ravbarji. ki so pomagali tako in drugače domžalski košarki, so sc udeležili zaključka sezone v domžalskem športnem parku, kjer so se na zabaven način poslovili od uspešne sezone. V nove zmage in uspeh! O okrepitvah in še novitetah v domžalskem košarkarskem klubu, ki se bodo zgodile med poletjem in pred začetkom nove sezone, pa v naslednji številki Slamnika. U. Z. ■■■■■■■ Športna zveza Domžale Priznanja najboljšim osnovnošolcem -športnikom, šolam in mentorjem Športna zveza Domžale je tako kot vsako leto ludi letos pripravila priznanja za najuspešnejše športnike desetih osnovnih šol domžalske regije. I čenči so se prek celega leta doka/ovali v različnih športih na številnih tekmovanjih, najštevilnejše pa so se udeležili velikega in majhnega atletskega šolskega pokala (579) ter košarkaških tekmovanj (525). /a popestritev dogajanja je bilo prvič uvedeno tudi tekmovanje v športnem plezanju, ki pa se bo zaradi odziva in navdušenja zagotovo obdržalo. Športna zveza je priznanja podelila na posebnem srečanju najboljših športnikov, ki so se ga udeležili tudi njihovi mentorji ler nekateri ravnatelji. Priznanja sla podelila Ioni Draga r, predsednik, ler Kanko Cukrov, sekretar športne zveze Domžale. Najuspešnejše šole In katera šola ima najboljše športnike? Osnovna šola DomZale (1K2 točk). Učenci In učenke so bili ekipno najboljši na malem in velikem atletskem šolskem pokalu ter atletskem troboju, na spomladanskem in jesenskem krosu, košarki, odbojki, namiznem tenisu, malem nogometu, streljanju, šahu. rokometu in badmintonu pa so zbrali dovolj točk, da so premagali Osnovno šolo Mengeš (169 točk). Cc bi podeljevali medalje, bi bronasto dobila Osnovna soli Rodica (I2f> mek). Najuspešnejši posamezniki Saša Dremelj in Andraž (iregorič sla bila proglašena za najboljša športnika Osnovne lote Domžale. Saša je dobra na »področju žogic*, saj si jc priznanje zaslužila z nastopi na tekmovanjih v namiznem tenisu in badmintonu, bila pa je tudi tretja v metu žogice na državnem prvenstvu v atletiki. Andraža že več let poznamo kot odličnega tekača, letos so mu tri medalje z državnih prvenstev (dve v krosu in ena na 1000 m) prinesle naslov naj športnika. Podobno kot na OS Domžale je tudi na OS Mengeš namizni tenis »najmočnejši* šport naj športnice te šole. in sicer Natalije l-užar. ki pa se poleg tega lahko pohvali tudi s tekaškimi uspehi. Naj športnik v Mengšu je postal Aleš Koleniko. in sicer največje uspehe dosega kot član PK Triglav v plavanju, šolski rokometni ekipi pa je pomagal osvojiti bronasto medaljo na regijskem tekmovanju. Na Rodici poznajo naj športnico Marušo Klerin predvsem kot košarkarico '/.KK Domžale, letos pa je nastopila in zmagala tudi na regijskem in področnem tekmovanju v skoku v višino. Jure Mandelj je kot naj športnik te šole predvsem ekipni športnik, saj je nastopil tako v košarki, odbojki, nogometu in badmintonu. z,a svojo šolo pa je nabiral točke tudi na obeh šolskih krosih. Nina J are in Miha Krntschneider sla športnika, ki sla dobila priznanje za športne dosežke z OS Venci ja Perka. Nina se je odrezala predvsem v igrah z žogo. saj se jc s košarkarsko in rokometno ekipo uvrstila v čet rt finale državnega prvenstva, Miha pa je nogometaš, sicer član NK Domžale, ki je bil član šolske nogometne ekipe, ki je zmagala na prvenstvu osnovnih šol domžalske regije za starejše dečke. Na OŠ Prese rje pri Radomljah sta bila najboljša dva osmosoica Ksenija Mlakar je bila med prvimi tremi na regijskem in področnem prvenstvu v namiznem tenisu (posamično in ekipno), uspešno je nastopila tudi v rokometu in badmintonu K v za I Dželadini je član NK Olimpija. priznanje za najboljšega športnika šole pa si je zaslužil s teki na 300 m in zmago na spomladanskem krosu. Na Osnovni šoli Janka Kersnika sta priznanji dobila dva vsestranska športnika. Med dekleti je bila najuspešnejša Seslošolka Meta Kode, ki si je priznanje zaslužila z uspešnimi nastopi v tenisu, košarki in atletiki, med fanti pa je bil še zadnjič športnik šole (osmošolec) Viki Prašnikar, ki se je izkazal predvsem v atletiki, košarki in badmintonu. Na moravski OŠ Jurij Vega je priznanje med dekleti dobila Špela Cerar, ki je poleg šporlnih sposobnosti v košarkarsko, rokometno in odbojkarsko ekipo vnašala tudi pozitivni športni duh. Timotej Bačnik si je priznanje zaslužil predvsem z nastopi v kolektivnih športih, predvsem v odbojki, kjer je bil z ekipo zmagovalec na regijskem in področnem prvenstvu, uspešen pa je bil tudi v atletskem skoku v višino. V Dobu sta priznanje prejela pelošolka Nina Kučko in šestošolec Andraž Kelvi-Jar. Nina je bila najuspešnejša kot zmagovalka spomladanskega in jesenskega krosa OŠ domžalske regije, nastopila je tudi v košarkarski ekipi. V istih dveh športih je bil uspešen tudi Andraž, in sicer kot Član dobljanskih košarkarjev ter kot tretji na regijskem in četrti na področnem prvenstvu v skoku v višino. Osmosoica Katja Habat in Tadej Oražem sta prejela priznanje za najboljša športnika OŠ Trzin. Katja jc nastopila v teku na 50 m in štafeti 4x100 m ter se tudi uvrstila na področno prvenstvo VAŠP. Tadej je bil športnik šole že drugič. Je član ljubljanskega /AKji in je bil kol skakalec v daljino na regijskem prvenstvu drugi, na finalu šolskega pokala pa peti. Poleg atleta je bil tudi dober športni plezalec, saj je bil na državnem prvenstvu drugi. O Bojani Lavre-ncJč' z OŠ Roje smo že brali. Priznanje si je prislužila z nastopi v teku na KK) m ter v košarki in namiznem tenisu, zagotovo največji uspeh pa je dosegla s prvim mestom v smuku, tretjim v veleslalomu in četrtem v slalomu na zimski olimpijadi na Aljaski, kjer so se pomerili vsi najboljši osnovnošolci šol s prilagojenim programom. / iste šole je priznanje prejel tudi IJroš MarkiČ, ki jc bil bronasti na državnem prvenstvu v namiznem lenisu. Posebno priznanje za mentorja Darka Oražma Zc četrto leto zapored jc posebno priznanje Športne zveze Domžale za svoje delo v športnem utripu prejel mentor športne vzgoje rta OŠ Domžale, Darko Ora-ž.em. Merilo uspešnosti niso samo tekmovanja in rezultati, merilo je tudi angažiranost za delo posameznih vadbenih skupin oz. koordinacijo dela. ki ga glede na število skupin ni malo. Poleg lega mentor Drago Oražem najde čas tudi za svojo priljubljeno panogo - nogomet in vodenje ekipe mlajših dečkov pri Nogometnemu klubu Domžale. Šport, posebno šport mladih, potrebuje še več takih šporlnih pedagogov, kol jc Darko. Čestitke in lepe počitnice! B. B. Nogomet v domžalski občini v sezoni 2000/2001 Kaj lahko rečemo o sezoni 2000/2001? Nekje povprečna je bila ta sezona, saj so v prvi ligi Domžalčani osvojili končno 10. mesto. Kaj pa ostali? v tretji nogometni ligi center je Dob vseskozi kotiral nekje na sredini lestvice, bila pa so vsekakor nihanja v njihovi igri. Lahko bi bilo na koncu boljše, a tudi in je bilo veliko sprememb na trenerski klopi, kol tudi v igralskem kadru. Na koncu so bili igralci Doba osmi I> »ara N; stvu, Uspehi tudi v konjeniškem športu V občini Domžale Že vrsto let obstaja Konjeniški klub Krumperk, Ob bok pa se mu jc V zadnjih letih postavil ie drug klub in sicer Ježa pri Ježu. perka, v M kjer iščeš s nju Sprit Koš;1 pot pa je zrn r. Slavič pa jc Ini kn r iz Ježe pri igal član Krumpci dopolnil uspešno I 1 ni k i h< xl< stn izboljš ■,i.i let i v športni nii > laJikO tudi v i tudi z dresi take uspehe etiko truda ( ;ki. lega špoi k vameto / uspehi i logi preska dresurnem i no ježo kot jih do r seveda p< ki >u jenisker; azveseljujeji kovanje za{ iaha šport predi kajti no i pii nas. sem konje* daj pa nas klub se uk- z drugim mestom v kategoriji A2 s kobili Ježu, v L ka na ko-jomžalsko > Parodic. leiimiiie m na ObmOČj v preskaki v Volčjerri Tudi tu igrali vidn< vanju z Potoku redno visoki ko kot vsak • občine on k m sice! /■ nazadnje n; .din n« ■ ii športniki, je potreb-. volje in šc česa, .saj so od hrane, opreme, na-) leto sta biti tudi letos mizi rani kar dve tekmi počastitev prvega maja Krumperku, kmovalci. saj so Na Krumperku pa je bila prv Slovenije najboljši pa je bil pre di Smolnikar s konjem Charmanl Prane Slavič s konjem Biring O izkazala Slavič in Kminpak ler Prav lako kol na domačih llcli tekmovalec Ježe pri Jcž.u in tekmovalci ;eh panogah pri sla se ak( v I ujm Irczali dom pa ni >i.'.i. V Volčicm Potoku je v panogi I Ma V dveh fazah jma Kriimpak na konju Tinezza Kodak Gold iz K runi gal prav a od štirih pokalnih tekem tlslavnik Ježe pri Ježi San-om. za njim pa se jc uvrstil ipiapo. V nedeljo šc Ogrin s konjem K; pa tudi drugod, saj se Krumperka uvr prav v vseh panogah pri preskakovanju Pri dresurnem jahanju na Sarčevi v svoji panogi M5 in j Slovenije, iako pri mladinkah koi pri članicah krojita vrh s svojima konjema Embassv in Latinom Tudi konjenikom želimo čimveč uspešnih nastopo ko na slovenskih tleh. kol zunaj Slovenije, saj le dobivajo pre potrebna sredstva in promocijo za inovanja. ki pa so v lem športu se kako nepotrebna. U. ZNIDARŠIČ )kal l'nl polja tek- s 36-imi točkami in sicer ll-imi zmagami, (remi remiji in kar 12-imi porazi, kar je pri vsem tem najbolj zaskrhlju- joče. Dali so 45 golov ter prejeli 40 golov v 26-ih krogih. Glede na to. da jc lu precej igralcev, ki naj bi v kralkcm končali z igranjem nogometa, lo obela preporod mladih igralcev iz občine Domžale ter drugih okoliških občin. Kaj ho v prihodnosti, ho prinesel dogovor z domžalskim nogometnim klu-huni. V prvi ljubljanski nogometni ligi so hi-le ekipe iz domžalske občine na dnu lestvice in sicer so hiti igralci Ihana osmi. Ra- domelj develi ter Induplalija iz Jarš enajsti od dvanajstih ekip. Tu se kalijo predvsem mladi igralci, veliko pa je takih, ki na nogometna igrišča sploh ne sodijo več - tako po letih, kol tudi samem obnašanju na igrišču V drugi ligi ljubljanske nogometne organizacije pa so bili igraki Vira lik pred lem. da se uvrslijo v prvo ligo. a so lo zapravili z nekaj neumnimi porazi. Tako so bili na koncu tretji. Kaj pa statislika? V prvi ligi so igralci Ihana zabeležili v 22-ili krogih 8 zmag, 4 neodločene izide in 10 porazov ler 28-imi točkami z gol razliko 26:37. Kadomljani so ostali pri 5-ih zmagah. 9-iz. remijih in H porazih ter 24 točkah in gol razliko 34:.?8. igralci Induplatija pa so pristali s 4-imi zmagami. 7-mimi remiji in ll-timi porazi ter I1) točkami in gol razliko 27:42. V prihodnji sezoni naj bi bili ti rezultati boljši, vsaj lega se nadejamo mi. kot ludi klubi. Ženski nogomet tudi v Domžalah IVav tako .se je končalo državno nogometno prvenstvo tudi pri ženskuh. Po lanskoletnem osvojenem držal ik-iii naslovu, so lelos igralke Z.NK Jarše igrale slabši. saj je kar nekaj igralk zapustilo klub ali pa so prenehale z aktivnim igranjem in so na koncu osvojile le 3. mesto s 27-imi točkami ler M-iini zmagami in tremi porazi in gol razliko .W:13. V pokalnem lekmovanjn so izpadli že v o IrUinaln. Boljše so bile mlajše igralke, saj so na turnirjih osvajale zelo dobra mesta in eden lakih je bil v Trslu, kjer so igralke do 16 lela osvojile drugo mesto, pri 15. lelnieah pa so bife v državnem prvenstvu tretje - skupaj z ekipo Ilirije, s katero sodelujejo Zc več Icl in so večne konkurcnlke v članski kategoriji. " Pri reprezentančnih akcijah pa prav tako sodelujejo igralke iz Jarš a je reprezentanca, šc na takem nivoju, da niso dorasle tekmicam iz drugih držav npr Italtie Madžarske. Poljske ... Očitno pa bn tudi ženski nogomet kaj kmalu prišel na DOC moškemu, če bodo pravilno začrtane smernice, vsaj upamo da bo lako URBAN ZNIDARŠIČ SPORT Uršin kros V toplem majskem popoldnevu smo se že sedmič zapovrstjo zbrali na Crši-nem krosu. Ker so Marši želeli, da kros izvedemo v popoldanskem času, (da si ga bodo lahko ogledali tudi tisti, ki imajo delo po evropskem delovnem času i. smo upoštevali njihovo željo. Otroci so sc na kros pripravljali že v vrtcu. Trenirali so. delali vaje zaamoe. ob leni pa spraševali, kdaj bo žc tisti dan. ko bodo tekli. Na prizorišče dogajanja so prišli v spremstvu staršev. Malce vznemirjeni so se prestopali, ko so čakali na svoj nastop. Vsak tekmovalec je dobil štartno številko in bil glasno poklican na štartno mesto. Lahko si predstavljate, kakšno vznemirjenje se jih je pololilo. tik preden je za-piskala piščalka in so sc lahko pognali po progi. Na srečo je kros v vseh starostnih skupinah, tako pri dečkih kot pri deklicah, minil brez večjih padcev in poškodb. Medtem ko smo čakali na uradne rezultate in podelitev, sc nam je prilegla malica v hladni senci. Povezovalec programa je razglasil najhitrejše, ki so za svoj trud prejeli medalje, diplome in praktične nagrade Vsakega tKl njih jc. ko jc prihajal na kraj podelitve, med glasnim navijanjem spremljal zaslužen aplavz. Prav vsi otroci, ki so sodelovali, pa so se posladkali z bonboni. Skupaj z zmagovalci so se veselili uspeha vrstnikov iz skupine Tradicionalnemu programu smo letos vnesli šc novost - tekmovanje v krOVB za starše. Pogumni starši, ki str sc odločili za nastop, so prispevali k pestrosti in zanimivosti programa. Kljub temu, da jih jc ob prijavi skrbelo, koliko bodo morali preteči, so pokazali veliko športnega znanja. Nekateri bosi. drugi v visokih petah, večina pa športno oblečena, so preizkušali svoje moči. Otroci so oh njihovem nastopu prav uživali. Glasno so jih spodbujali in s ponosom v očeh zrli vanje. Nasmejani obrazi, sproščen pogovor in spodbujanje s strani gledalcev nas jc prepričalo, da smo še enkrat zadeli v polno. Kros jc le ena od oblik, s katero v našem vrtcu spodbujamo otroke h gibanju. Za nas jc pomembno, da sodelujejo vsi otroci, da znajo spodbujati sovrstnike ter uživati tudi ob uspehih drugih, saj sc tako med drugim razvija kol pripadnost skupini, kar pa jc pomembno za otrokov socialni razvoj. Ko jc Samo. ki jc povezoval program, naše srečanje zaključil z. besedami: »Naj šc enkrat poudarim, da jc bil ta kros družabne narave in da je bistvo sodelovati, ne zmagati«, smo sc z njim vsi strinjali, saj si vsi. ki so sodelovali, zaslužijo pohvalo. In razveselili smo se vsakogar, ki nas jc prišel spodbujal. No. drugo leto nas čaka Sc cn kros in s tem nova priložnost za skupno druženje zaposlenih, otrok in staršev. Veseli smo, da nas jc vsako leto več. Pridite ludi vi. skupaj nam bo šc IcpSc. MELITA LISJAK Sankukai Karate Klub Domžale Preverjanje znanja! Kot vedno ob koncu sezone treningov, so tudi letos potekali izpiti za vse člane, članice, pionirje in cicibane Sankukai Karale kluba Domžale. Preverjanje znanja je potekalo v soboto. 16.1)6. 2001. v Domžalah in v nedeljo, 17. 05. 21101 v Ljubljani. Izpiti so se odvijali ločeno za člane in pionirje, kateri pa so imeli ludi redno delno polletno preverjanje znanja karateja tizpili za han). V Ljubljani pa so se odvijali izpiti na zeleni (3. kvul oziroma višji pas. Cicibani 8. kyu: Matic Ma-user. Matic Lrdani. Žan Rode, Benjamin Volk, Žiga llroval. Zan Borili. Barbara Ulear. Jan Radkovič. Surva Kolar. Matic 1 uma. Pionirji 7. kvu: Katja Pervin-šek. Tjaša Melkič. Alcn Causcvic. [>avid Virant. 6. kyu: Stanko Niko-lić.'Gorazd Koderman Podboršek. Luka Me-dvesek. Sašo Topič. Nik Grošelj. Jure Košir. Gregor Gajšck. David Virant, Sara Mermal. Domen Volmajer. Domen Gjergek. Tirni Ko-kalj. Suzana Penca. Eva Levičnik. Nejc Levic-nik, Nejc Levičnik. Grega Prelovšek. Anž.e Novak, Aleš Zulie. 5. kvu: Tjaša Jesenko. Robert Svetlin. Matjaž Cerar, Klemen Vrhovnik. Karmen Vrhovnik. Matevž Lenič. Simon Magister. Dejan Kuna, Matej Radkovič. Tilcn Sotlar. Tej Gonza. Jordan Latas. 5. kvu - ichihan: Rok Pcrvinšck. Živa Kramar, Gašper Lctnar, Kristijan Kos, Miha Prenar. Maj Osolin. Matej Franko. Tomaž Hu-mar. Klemen Zajšek. Blaž Kovačevič. Andraž. Vrhovec. Marko Udovč Elvis Šljivar. 4. kyu: l;ua Kozarski, lilip Kozarski. Anž.c Ui-zar. Dejan Mav. Gašper l.ekan, Teja Grad. Mark Grad, Primož Vidmar, Gašper fumpej. Jure Tumpcj. Miha Capuder. Andraž Rihlar. Primož Lazar. Jošl Hribernik, Alen Krestič, Jan Moder, Blaž Verbič. Luka Mcrela, Denise Petrič. Jan Cuglaj. 4. kvu - ichihan: Urška Svctek. 3. kvu: Tamara Močnik. Denis Prepadnik Blaž. Merela. Ivan Kapc-tanovic. Ksaver Potrpin. Tilcn Kotar. Uroš Podobnik. Zan Pušnik. 3, kyu - ichihan: Albert Bogiči, Petra Zrimsck. 2. kvu - ichihan: Matej Zrimšek. Saša Setnikar. (lani 7. kyu: Mojca Vol-kar. 6. kyu: Mojca Vol-kar, Boštjan Puškar 5. kyu: Primož Ci-goj. 4. kvu: Branimir Bi-lenc, Viktor Ulčar. Ciregor Potočnik. 3. kyu: Andreja Volcr. 2. kyu: Robert Šif-rer. Janez Otrin. GAŠPER JANCIGAJ Atletski klub VELE Domžale En vikend, dve državni prvenstvi 30.6. in 1.7. 2001 je bil vikend dveh državnih prvenstev. V Kopru so se pomerili mlajši mladinci in mladinke, v Novi Gorici pa malo starejši mlajši člani in mlajše članice. Slednji so bili uspešnejši, saj so dosegli eno prvo, dve drugi in dve tretji mesti. Edina zmagovalka jc bila Bojana Vojska, ki je s časom 61,1') s zmagala v teku na 400 m z ovirami, poleg lega jc bila druga tudi v teku na 100 m z ovirami, šc eno srebrno medaljo pa je dobila kol članica štafete 4x100 m: Meta Pungercar, Nastija Capuder ter Bojana Hostnik. Slednja jc dosegla tudi edino tretje mesto, in sicer je hi ki Bronasta v finalu na 100 ni. kjer je z rahlim proti-vetrom dosegla rezultat 12.70 s. Nas-lij.i Capuder se je pomerila v dveh skakalskih disciplinah, in sicer je bila v skoku v daljino s 526 cm šesta, bolje pa sc jc uvrstila v troskoku (11,31 m), kjer ji je le za eno mesto ušla brOMBta medalja. Meta Pungercar jc nastopila v teku na 100 m (13,33 s), kjer jc bila deveta, sedma jc bila v teku na 400 m (63,27 s), 200 m razdalja pa ji jc prinesla enajsto mesto (27,69 s). Edini domžalski mlajši član, ki je nastopil na tekmovanja, jc bil Matija Narobe. Skakal je v daljino m troskok. v daljini je bil osmi s preskočenimi 591 cm, 12,8 m dolg troskok pa mu je prinesel sedmo nieslo. V Kopru so nastopili štirje atleti. Najuspešnejši jc bil Bernard Jarc. Drž.avno prvenstvo za člane in članice v atletiki Zmanjkala je le zmaga in zlata medalja Sedmega in osmega julija je bilo na mariborskem stadionu Poljane državno prvenstvo v atletiki, kjer so praktično na vseh disciplinah olimpijskega programa lahko nastopili vsi, ki so starejši od 15 let. Za večino je bila lo zadnja tekma letošnje sezone, za druge pa le še ena priložnost, da pokažejo svojo formo in pripravljenost. Tekmovanja seje udeležilo tudi 11 članov Atletskega kluba VELE Domžale, ki so dosegli tri medalje in kar nekaj vidnih uspehov. Bojana Vojska, članica AK Vele Domžale, je postala med mlajšimi članicami državna prvakinja v teku na 400 m z ovirami, v teku na 100 m z ovirami podprvaki-nja, hkrati pa je s svojimi so-tekmovalkami za domžalski klub pritekla še srebrno medaljo v teku štafet na 4 X 100 metrov. ki se je z rezultatom 9:45,1° min na 3000 m uvrstil na peto mesto, sedmi pa v leku na 1500 in z zaprekami (4:49,69 min). Njegov starejši brat Domen je nastopil le v disciplini z zaprekami, in sicer je bil s časom 4:47,87 min šesti. Med dekleti sta nastopili Suzana Mladenovic, ki jc bila osma v leku na 2000 m (7:01,08 min) in šestnajsta na pol krajši progi (3:23,43 min), in Malica Vclkavrh. ki jc bila s preskočenimi 405 cm 22. v daljino in 30. v teku na 300 m (45,22 s). < estitamo! A. K. Domžalčani so dosegli vse uvrstitve do desetega mesta razen devetega, zmanjkala pa jc na žalosl tudi zlata medalja in naslov državnega prvaka. Srebrni medalji sla lako osvojila Jernej Kaslclcc na 1500 m z rezultatom 3:56,05 min in Peter Kastclic na 3000 m z zaprekami (9:33,34 min), bronasta jc bila v troskoku Nastija Capuder (11,28 m). Na nehvaležna četrta mesta so se uvrstili Matej Juharl (100 m. I0,6ls), Mojca Grojždck (kopje, 39,98 m). Naranča Ana (krogla, 10,36 ni) in Mela Pungercar (2000 m z zaprekami, 8:03,82 min). Na peto mesto sc je z rezultatom 12,60 s v finalnem teku na loo m uvrstila Bojana Hostnik, peta je bila tudi krika Pirnat, in sicer z meloni diska 30,12 m. Šesta je bila na visokih ovirah na l(X) m Bojana Vojska z rezultatom 14,90 s in Jože Pit nal v suvanju krogle (13.73 m), za sedmo nieslo sla zadostovala met diska Ane Naranča (27,31 m) in sunek krogle Erike. Pirnat 9,74 m. 519 cm jc bil dolg skok, ki jc Nastijo Capuder popeljal na osmo mesto v skoku v daljino, na isto mesto se jc uvrstil tudi Jože Pirnat v metu kopja (57.44 m), Jože pa je bil tudi deseli, in sicer v metu diska (35,26 m). Čestitke vsem! A. K. Bojan Kos, s. p. Študljanska 1 1230 Domžale - IZPUŠNI SISTEMI - VLEČNE KUUKE - KATALIZATORJI - OKRASKI NASTAVKI - ŠPORTNI IZPUHI - CEVNE ZAŠČITE IN PRAGI ZA TERENCE TEL/FAKS: 01/7243-564 041/232-137 Wfw, Mel žogice: dečki: I. Miha Polajžar. OŠ Domžale, 2. Mitja Keržan. ()S Dob, 3. Nejc Pire. OS Rodica deklice: I.Sara Jerebic. OŠ MengeS. 2. Anita Urbanija, OŠ Jurija Vega Moravče. 3. Katja Ravnikar. OŠ Rodica VAŠP - Veliki atletski šolski pokal (IŠ domžalske regije 2000/20001, (starejši dečki, rlekliee (letnik 1986 in mlajši) 60 m dečki: I, Dejan Majdič, OŠ Mengeš, ' i n.mm Klopi n < is lanko Kersnik iJ J . . .......... . v' : Veliki in mali atletski pokal Trikrat najboljša Osnovna šola Domžale Pred zaključkom šolskega leta je bilo na atletskem stadionu v Domžalah resnično tekmovalno vzdušje. Mali in veliki, sedanji in prihodnji tekači in tekačice, metalci in metalke ler skakalci in skakalke - skratka vsi. ki imajo rudi atletiko, so se oh strokovnih nasvetih svojih mentorjev in navdušenem navijanju svojih sošolcev in sošolk pomerili za mali in veliki atletski šolski pokal osnov niti šol domžalske regije. Športno tekmovanje je ob pomoči Atletskega kluba Domžale pripravila Športna zveza Domžale. Trudili so se vsi in bili ob svojih uspešni lekih, skokih in metih zadovoljni in veseli, zalo zaslužijo iskrene iestithe vsi, še posebej pa najboljši v posameznih disciplinah: MAŠI* - Mali atletski šolski pokal OŠ domžalske regije 2000/2001 (mlajši dečki, deklice (letnik 1988 in mlajši) 60 m dečki: I. Miha Svcnšck. OŠ Prcscrjc pri Radomljah. 2. Zoran Straus. OŠ Mengeš. 3. Blaž Grofclnik, OŠ Rodica; deklice: I. Mela Rode. OŠ Janko Kersnik Brdo, 2. Atda Ljuhiankič, OŠ Prcscrjc pri Radomljah, 3. Tca Kreft. (>S lanko Kersnik Brdo; 300 m dečki: I.Goran Gavrič. OŠ Mengeš. 2. Andrej Loboda, OŠ Domžale, 3. An-žc Cirčar, OS Mengeš deklice: I. Živa Sivavcc. OŠ Domžale. 2. Andreja Vidic. OŠ Mengeš, 3. Mateja Andrcjka. OŠ Prcscrjc pri Radom- 1000 m dečki: I. Primož Vilic. CiŠ Janko Kersnik Brdo. 2. Miha IJrankar. 3. Klemen Strahinič. oba OŠ Domžale deklice: I. Matica Vclkavrh. OŠ Rodica. 2. Manucla Cllčič. OŠ Mengeš. 3. Nina f učko, OŠ Dob Skok v višino dečki: 1. Jure Jaklič, OŠ Mengeš, 2. Tomaž Grum. OŠ Domžale. 3. Andraž Kclvišar, OŠ Dob; deklice: Maruša Novak. OŠ Prcser-jc pri Radomljah. 2. Barbara Marinček, OŠ Dob, 3. Simona Mav, OŠ Domžale; Skok v daljino: dečki: I. David Cerar. OŠ Rodica. 2. Marko lebar, OŠ Janko Kersnik, Brdo. 3. Kristjan Zalclclj. OŠ Jurija Vege; deklice: I. Kristina Vcrbolc. OŠ Mengeš, 2.Teja Kersnik, OŠ Janko Kersnik Brdo. 3. Nina Bralun. OŠ Jurija Vega Moravče: Brdo, 3. Miha Lrnslschncidci. OŠ VencTja Perka; deklice: I. Pclra Prcstor. OŠ Prcscrjc pri Radomljah, 2. Anjti l.ukan, OŠ Mengeš. 3. lina Uefcrlc. OŠ Domžale; 300 m dečki: 1.1 v zal Džcladini. OS Prcscrjc pri Radomljah. 2. Anžc PoZoncc. OŠ Domžale. 3. Gregor llozjan, OŠ Janko Kersnik Brdo deklice: I. Meri I ladzic, < >Š Rodica, 2. Petra Radi. OŠ Vcnclja Perka. 3. Natalija Naglic. OŠ Domžale; 1000 m dečki: I. Andraž Grcgorič, 2. Bernard Jarc. oba OŠ Domžale. 3. Aleš Kolcnko. OŠ Mengeš deklice: I. Suzana Mladenovic. OŠ Domžale. 2. Petra Babnik. 3. Natalija l.užar. obe OŠ Mengeš Skok v višino dečki: I.Timotej Bačuik, OŠ Jurij Vega Moravče, 2. Janez Cerar, OŠ Prcscrjc pri Radomljah. 3. Jure Ribič. OŠ Jurij Vega Moravče deklice: I. Maruša ITciin. OŠ Rodica, 2. Nina Jarc, OŠ Vcnclja Perka, 3. Barbara Lcbcn, OŠ Mengeš; Skok v daljino: dečki: L Jaka Kovač, OŠ Prcscrjc pri Radomljah; 2. Tadej Oraženi. OŠ Trzin. 3. Zan Peterca, OS Domžale deklice: I. Nina I cvslek. OS Preser-je pri Radomljah, 2. Vida Leve, OŠ VencTja Perka, 3. Mojca Boštaj, OS Domžale; Met žogice: dečki: I.Sašo Vavpclič 2. Salvir Ras-toder. obit OŠ Prcscrjc pri Radomljah. 3. Jure Snirkolj, OŠ Janko Kersnik Brdo deklice: I. Saša Dremelj. 2. Vesna Gahor. obe OŠ Domžale, 3. Špela Ccr-nohorski, OŠ Mengeš Suvanje krogle: dečki: I. l-dis Džalič. OŠ Prcscrjc'' pri Radomljah, Peter Karlovšck. OŠ Vcnclja Perka, 3. Klemen Slepec, OŠ Mengeš deklice: I. Nada Njegovan. 2. Ana Novak, obe OŠ Mengeš, 3. Kristina Pavli. OŠ Rbranihe in oblikovanjem samozavestne, psihofizične zdrave osebnost. Karale ni samo urjenje lelesa temveč tudi oblikovanje duha in mišljenja, kajti v vadbo je vključen razvoj motorike, koordinacije, orientacije, samozavesti, poguma in vztrajnosti. Z redno vadbo pridobi otrok dobro pod-lago za vadbo katerekoli športne panoge. lekmovanjc je bilo razdeljeno na dva dela - izvajanje kal Itu so shranjene vse informacije o karate tehniki in borbi) in nastop v dogovorjeni borbi - »jiju ippon komiteju« (lu jc pomembno vključevanje borbenega duha v učinkovito uporabo tehnike, povezovanje blokad in protinapada). Najprej so v kalah nastopih mlajši učenci in učenke - 8. in 7. kvu. V lej skupini sb osvojili najvišja nicsla. Tekmovalci na karate tekmovanju v Trzinu I mesto OrX)BAŠlC Vancssa - Kamnik 2. mesto SMOLI: Nina - Trzin 3. mesto (TRNOIIORSKI Lana - Trzin V skupini učencev za 6. kyu *> bili najboljši: 1. mesto BUDJA Peter - Trzin 2. meslo BUDJA Dejan - Trzin 3. meslo IX)ST Al. Žiga - Moravče I čmci i rumenimi in oranžnimi pasovi - 5. in 4. kyu so se razvrstili: 1. mesto (OMAN Jana - Moravče 2. mesto KRlZ.NAR Malej - Brdo 3. nieslo SKOK Gašper - Trzin Najboljši med učenci z zelenimi in modrimi pasovi - 3. in 2. kyu pti so bili: 1. meslo NARAT Malci - Brdo 2. nieslo RUPNIK Blaž - Kamnik 3. meslo TOMAN Miha - Moravče V drugem delu - dogovorjeni borbi, pa so bili v posameznih skupinah najboljši: Kumite - 8.. 7. kyju 1. meslo ODOBASK" Vancssa - Kamnik 2. mesto SMOLI: Nina - Trzin 3. nieslo ('T RNOIIORSKI lana - Trzin Kumite - 6. Umi: I nieslo BUDJA Pcicr - Trzin 2. mesto BUDJA Dejan - Trzin 3. mesto POIXi()RNlK Kristjan - Brdo Komite - 6., 4. kyu t. mesto TOMAN Jana - Moravče 2. mesto LAVRINC Nejc - Moravče 3. mesto SKOK Žiga - Trzin Kumite - 3„ 2. kyu 1. mesto NARAT Malci - Brdo 2. mesto SI'Vt'.R Matej - Moravče 3. meslo ODOBAŠK llaris - Kamnik Čestitamo vsem nastopajočim, kajti vse tekmovalke in tekmovalci so bili zelo dobri. Karale jc Spori, kjer je potrebno dobro obvladali posamezne elemente in jih ludi pravilno prikazali. Osnovne tehnike se lahko naučimo v nekaj mesecih, za njen nadaljnji razvoj pa jc potreben večleten trening - torej zadostilo število ponovitev. Najlepše pa je. ko vidimo, da mladi uživajo v gibanju v družbi sovrstnikov, da radi tekmujejo I" pri tem pokažejo vse svoje znanje, zmogljivosti in se primerjajo s tekmeci Hvala vsem podjetjem, ki so s številnimi praktičnimi nagni' dami popeslnli tekmovanje: Nova Ljubljanska banka, dal., podružnica Kamnik, Banks Domžale, - Trgovska družba »Vele- Domžale, I ,EK - tovarna farmacevtskih izdelkov, Ljubljana, Svilani! - Kamnik, llelios - Domžale in Triglav - zavarovalniška družba iz Domžal. VESNA GOR JAN stran "I9 SPORT NK DOMŽALE P M .....I,, Stane Oražem, predsednik NK Domžale sjgv Grešak Luka, ocena odlično Komar Slavko, najboljši strelec Nogometni klub Domžale Pred novo sezono Ker se že v juliju začenjajo nogometne lekme v prvi nogometni ligi. smn vodstvu Nogometnega kluba Domžale za začetek postavili nekaj vprašanj v zvezi s spomladanskim delom tekmovanja, nb koncu pa boste izvedeli tudi nekaj informacij, ki jih nujno potrebujete za spreminjanje jesenskega dela slovenske nogometne lige Kateri igralci so igrali v spomladanskem delu prvenstva? Igrali so: lianic Luka, Brkič Sinisa. Deisningcr Bogomir. Dukič Darko. Grešak Luka, Jakopič Jaka, KarailžiC Vlado, Kelcrl Dejan. Komar Slavko, KuSar Danilo, Marelic Damir, Oz.rcn Milan, Protega Nenad, Sulejmani AJen, Sala Agron, Skof Blaž, Šporar Miha, Slampler Miroslav, Varga Vclhnir in Zinič Igor. Kdo je bil najboljši strelec, kdo po mnenju kluba najboljši igralec, kako hi ocenili igro vratarjev? 1. Najboljši strelec: Komar Slavko, 12 golov 2. Najboljši igralci: Grešak Luka. Varga Vclimir in Protega Nenad 3. Kljub temu tla smo prejeli največ golov v l.SNI. v tekmovalni sezoni 2(XX)/2(X)I bi ocenili igro vratarjev s POvpreCno < »eno dober in sicer: - Popivoda Miloš, slabo - Karadžič Vlado, dobro - Grešak I uka. odlično Kaj je »vzrok«, da SO Dnnižalčnni ''ljub slabi prvi polovici ostali v ligi? - dobra organizacija kluba - kadrovske spremembe v vodenju kluba in prve ekipe " solidne okrepitve v prestopnem roku - izvrševanju pogodbenih obveznosti do igralcev in stroke Katera tekma je bila najboljša, katera najbolj odlična? Najboljša tekma je bila proti NK CMC Publikum. Najbolj odločilne tekme so bile dva- Razpored tekem jesen 211111 22.7. 2001 Oli 17.00 DOMŽALE 29. 7. 2001 OB 17.00 VLLLNJE 5.8.2001 Oli 17.00 DOMŽALE 12.8.2001 OB 17.00 DOMŽALE 19. S. .'0(11 OB 17.0(1 PR1VA1JE 26.8.2001 OB 17.00 DOMŽALE 9. 9. 2001 OB 16.30 KOPI K 16.9.2001 OH 16.30 DOMŽALE 23. 9. 2001 OB 16.30 KRANJ 30.9.2001 OB 16.30 DOMŽALE 14. 10. 2001 OH 15.30 M. SOBOTA 17.10.2001 OB 15.30 IJUBIJANA 21.10.2001 OB 15.30 DOMŽALE 28.10. 2001 OB 14.00 MARIBOR 4. II. 2001 OB 14.00 AJDOVŠČINA 11.11.2001 OB 14.00 DOMŽALE 18.11.2001 OB 14.00 (1:1.11 25.11.2001 OH 14.00 DOMŽALE NK DOMKALK : NK OLIMPIJA NK RUDAR : NK IX)MŽALE NK DOMŽALE : NK MARIBOR PL. NK DOMŽALE : NK PRIMORJE NK KOKOT AN : NK DOM/ALI NK DOMŽALE : NK CMC PUBLIKUM NK KOPER - NK DOMŽALE NK DOMŽALE : NK ŠMARTNO NK Ž. TRIGLAV : NK IX)MŽALE NK DOMŽALE : NK GORICA NK MURA : NK DOMŽALE NK OLIMPIJA : NK DOMŽALE NK DOMŽALE : NK RUDAR NK MARIBOR PL : NK DOMŽAL! NK PRIMORJE : NK DOM/AI I NK DOMŽALE : NK KOROTAN NK CMC PUBLIKUM : NK DOMŽALE NK DOMŽALE : NK KOPER kratne zmage direktnih nasprotnikov NK Tabor in NK Dravograd. Mlajše ekipe SO ludi igrale. Kako ocenjujete njihove nastope? Mlajše ekipe so nastopale v svojih ligah solidno. Rezultati so pričakovani glede na pogoje dela. Cicibani nastopajo na turnirjih v okviru MN/. -I jubljana in so se uvrstili v zaključni del lekmovanja. V ligi »rad igram nogomet« so osvojili 3, mesto v Sloveniji V Zimski ligi na odboj so osvojili I. mesto, prav tako so osvojili prvo mesto na 5. memorialnetn turnirju »T. Hribarja« in drugo mesto na turnirju »V. Jakšcla« Mlajši dečki nastopajo v I. MNZ ligi in so med najmlajšimi. V ligi »rad igram nogomet« so osvojili 4. mesto v Sloveniji. V zimski ligi na odboj so osvojili 1. mesto, na 5. memorialnem turnirju »T. Hribarja« prvo mesto in drugo mesto na turnirju »V. Jakšcla«. Starejši dečki nastopajo v 2. MNZ ligi, v sezoni 2001/2002 bodo nastopali w USTVARJAMO AVTOMOBILE. RENAULT tJ-oUcs. met mo i Dobre stvari v življenju so drage ... a ne vedno. In kar se na prvi pogled zdi povsem nemogoče, je včasih preprosto dejstvo. Tako je Thalia zdaj lahko vaša že od 1.740.000 SIT naprej! • poskočen 1,4 litrski motor s 75 konjskimi močmi • razkošje prostora v 500 litrskem prtljažniku • vgrajen sistem popolne varnosti: programirano deformiranje karoserije v primeru trkov, tritočkovni varnostni pasovi spredaj in zadaj ter zračna blazina za voznika in sovoznika Vas mika razmerje na dolge proge? www.rcnault.si "SSHieirrzi wap.renault.si v 1, Slovenski ligi - zahod. V zimski ligi na odboj so osvojili l. mesto. Kadeti in mladinci nastopajo uspešno v 2. slovenski ligi (MNZ Ljubljana, MNZ Kranj. MNZ Koper) Kateri so največji problemi kluba? - vadbeni - travnate površine za mlajše ekipe - Stadion za igranje v 1. SNI. (ni do volj udobja za gledalce, kakor tudi za igralec) Kaj načrtujete naprej? Športni objekti. - izboljšali vadbene površine za mlajše kategorije - izboljšali pogoje igranja 111 gledanja Ickein na glavnem igrišču Članska ekipa - formirali stabilno prvo ekipo ter vključili rini vre mlajših igralcev iz svojih vrsl iz ekip s področja MNZ Ljubljana Mladinski nogometni centei - uvrstitev kadetske in mladinske ekipe v I.SKI. in I SMI. - uvrstitev ostalih ekip v najvišji rang lekmovanja v katerih tekmujejo - vključiti vse igralec v sistem tekmovanja i" pomeni formirati dve ekipi mlajših, starejših občanov in kadetov sodelovanje in povezave s klubi: NK IHAN, NK DOB RADOMU1 . NK. MORAVČ I . NK, VIK, NK KAMNIK, NK ENOTNOST, NK MENGEŠ. NK JAKNI . - sodelovanje z osnovnimi solarni: Domžale, Rodica. V. Pcrka. Dob. Trzin. Mengeš. Radomlje. Nekaj o pionirski šoli: V okviru Mladinskega nogometnega centra so ekipe ('icibani »A« (letnik 1991, 92), Mlajši dečki (letnik 1989/90), Starejši dečki (letnik 1987/ 88), Kadeti (letnik 1985/86) in Mladinci (letnik 1983 84), ki tekmujejo v okviru (NZS in MNZ Ljubljana) tei kandidati za tekmovanje Ciciban »B« (letnik 1983/84). in ()lroška nogometna šola v osnovnih šolah (Domžale, V. Pcrka in Rodica) od I. do 4. razreda Vsako ekipo vodi trener z ustrezno licenco, v osnovnih šolah učitelji telovadbe kol mentorji in trenerji iz kluba kot praktiki. Mladinski nogometni center uspešno deluje že 3. leto. Cicibani trenirajo 3 krat v tednu (ponedeljek, sreda in petek od 14,- 16. me), i renutno stanje Cicibanov »A« in »B« je 60. Mlajši dečki trenirajo 4 krat v tednu (ponedeljek, torek, sreda, in četrtek od 14.30 do 16.30) število registriranih igralcev je 28. Slarcjši dečki trenirajo 4 ki nt v tednu od 15. do 17. ure (ponedeljek torek, sreda, in četrtek) število registriranih igralcev je 25, Kadeti in mladinci trenirajo 5 krat v tednu (ponedeljek, torek, sreda, četrtek in petek od 18. do 20, ure), število registriranih igralcev jc 40. Številčno stanje otrok, ki vadijo v osnovnih šolah se giblje med 100 in 120. Otroci so podeljeni v skupine 1. in 2. razred ter AVTO SET - SETNIKAR DRAGOMELJ 26 DOMŽALE TEL.: 56-27-111; GSM: 041-648-166 ODPRTO: PON.-PET.: 8.-18.; SOB.: 8.-13. 3 in 4. razred skupaj. Poletne aktivnosti - morda kakšno povabilu mladim, da se vam pridružijo. I telo v mladinskem nogometnem centru poteka nepretrgano, vpis igralcev v klub poteka vsak dan (razen sobote in nedelje) od 16. in 18.00 v klubskih prostorih na Kopališki T. oz. pokličite za informacije na (iSM 041 774 892 g I edenko Ivana. Vršimo vpis za: letnik 1993/94 (cicibane »B«) - letnik 1991/92 (cicibane »A«) - letnik 1990/89 (mlajše dečke) - letnik 1988/87) (starejše dečke) Napoved prireditve ob 80. letnici V prvi polovici septembra 2001 Seznam igralcev (članska ekipa) za sezono 2001/2002 Igralci ki so podaljšali članstvo NK I )omžnlc Karadžič Vlado. Brkič Siniša, Šalja Agron. Protega Nenad. Stampler Miroslav. Ozren Milan, Marelic Damir. KcTcrt Dejan. Banič Luka, Dcisingcr Bogomir, (irešak Luka. Varga Vclimir Igralci ki so prišli v NK Domžale: Plišič Igor (NK Jezica). Sani Trgo (NK Tabor). Nadal Alcn (NK Tabor). Toscvski Nenad (NK Primorje). Klari-ca Davor (Koper). Arandelovic Žarko (NK Tabor). Stromajcr Jaka (NK Živila Triglav). Knežević Radcnko (NK Tabor). Ružnie Amir (NK Koper), Iz mladinskega centra so v člansko ekipo vključeni: Milic Dorin. Dcjanovič Dani. Zcn-kovič E.min, Mladenovič Vladimir, lx>-žar Mihovil. Mešanovič I clis VodstVO kluba Predsednik: Oražem Stane. univ. dipl. ing. Podpredsednik: Valentin Grošelj, dipl. oec. Direktor: Ledenko Ivan, univ, dipl. ing. Športni direktor: Nikola Jovanovič Vodja marketinga: Dordc Vujanovič Sekretar: Capuder Vinko Trenerji: Članska ekipa: SrcdojeviC Borce, višji nogometni trener Pomočnik trenerja: Birjukov Darko, trener »A« Mladinci: Stankovič Mile, Irenei »IV Kadeti: Hribar Janez, trener »C« Starejši dečki: Darko Oražem, trener »A« Mlajši dečki: Emil Ledenko. trener »A« Ciciban A: Kadoslav Bečejac. višji nogometni trener Ciciban B: Zavrsan Marko, trener »C« Trener vratarjev: Stane Kocijančič, trener »A« Hvala in uspešno tekmovanje! Na črno belih poljih Petri Grošelj drugi bal za mednarodno mojstrico Na 12. mednarodnem odprtem prvenstvu mesta Ljubljane v šahu, znanem pod imenom »Ljubljane OPEN 2001«, je /elo dobro igrala članica Vele Domžale, mojstrica Petra Grošelj, ki je osvojila /< drugi bal /.i mednarodno mojstrico. Le malo pa ji je manjkalo do prvega hala /a velc-mojstrieo. Lepi nvrstifvi sla dosegla tudi mojster Marjan Šemrl in prvnkalegornik Luka Lenič. Petra Grošelj je sicer v zadnjem kolu i/dubila / močnim hrvaškim medna-rodnim mojstrom Brankom Kutu/ovičem in nekoliko pokvarila svojo uvrstitev. Na koncu je bila uvrščena na 27. mesto med 124. udclc/cnci. Med turnirjem je na trenutke prikazala nara vnos l hlesteCo in pravo »moško« igro, fr\> uvodni snagi nad veteranko Elnspllerjevo so se kar po \ ruti zvrstili močni nasprotniki. Najprej je re-mi/irala z. mojstrom Silnikom, zatem v tretjem krogu premagala fide mojstra Darku Steinerja. V četrlem kolu je naletela na kasnejšega zmagovalca turnirja, mednarodnega mojstra Blažimirja Kova-čeviča in partijo izgubila. V petem krogu je moral proti Petri položiti kopje močan mojstrski kandidat Martin kod rit. krog pozneje pa prvokate-gnrnik Lroš Kobe. V sedmem krogu se je UJOrala soočiti Z neprijetnim avstrijskim mojstrom Guidom Kusprcloiu in jc / njim ionizirala. Kaspret je že v tretjem krogu povzročil incident, menda v vinjenem stanju, v igri proti slovenskemu velemojstru Draženu Scrmcku. Slednji je potem turnir celo zapuslil, potem ko ga jc Kasprcl pre-magal. Višek Petrovega nastopa na ljubljanskem turnirju je bil remi proti hrvaškemu velemojstru /elčiču. S Petro je igral tako rekoč do golega kralja, vendar je ni mogel ugnali, če pa bi Grošljcvu zadnjo partijo s knluzovičem vsaj remizirala. bi eelo osvojila prvi bal za velemojstrieo. Naposled je zabeležila pet točk in pol in bila najbolje uvrščena šahistka na turnirju. Petri gre torej priporočili, da še naprej naftopa na močnih turnirjih. Tako jo lahko že kmalu pričakujemo tudi v krogu šahisl. ki se ponašajo z naslovom mednarodne mojstrice. Marjan ugnal Jeriča. Luka pa Vukovi- ca Enako število točk kol Grošljeva sta dosegla tudi Marjan Šemrl. uvrsti) se je na 2(). mesto in Luka Lenič, pristal je na 31, meStU Šemrl je višek dosegel t zmago nad mednarodnim mojstrom Simonom Jeričem, pa tudi z remijem v zadnjem kolu z mednarodnim mojstrom Bušagičem. Igrali je moral tudi proti madžarskemu velemojstru Gyulo Saxom, to partijo je izgubil. Luka Lenič je remizira) z izkušenim mojstrom Antonom Praznikom. Premagal je močnega mojstrskega kandidata Marjana Butalo, v zadnjem kolu pa hrvaškega Ude mojstra Iva VukoviČa. Luka pravzaprav icžjc igra s svojimi vrstniki, medlem ko je zelo sproščen z igralci, ki so ludi mnogo starejši od njega. Lukov nastop na ljubljanskem 1 urnirju je bil uspešen, saj je popravil mednarodni rejting. Dosegel je koeficient 1.27. Od preoslalih nastopov Vdovcev velja omenili še Aleksandra Nadja. S petimi točkami je zasedel 45. meslo in pri- Šola za mlade, šaha željne igralce V prostorih Šahovskega društva Vele Domžale (v stavbi Balinarskega kluba v športnem parku v Domžalah) bo ludi letos potekala Poletna šahovska šola za mlade. Vanjo so vabljeni predvsem mladi ljubitelji šaha i/ domžalske občine, ki jih šahovska igra zanima, želijo pridobiti nova šahovska znanja in se v šahu tudi uveljaviti. Šola se bo začela v ponedeljek, d. avgusta in bo trajal do petka. 10. avgusta 2001, vsak dan od devete do dvanajste ure. Vodili jo bodo izkušeni šahisti in mentorji šahovske-j',a drufitva Vele Domžale. kazal dobro igro. Kemiziral je z dvema mojstroma. Rokom kržišnikom in Ste-inerjem, premagal pa je dva izkušena mojstrska kandidata. Kada Tavčarja in Viktorja kraševca.lakšni uspehi kažejo, da ni daleč čas. ko bo lahko Alekdaniier postal mojstrski kandidat. Končni vrstni red; Kovačevič, F a rado. lonescu. Lončar, Tratar 7. Sax. Podkriž-nik. Silnik. Podlesnik. Kutuzovič. Navin-šek. Novak 6.5. Piškur. Barle. Sušnik. Pa-vasovič. Grušovnjak. M. Srebrnič. Šlub-Ijar. Djurkovič. Škoberne 6, Kaslclic. Ba-šagič. Praznik. V: Srebrnič. Grošelj. Gju-ran. Šemrl. (iglic. Ix'iiič. Podhraški. Kos-mač 5.5 itd. Med Vclovci je na turnirju tudi tokrat aktivno sodeloval Jože Skok. kol sekretar organizacijskega odbora za »Ljubljana OPLN 2001«. Tudi letos se je zaradi organizacijskih obveznosli pri pripravi in izvedbi (umirja odpovedal sodelovanju na njem. saj ne bi mogel igrati s polno močjo. V pokalu Slovenije le do drugega kola Vele Domžale jc tudi letos sodeloval v pokalu Slovenije, ki sodi med najbolj množična ekipna prvenstva v državi. V prvem kolu se je Vele pomeril z drugo ekipo Triglav Krško in igral neodločeno - dva proti dva. /uradi uspešnejše igre nu višjih deskah so se Doiužalčani uvrstili \ drugo kolo. Lenič je namreč na drugi deski premagal Tomažina, Boris Skok pa nu tretji deski /nideršičevo. medtem ko je Šemrl na prvi deski izgubil z Božičem, kosir pu na četrti z Ahinatičevo. V drugem kolu se je morala naša sestava spopasti z močno zasedbo Vrhničanov, na čelu z mednarodnim mojstrom Leonom Gosliso. Tokrat so bili nasprotniki preird oreh. I>)mžalčani so izgubili s Iri proti ena. Lkipa Veleja je laktično nekoliko spremenila postavo, vendar se ta poskus ni posrečil Na prvi deski je Bojan t »solin klonil proti dosliši, nu zadnji pu Vuvpetič proti ( an-deiju. Šemrl in karuar sta na drugi in Irel-.[i deski remizirala. prvi z Justinom, drugi s Sebenikom. Vrhničani so se tako zasluzeno uvrstili v tretje kolo. kjer pa so dosegli izjemen podvig. Z enakim izidom kol Vele Domžale so namreč premagali prvo ekipo Triglav Krško. Gostiša je nu prvi deski icmiziral / velemojstrom Scrmekom, Justin je nu drugi deski premagal mednarodnega mojstra Mešlroviča. Šebenik pa na tretji deski kosa. ki je po mini zelo bli/u naslovu mednarodnega mojstra. Urini na četrti deski med Silnikom in Nikom Praznikom ni pravzaprav odločal o ničemer, /a Domžal-čane tako vendarle ostane tolažba, da jih je izločilu izjemno močna ekipa. Vide odličen med veterani V Zgornji Polskavi se je odvijal že peli turnir veteranov Slovenije v pospešenem šahu. Udeležilo se ga je kar 116 ljubiteljev šaha. ki so že nič koliko let preživeli ludi ob šahovnici. Zanimivo je. da na zgornjepolskavskih turnirjih štejejo med veterane tudi igralce, ki so prekoračili petdesela leta. čeprav večinoma organizatorji štejejo med veterane udeležence, starejše od šestdeselih let. Nekako pričakovali je bilo, du ho na turnirju /magal mednarodni mojster Zvonimir Mešl rovi*?, lakoj za njim je bil s točko zaostanka član Vele Domžale Vide Vavpetič. Velja pOVOOati da ima Vide na zadnji EtO rej-linški listi 2272 točk. torej ga le še 28 točk formalno loči od mojstrskega naslovil, lega bi zagotovo dosegel, če bi pogosteje nastopal rta počasnih turnir-jih Tretji med veterani je bil domžalski mojster Vladimir Ivučič. zdaj igra za t.riže, dosegel pa je enako število točk kol Vavpetič. Med Velovci je vidno osmo mesto dosegel Marjan karuar. Petnajsto meslo je s šestimi točkami iztržil Alojz (e-rar. ki se je maja letos »preselil* med ab-rahamovec. za kar mu ob tej priložnosti iskreno čestitamo. Mojstrica Pavla Košir je biki s šestimi loč kami devetnajsta. Vrstni red: Meštrovič K.5. Vavpetič, Iva-čič 7,5. Struel. Nikoli«". Levičar 7. lit vir. karnar, kotnik, t .orše. Rožič, Uislič 0,5 itd. JOŽE SKOK Pomagajmo živalim, prihajajo poletni vroči meseci Sleherni človek bi moral vedeti, da tisti, ki seje smrt in trpljenje med živalmi, ne more žeti razumevanja med ljudmi. Neodgovorno ravnanje z nemočnimi bitji nam dokazuje, da nam primanjkuje kulture in humanosti. Na žalost se člani Društva zavarslvu živali srečujemo z mnogimi lastniki, ki živalim ne nudijo najosnovnejših pogojev za njihovo življenje. Živali so v teh časih vedno bolj ogrožene in trpinčene. Odločno bomo ukrepali proti vsem lakim posameznikom, ki pozabljajo, da ima tudi žival svoje pravice. Naš cilj je preprečevati vsakršno slabo ravnanje z živalmi; uničenje, izkoriščanje, zlorabo, zanemarjanje in trpljenje. Prihajajo poletni vroči meseci. Vemo. kako živali trpijo v poletni vročini. Prosimo, pomaga i- iiiiio na ŽJvaJj v taknuli ali Uiu-gačnili hlevih. Rejne in vse diu-ge doiiKtce zivuli motnjo imeli dovolj velik, vedno čist in varen prosu,i. zadostno količino brane in vedno dovolj sveže in ciste vode. Cc so živali privezane ne smejo bili na takšen način, da bi bil zanje moteč ali boleč ali pa tako. da bi jim bilo onemogočeno počivanje v ležečem stanju. Hlevi in vsi drugi prostori, kjer se nahajajo živali, naj bodo zračni in svetli. Namenile jim posebno skrb v tej vročini. Žc od nekdaj velja iž.rck: Kakršen gospodar, takšen pes. Obsojamo vse lisic lastnike psov čuvajev, zaradi katerih njihove živali trpijo. Srce te zaboli, ko zagledaš psa. zanemarjenega, slabotnega in osumljenega. Ne puščajte psov v tej vročini na sončni pripeki Naj imajo vedno svezo pitno vodo in vsakodnevni obrok izdatne zdrave hrane Mladi fisieki. do enega leta Starosti, se hranijo večkrat na dan. Pasja lita naj bo psu primerno velika in dobro izolirana. Cc je pes privezan, mora biti veriga lahka in dovolj dolga 14 m), z usnjeno ovratnico, ki ga ne sme stiskali ali drgniti. Cc je v pesjaku, ta ne sme bili premajhen (najmanj 4x4 m) Pes jc po naravi družabno, svobodno bilje in no dnevno spuščali. V primeru bolezn veterinarsko pomot opozarjamo vse ti imajo živali, pse, m druge male živali v s naseljih - blokih jih. nudile jim Prosimo in liste ljudi, ki muce. ptiče in v stanovanjskih ne zanemai jajlc Jovolj dobrega počutja, nege in pravilne oskrbe. Pse in mačke lahko slcrili/i rate. tako se boste izognili nadpovprečnemu prirastku. c- Za tokratni pravilni odgovor pa bomo petim izžrebancem podelili pel kapic, ki jih prispeva najboljši ŠTUDENTSKI SERVIS DOMŽALE - KAMNIK. Seveda pa nam morate poslati pravilni odgovor na naslednje vprašanje: Na katerem bazenu je bil znameniti študentski POOL-PARTV; V) DOMŽALSKEM B) KAMNIŠKEM C) KRANJSKEM Vaše odgovore pričakujemo do 30. julija 2001 na naslov SI VMNIK, Ljubljanska 69, 1230 Domžale - ZA NAGRADO. Srečno! - za posamezno investicijo prosilec še ni pridobil nobenih nepovratnih sredstev; - delež sofinanciranja posamezne investicije ne more biti višji od 75% vrednosti posamezne investicije. 4. potrebna dokumentacija: Prosilec zaprosi za pridobitev nepovratnih sredstev na predpisanem obrazcu, ki ga lahko dobi v času uradnih ur na Občini Domžale, Oddelek za finance in gospodarstvo, soba 71. Obrazcu - vlogi morajo biti priložena naslednja dokazila in dokumentacija: - dokazilo, na podlagi katerega bo razvidno, da se prosilec ukvarja s kmetijsko dejavnostjo - redno ali dopolnilno (potrdilo o statusu kmeta ali izjava prosilca) - razen za prosilce iz 4. alinee 3. točke javnega poziva; - prosilci iz 4 alinee 3. točke javnega poziva morajo podati izjavo, da se ne ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo in obrazložijo, zakaj bi bila ureditev njihovega zemljišča v interesu občine Domžale; - mapno kopijo, iz katere je razviden kraj izvedbe investicije; - predračuni za izvedbo del ali računi, skupaj s potrdilom o plačilu; - gradbeno oziroma lokacijsko dovoljenje ali priglasitev del oziroma ustrezen upravni akt. 5. obravnavanje vlog: Prispele vloge bo obravnaval Oddelek za finance in gospodarstvo, ki odloči o posamezni vlogi, pred odločitvijo pa lahko posamezno vlogo pošlje v pregled strokovni komisiji, ki poda svoje mnenje. V kolikor je prosilec fizična oseba, ki se ne ukvarja s kmetijsko dejavnostjo in nima stalnega bivališča na območju občine Domžale, vendar se zemljišče, katerega lastnik je, nahaja na območju občine Domžale, njegovo vlogo obravnava najprej strokovna komisija Oddelka za finance in gospodarstvo, ki oddelku poda mnenje o tem, ali je ureditev zemljišča v interesu občine Domžale. V tem primeru lahko strokovna komisija za mnenje zaprosi Oddelek za prostor in varstvo okolja Občine Domžale. Prednost pri dodeljevanju sredstev imajo prosilci iz območja občine Domžale. Pristojni oddelek ima od posameznega prosilca pravico zahtevati dodatna pojasnila in dodatno dokumentacijo, v kolikor je to potrebno za ugotavljanje upravičenosti in izpolnjevanja pogojev za pridobitev posameznih proračunskih sredstev. Nejasne in nepopolne vloge se ne bodo obravnavale in se bodo s sklepom zavrgle. Prosilci, katerim sredstva ne bodo dodeljena, bodo o tem pisno obveščeni v roku 60 dni po izteku pozivnega roka. Prosilci, katerih vloge bodo odobrene, bodo prejeli v podpis ustrezne pogodbe-V pogodbah bo navedeno, da bodo morali prosilci v primeru, da ne bodo dokončali projekta ali da ne bodo prispevali dogovorjenega deleža lastnih sredstev, pogodbeni znesek skupaj z zamudnimi obrestmi vrniti. 6. način in rok za dostavo vlog: Rok za dostavo vlog je do 30. 9. 2001. Prosilci oddajo vloge na vložišče Občine Domžaler Ljubljanska 69, Domžale, soba št. 1 ali pa pošljejo priporočeno po pošti, v zaprtih ovojnicah, opremljene z naslovom pošiljatelja in označbo »Javni poziv investicije - kmetijska zemljišča« na naslov: Občina Domžale, Oddelek za finance in gospodarstvo, Ljubljanska 69, Domžale. Vloge, ki ne bodo dostavljene na način in v roku iz 6. točke tega poziva, se ne bodo obravnavale in se bodo s sklepom zavrgle. V letn 2001, ko se spominjamo 60-letnice začetka narodnoosvobodilnega boja, vtis v petek, 7. septembra 2001 ob 17. uri vabimo na spominsko slovesnost pri spomeniku v Zaborštu - pri Mostnarju, kjer sc bomo spomnili 3. septembra 1941, ko so Nemci ustrelili deset talcev. Vabljeni! Krajevna organizacija ZZBU NOV icr Krajevna skupnost Slavko Šlandcr Domžale OBČINA DOMŽALE ODDELEK ZA FINANCE IN GOSPODARSTVO Javni poziv za dotacije društvom in organizacijam s področja kmetijstva in živali v letu 2001 1. razpisana sredstva - znesek javnega poziva V proračunu Občine Domžale za leto 2001 so v postavki »Dotacije društvom in organizacijam s področja kmetijstva in živali« za ta namen zagotovljena sredstva v višini 1.500,000 SIT. 2. predmet javnega poziva: Predmet javnega poziva je sofinanciranje rednih programov organizacij in društev s področja kmetijstva in živali -dotacija ter sofinanciranje posameznih aktivnosti društev. Organizacijam in društvom bodo sredstva dodeljena na podlagi pisnih vlog. Višina sredstev za redno dejavnost se določa na podlagi poročila o delu prosilca v preteklem letu in na podlagi programa dela za tekoče leto. Višina sofinanciranja posameznih aktivnosti se določa na podlagi izkazanih stroškov izvedbe posamezne aktivnosti. 3. pogoji za pridobitev sredstev: Na javni poziv se javijo društva ter organizacije s področja kmetijstva in živali, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: - imajo sedež na območju občine Domžale, - nimajo sedeža na območju občine Domžale in izkažejo, da je več kot polovica registriranih članov društva iz območja občine Domžale. - nimajo sedeža na območju občine Domžale in izkažejo, da je aktivnost društva usmerjena na območje občine Domžale ali/in je v interesu občine Domžale. 4. potrebna dokumentacija: Društva in organizacije s področja kmetijstva in živali pošljejo poročilo o delu v letu 2000 in program dela za leto 2001 z navedbo posameznih aktivnosti in stroškov izvedbe posamezne aktivnosti. 5. obravnavanje vlog: Prispele vloge bo obravnaval Oddelek za finance in gospodarstvo, ki odloči o posamezni vlogi, pred odločitvijo pa lahko posamezno vlogo pošlje v pregled strokovni komisiji, ki poda svoje mne- nje. Glede na poročilo o delu in program dela društva oziroma organizacije bo Oddelek za finance in gospodarstvo s sklepom določil višino sredstev posameznemu društvu oz. organizaciji. Pristojni oddelek ima od posameznega društva oziroma organizacije pravico zahtevati dodatna pojasnila in dodatno dokumentacijo, v kolikor je to potrebno za ugotavljanje upravičenosti in izpolnjevanja pogojev za pridobitev posameznih proračunskih sredstev. Nejasne in nepopolne vloge se ne bodo obravnavale in se bodo s sklepom zavrgle. Društva in organizacije, katerim sredstva ne bodo dodeljena, bodo o tem pisno obveščeni v roku 60 dni po izteku pozivnega roka. 6. način in rok za dostavo vlog: Rok za dostavo vlog je do 30. 9. 2001. Društva in organizacije lahko vloge oddajo na vložišču Občine Domžale ali pa jih pošljejo priporočeno po pošti, v zaprtih ovojnicah, opremljene z naslovom pošiljatelja in označbo »Javni poziv društva-kmetijst-vb« na naslov: Občina Domžale, Oddelek za finance in gospodarstvo, Ljubljanska 69, Domžale. Vloge, ki ne bodo dostavljene na način in v roku iz 6. točke tega poziva, se ne bodo obravnavale in se bodo s sklepom zavrgle. OBČINA DOMŽALE ODDELEK ZA FINANCE IN GOSPODARSTVO Javni poziv za subvencioniranje prevoza mleka v letu 2001 1. razpisana sredstva - znesek javnega poziva V proračunu Občine Domžale za leto 2001 so v postavki »Regresiranje proizvodnje mleka in mesa« za ta namen zagotovljena nepovratna sredstva v skupni višini do 3.000.000 SIT. 2. predmet javnega poziva: Predmet javnega poziva je subvencioniranje prevoza mleka iz območij občine Domžale, kjer zbiranja mleka ne organizirajo mlekarne. Upravičenci do subvencije so kmetje iz območja občine Domžale, ki se ukvarjajo s proizvodnjo mleka na območjih iz prvega stavka te točke. Občina Domžale na podlagi objavljenega javnega poziva z najugodnejšim ponudnikom za prevoz mleka za posamezno območje sklene pogodbo za subvencioniranje prevoza mleka. Upravičenci so v skladu s Pravilnikom o porabi in dodeljevanju proračunskih sredstev za pospeševanje razvoja kmetijstva v občini Domžale do subvencije upravičeni za obdobje od julija do decembra 2001. Višina subvencije se določi v pogodbi glede na razpoložljiva proračunska sredstva oziroma v absolutnem znesku do višine največ 2 SIT/liter prevoženega mleka. 3. pogoji za pridobitev sredstev: Na javni poziv se v imenu upravičencev prijavi organizator prevoza mleka Upravičenci - kmetje morajo izpolnjevati naslednje pogoje: - stalno bivališče na območju občine Domžale; - upravičenec se ukvarja s proizvodnjo mleka na območjih, kjer zbiranja mleka ne organizirajo mlekarne. 4. potrebna dokumentacija: Organizator prevoza mleka v imenu upravičencev vloži vlogo za pridobitev subvencije. V vlogi organiza- tor prevoza mleka navede ime, priimek in naslov upravičencev z navedbo območij (krogi), kjer bo opravljal prevoze mleka in jih razvažal v skupno zbiralnico. Vlogi morajo biti priložena naslednja dokazila in dokumentacija: - izjava organizatorja prevoza mleka, da odkupa mleka na navedenem območju ne organizirajo mlekarne, - število kilometrov, ki jih bo prevoznik za upravičence dnevno opravil, - količina dnevno prevoženega mleka, - predračun mesečno nastalih stroškov prevozov mleka od julija do decembra 2001 z navedbo vsakega stroška posebej (prevoz, delo ...). 5. obravnavanje vlog: Prispele vloge bo obravanaval Oddelek za finance in gospodarstvo, ki odloči o posamezni vlogi, pred odločitvijo pa lahko posamezno vlogo pošlje v pregled strokovni komisiji, ki poda svoje mnenje. Z najugodnejšim ponudnikom prevoza mleka za posamezno področje bo občina Domžale sklenila pogodbo za subvencioniranje predmeta tega javnega poziva. Pristojni oddelek ima od posameznega organizatorja prevoza mleka pravico zahtevati dodatna pojasnila in dodatno dokumentacijo, v kolikor je to potrebno za ugotavljanje upravičenosti in izpolnjevanja pogojev za pridobitev posameznih proračunskih sredstev. Nejasne in nepopolne vloge se ne bodo obravnavale in se bodo s sklepom zavrgle. Organizatorji provoza mleka, katerih Oddelek za finance in gospodarstvo ne bo izbral za prevoz mleka, bodo o tem pisno obveščeni v roku 60 dni po izteku prozivnega roka. 6. način in rok za dostavo vlog: Rok za dostavo vlog je do 30. 9. 2001. Organizatorji prevoza mleka lahko vloge oddajo na vložišču Občine Domžale ali pa jih pošljejo priporočeno po pošti, v zaprtih ovojnicah, opremljene z naslovom pošiljatelja in označbo »Javni poziv subve-nioniranje prevoza mleka« na naslov: Občina Domžale, Oddelek za finance in gospodarstvo, Ljubljanska 69, Domžale. Vloge, ki ne bodo dostavljene na način in v roku iz 6. točke tega poziva se ne bodo obravnavale in se bodo s sklepom zavrgle. Življenji jt kakor reka. Včasih veselo tubori. Včasih umirjeno valovi. Toda pride čas, ko se izteče. ZAHVALA. Ko nas je nenadoma in mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, oči, sin, bral, stric in svak MARJAN HAFNER iz ( (senika ste nam v težkih trenutkih /.clo pomagali. Iskrena hvala za pomoč Sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem. Zahvaljujemo se z.a izrečena sožalja, poklonjeno cvetje in številno spremstvo na njegovi zadnji poli. Iskreno sc za pomoč zahvaljujemo vaščanoni Krivčcvcga pri Črni, zdravnikom iz Zdravstvenega doma Kamnik, zdravniku Milanu Banku ter sodelavcem in prijateljem iz podjetja TOSAMA za denarno pomoč. Hvala Krajevni skupnosti Dob. Turistično rekreativnemu društvu Turnšc-Ccšcnik, prijateljem iz. kcgljaškcga in teniškega kluba, ter Sc posebej družinama PcruSck in Cene ter vsem drugim, ki ste v dneh slovesa našli za nas besede tolažbe in pomoči. Hvala govornikom g. Pavlu Ccrarju, gc. Danici Avbclj, g. Slavku Tomcu in g. Maksu teranu ter Oktetu Tosama za zapele žalostinkc. Žena Mojca, sin Peter in hči Katarina ter ostalo sorodstvo V sedeminosemdesetem letu nas je zapustila naša draga mama, babica, prababica, sestra in teta MARIJA SMOLNIKAR p. d. Stibjeva mama z Gorjuše Ob boleči i/.gubi se iskreno zahvaljujemo vsem so rod n i kom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče ter vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem in za zaigrano Tišino. Vsem še enkrat hvala. Vsi njeni Nenadoma nas je v enainsedemdesetem letu starosti zapustila naša draga mama, babica, sestra in teta FRANČIŠKA STOPAR roj. Levja s Homca Zahvaljujemo se vsem prijateljem in znancem, ki so nam v teh težkih dneh ponudili in izkazali pomoč. Prav tako se iskreno zahvaljujemo g. župniku Antonu Dobrovoljcu, njegovemu predhodniku g. Lojzetu Golobu in g. Viliju Lovšetu, ki so jo pospremili k večnemu počitku in tako lepo spregovorili o njej in njenem življenju. Hvala tudi vsem, ki so jo še zadnjic tako množično pospremili v Marijino cerkev na Homcu, kjer je preživela veliko ur svojega življenja. Prisrčna hvala za petje iz srca Cerkvenemu pevskemu zboru s Homca in Petru Pogacarju ter prijateljici Klavdiji za Ave Marijo ter organistki Ireni Rode. Hvala tudi Vinku Kavčiču in cerkovniku Golobu za vso pomoč. Ne nazadnje hvala tudi vsem darovalcem cvetja, sveč in prispevkov za cerkev ter za vsa izrečena ali napisana sožalja. Vsem, ki ste jo imeli radi in jo boste ohranili v lepem spominu kljub bolezni zadnjih let, še enkrat prisrčna hvala. Vsi njeni OdSel si tja, kjer žena spi, vclik/i miru - zaslužen pokoj, vam telimo vsi. ZAHVALA V sedeminosemdesetem lelu starosti nas je zapustil naš dragi ANTON GOJAK i/. Turnš pri Dobu Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, ZB in Turističnemu društvu Turnše - Češenik za podarjeno cvetje, sveče in spremstvo rta njegovi zadnji poti. Hvala pevcem za odpete pesmi in trobentaču za zaigrano Tišino. Vsem in vsakemu posebej hvala. Žalujoči: vnukina Nada /. družino, hčerki Silva in Nada z družinama ter ostalo sorodstvo f V SPOMIN Petega junija je minilo leto dni, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, dedi in brat FRANJO i MLINARIC iz Goričiee pri Ihanu. Zahvaljujemo se vsem. ki obiskujete njegov grob in mu prinašate rože in prižigate sveče. Iskrenti hvala! Vsi njegovi KS JARŠE-RODICA Jarška c. 37 Domžale. OBJAVLJA JAVNI RAZPIS za oddajo poslovnih prostorov v najem Poslovni prostori se nahajajo v Grobljah s površino prostorov 140 m2. Poslovni prostori se oddajo skupno. Ponudbe interesentov morajo vsebovati: '•Izpis i/, sodnega registra za opravljanje dejavnosti 2- Bonitetno poročilo Agencije RS za plačilni promet, "Okazilo o rednem plačevanju dajatev. ■*■ Program oziroma vrsto dejavnosti, ki se naj bi 'ZVajale v najetih prostorih. 4- Višino najemnine za m% ki jo je ponudnik Pripravljen plačevali. Ponudbe z dokazili pošljite na naslov KS Jaršc-Rodica Sr- Jarše, Jarška 37 1230 Domžale. P°k za oddajo ponudb je 30 dni od objave razpisa Nepopolnih vlog komisija ne bo obravnavala. Vse informacije v /vezi z razpisom dobile po telefonu 7241369. Udeleženci razpisa bodo 0 njegovem izidu obveščeni v 15 dneh po izbiri. Življenje nas uči trpeti trpljenje ■ živeti.... ZAHVALA Nepričakovano nas je v Iriinšestdesetem letu starosti zapustil dragi mož, sin, oči, dedi, brat, stric, zet in svak VINKO BERLEC Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, nekdanjim sodelavcem in sindikatu »Hclios« TBLUS KoliCevo, darovalcem cvetja in sveC ter sv. maš. kropivcem, ki ste se v tako velikem številu prišli poslovit. Hvala g. župniku Tonetu Komparc za lepo opravljen cerkveni obred, hvala gospe Juliji za ganljive besede slovesa. Hvala pevcem Okteta za zapete žalostinkc in trobentaču za zaigrano Tišino. Hvala vsem, ki ste se tako množično udeležili pogrebnih slovesnosti in s tem dokazali, da sle našega pokojnika spoštovali in ga imeli radi. Posebno zahvalo pa izrekamo ga. dr. Bredi Limbek-Kokalj za dolgoletno zdravljenje in vsestransko pomoč. Hvala vsem in vsakemu posebej. Žena Vladka, sinova Borut z ženo Natašo, Gregor z Moniko, vnuki . Klemen, Timotej in Tadej. ZAHVALA Ob slovesu našega moža, očeta in dedka VIKTORJA PELANA /. Vira pri Domžalah se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za ustna in pisna sožalja, za darovane sveče in cvetje ter za spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvalit tudi g. župniku Jožetu za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem in trobentaču za zaigrano Tišino. Vsem in vsakemu posebej hvala. Vsi njegovi ZAHVALA I Ob boleči izgubi našega dragega moža, atija, dedija, tasta, brata, strica in svaka STANETA MAROLTA z Rov sc iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izražena ustna in pisna sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Hvala pevcem Kranjskega kvinteta za lepo petje in g. Andreju Vrbančiču za lepo izzvenelo Tišino. Žalujoči: žena Darinka, hčerka Renata, vnuk David. z,et Boris ter vsi, ki ste ga imeli radi. ZAHVALA Ob slovesu naše drage sestre, tete in sestrične SLAVKE RUČMAN iz Domžal upokojenke tovarne Induplati Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste našo teto pospremili na njeni zadnji poti. Hvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Kar ne moremo verjeti, da je ni več med nami. Njeni domači. Ni več trpljenja, ne bolečine, življenje je trudno končalt) svoj boj. (S. Gregorčič) ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, babice in prababice JOŽEFE STEMPIHAR roj. Lavrič iz Domžal se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se socialni službi - gospe Silvi in gospe Dušici za nego in pomoč ter osebju Doma upokojencev Domžale za vso skrb v zadnjih dneh njenega življenja. Hvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, kakor tudi pevcem, trobentaču in praporščaku. Vsem še enkrat iskrena hvala. Vsi njeni Odšla si tja, kjer ni trpljenja, nam pa je ostala bolečina in liha sol7.11 večnega spomina, dobrota tvojega srca nikdar ne bo pozabljena. ZAHVALA V petinpetdesetem letu starosti nas je nenadoma zapustila draga mama in babi VERONIKA SRŠA Najlepše se zahvaljujemo dr. Mušiču iz Zdravstvenega doma Domžale, ki ji je ob njeni bolezni vseskozi stal ob strani. Zahvaljujemo se (udi Onkološkemu inštitutu za trud, ki so ga vložili v njeno zdravljenje, osebju iz stavbe B Ljubljana. Zahvala tudi vsem za podarjeno cvetje in sveče in sosedom, ki so nam stali ob strani. Iskrena hvala vsem. Mož Martin, sinova Martin in Stane z družinama in njeni vnuki. Tvoja življenjska pol bila je drugačna in pokazxtla si nam. kaj je volja močna. Hvala ti za trneutke radosti, ki smo deliti jih s teboj. ZAHVALA V trlinšestdesetem letu je umrla ANA SrVAVEC iz Domžal Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, znancem in podjetju ROLTEK za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Zahvala tudi g župniku z.a obiske na domu in kaplanu za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala Mari Peterka iz patronažne službe, dr. Mojci Zaje-Kraševee in Janezu Kukovcu za nego in skrb. Hvala tudi vsem, ki ste jo imeli radi, ter ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni igmimiyinnrari SGP GRADITELJ, splošno gradbeno podjetje, d.d., Kamnik, Maistrova ul. 7, Slovenija Razpisuje za šolsko leto 2001/2002 štipendije za pridobitev poklica tesar in zidar Kandidati naj vlogi za pridobitev štipendije priložijo naslednje listine: - prošnjo s kratkim življenjepisom - rojstni list - enotno matično številko (EMŠO) - davčno številko - potrdilo o državljanstvu Republike Slovenije - izjavo, da ne prejemajo druge štipendije - potrdilo o vpisu v šolo - spričevalo o končanem zadnjem letniku osnovne šole - zdravniško potrdilo o zmožnosti za opravljanje izbranega poklica Popolne vloge naj kandidati za štipendijo oddajo v splošno kadrovski službi SGP Graditelj d.d., Maistrova ulica 7, 1240 Kamnik, najkasneje do 10. 8. 2001. Dodatne informacije dobite v splošni kadrovski službi, tel. 831-8-800 Zaželene so informativne predprijave, osebno ali pisno na naslov družbe. Kandidati bodo o izbiri obveščeni najkasneje v mesecu septembru 2001. LIP RADOMLJE d.d. Smo podjetje s .stoletno tradicijo v predelavi lesa. Ameriški kupci poznajo naše stole že skoraj 40 let. Proizvodni program smo v zadnjih letih prenovili z vrsto tehnološko zahtevnih izdelkov in ga naredili privlačnega tudi za številna druga tržišča. Zaradi večjega obsega in zahtevnosti naročil vabimo k sodelovanju kandidate naslednjih poklicev: -zaposlimo delavce s končano poklicno in srednjo šolo lesarske smeri, - zaposlimo delavca s končano poklicno šolo kovinarske smeri, - zaposlimo tudi nekvalificirane delavce in delavke s končano osnovno šolo. Dobrodošli tudi pripravniki! Pisne prijave oddajte na pošti na naslov LIP RADOMLJE d.d. Preserje, Pelechova 1 5, 1235 Radomlje, dodatne informacije dobite po telefonu 01 724 09 30 Podjetje d.o.o., Breznikova 15,1230 Domžale, zaradi širitve proizvodnje zaposli v redno delovno razmerje za nedoločen čas: 1. SAMOSTOJNEGA MIZARJA - 3 letna poklicna šola ustrezne smeri - 5 let delovnih izkušenj - znanje slovenskega jezika - vozniški izpit B kategorije 2. TAPETNIKA - 3 letna poklicna šola ustrezne smeri - 3 leta delovnih izkušenj - znanje slovenskega jezika Pisne ponudbe naj kandidati oddajo v osmih dneh na naslov Dollar d.o.o., Aškerčeva 59, 1230 Domžale, s pripisom »za kadrovsko službo«. Dodatne informacije so na voljo na telefonski številki 01/7219-850. SLIKOPLESKARSTVO G r u d n i i k, s.p. pleskanje fasad, napuščev, oken in notranja dela Češminova 12, 1230 DOMŽALE tel.: 01 72 43 523, gsm: 041 679 ^23 NAHAJAMO SE V STAVBI ZD DOMŽALE PANCUR & Co. VLASTA PANCUR, tel.: 01/72 45 106* PEDIKURA Mestni trg 2, DOMŽALE .Pop.-pon., sre.; Dop.-tor., čet., pet. SPOROČILA stran KLEPARSTVO KROVSTVO TEGOLA SERVIS ANDREJ VRTAČ IČ FoZoB^JMtanik Telefon/faks: 01 83 12 355, GSM 041 689 750 Pooblaščeni izvajalec za vgradnjo strešne kritine - BRAMAC - OPEČNA KRITINA (CREATON, TONDAH) - ESAL (SALONIT ANHOVO) - TEGOLA CANADESE -TRIMO TREBNJE Garancija: - 10 let za delo de 50 let za material godna akcija BRAMAC-ov kredit do S let KRONA VSAKE HISE JE DOBRA KRITINA! OPTIK Martina Škofic Ljubljanska 87, Domžale, tel.: 01/721-40-06 Slovenska 24, P.E. Mengeš, tel.: 01/723-89-80 KLINIKA ZA MALE ŽIVALI VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAJC d.0.0. Ulica padlih borcev 23 v Ljubljani. Odprta je vsak delavnik od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ut Naročila in nujne primere sprejemamo na novo telefonsko številko _01/5655 120 ,-.-, slikopleskarstvo -fasaderstvo s.p. Breznikova 61 a, IHAN, 1230 Domžale GSM: 041/637 210 pleskanje napuščev barvanje fasad izdelava toplotnih fasad in ostala slikopleskarska dela OPTIKA BRIGITA' Bukovčeva 30, VIR pri Domžalah:Ol/7211-890 Nudimo kompletno oskrbo vida: * okulistični pregled * veliko izbiro okvirjev kakovostnih stekel sončnih očal Nakup očal je še možen na več čekov. Delovni čas od 8. do 19. ure, sobota od 8.30 do 12. ure. w t* €>«> STREHOVEC dr. Jagoda Potočnikova 15, 1 230 Domžale telefon: 01/721-29-90 Ordinacijski čas: ponedeljek od 13.-18. ure Torek od 9.-12. ure Sreda od 13.-18. ure Četrtek od 13.-18. ure Petek od 9.-12. ure MIZARSKE STORITVE IZDELAVA - MONTAŽA - OBNOVA KUHINJE IN OSTALO POHIŠTVO SE PRIPOROČAM! Avbelj Milan, s.p. Stegne 1, Moravče TEL: 01/7231-476 GSM: 041/641-446 Dodatni program HONDA: • agregati • vodne črpalke • izvenkrmni motorji • večnamenski stabilni motorji Oskrbite se z energijo i AS Blatnica 3a, IOC Trzin Prodaja: 01/562 22 42 Servis: 01/562 22 62 DOM Ž A L E Faks: 01/562 37 05 stran SPOROČIL Avto, ki ga ceniš, cena, ki jo ljubiš. 'j j, i j .....«""" i»r* Obrtniška 8, Domžale PRODAJA: tel. 01 72 16 221' SERVIS: tel. 01 72 15 666 subelj@avtocenter-subelj.si "LAST MINUTE" - KREDIT - KREDIT NA POLOŽNICE - MOŽNA MENJAVA staro za novo LAST MINUTE "|| mali oglasi ♦o 7« 1 3 999 DEM STRIŽENJE živih meja. saniranje, ■ Vhilffl obrezovanje češenj z odvozom, 1.565.003 SIT ureditev vrta. Mob.: 040/209 433. PRODAM rabljene »punte«. Telefon: 724 2410. STAVBNEGA kleparja-krovca, lahko tudi delavec za priučitev, zaposlim, Poskusno delo 3 mesece. Učakar - stavbno kleparstvo in krovstvo. Tel.: 041/675 122. SERVIS šivalnih strojev, Kajuhova 15, Preserje (v bližini Kemisa). Delovni čas: od 9. do 12. ure in od 15. do 17. ure. V soboto od 9. do 12. ure. Telefon: 01/7227 897. INSTRUIRAM matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Tel.: 72 38 157, GSM 041/322 571. STROJNI OMETI notranjih sten in stropov, hitro in po ugodni ceni. Tel.: 832 71 90, 041/642 097. 1 tudenttkl ervlf Domžale ljubl)an»k» 70. IZM Domfil* iti oi/ n 11 Tto JL Zaslužek 100% založimo in te o prejetem nakazilu po Q|Q * obvestimo! *za prejemanje SMS sporočil nam sporoči svoj GSM www. stud t n t Ski servis. C o m HVUnORI PALOVČE - parcelo 1500 m? s projektom in gradbenim dovoljenjem, prodam. Gradnja možna takoj. Tel.: 041/897 530. PRIJETNA IN UREJENA 3-ČLAN-SKA DRUŽINA - sin 12 let, najame prazno dvosobno stanovanje v bloku ali hiši; relacije Domžale -Rodica. Namesto najemnine nudimo pomoč v gospodinjstvu, vrtu, pisarni ipd. Telefon: 041/ 831-361. SIMAX - DOMŽALE Masljcva ul. 11 K U M HO - SAVA MICHELIN - KLEBER CENTR. - MONTAŽA AVTO DELI - OPREMA MEH. IN ELEKTRO SERVIS VSE ZA VAŠ AVTO tel.: 01/7241 656 Informacije o življenju in delu v Občini Domžale lahko najdete tudi na internetu: www.domzale.si SERVIS • TRGOVINA GREGORIČ □ PRODAJA BELE TEHNIKE »GORENJE« □ BREZPLAČEN PREVOZ IN MONTAŽA □ NADOMESTNI DELI »GORENJE -CANDY« □ SERVIS BELE TEHNIKE »GORENJE« Trgovina odprta pon.-petek od 14. do 18. ure ŠOLSKA UL. 22, SPODNJE JARŠE, Domžale TEL./FAKS: (01) 7214-939 GSM (041) 734-688 TRGOVINA BOGATA PONUDBA POSEBNE UGODNOSTI ZA GOSTINCE ČISTILNE SERVISE VABLJENI! ČISTO. PRIJAZNO. V INDUSTRIJSKI CONI TRZIN Celoten program izdelkov blagovne znamke KIMI in izbrani izdelki drugih priznanih proizvajalcev: • čistilna, pralna in pomivalna sredstva • avtokozmetika • pripomočki za čiščenje • higienski izdelki iz papirja • kozmetika in sredstva za osebno nego • možnost polnjenja izdelkov KIMI v prineseno embalažo po nižjih cenah • za upokojence prvi in drugi delovni dan v mesecu 10% popusta • pri nakupu nad 1000 SIT podarimo 5 lit destilirane vode • vsak mesec privlačne akcijske prodaje Pestra ponudba čistil v večji embalaži za higieno v velikih kuhinjah in objektno higieno ter čistilni pripomočki in papirna galanterija. Delovni čas: vsak delovnik od 8. do 16. ure KIMI d. o. o., Planjava 1, ICTrzin, 1236 Trzin Telefon: 01 5300 576, telefax: 01 5300 580 KIMI. Za prijetnejše počitnice Pred nami so počitnice, dopusti, ki prinašajo prijetne sončne dni, včasih pa tudi skrbi, kako pokriti stroške težko pričakovanih dni oddiha in počitka. Banka Domžale vam to omogoči s: POTROŠNIŠKIM KREDITOM po izredno ugodnih obrestnih merah z odplačilno dobo do 18 mesecev UPORABO ŠEFOV za varno hrambo vaših dragocenosti Oglasite se v eni od enot banke, kjer dobite vse potrebne informacije ter si s ponudbo zagotovite prijetnejše in varnejše počitnice. banka domžale Banka Domžale d.d., Domžale, bančna skupina Nove Ljubljanske banke ® Podjetje za komercialni inženiring, d.o.o Trgovina z gradbenim materialom Krakovska 4 B, DOMŽALE TEL: N.C.: 01/722-00-20 TRGOVINA: 01/722-05-60 FAKS: 01/721-32-88 e-mail: dom@sam.si http://www.sam.si Trgovina z gradbenim materialom Zg. Stranje 1A. STAHOVICA TEL: 01/83-27-030, 83-27-035 FAKS: 01/83-27-045 e-mail: st&sam.si OD OPEKE... DO STREŠNIKA ~ in še mnogo več... /// NA NAŠIH PRODAJNIH MESTIH VAM NUDIMO VSE ZA GRADNJO IN OBNOVO TER ZA UREDITEV DVORIŠČ IN OKOLICE VAŠEGA DOMA > KRITINE: HRAMAC, TONDACH, SALONIT, C R EATON IN OSTALE >■ HIDRO IN TERMO IZOLACIJE >■ APNO, CEMENT, MALHI >■ FASADE IN FASADNE SISTEME HA UMIT JUH In TIM >- SCHIEDEL DIMNIKE >■ ARMATURNE MREŽE IN BETONSKO ŽELEZO >• ROBNIKE, TLAKOVCE, BETONSKA KORITA >■ OPEKO IN OPEČNE IZDELKE VSEH VRST ORODJE IN OPREMO ZA GRADBENIŠTVO >> TER OSTALE ARTIKLE IZ PRODAJNEGA ASORTIMANA VABIMO VAS, DA NAS OBIŠČETE IN SE PREPRIČA TE O NAŠI PONUDBI. Za kamionske pošiljke vam nudimo prevoz fco kupec in možnost dostave z avtodvigalom. V trgovinah vas pričakujemo vsak dan od 7. do 79. ure, ob sobotah pa od 7. do 13. ure. internet: www.sam.si V SAM-u NISI NIKOLI SAM !!! m\w\m.\m POSEZONSKH RRZPRODHJH POLETNIH OBLAČIL od 20. 7. do 3. 8. v Blagovnici v VELE, Cešminki in Zarji Mengeš