M-: - " .i-- =9 L Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. Glas Naroda List slovenskih delavcev v cAmeriki. \r A- The i *rst Slovenic Daily" in the United States. Issued every" day* except Sundays and Holidays. -1) Katere* aa fleeoad-Claaa Matter, September 21, 1903, at the Poat Office at New York, N. Y„ under Act of Oonjrtw of Marck 3, 187«. ------- NO. 247. — ŠTEV. 247. MX .7 YORK, FBIDAY, OCTOBER 20, 1905. — V PETEK, 20. OKTOBRA, 1905. LETNIK XJX _ VOL. XTL V južnih državah. Sorejem predsednika. _ ROOSEVELT NA POTOVANJU PO JTJGU. — SIJAJEN SPREJEM V RICONDU, VA Nadaljevanje potovanja v Raleigh. North Carolina. — Banket v svetišču prostozidarjev. DANES V NORTH CAROLINE. -o- Kichm.'U.l, Va., 19. okt. "Roose-vekov dan " pri&el »t je v Bidimondu kar aiajlenie. Ulični pontetači in de- koratorii -<> bili V:i0 na delu in in^-ito i«; bilo včeraj rano zjutraj kar s v <. ra i v se i >n »da i aluic e *juo % bi ter i >ja o bile za-prebival-je drenja-i ob cestaii, po lik. Razna javna > bila uprav raz-vsodi je bilo vi' pre Bi o ,>b 12. uri dospel je predsed->v vlai na kolodvor na Main St., • rta predsednika; tem so sledile ije s predsednikom, governerjem or jem, člani sprejemnega odbora »estnega sveta. Sprevod se je po-al [*> glavnih ulicali v za[>adni del ta in potem nazaj na Capitol a»>'. Povsod i je občinstvo navdu-> tKizdravljalo predsednika. Ko jo ■vod dospel na Capitol Square, ob-il je predsednik eksekutivno poje, nakar je .nlšel na govorniške uno, pred kitero se je nabrala taka /.iea, da je Richmond še ne pom-(loveruer ie predsednika predsta M' 'H aakar je slednji držav-' ti ter izrazil veselje, da južne državljane v lila dolgo časa vodi ►like. Za tem je go-1, da je naša dolžnost, da se zave-,o da ^mo veliko ljudstvo in da adi tt-ira naša naloga imeti v sve* iej politiki veliko ulogn. Pred ii nai služi naša zunanja politika rid miru. — Tudi o gradnji pa .sJkfva prekopa je govoril in pri i pripomnil, da je že radi tega našr> žnost 4crbeti za red ob tannošnjem ■ežju in na Karaj-bskem morju. — dalje je govoril predsednik o na-■ah, ktere imamo izvršiti na doma tleh. Pri tem je omenjal socijalno gospodarsko vprašanje, ktero je na-Jo pri nas rs led velikanskega in 5trije1ne?ra napredka. Tem povo n rtovdarjal predsednik. da ži-no v dobi kombinacij kapitalistov kombinati i delavcev, toda naša na. a je. da skrbimo za to, da bodo tc-"rvhimfiie i&vtiosti koristne, ne 03 Predsednik je govoril do 2:30, na» ar s<> tra v slavnostnem sprevodu po-edli v svetišče prostozidarjev. N? 1 St. hilra ie zbrasna šolska deca, or na jednej strani ulice beli, no t*j pa zamorski otroci. oran." svetišča prostozidarjev je razkošno okrašena. Banketa se e k-žilo 400 osob. V governerjevej, i se je vršil sijajen sprejem v ?t predsednikove soproge, kteri je 1 do 4. ure popoludme. Navzoč^ c so zastopali vso tukajšnjo "So- 1 j 7. nri zvečer je predsednik od ral v Raleigh, N. C. Washingtonske novosti. Kabinetne seje—tajne. PREDSEDNIK JE UKAZAL ČLA., NOM KABINETA NAJ O DOGODKIH IN VSEBINI SEJ NIKOMUR NE POROČAJO. Državni tajnik je sklenil preti new-found! andski vladi energično nastopiti. LOOMIS PRESKRBLJEN. nan tem Linčali zamorca. London, Ky., 18. okt. Zakrinkani in dobro oboroženi linčarji so včeraj opro stili zamrca Virgil Rowersa iz tukajšnjih zaporov in ga obeBili na prvem drevesu ob cesti. Zamorec je dne 26. avg. vstrelil lesnega trgovca George Farrisa iz Knox countyja. Porotno sodišče je zamorca nedavno obsodilo v dosmrtno ječo. » . Washington, 19. okt. Predsednik Roosevelt je sklenil, da o vsebini kabine tovih sej ne sme v nadalje priti vse v javnost, temveč ie toliko, kolikor je dopustno. Člani kabineta so dobili direkten poziv, maj v nadalje o sejah v javnosti več ne govore. — \ sak član kabineta dobil je pismo, v kterem predsednik ukazuje, da o 'Aabiueiovih sejah ni jeden član kabineta ne sme več govoriti. Raz itn tega je predsednik tudi pre-povedal časnikarjem člane kabineta izprane vat i o sejah. Le ono, kar je neobhodno potrebno in kar je smatrati kot legitimno novost, se bode sporo-• ■ ilo časnikarjem. Kabinetne seje bodo toraj v nadalje za javnost popolna tajnost. * * * Državni tajnik Root je sldeuil z ozi-rotn 11a li'barstvo v vodovju New 1-Hmdlanda nastopiti agx*esi\"no po i-Krajevne oblaki ©a Xew Found I and u so se branile dovoliti ameriškim. ribiškim Iadijam prihod v Bay of Islands, češ, da tamošnje peščenkie, ktere 200 inilj oddaljene od obrežja, zasebna last. Dosedaj se je državni urad s zadevo bavil le skrajno previdno. Toda Board of Tra^le (obrtna komora) mesta Gloucester, Mass., je proti postopanju newfoundlandske ■ vlade protestov al in itajnilk Root je na to odgovoril, da se bode energično zavzel za 'koristi naših ribičev. * * * Ivo se je naznanilo, da bode pomožni državni tajnik Loomis odstopil, poročalo se je tudi, da zanj mi še preskrbljeno kako drugo mesto v -držav-nej službi. Mr. Loomis je sam izjavil, •da namerava potovati v Evropo zasebnim potom. Znano je bilo, da je Mr Loomis pričakoval, da dobi kako po->!aniško mesto, toda tegra ni mojrel doseči, ker njegovo poslovaaije v obliki našega p slanika v Venezueli ni bilo jK)v>tim v redu. Sedaj so pa v Wash-imrtcii 11 vendar le našli nekaj za g Lo<-misa. Službo ima v državnem oddelku in dobiva isto plačo, kakoršno je imel dosedaj. Vendar pa njegova služba ni natančno označena in ni nič družeča, nego uradnik. N«k uradnik naznanja, da je Loomis sedaj "konfi-deneijelni svetovalec" državnega tajnika Roota .Na razpolago ima klerko reeiproeitetnega urada, čegar prejšnji ■šef jc odstopil. Slednji je imel $10,000 letne plače. lma-li Loomis tudi toliko plačo, ni znano. KITAJSKI BOJKOT. Cesarski edikt glede konca bojkota. Washington, 19. okt. Ameriški poslanik Rockhill v Pekingu priposlal je državnemu uradu prestavo cesarskega edikta z kterim se naznanja, da je via da Zjed. držav dokazala, da hoče v nadalje z kitajskimi dijaki, trpovci in potniki uljudno postopati. Radi te-sra ni umestno da bi se nadaljevalo z bojkotom proti ameriškemu blagu. Vsled tecra je kitajska vlada naroČila podkraljem in governerjem, naj skr-be, da se nikjer ne pripete nemiri in izgredi proti Američanom. Štrajk črkostavcev v Omahi Omaha, Nebr., 18. okt. V 17 tukaj-, Snjih akcidenčnih tiskarnah, kterih lastniki ne pripoznajo unije, pričeli so črkostavci štrajkati. 3000 premogarjev štrajka. Wilkesbarre, Pa., 18. okt. Nad 3000 premogarjev in druzih vslužbencev G. B. Markle Co. pričelo je danes štrajkati. Z štrajkom so pričeli, ker je družba odslovila necega voznika, kteri bi moral vzdrževati dvoje mul na, svoje stroške, česar pa ni Btoril. Štrajkarji zahtevajo da ga družba zopet vzame na delo. Unija ta štrajk ni odobrila. V :f" ,..„:, Tornado v Itlinoisu. 10 osob usmrtenih. V SORENTO, ILL.. JE VIHAR RAZDEJAL VEČINO HIŠ IN USMRTIL OSEM OSOB. Tudi v Okiahomi je razsajal tornado; dve osobi sta bili usmrteni. ŠKODA JE VELIKA St. Ix>uis, Mo., 19. okt. Včerajšnja vest o razdejanju vasi Lo rento, 111., 32 milj se vero iztočno od St. Louisa, se potrjuje. Tornado, kteri je divjal z vso mogočo silo, je usmrtil osem osob, 35 je ranjenih in 40 hiš je popolnoma razdejanih. Žrtve tornada dohitela je osoda v njihovih hišah. Zajedno s tornadom je tudi nepopisno deževalo, taiko da je šlkoda še večja. A* Al tonu in Graf tonu je nastala povodenj in škoda je ogromna. Pri Graftonu je padel s živo živino nato-vorjen vlak raz nasip in skoraj vsa živina je vtonila. Tudi več trampov je v tonilo, kteri so se vozili z imenovanim vlakom. Tudi v Forest Parku imajo povodenj, ktera je napravila za $10,000 šikode. * * * V okolici Manforda, Oklaoma, je tudi razsajal tornado, ohb kterej priliki sta bila dva otroka podbine Anderson us in r Lena. Dve ženski sta težko ranjeni. ZASLUZENA KAZEN. Socijalističen zaupnik obsojen radi defraudacije. Berolin, 19. okt. V Essemu so obsodili v devetmesečno ječo socijalistične-omeveril veliko svoto za podporo štrajkarjev nabranega denarja. Velikanska lesna trgovina. Vancouver, B. C., 19. okt. Največjo prodajo lesa v zgodovini British Co-lumbije, so ravno kar sklenili lastniki tukajšnjih gozdov z nekim sindikatom v Minnesoti. Imenovani sindikat je kupil 43.000 oral ?ozda na iztočnem - brežju otoka Vankonverja. V gozdu je pajmanj jeden bilijon kubičnih čevljev smrekovega in cedrovega lesa najboljše kakovosti. Gozd se nahaja med Salmom in Campbell - Riverjem. Tajni tatovi. Tatovi so obiskali hišo governerja Hericka na Enclid, Ave., v Clevelandu O., in odnesli predmetov za $ 1000. O tatovih ni sledu. Naši dezerterji. Iz "Washingtona so poroča, da je vt j no sodišče v minolem poslovnem letu obsodilo 35 častnikov, doeim je bilo 13 oproščenih. Nadalje so bili 3 kadetje in 4393 vojakov obsojeni, doeim jih je bilo 356 oproščenih. Vojno sodišče je imelo opraviti z 4S00 slučaji, oziroma 551 več nego leto poprej. Radi bega je bilo obsojenih 1470 vojakov, kar pomenja, da je v minolem letu število dezerterjev narastlo za 440 mož. Sodišča so odslovila 2529 Denarje v staro domovino pošiljamo za $ 20.55 ............ 100 kr«w za $ 41.00 ............ 200 kron, za % 201.40 ............ 1000 kron, za $1021.75 ............ 5000 kron. Poštarina je vštet« pri teb svotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c. k. poštni hranilni nrad ▼ 11 do 12 dneh. Denarje nam poslati je najpriliž-ne?e do $25 ▼ gotovini t priporočenem ali registrovanem pisan, večje zfiMke pe Domestic Foetal Money Order etf p* Hew York Beak Dealt nuuix lATWKt 1M Greenwiefc MvMQt Sff Tvk 177» WL Cleir WL, ..... il T111 iTitVilli fcMia^ffliMaiMim ■..Ai-^-ii,*. Witzhoff v New Yorko? Njegova izpoved. KARI JURA UBEGKEGA BIG-A3Q-STA DR. GEORGE A. WITZHOFF A. Vsem svojim ženam je odvzel doto in jih jednostavno o stavil. TUDI V JEČI SE JE POROČIL. Čim l>olj svet napredoije, tem bolj se razširja tudi policami j a. Da je tem n talko, xiaim potrjujejo londonska brzojavuia poročila o ekspadadi znanega newvorekega, zobozdravnika dr Geo. A. Witzhoffa. Imenovani lopov, o kterem smo v "Glasu Naroda" že večkrat poročali, se je 33krat oženil in vsem odvzel denar, kar so ga imele. Kakor hitro je imel denar, je svoje žrtve prepustil osodi. Oblasti so mnenja, da se Witzhoff sedaj mudi v New Yorlku. Vzor-poligamist priposlal je te dni gospodični Alice Bell, s ktero se je poročil v New Crossu pri Londonu, pismo, v kterem popisuje svojo '1 ka-rijero". Pismo je prišlo iz — Bukarešta na Rnmimskem. Witzhoff je pismo brez ti vamno poslal v Bukarešt kakemu znanetT in slednji ga je poslal od tam v New Cross pri Londonu. Witzhoff pripoveduje v svojem pismu, da je bil njegov oče zdravnik. Ko je oče umrl, študiral je George kemijo. Y Cbicagu je leta 1889 odprl le kamo. Pri tem ga je podpiral nek zdravnik, leteri ni imel pravice izvrševati praikso. Po 7 letih so oiba zaprli. Witzhoff je ost a vil varščino v znesku $5000 in ušel v Canado. V Moantreah» si je dal ime dr. -Colby. Varščino za Witzhoff a je dal neki Nieola Radillo, 'kteri ga je ka&nejo našel in zahteval povračila $5000. Ba^ dillo mu je priporočil, naj se oženi z neko bogato v-dovo, v kar je Wifcz hoff privolil in obljubil vrniti Badilk« onih $5000. Tako se je pričela ženito-vanjska karijera poiigamista. Njegova žena je Witzhoffu povedala, da ima v Pitteburgu otroka. On je obljubil da gre v Pittsburg po otroka in na t« način je doibil od nje $4000. Nato jc ušel v New York in se čez 14 dni poroči] z drugo, ne da bi dobil kaj denarja. Nato je šel v Fhiladelphijo kjer se je poročil v tretje in zasluži1 $500. Kasneje je šel v Springfield in se zopet poročil. Ik>bil je zopet $500 in potoval v St. Louis, kjer se je oženil s hčerko neeega farmerja in zaslužil pri tej $350, nakar je potoval v Detroit. Mich. Na isti način se je tudi kasneje ženil v Clevelandu in drugod. RUMENA r-JtLZLICA. Položaj se v mestu in na deželi izboljšuje. New Orleans, La., 19. okt. Položaj z ozin.m na rumeno mrzlico se vedno izboljšuje in to velja o tukajšnjem mestu, kakor tudi o deželi. Tekom zadnjih 24 ur umrla je izven New Orleansa v vsej Louisiani le je-dna osoba za rumeno mrzlico. Začasno bolnico v New Orleansu bodo te dni zaprli. V mestu včeraj ni nihče umrl za rumeno mrzlico, dočim je le 5 c.sob zbolelo. Dosedaj je umrlo za epidemijo 435 osob. 100 let Btar. Detroit, Mich., 20. okt. Včeraj je tukaj umrl Ehlert W. Strelow, rodom Poljak v starosti 100 let in 2 meseca. Pet njegovih otri.k še živi. Starček je bil tako trden, da se je še pred par tedni lastnoročno obril. Velik požar. Večji del mesteca Strattonville, Pa. je zgorel. Škodo še niso cenili. Kitajske vojaške vaje. Tientsin, Kitajska, 20. okt. Podkralj Yuan Shi Kai odpotoval je z svojim štabom h kitajskim vojaškim vajam v Poatingfu. Inozemski vojaSki atašiji, kteri zastopajo vse vlasti, kakor tudi častniiki poročevalci so danes odpotovali tjekaj. To so prve moderne vojaške vaje na Kitajskem. Vdele-ži se jih 40.000 moL Tat $101.000 vjet. Cunliffe v Bridgeport!!. TAT, KI JE ODNESEL ADAMS EXPRESS COMPANY IMENOVANO SVOTO, JE KONČNO PRIJET. Izjavlja, da obžaluje svoj čin in da se vrne prostovoljno v Pittsburg. VEČINA DENARJA REŠENA. Bridgeport, Conn., 20. okt. Tukaj so vjeli Edwaird G. Conliffeja,, kateri je Adams Express Company v Pittsburgh Pa., Ukradel $101,000 in zgi-nol. Detektivom, kteri so ga prijeli, je vse pripoznal in izjavil, da se prostovoljno vrne v Pittsburg. Bridgeport, Cone., 20. okt. Cunlille je svoj zločin v vsem obsegu priznal in izjavil, da bi se rad vrnil v Pittsburg. Denarja, kterega je vzel seboj: se .ni dotaknil, in ga za more vsaki čas vrniti. Branil se pa je povedati, kje ima denar. Ko so ga prijeli, našli so pri njem $290. Tatova sledove so zasledili Pinlker-tonovi det dk t i vi iz New York a in so prišli semkaj. Najpreje so preiskali vse hotele, toda vjeli so ga še le pozno dopoludne na Middle Street. Ko ga je detektiv vprašal, aii-li on Cun-liffe, je odgovoril: "Da, jaz sem Cun-liffe, sedaj vem, -da. je z. vsem pri kraju." Nato j« obljubil, da ne bode ušel in je odšel z detektivi na policijska postajo. Tu je dejal, da se je že pet minut potem, ko je vzel denar, kesal toda bilo je prepoizno. Imel je le $65 mesečne plače in radi tega tudi ni kai druzega pričakovati od človeka s tako slabo plačo. CunlifEe je živel v Bridgeportu v nekem povsem navadnem, hotelu. Iz Bristola, Conn., se poroča, da so tamkaj našli $SO,000 po Cunliffeju ukradenega denarja v hiši njegovega svaka "W. Boardmana. GROZNA NAJDBA. Zopet razkosano moško truplo. Včeraj rano zjutraj našli so v tunelu na Park Ave. med 65 in 66. ulico v New Yorku na južnem tiru grozno razkosano truplo nekega kaeih 30 let starega moža. Njegove prsi so bile po sredi prerezane, leva roka je bila odrezana in posamezni deli so bili raztreseni po progi. Pokojnik je bil oblečen v slabo obleko in v nje??ovih žepih niso našli niti centa, pač pa nekoliko papirčkov za cisrarete in tobak. Glavo in gorenji del trupla so našli na fio ulici, levo roko 50 čevljev severno in dolenji del trupla na 66 ulici. Kako je prižel nesrečnik v tunel ni znano. Najbrže se je peljal kot tramp na kakem tovornem vlaku raz katerega je v tunelu padel. Chadwickini diamanti na dražbi. Cleveland. O., 20. okt. V uradu zve-zinega maršala so danes potom dražbe prodali devet draguljev znane go-Ijufice Chadwiekove, ktere je prinesla z Zjed. države ne da bi plačala carino. Za zlattnino so dobili $2217, oziroma izdatno manj. nego so bili predmeti cenjeni. Za jeden prstan so dobili $ 665, dočim je bil cenjeD na $ 800. LAKOTA KOT ZDRAVILO. Trditve, da je lakota pri raznih boleznih želodca in prebavljalnih organov dobro zdravilo, so zelo stare, in znani so nam slučaji, v kterih se je dtseglo popolno ozdravljenje z pomočjo dolgotrajnega posta. V slučajih v kterih nastane bolezen vsled preobi-lega vživanja jedi in pijače, lakota crotovo dobro deluje. Toda v slučajih kjer je truplo slabo vsled dolgotrajne bolezni, priporočati Je le Trinerjevo ameriško grenko vino, ktero prebav-Ijalne organe ozdravi in uredi. Ono prisili želodec, sprejemati hrano in ga tako okrepi, da zahteva hrano. Vsled tega pa postajajo tudi vsi dragi organi zdravejši in krepkejši. Imeli bodete do ber tek, zdravo spanje, jakcu živce redno vtripanje srca in čisto kri. Blede in slabotne osobe naj rabijo to vino. V lekarnah Joa. Triner. 799 So. Ash- Dogodki v Rusiji. Carjev manifest. NIKOLAJ PRIPOROČA VSTANO-VTTEV DOBREGA RAZMERJA Z PREJŠNJO SOVRAŽNICO JAPONSKO. Ruska vseučilišča so zopet zaprta. — Ptrogradsko delavstvo zopet dela. IZGREDI V JEKATERINODARU. Petrograd, 20. okt. Vlada je razglasila carjev manifest, z kterim se ljudstvu naznanja o sklenitvi miru med Rusijo in Japonsko. Manifest se glasi: "Bog je naše j domovini poslal velike nadloge v obliki krvave vojne, toda boj je vstvaril obilo dokazov junaštva in srčnosti naših slavnih čet nasproti srčnemu in jakemu sovražniku. Ta vojna je sedaj končana. Iztočni del naše države se bode razvijal v mini in prijateljstvu z japonskim cesarstvom, ktero je sedaj naš prijatelj." "Med tem ko naznanjamo našim podanikom sklenitev miru, smo prepričani, da bode Bog blagoslovil naša skupna dela in delovanje v prid razvoja in napredka Rusije." Petrograd, 20. okt. Vsled smrti kneza Trubeckega in boja, kteri se je vršil povodom njegovega pogreba, so dijaki moskovskega vseučilišča prenehali z obiskovanjem predavanj. X vseučilišče ne pridejo, dokler njihovi zaprti tovariši ne bodo izpuščeni. Položaj v tukajšnjem vseučilišču je tudi resen in podučersnje počiva, tako, da je pričakovati da bodo šolo vsaki čas zaprli. Vseučilišča v Ivazanu, Jurjevu, Tomsku, Odesi in drugod so zaprta. Petrograd, 20. oktobra. Črkostavci prenehali štrajkati in ž njimi za-jedno so tudi tovarniški delavci pričeli z delom. Povsodi vlada mir. Časopisje zopet izhaja. V novembru vršil se bode v Petro-gradu vseruski delavski kongres da se dogovore .0 stališču, ktero bodo zavzeli proti gosudarstvenuaji dumi. Tudi zidovi nameravajo prirediti splošni či-futski kongres kteri se bode vršil v Kijevu. Petrograd, 20. okt. Oklopnico Knjaz Potemkin, ktere možtvo se je v minolem juniju vprlo, bodo na povelje carja Nikolaja prekrstili.. Oklopnica dobi ime ruskega cerkvenega mucenika, kteri je umrl v tretjem stoletju, Pandi ejmon. Bazne novosti iz inozemstva. NORVEŽANI DOBE KRALJA V OSOBI DANSKEGA PRINCA KAROLA. Angleži ne obiščejo Italije radi Nemčije. — Angleški prestolonaslednik v Indijo. CASSINI V MADRIDU. Trgovina z dekleti. La Crosse, Wis., 19. okt. Gospa Kathryn Bushnellova, znana evange-listinja "čistosti," je danes nastopila z raznimi očitanji proti angleški vladi. Ona trdi, da se na Daljnem iztoku naj bolj izplača trgovina in izvoz kitajskih in japonskih deklet v nemoralno svr-ho. Trgovina z Kitajkami in Japjon-kami cvete v varstvu agentov angleške vlade v Hongkongu in Singapore. O tem dejstvu je bila londonska vlada že obveščena toda do sedaj ni ničesar storila proti takej trgi-vini, ktera se nadaljuje v varstvu vlade. Nova bolnica. Iz Utike, N. Y., se nam poroča, da so tamkaj otvorili novo bolnico v kte-rej jeprostora za 175 bolnikov. Bolnico sta zgradila Fred T. Pn ctor in njegova soproga za svoto $ 360.000. O umoru v Middletownu. Middletown, N. Y., 20. okt. P. lici-ja je pričela iskati Chas H. Rogersa, kteri je neznano kam zginol in kieri je na sumu, da se je vdeležil umorov na Olneyevej farmi. Ranjena gospa Jugerick se počuti bolje. Vkradeni dragulji. Iz prodajalnice tvrdke C. F. Red-fern v Victoriji, B. C., so nepoznani tatovi odnesli za $ G000 draguljev. Nezgoda na železnici. Med Weeping Water in Nehawka. Neb., padel je nek tovorni vlak Missouri Pacific železniee raz odprt mc»st v vodo. Strojevodja B. F. Young in knzjafi William Sheffield sta bila vsmrtena. Kodanj, Danska, 20. okt. Norvežki ministerski predsednik Michelsen je brzi javil danskemu dvoru da so člani norveške vlade sprejeli resolucijo vsled ktere naj postane kak danski princ norveški kralj. Danski dvor je sklenil Norvežanom vgiditi in naznanja da bo princ Karol prevzel norveško krono ako bode večina ljudskega zastopstva z tem zadovoljna. Rim, 20. okt. Vlada pričakuje nepri-lik med Anglijo, Francijo in Nemčijo. Angleška odmi raliteta namreč naznanja, da angleško brodovje ktero bi m< -ralo dne 10. nov. obiskati Neapolj. ne pride tjekaj, ker je potrebn . da ostane blizu Severnega morja. Tu rin, Italija, 20. okt. Kraljica vdova Margherita vrnila se je iz potovanja po Švici, Nemčiji, Nizozemski in Franciji. Sedaj naznanja, da obišče prihodnje leto Zjed. države. Madrid, 20. okt. Bivši ruski poslanik v Washingtonu, grof Cassini, izročil je svoje listine kralju Alfonzu in nastopil poslaniško dostojanstvo. Tanger, Maroko, 19. okt. Angleška mornarična častnika, ktera so vjeli beduini iz rodu Tanjera, sta še v je-tništvu, vendar je pa upati, da ju bodo kmalu izpustili. Paris, 19. okt. Franeija bode odobrila vse korake, ktere vkrene angleška vlada v s vrh o osvoboditve v Maroku vjetih častnikov. Časopisje pripisuje dogodek vtikanju Nemčije v marokansko vprašanje, ker Nemčija je preprečila da uprava Maroka še ni v redu. Budimpešta, 10. okt. Vladini organ objavlja danes člane Fejervarvjevega kabineta. Vsi člani kabineta, ktere je Fejervary izbral dne 13. julija ostanejo še v nadalje v uradn, le poljedelski minister Gyorgy je odstopil. Nadomestil ga je baron Feilitzsch, kte ri je liberalec. Upati je, da bode sedanji kabinet kvalicijo razgnal in sicer z pomočjo splošne volilne pravice in odločnim energičnim, bojem. Ostavljena ladij a. Parnik Tontonie od White Star Line, srečal je minoli pi nedeljek na prostem oceanu neko ostavljeno trojam-borno jadranko z razprostrtimi jadri, ktera je plula, kamor jo jc nesel veter. O ostavljenej ladiji so tentoniku potom brezžičnega brzojava sporočili že iz parnika Minnetonka. Častniki so ladijo natančno opazovali, toda na njej niso opazili živega bitja. GOTOVE denarje mjcenej piŠpri F. SAKSi 109 Greenwich CRETAN JE PAHNIKOV. Dospeli so: Patricia 19. okt. iz Hamburga z 943 potniki. Teutoaiic 39. okt. iz Liverpoola s 750 potniki. Dospeti imajo. Amerika iz Hamburga. Hudson iz Havre. Emilia iz Trsta-La Touraine iz Havre. Celtic iz Liverpoola. Umibria iz Liverpoola. St. Paul iz Soutdiamptona. Finland iz Antwerpeoa. Primz Adalbert iz Genove. Astoria iz Glasgowa. Statendam iz Itotterdama. Kaiser Wilhelm der Grosse iz Bremena. Fried rich der Grosse iz Bremena. Caronia iz Liverpoola. Odpluli bodo: Philadelphia 21. ofidt. v Southampton Campania 21. okt. v Liverpool. Fueret Bismarck 21. okt. v Genovo Zeeland 21. okt. v Antwerpen. Caledonia 21. okt. v Glasgow. ■ ATbanc 21. okt. v Hamburg. _._ _ unjaju, kjer imajo take politike, da se jih bog usmili, naravno tudi tednj niso poznali položaja. Daines se je pa ogrska ■k. alic-ija pripravila tudi na nov položaj in tako vlada sedaj tudi v vrstah . ,i žici j« zopet jedrnsfcvo. To se do-gaja povsod i, kjer goje politiko čakanja, pclovienosti iv sedanji pro gram je zelo vratolomen. Dandanašnji nn ai več le vojak ali rob, kteri v sle-pej .pokorščini Izvišuje povelja svojega cesarja. On je mož, kteri ima btfjub train, da je roboval od svojo rane mladosti nadalje, še vedno svoje lastno prepričanje, ktero je ustvarilo definitive« političen program. Tudi 'k.salieija. o njem me 'bode več govorila kot o »brezpomembnem človeku, kaj t po njegovej zaslugi pričenja se sedaj med vladarjem in koail ici jo boj — v kterem se bodeta bojevala dinastija, in koalicija za obstanek!. Izvirna poročila iz Ljubljane. V Ljubljani, dne S. okt. Ne ni.Krete si misliti, kako je naša Ljubljana razburjena! To vam vre in kipi, skli mi jejo se shodi, oia kt-erik tudi igrajo važno ulogo maše ženske! In to vse radi — mlelkia! Nekteri špekulanti hoteli so na umeten način podražiti mleko; sklicali so tajen shod, na kte-rem sc sklenili našuntati kmetiee, naj bi podražile mleko. Nič pa ni ložje kakor nažuntati Ikloga, da zviši ceno! Ysakerau Slovencu, ki je kdaj bil v Ljubljani, znano je, da vsako jutro prihaja iz okolice v Ljubljano na stotine kinetic, imenujemo jih mldkiariee, k t ere na majhnih, lepo pobarvanih dvokolesnih vozičkih vozijo mleko v mesto ljubljansko. To vam gre voziček za vozičkom v dolgih procesijah od kt« še niso pozabili leta; ;tir'iii vetrov! Že na vse zgodaj i " I jHijavljaju se te brhke mlakarice, na- Siui" ima prav, ako trdi, da bi>dfc '-adno mlada dekleta, visoko izpod-škodoval vsemu prebivalstvu in I'^nt-ama, bodisi da je lepo ali pa da > prebivalstvo še ni pozabilo zad- dežuje. Vozijo mleko ljubljanskim i štrajka. Toda v imenovan eni jdrinžmaim, a svoje bele lepe mogarvico Iništvu so uajbrže pozabili, da so- ' kaži jo mladim in starim Ljubljanča- nu t. mas ameriškega ljudstva ta- jnom? :teri take nedolžne stvari kaj krat ir<>tovo ni bilo na strani lastni-!radi « dedujejo in občudujejo. Pravijo, . 'reiimgorvih rovov, temveč po o- ,la lK><3e zdaj vsemu temu konec! Mle- r-T mnej večini na strani štrajkarjer Ljudstvo se je zgražalo nad lastniki rovov in ljudska volja je končno delodajalce in delavce prisilila, da so spre- j Je ieli razs carice so podražile mleko, zahtevajo za liter 20 vinarjev, dočim sauo ga prej plačevali le po 16 vinarjev. To velika razlika! Povišanje mlečne d bo po predsedniku Roose- ('<>lie dohiteva vendar le reveža, ki .i ustanovljenega 'nepristranskega i'ma mnogoštevilno družino, mnogo MMlišr-a. K | mlekopivcev. Kaj bogatin. ta ima, ta ako premolar j i trdega premoga lahko plačuje, ali siromak dninar, te- sodaj ponovno prično s štrajkom, bo ve!i članka zajjapadeno kite rem bo>de sedaj ar Pran Josip j>ričel z odločilnim jem [>roti proti ogrskej koaliciji, ianja večina ''ljudskih" žalitev na rskem >e bode morala umakniti no-j prave j večini ljudskih zahtev v iki splošne volilne pravice in s tem le tudi končano gospodstvo sedanje umetne or^k:e večine na 0-nesreči, bode stija v nevarnosti. Toda končno Josipu tudi nič druzega ni ostalo ni hotel (koaliciji popolnt>ma ■i in jej ž rt v« »vat i do.sedainjo ee-je toraj mo-e ta boj pri- viot zml ra !<»kupnost vfkjjfce. Priti ralo do boja in sedaj čenja. Ko je general Fejervary lajpreje na^U/pil z idejo jrlede podelitve splošno volilne pravice kot bojnim sned-• ' vom proti koaliciji, je'bil vsakdo na njegovej ^trami. C^elo v vrstah koalicije je prišlo do nereda. Popularnost, na ktero se je Ftaoalicija naslanjala, pričela je ir^injaiti. Ako tbi Fran Josip takoj tnkrat odobril Fejervaryjeve na-, č rte, [»tem bi koalicija bila takoj po- kmetijske družbe za Kranjsko v Ljub- ža('i, delavec, ta nima ob čem da bi plačeval pila Zato pa sedaj v Ljubljani o ničemur drugam ne govorimo, kakor samo o mleku, o tem sladkam kravjem mleku seveda. Mnogo družin se neee udati. a t udi kmetice .so nvidele, da ni prav, kar so storile. Prodajajo mleko po 16 vinarjev, ker vedo, da je bolje: "drži >ra, kakor lovi ga." Prave pun t ar.sk e prizore vidimo vsak dam na mestnem trgu. Kmetiee prinašajo mleko in je ponujajo na prodaj. "Po čem je mleko?" vpraša Ljubljančadka, resolut-na ženica. Kmetica snlekariea se odre-' zuje: "Po deset" (namreč krajcarjev). Tedaj pa prime Ljubljančanka za posodo, trešči jo ob tla, tako da se posoda razleti na drobne kosce, a mleko >e razškropi (kot bela rosa na vse vetrove! Tako so naše ženske te dni pokončale kmeticam na trgu vse mleko, neki (kmet iz okolice, bil je to župan iz bližnje vasi Gobljan-ske okolico, prišel je te dni nadzorovat na ljubljanski trg, ali kmetice prodajejo mleko po zvišani ceni, namreč po 20 vinarjev 'liter. Komaj da je začel nos utikati v pisLre in pločevinaste (plebaste) posode, že so ga izvohale ljubljanske bistroumne ženice, vrjrle so se nanj kakor razdražene ose in so pretepale kmeta, da je bilo groza. Potem pa so ga gnale k Ljubljanici in so ga hoteli vreči v vo do, in so bi to tudi storile, da nisti prišli redarji, (kateri so kmeta iztrgali! iz rok razdražene ženske družbe. Danes je zopet shod, na katerem ho« če jo ljubljanske gospodinje proteste vati proti podraževaaju mleka. Do-zdaj se je d.>seglo to, da so že veljav ne cene sploh, le manj se dovaža mle ka v Ljubljano, tako da nam res pri' manjkuje mleka. Na kmetih so agitatorji. kateri ustrahujejo mlekarice i» jim celo branijo voziti mleko v Ljubljano. Kmetje namreč mislijo, da s* mora udati Ljubljana, a ljubljanske gos]>odinje pravijo, da se mora udat; olkolica, torej kmet. Vidi se torej, da je nastalo neko nasprotje med kmetom in meščanom. Kdor namreč rid i v ozadje, za kulise, ta mora priznati da tu gre za nekaj več, kakor za to ali naj Ljubljana plačuje mleko po S ali po 10 krajearjeev. Vražja politikla je grda pesem. Vsa agitacija za podraževarnje mleka jfi izšla iz klerikalnega tabora. Gospod--je, kateri so to agitacijo zanesli med kmete, to so sami klerikalci; le jeden ni (klerikalec, neki višji uradnik ljani, kateri se je ujel klerikalcem na limnice. Ta je ravnatelj kmetiji družbe in je gotovo s svojim korakom mislil koristiti kmetom. Ali zmotil se je. Mestna policija zdaj strože izvršuje nadzorstvo. Preiskuje (mleko, k> se dovaža v mesto; Ikontiskovala, te je uničila je mnogo "popančanega" mleka. Znano je, da si tudi kmetic«'-rode ".pomagajo" do perice; trosijo v mleko moko, da prilivajo vodo, samo, da bi bilo več mleka, več 'zaslužka. Konečno ima torej le kmetica akodo, a Ijoibljančani pa vsaj ta dobiček, da pijejo pravo, nepokvarjeno mleko vsaj sedaj. Istina je, da je ljubljanska okoliš čina precej klerikalna, a tudi zapra^-. ljiva. Ni je pa vasi na vsem Slovenskem, kjer bi bilo 'ljudstvo tako kulturno zapuščeno in zabito, kakor ravno v ljubljanski okolici. Klerikalna stranka hoče doseči, da bi okoličan še bolj črtil liberalnega meščana ljubljanskega, in zato je vrgla med obi ta prepir radi podraževanja mlek^ To je toraj tista grda politična pesem, katero čitaimo vsak dan v političnih klerikalnih listih. Čitajte te liste ir prepričali se bodete, kako so klerikalci iskali novega povoda, da morejc napadati .liberalnega ljubljanskega žuj>ana Hribarja in vse druge rodoljube, kateri so kolikor tolikor v zvez> z mestno npravo. To je zistem, le škoda je, da nebode prinesel kmetu, tc je ljubljanski okolici nobene koristi Ne bode dolgo trajalo in pokazalo se bode, da so naši zaključki resnični. Korist hoče imeti tretji. Zmerom je res, da se tretji smeje, kadar se d\ia prerivata.. In ta tretji je v našem slučaju "Osrednja mlekarska zadruga v Ljubljani". Ta zadruga še ne obstoji, ali je le iskala povoda, da se osnuje. Osnovala bi se sicer tudi lahko, ali v dozdanjih razmerah bi jej morala biti -podlaga — normalna, to je morala bi računati z dozdanjimi mlečnimi cenami. Ta "Osrednja mlekarska zadruga v Ljubljani" pa je otrok klerikalne špekulacije, snujejo jovkleri)kalci, in da bi delala večji dobiček, zato skrbe pravočasno, da se zviša cena mleku. Znano nam je namreč, da hoče nova zadruga prodajati mleko po 10 krajcarjev, toraj ravno tisto ceno, ktero hočejo že sedaj ■ustanoviti. To je toraj špekulacija na 3kodo mestu ljubljanskemu, a le na korist zadružnemu ipodjetju. Navadnemu računarju mora biti jasno, da bode nova zadruga jemala mleko od kmetov iz ljubljanske okolice, zakaj le na to okolico sme računati. Drugod po deželi že obstoje mlekarske zadruge, klere lahko razpečaL vajo svojo zalogo. Naravno je toraj. da bode okoličan moral dajati zadrugi v Ljubljani onleko po nižji ceni, nego je bode prodajala zadruga. Okoličan bode moral dajati mleko po S krajcarjev, ali pa še ceneje, ker bode odvisen cd zadruge, ktera ibode določala ceno. Kmet toraj ne -bode imel večje .'koristi; prej še men j. Mleko bode moral dovaižati v mesto, kakor dozdaj; tratil bode čas, kakor dozdaj, a mlekarice, ki poleg imleka prinašajo v mesto na prodaj tudi drugf pridelke, bodo italkj morale hoditi v Ljubljano, katero sedaj po nepotrebnem sovražijo. Klerikalci hočejo ojaoati v Ljubija ni svojo gospodarsko postojanko in 7* njo vred svojo politično veljavo. Nasproti temu bi bilo res umestno, da mesto ljubljansko samo ,kakor se to že govori, napravi mestno mlekarno« O brnskili dogodlkdh ste že itak dobili brzojavna poročila, tako da van* je glavna stvar znana ,saj se je po vsem svetu, razglasilo, kako so s surovo silo nastopali brnski Nemci. Znano vam je toraj že, da so se vršili veliki izgredi, da so Nemci ubili Čeha mizarja Pavlika, da je bilo mnog« ljudi ranjenih in da so člani rešilnega družtva imeli mnogo opravila. Narodnostna borba, ki se vrši v Brnu, pre-žalostna je slika razmer v Avstriji Ta slika nam kaže, da Slavjan v Avstriji nima nobene pravice, nobene zaščite. Nemci so izdali parolo, ds» morajo vsakega Čeha na Moravskent kulturno in gmotno uničiti. To je izjavil državni poslanec dr. Erler, ki j» z balkona nemške hiše (Deutsche* Haus) v Brnu, (ko se je nemškim poslancem na čast vršila velikanska bak-ljada, na ves glas rotil nemško množico ,da mora preprečiti vse kulturne zahteve češke s tisto odločnostjo, kakor so to storili Nemci v Inomostu, kjer s surovo silo preprečili italijanska predavanja na vseučilišču. Pod tim geslom so nastopali Nemci tudi v Brnu. Vsi so peli pesem: "Deutsch auf ewig solist du blei dni. Parobrodne listke prodaja: Frank Sakser, 109 Greenwich St., New York, »752 St. Clair St., Cleveland, O. V deželi Moravski so tri Setrtme pre- jati ne smemo niti a Nemci niti z Ma- !B £S B -i(EB p , Cast mi je naznaniti slavnemu ^fc občinstvu v Chicagi, 111., kakor 51 tudi rojakom po Zjed, državah, da sem otvoril novo urejeni saloon pri "Triglavu", 617 S. Center Ave., Chicago, III., blizu 19. ulice. kjer točim pristno uleiaio Atlas-pivo, izvrstni whiskey. Najbolja vina in dišeče smodke so pri meni na razpolago. Nadalje je vsakemu na razpolago dobro urejeno keg-Uiiče in igralna miza (pool table). Potujoči Slovenci dobrodošli. Vse bodem dobro postregel. Za obilen obisk se priporoča Mohor Mladič, * So. Center Ave., Chicago, I1L 617 '' -.>' riS iifc'-. ■.^■ijtk! GLAVNA SLOVENSKA HRANILNICA* Ilf POSOJILNICA registrovana zadruga * neomejeno zavezo v Ljubljani, Kongresni trg &U 1S9 nasproti nunske cerkve, ■prejema in izplačuje Hranilne vloge ter jih obrestuje po to je od r&acih ioo kron 4 K 50 rin., in sicer takoj od dneva vložitve pa do dneva dvige, tako da vlagatelj, bodisi da vloži, bodisi da dvigne začetkom, v sredi ali koncem meseca, ne izgubi nič na obrestih. Za vložene zneske pošilja vložne knjižice priporočeno poštnine prosto. Hranilnica šteje 300 članov, ki reprezentujejo 5 milijonov krou Čistega premoženja. Ti Člani jamčijo, vsled registrirane neomejene zaveze zavoda, s celim svojim premoženjem za vloge, tako da se kake izgube ni bati Zatoraj poživljamo vsacega Slovenca v Ameriki, lii se misli povrniti v domovino, da svoje prihranke direktno pošilja v slovensko hranilnico v Ljubljano, s čemur se obvaruje nevarnosti da pnde njegov s trudom prihranjeni denar v neprave roke in ima ob jednem to dobro, da m« ta takoj obresti nese. Naslov je ta: Slavna slovenska hranilnica in uosoiilnica v Mwbljanl, Kranjsko, Avstrija. Predsednik: Dr, Matija Huanik. ^ . ^T Poliliatve iz Zjed. držav in Canade posre- duje g. Frank Sakaer, 10» Greenwich St., New York. telefon kadar dospei na kako postajo v New York In ne veš kak. priti k FRANK SAKSEB-JU PokliH številko 3795 Cortland^ in govori slovensko. 1 i m 11 ' 1 ' , 1 Jugoslovanska Katol. Jeilta, '•akorporiranu dne 24. januarja igoi v državi Minnesotac bedež v ELY, MINNESOTA. URA[>NISL:: Predsednik: MIHAEL STJNIČ, 421 7th St., Calumet, Mich., Podpredsednik: IVAN GERM, 1103 Cherry Alley, Braddock, Pa. Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽIO, Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: ANTON GERZIN, 306 Pine St. Hibbing, Minn. Blagajnik: IVAN GOVŽL, Box 105, Ely, Minn. NADZONRNIKI: FRAN MEDOŠ, predsednik nadzornega odbora, 9478 Ewing Ave., So. Chicago, 111. IVAN PRIMOŽIČ, II. nadzornik, Box 641, Eveleth, Minn. IVAN KERŽIŠNIK, in, nadzornik, Box 138, Burdine, Pa. POROTNI ODBOR: JAKOB ZABUKOVEC, predsednik porotnega odbora,, . .4824 Blackberry St., Pittsburg, Pa. MIHAEL KLOBUČAR, II. porotnik, 115, 7th St., Calumet, Mich. JOSIP PEZDERC, in. porotnik, 1355, So. 13th St., Omaha Neb. Krajevna društva naj blag-ovolijo pošiljati vse dopise premembe udov in druge listine na jrlavnepa tajnika: GEORGE L. BROZICH Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nt benem drugem. Denarne pošiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika JOHN GOUŽP] Box 105, Ely Minn., po svojem zastopniku in nobenem dru gem. Zasttpnikiki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnik* Je dno te. Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry St. Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe. Društveno glasilo je: "GLAS NARODA". DROBNOSTi KRANJSKE NOVICE. V Ameriko. Dne 5. okt. se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ljubljani v Ameriko 17 Slovencev in štiri Hrvati. Poneverba. Policija v Ljubljani je aretovalo služkinjo Marijo Leveevo. ker je zapravila 200 kron denarja kojega ji je dala njena prijateljica Ana Trohova, da bi ga nesla v hranilnico. Oddali so jo deželnemu sodišču. Konj je udaril v Blagovici Franceta Bizovičarja, konjskega mešetarja z Vi § AVSTRIJSKO DRUŠTVO* ® V NEW YORKU 31—33 Broadway 4* m* ---315-- Daje nasvete na intoro macije posreduje brezplačno službe., ter delt v potrebnih Slučajih podpore pisarn* odprt*: s; art Vrutra" do 5. temi' medel 1 n pracruico« poleg njega, vsled tega ga je ta pi-ri-nil od sebe, da je padel proti vratom nato so ga vsi štirje tepli. Vidmar ga je z neko trdo rečjo tolkel, drugi pa s«, ga suvali. Pri tem tepežu so zlomili Kočarju dve rebri. Zaradi tega ravnan ja so bili vsi trije Ulčarji obsojeni že pred devetimi meseci. Vidmar pa, ki se je prvikrat z begom odtegnil kazni, je bil šele obsojen na 4 tedne ječe. Jožef Kal an, posestnikov sin v Cerkljah, je dal neki večer svojemu tovarišu Antonu Zupanu gnojne vile, da bi pretepel Franceta Ahlina, ki je sedel pijan v Likozarjevi gostilni v Cerkljah. Oba sta šla tja, kjer se je nahajalo več fantov, vendar ni prišlo ca in ga nad desnim očesom in na tam dotepeža. Ko so pa fantje odha-spodnji čeljusti tako poškodoval, da jali, udaril je Zupan pred krčmo Ka- je moral iti v deželno bolnišnico. Orožništvo je aretovalo Fr. Roglja, ki je pred par dnevi pobegnil iz preiskovalnega zapora v Metliki. Samomor. Dne 5. okt. popoldne je našla Marija Juhart v Tivolskem gozdu v Ljubljani za rezervarjem nekega mrtveca in je to takoj naznanila policiji. Policijska komisija je kon-štatovala, da se je zgodil samomor. Poleg mrtveca je ležal samokres, s kte rim se je ustrelil v srce in je bil dozdevno takoj mrtev. V žepu je imel se pet kron denarja. <*'revljar Anton Gorjanc je spoznal, da je p kojnik Rzantnerjev erevljarski pomočnik Fran Moškerc, 24 let star, rodom iz Bizovika. Vzrok samomoru je baje ta, ker je svojemu varuhu zapravil okoli IGO kron denarja. Ogenj je upepelil Ignaciju Fiajsu v t ešnjicah občine Dvor gospodarsko po slopje z vsem kar je bilo v njem, ter svinjak. Zažgali so seveda kot po navadi otroci! Škode je 4000 K, zava rovalnine pa le 1200 kron. Število slovenskih srednješolcev, ki je leta 1880 znašalo 1450, je leta 1905 povišalo se na 3300, kar bi zadoščalo za šest slovenskih gimnazijev in dve realki. Priporočljiv tapetnik je L Z. v Ljubljani. Izučen je sicer čevljarstva, pa mu menda ta stan ne diši. Nedavno je dobil od nekega gi spoda vj ur p« »t Vi hotel ?inu oknc Z Rozii i sam »m Vi Iv n (Nadaljevanje.) Splezal je na drevo, Med vejami z mah. ui ob rasti imi se je stiskal kvišku, dokler ni dospel do vrha, kjer je zaužil rumen« sadje. Potem pa je zopet odrinil navzdol. Tedaj je opazil na veji, ki je segala do graščinskega zida, staro M-inkaveevo gnezdo. In iz dalje se mu je videlo, kakor bi čepela drobna jajeeka v tem gnezdu, Zategadelj je bilo naravno, da se je dočaka zbudila radovedni st v duši in da ježel preiskati malo gnezdeče. Lagano se je spuščal po veji proti zidu ter končno prilezel čisto do zida in do starega gnezdiča. To je bilo prazno, in samo nekaj suhega pikastolisastega listja je ležafo v njem, kar se je videlo iz dalje kaki r drobna jajčeka. Kje naj se sedaj v jeseni dobe ptičja jajca po gezdiseah, se je jezil Vid. enski satan me je udaril s ?m videl nekaj, kar se vidi k-i pomladi! e |>o steni navpik, je opazil ravno nad sab< malo okence, v debeli zidini. Bilo je tako tesno, da bi se člo veško telo nikakor ne bilo m« trlo pre riniti skozi njega lino na prosti zrak. Kdor je bil torej zaprt v pjvstoru, komur je tu okence dajalo revno svet lobo, je bil d> bro spravljen in shranjen brez čuvaja in brez železnih steb-katerim so sicer zapažena o ječah. 1 je naslonil na steno ter iz-i oknu }»gleda t i v skrito solx', la za njim. Zidovje je bilo ta-da ni mogel z roko doseči a ni-ga stekla, ki je zapiralo daljšemu pogledu. Že je riniti po veji, kar ga pre morda tiči za umazanim spa Ana Rozina. » svojega mladega glasa je zaklical proti oknu: "Gospa Ana Rozina, oj preljuba gospa Ana Rezina. Zaklical je dvakrat in trikrat. In glejte pri zadnjem klicu se je odprlo umazano globoko • kno v zidu in prikazal se je drobni obrazek gospe Ane ki .ie bil tedaj tako bled, kakor '.lit iz samega belega voska, z se, Vid sem," je zaihtel dijak veselja, in z Vašim gospo-eva že dolgo časa! Sam t us mi je pomagal, da sem lo hruško gospodičnoV' je izpregovorila gospa, po-i so me zaprli? Vedno mi--t-tra gospoda in morda me cesar zapreti, ker sem se predrznila ljubezen gojiti do njega, ki je tako visok nad mojim stanom." Nikar ne zdihujte preljuba gi^pal 5 gospod je tu in jaz sem tu! Gotovo Vam pomagava! Vi ne veste kako je žalosten gospod vitez Janez! Ravno v tistem hipu se je prikazal na ovinku tik grajskega jarka — Juri Ljudevik. Neprestano je zrl s kalnim očesom na hruško gospodično, na kateri je bil že iz dalje ugledal nekaj sumljivega. Bil je pijan in v silni razburjenosti. Tako močno je stopal da je letal pesek na vse strani in da so mu ostroge glasno rožljale. V roki pa je držal samokres z napetim petelinom. 'Zdelo se mi je,' je izpregoviril Škripa je, da lazi neki polh tu gori! In ta tepec, ta Ručigaj spi! In pravil sem Ariea«*i in Simonoviču, kako dobrega čuvaja imam! Oj ti prokleti hudič ti!' 'Jezus Marija, Juri Ljudevik je tu!-" je zaječal dijak na veji. Otrpnilo mu je telo da se niti geniti ni mogel. Oni je obstal pod hruško in v silnem srdu je Škripal z zobmi. ' Zdelo se mi je, da sem čul konjska kopita,' je zdihoval Vid sam pri. sebi, a sedaj je Juri Ljudevik tu in umoril " me bode! Gotovo me umori!' 'Hej, kaj počenjaš tam gori?' je kričal Juri Ljudevik in njegovo krvavo . ko se je ujelo s trepetajočim pogledom dijakoviin. 4Z gospo Ano Rozino sem govoril', je zajecal., revče v groznem strahu, in sedaj Vas prosim dame nikar ne nbijte, preblagi gospod Juri!' 'Z gospo Ano Rozino!' je siknil Juri Ljudevik. Da bi te peklo požrlo! Z gospo Ano Rozino! In to vse se je meni zgodilo, in na gradu turjaškem!' Dvignii je brez usmiljenja velikanski svoj samokres ter ga sprožil proti dečku na veji, da se je pok razlegal široko na okrog. Ko je dim razkadil je ležal dijak Vid na zemlji, mirno kakor da bi spal. A njegova srčna kri je pojila tedaj rušo in korenine hruški gospodični. Hladnokrvno je Juri Ljudevik nabil zopet samokres ter krenil potem k tovarišem, ki so ga čakali pred grajskim vhodom, 1 Kaj si streljal 7 * je vprašal polkovnik Arieaga, ki je ž junakom Simonovi čem sedel v zelenem bregu. V bližini pa je stražil hlapec Cesare štiri konje 'Kaj sem streljal?' je odgovoril Juri Ljudevik zaspano. Po drevesu je skakala veverica in nad njo sem poizkusi svoj novi samokres, ki mi ga je print sel knez Vajkard iz Dunajskih z^log.' ' 4Lli si pogodili' se je oglasil Simo-r jvi5. "Vid!" glej tu se-slim na ni je ukazal Va 1 Sem, dobro orožje je! Tam pod hru ško leži in mislim, da sem ji prestrelil srce! Ha, ha!' Nekaj časa je potem opazoval grad ter dostavil: 'Pretiho je vse! Prijatelji, stvar mi ne ugaja! Nekaj tiči v tem gradu, kar mi ni po godu. Ni ga človeka, in to ječudno, preklicano čudno!' 'Veš kaj?' je kričal Aricaga. Če tiči sovražnik v gradu, potegnimo sablje in z orožjem v roki ga naskočimo. In potegnili so c,rož je ter oprezno šli v tihotni in samotni grad. Tomaž Ručigaj in vitez Solnee sta še vedno sedela pri vinu. Prvi se je bil tako zelo nasrkal kisle kapljice, da je vsak trenutek hotel pt,d mizo zlesti. Pamet pa ga je bila že prav davno zapustila. 4Prav tako je bilo, kakor Vam pravim, santo padre', je kričal, in ne besedice drugače! Naša gospoda je hudič in mi moramo večni* zveličanje zastavljati za njo! Ali je to pravica, sveti oča! A je nebeško zveličanje kaj takega kar se lahko pobere v vsakem kotu? Vprašam?' 'Resnico govorite capitano, ali sedaj mi povejte, kako je bilo tisto noč!' je odgovori Solnee. ' Tisto noč torej! Vse Vam povem! Ze popoldne se je prijKKlil naš Juri Ljudevik na turjaški grad in takoj sem opazil, da mu gore lica in da mu peklenski satan razsaja po krvi. Jaz tega ptiča hipoma spoznam. Če ga polt srbi. Saj ni bil takrat prvič na turjaškem gradu! Ručigaj, je dejal, si li ti ■ seba, na katero se smem zanesti? Si li ti taka osmba? — Rekel bi, da sem sem mu odgovoril z vso odločnostjo; vsaj španjolski kavalirji so se zanašali Obračaj skrb v to, da ne bo nepotrebnega krika in ihtenja. Sieer si mi pa odgovoren, s svojim malopridnim življenjem odgovoren, da se bode lepo ž njo ravnalo. Ne pozabi, da je to blago za me, gospod Ručigaj!' Še enkrat me je zelo osato pogledal, potem pa skokoma od dirjal proti belemu mestu!' 'In Vi, capitano, kaj ste počeli na to?' Dalje prihodnjič. Pain Expeller kot najboljši lek zoper REUMATIZEM, POKOSTNICO, PCDAGRO ita. in razne reumatičue neprilike. S A HO : 25ct. in SOct. v vseh lekamaj ali pri F. A L Richter & Co. 215 Pearl Street, New York. SVARILO. Rojake, posebno pa slovemsike gospod in j espodiu je opozarjam in prosim da se naj varujejo sledečih ptičkov, kteri so skrivamo zginili od tukaj brez da bi preje poravnali svoj dolg. Ti so: Jakob Zaje, d orna iz Črne vasi pri name ter mi zaupali! Španjolski kava- j Ljubljani, bolj velike in deibele po-lirji so pa tisti, ki so najboljši po Nem j stave5 je Jaka Dunaj, doma iz škeni in po Laškem in po Francoskem, I tudi velike postave, podolgaste-bi menil! Tako sem se mu < drezal ter j »a rjavkastega o-braza in spredaj mu mu po španjolski navadi od strani po- j mauJ'ka nekaj zob; tretji je Jainez Na-vedal. da v mojih očeh nima tiste na- | san >že 1)0U postaran, rodom je Rib-vade kot španjolski kavalir! In je tu- | ni<"a31' ]ase ima siveJ četirti Fran Mr-di nima! Kje pa naj je vzame, če uiti ! mor (iIram 16,000 " * 9,000 " ?,G0Q « ae 9,000 « << s Da ZASTONJ ! ..e naši občeznani "Jersey električni pasovi" tembolj udomačijo, oziroma uvedejo v one kraje in pri onih strankah, kjer so bili dosedaj ?e nepoznani, sme pripravljeni na želj j vsakomur jednega zastonj doposlati. To je pomenljiva ponudba od naše re-elne tvrdke. Za pas nam ni trebA ničesar pošiljati, ker to je darilo. Kedar- zgubljate vašo telesno moč, ah' ste utrujeni, obupljivi, s'abotni, nervozni, ako se prenaglo starate, ako trpite vsled otrpljenja živcev, bolečine na hrbtu, če ne morete prebavati, imate spriden želodec, ter ste se že naveličali nositi denar zdravnikom, ne da bi vam mogli isti pomagati, tedaj boste po uporabi "Jersey* električnega pasa" ozdravljeni. ' Dobro vemo, da naš električni pas isti-nito pomaga, ter srno prepričani, da ga boste po poskusu ali uporabi tudi drugim bolnikom priporočali, da zadobimo s tem še večje priznanje, ko vas bode ozdravel. Občna priznanja. Vaš elekti.čui pas je torej vse učinil, kar ate mi obljubili, in še več, pas me je iznova zopet pomladil. Fran JenČiČ, 30 Brvc-n Ave., Chicago, Ul. Jaz sem uporabljal vaš električni pas za. neko zeio hudo in skoro neozdravljivo bolezen ter sem sedaj zopet popolnoma zdrav. Ivan Gulič, 645 £. lC2nd St^ N. Y. City, Kar govorimo, tudi držimo! Izrežite to ter nam dopošljiie vaše ime in naslov ter pridenite zraven znamko za odgovor —-in pas vam bode došel čisto zastonj. Pišite: # * Jersey Specialty Co^ 125 Cedar St., New York, > _ Savna agencija,- 32 BROADWAY, NEW YORK. o«i seda) naprej vedno ob četrtkih ob 10. uri dopoludce tg ritU IL 42 Korcfc Rivet , ob Morton St, New fork j ♦LA SAVOIE •LA TOURAINE •LA LORRAINE La Bretagn« •LA SAVOIE Panika M, 19. okt. 1905. »LA TOUR kINE 23. nor. 1905. 26. okt. 1905. »LA LORRAINE 30. okt. 1905. 2. nov. 1905. La G-aseogne 7. dec. 1905 9. nov. 1905. *LA SAVOIE 14. dec. 1905 16. nov. 1905. *LA TOURAINE 21. dec. 1905 i ETttdo iiniaoTMi imaj« p« Ara vijaka. Kozminski, generalni agent za zapadJ 71 Dearborn St., Chicago, 111. ADSTRO-AMERICAN LIRE Regularni potni parnlkl > "GIULIA" odpluje 31. oktobra. 46FRANCESCA" odpluje 7. novembra. "GERTY! Ako hočeš dobro postrežbo z mesom in grocerijo, tako se obrni na Martin Geršiča, 301-303 E. Northern Ave., Pueblo, Colo. Tudi nasaanjam, da imam v zalogi vsakovrstno suho meso, namreč: klobase, rebra, jezike, šunke itd. Govorim v vseh slovanskih jezikih. Priporočim se za obilni obisk. # odpluje 25. novembra] vodijo med New Yorkom, Trstom In Reko. Najpripravnejša in najcenejša parobrodna erta v Ljubljano in sploh na Slovensko. Železnica velja do Ljub ljane le SO centov. Potniki dospo isti dan na parnik, ko od doma gredo Orta Trst New Orleans Austro-Ameriška frta odpošlje pamik „Giulia" dne 29. septembra, parnik „Gerty" 30. oktobra iz Trsta naravnost v New Orleans. Izvanredno ugodna in cena vožnja v južne in južno zapadne dele Zjed. držav- . Železniške cene iz New Orleansa so zelo nizke na vse strani. Velika zaloga vina in žganja Matija Grili; Prodaja belo vino po 70c gallon t, 't M » » 40c » Droznik 4 gallone za.......$11.00 Branjevec 12 steklenic za $12.00 ali 4 gall, (sodček) za........$16.00 Za obilno naročilo se prlporcčm Mafija Grillv • | 1548 St. Clair St CLEVELAND, O. | > V BOJAKX, KAEO0AJTB SE HA JEDOTL SLOVENSKI WU1VX1E Say/^yTSe. AMKRTKI "OIA8 »ABODA'Mg^IM.. E.• J"«nwj^ J«M 60 centov. Nebeške iskrice, platno, zlata obreza, 60 cento7-Presveto Srce Jezusovo, platno, zlata obreza, $1.20. Sv. Rešnje Telo, šagrin, zlata obreza, $1.20. Sv. Rožni venec, platno, zlata obreza, $1.20. Duhovni zaklad, platno, zlata obreza, $1.00. Skrbi za dušo, šagrin, zlata obreza, $1.50. Skrbi za dušo, fino vezane, z^ata obreza, $2.00. ZABAVNE IN POUČNE KNJIGE. Angleščina brez učitelja, 40c. Abecednik, slovenski, 20a. Aanov, auglelko-neinški slovar 50c. Aladin a čarobno svetilnico, slikano, 10 centov. Andrej Hofer, 20c. Avstrijski junaki, 90c Admiral TegeU^o: 20a. Ave Marija. .! u. uaron Trenk, n, x>elgrajski biser h*, iin^r povesi. U-Berač, 15c. Bojtek, v drevo ^reženi vitez, pravljica, 10c. Benetska vedeževa. k ^ 20c, ±Surska vojska, 30«. Božični darovi, 20c. Bleiweiss, Slovenska oibarica, Cvetke, pesmice in p>weat», 20e. Cesarica Elizabeta, i'- > > i eni e pis. 10-Orni bratje, 20c. Cerkvica na skali, prav i m-a lOe Ciganova osveta, 20c. Cvetina borograjska, 30e Cesar Maksimilijan L, ceaaj mehikai ski, 20c. Cas je zlato, 30c. oetrto berilo za slovenske iole, 50e. Draga, umorjena srbska kraljica, 20e Dimnik, sloveniko-nemaki besednjak vezan, 90c. Druga nemška slovnica, vezana, 50e. Darinka, 20c. Doma in na tujem, 20c. Draga, umorjena srbska kraljica, 20e. Dve čudapolni pravljici, 20e. Eno leto med Indijanci, 20c. Evstahija, 15c. Evangelij, 50c. Erazem Pred jamski, 15c. General Landon, 30c. Grofica beraČica, od 1—100 zvezek, 6.50. Golobček in kanarček, 15c. George Stefenson, oče železnic, 50c. Gozdovnik, L in n. del, vsak 70c. Godčevski katekizem, 15c. Hedvika, banditova nevesta, 15c. Hirlanda, 20c. Hildegarda, 20c. Hitri račnnar, 40c. Hubad, pripovedke, L in IL del, vsak po 20c. Izgubljena sreča, 20c. Izza mladih let, 40c. Izanami, mlada Japonka, 20c. Izidor, pobožni kmet, 25c. Izdajalca domovine, 20c. Jaromil, 20c. Jurčičevi spisi, fino vezani 1—11, skupaj $8.00 — posamezno $1.00. Kako postanemo stari? 40c. Krištof Kolumb, zgodovinski roman, (novo), 50c. Kneipp, domači zdravnik, vezan, 50c. Knez Črni Jurij, 20c. Kako je zginil gozd, 20c. Krvna osveta, 15c. Krištof Schmid, 100 pripovedk, 30c. Kalan, povesti. 20c. Kako postanemo stari? 40o. Lažnjivi kljukec, 20c. Lnrške podobice, 5e. Leban, sto beril, 20c. Mali vitez. L, H., HI. del. $2^0. Mladi samotar, 15c. Mati Božja z Bledu, 15e. Mali katekizem, 15e. Marija, hči polkova, 20«, Marjetica, 50c. Mala pesmarica, 30c. Materina žrtev, 50c. Mirko Poštenjakovič 20«. Miklova Zala, 30c. Mrtvi gosUč, 20«. del. Janes, 40e. Nikolaj Zrinjaki. 20c. Najdenček, 20c. Na^ indijskih otokih. 30c. Naš dom, L do IV. zezek, po 20c. Naselnikova hče, 20c. Narodne pripovedke, L in IL vsak 20c. Oče naš, povest, 50c. Ob zori, (Cankar), 50c. Ob tihih večerih, (Meško), povesti. /Oc. Poduk rojakom Slovencem, 30c Primož Trubar, (Aškerc), lirična p*, sem, 50c. Podobice svete, razne male 3a. Prst božji ali izgledi, 15c. Poslednji Mohikanec, 20c. Prva nemška vadnica, 35«. Pred nevihto, novela, 20c. Pregovori, 30c. _*-ri Vrbovčevem Grogi, 20c. ^od turškim jarmom, 20c. Princ Evgen, 20c. Fr&šernove poezije, broširane, 50« Pravljice, 20c. Pred nevihto, novela, 20c. Pote van je v Lilipnt, 20e. Pavlina, 20c. Pravila iostojnosti, 20c. Eočni eIo v.-nemški slovar, broš., 40& U^ni si-? angležki besednjak, novi, 30 ? -i . Vov Roditi« //.«.,neških, Sienkiewicz, 1-3, $3.00 HlLICev sin, 10c. Badecki, 20c. "Resnicoljub, 20c. Rodbinska sreča, 40c. Repoetev, 20c. Roparsko življenje, 20e. Razglednice, newyorske, 3c. n narodna noš