LETNIK XVI., ST. 44 ( 767) / TRST, GORICA CETRTEK, 1. DECEMBRA 2011
www.noviglas.eu
SETTIM AN ALE
Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46) art. 1, comma 1, DCB (Padova) ISSN 1124-6596
TAXE PERCUE -TASSA RISCOSSA
NOVI
CENA1 EVRO
UFFICIO POSTALE PADOVA - ITA LY		WM
	NOVI GLAS IE NASTAL Z ZDRUZITVIJO TEDNIKOV KATOLISKI GLAS IN NOVI LIST 11. IANUARJA 1996	■Kl
nrs
v
l#F
Uvodnik
JuiijPaljk
Kje so mladi?
SO je zaCel svojo pot z mladim predsed-nikom - tridesetletnikom dr. Damjanom 'Paulinom. ZaCel je postavljati organizacijo na noge, ji dati obliko in duSo", je med drugim po-vedal predsednik Sveta slovenskih organizacij dr. Drago Stoka na obCnem zboru SSO-ja, ki je bil mi-nuli petek, 25. novembra, v Centru Bratuz v Gori-ci. ObCni zbor je bil tudi slovesnost ob 35. obletni-ci ustanovitve Sveta slovenskih organizacij. In prav gomja misel govori o samem zaCetku delovanja Sveta slovenskih organizacij, ki je danes ena od dveh krovnih organizacij Slovencev v Italiji.
Zakaj sem se zaustavil prav pri tej misli dr. Draga Stoke, Cigar celotni govor imate v Novem glasu na tretji strani? Predvsem zato, ker mi ni vSeC vse pre-veC razSirjeno in na tihem tudi sprejeto spreneve-danje pri nas in moral bi se, kot se veCina kolegov, tudi sam zares sprenevedati, Ce ne bi na tem mestu jasno zapisal, da so na obCnem zboru v Gorici manjkali prav mladi. Niti enega samega tridesetlet-nika ni bilo! Ce pa je ze kakSen sluCajno le bil, naj mi oprosti, ker sem ga zgreSil in mu priStel kako le-to. Ta odsotnost mladih je delovala name in Se na marsikoga, ki si tega ne upa javno povedati na glas, zelo moreCe.
Problema mladih se zaveda tudi samjwedsednik Sveta slovenskih organizacij dr. Drago Stoka, ki je v svojem predsedniSkem govoru o njih dejal: "Nikdar v povojnem obdobju niso imeli mladi toliko proble-mov, kot jih ima njihova danaSnja generacija. Eko-nomskim problemom ni videti konca, recesija prezi na obzorju, prav tako brezposelnost in zbeganost. Bodimo mladim v teh tezkih Casih zraven, bodimo z njimi, iskreno in poSteno in jih ne izrabljajmo v svoje take ali drugaCne namene. Jutri nam bodo go-tovo hvalezni za naS objektivni pristop do njihovih hudih problemov".
Ko sem razmiSljal, kaj lahko o tem kroniCnem po-manjkanju mladih v naSih vrstah napiSem, nisem priSel do nobenega pametaega sklepa, saj kot odgo-vorni urednik tednika Novi glas predobro vem, kako tezko je sploh dobiti kakega mladega sodelav-ca, Ce mu ne moreS zagotoviti vsaj minimalnega honorarja za sodelovanje. Da bi komurkoli danes lahko omogoCili zaposlitev, so pa sanje, ki si jih tudi pri Novem glasu ne moremo privoSCiti veC: recesija in rezanje javnih sredstev za naS tednik nam do-besedno strezejo po zivljenju, mladi pa imajo pra-vico in dolznost, da iSCej o svoj o pot v zivlj enj e, in ze leta ne obsojam nikogar veC, ki raje piSe in dela za medije, kjer bolje plaCujejo kot lahko (za zdaj Se) mi.
Ko sem razmiSljal o mladih in dejstvu, da jih ni veC v naSih vrstah, sem seveda pomislil tudi na to, da zi-vimo v Casu, ko je pri nas, na GoriSkem seveda, naj-bolj uspeSno, najbolj StevilCno in najbolj aktivno DruStvo slovenskih upokojencev, ki Steje okrog 500 Clanov. In tudi vsak ciniCni posmeh, da je to druSt-vo uspeSno zato, ker imajo paC upokojenci ob kon-cu meseca zagotovljen denar, ki ga mladi nimajo, je odveC: prazni sedezi v veliki dvorani Centra Bratuz, na katerih bi morali med obCnim zborom SSO-ja se-deti mladi, so boleC dokaz, da tudi v naSih vrstah ni prostora zanje in zato ne prihajajo niti posluSat veC, kaj se (tudi o njih!) govori. Kot da bi nam s svojo na-mensko odmaknjenostjo od naSe, za zivljenje slo-venske narodne skupnosti izjemno pomembne or-ganiziranosti hoteli sporoäti tisto, kar je pred ve-liko leti zapisal ze znani francoski pisatelj Andre' Gide, ko je dejal: "Zivljenje je drugje"! In spet nam ne bo pomagala ciniCna pripomba, naj sami pove-do, kje je zivljenje, da bomo tudi mi vedeli!
In novi dezelni odbor Sveta slovenskih organizacij, ki bo v naslednjih dneh izvolil ali potrdil iz svojih vrst predsednika, se bo moral nujno zaCeti spraSeva-ti: "Kje so mladi? Zakaj jih ni v naSih vrstah? KakS-no prihodnost sploh imamo, Ce mladih v naSih vrstah"? O tem se bo moral spraSevati poSteno, po moznosti tudi brez nepotrebnih in do mladih Mji-vih visokodoneäh floskul in tudi brez nepotrebne-ga, za prihodnost naSe narodne skupnosti v Italiji izjemno Skodljivega sprenevedanja!
Adventni cas
Simbolika adventnega venca
Cas duhovne priprave na BoziC zaCenjamo s praznovanjem prve adventne nedelje, ki bo letos 27. novembra, in ga sklenemo v tednu po Cetrti adventni nedelji na sveti veCer, 24. decem-bra. Za razliko od postnega Casa, ki ga obhajamo kot pripravo na Veliko noC in traja Stirideset dni, adventni Cas ni omejen na toCno Stevilo dni.
Z adventnim Casom v katoliSki Cerkvi zaCenjamo novo cerkveno leto in neposredno pripravo na BoziC. Gospodovo rojstvo in prazniki, ki mu sledijo (Sv. trije kralji ali Obisk treh modrih, Jezusovkrst ter Gospodovo darovanje v templju ali SveCnica), so pri-loznost za poglobitev vere. Veselje ob Novorojenem pomeni veselje ob novem zivljenju in lahko simbo-liCno nagovarja tudi k radosti nad lastnim zivljenjem.
Simbolika rojstva in novega zaCetka je vtkana v po-tek celotnega cerkvenega leta. Dogodki ne pome-nijo le spominjanja preteklih Bozjih del v zgodovi-ni odreSenja (o Cemer poroCa Sveto pismo) in poti skozi galerijo svetnikov, ampak tudi aktualizacijo Bozjih sporoCil za sedanji trenutek. Na veCja prazno-vanja se kristjani pripravljamo v posebnih "pri-pravljalnih" Casih (z adventnim Casom na BoziC, s postom na Veliko noC). K zunanjim in materialnim pripravam na cerkvene praznike sodi tudi duhovna priprava v osebni molitvi in duhovni poglobitvi, kar lahko vkljuCuje prejem zakramenta sprave, raz-ne odpovedi, post, dobra dela ali miloSCino. Latinska beseda adventus pomeni prihod. Pozna-mo dva Gospodova prihoda. Gospod je prvikrat na
SSO imn nnv izvräni odbor M
Dezelni obcni zbor Sveta slovenskih organizacij je pofekal pod geslom Iz zdravih korenin v boljse case
svet priSel kot Clovek, rojen iz Device Marije, njegov drugi prihod pa priCakujemo na sodni dan. Kristjani verujemo v Gospodovo nevidno prihajanje v sr-ca ljudi po delovanju Svetega Duha oziroma v skriv-nostno Bozjo navzoCnost v srcu vsakega Cloveka, kar lahko razumemo in dojemamo samo v moCi vere. Adventni Cas ima dvojen znaCaj: je Cas priprave na slovesno praznovanje Gospodovega rojstva, 25. de-cembra, hkrati pa je to Cas, ko nas spominjanje usmerja k priCakovanju drugega Kristusovega prihoda ob koncu Casov.
Znamenje zunanje priprave na BoziC je adventni venec. V cerk-vah in po domovih bodo pripravili adventne vence s Stirimi sveCami.
NaraSCanje luCi simbo-lizira rast dobrega v zivljenju.
Razlaga simbolike adventnega venca
Adventni venec je iz ra-stlinja spleten venec s Stirimi sveCami, ki po-nazarjajo Stiri adventne nedelje. Kot okras in li-turgiCni simbol adventnega Casa, prevzet od germanskih narodov, se je v Sloveniji uveljavil v osemdesetih letih 20. stoletja. VeCji venec s Stirimi sveCami visi ali je postavljen v cerkvah na vidnem mestu v prezbiteriju, vsako adventno nedeljo pa na njem prizgejo dodatno sveCo.
LiturgiCni adventni venec ima veC simboliCnih po-menov in razlag:
Okrogla oblika pomeni popolnost in veCnost. Zim-zelene veje govorijo o zivljenju, o Jezusu Kristusu, ki prihaja med nas. Simbolika vijoliCne barve pred-stavlja upanje, da bo tema premagana. Stiri sveCe, ki so lahko samo v vijoliCni ali beli barvi, imajo poseb-no simboliko:
- predstavljajo Stiri mejnike (stvarjenje, uCloveCenje, odreSenje in konec sveta);
- predstavljajo Stiri strani neba: sever, jug, vzhod in
zahod, kar govori o univerzalnosti Kristusovega uC-loveCenja za ves svet in vse ljudi;
- predstavljajo Stiri letne Case, kar pomeni, da je bi-
lo	Kristusovo rojstvo pomembno ne samo za tisti zgodovinski Cas, v katerem je zivel na Zemlji, ampak je pomembno za vse Case in vsako dobo;
- predstavljajo Clovekovo zivljenje; (ob rojstvu) priz-gana sveCa je vsak trenutek manjSa, kar govori o tem, da smo vedno blize sklepu zivljenja, in nas spo-minja na tuzemsko minljivost.
SveCe prizigamo tako, da na prvo adventno nedeljo prizgemo prvo, na drugo adventno nedeljo poleg prve prizgemo tudi drugo - in tako naprej do Cetr-te adventne nedelje, kar pomeni, da je v Casu, ko se blizamo rojstvu Jezusa Kristusa, v prostoru vedno
veC svetlo-be. V duhovnem smislu to pomeni, Cim blize smo Bogu, tem veC je svetlobe tudi v naSih zivlj enj ih. Adventni venci naj bi bili narejeni brez dodat-nega okra-sja in to z namenom, da pride do
izraza opisana simbolika.
Nekateri razlagalci Stiri sveCe in Stiri adventne nedelje povezujejo tudi s Stirimi obdobji zgodovine odreSenja: 1. od stvarjenja do Abrahama, 2. od Abrahama do judovskih kraljev, 3. od judovskih kraljev do babilonske suznosti, 4. od babilonske suz-nosti do Kristusovega rojstva.
Blagoslov adventnega venca Duhovniki adventne vence blagoslovijo na prvo adventno nedeljo. Duhovniki se z blagoslovom, ki poudarja Bozjo veliCino in dobroto, obraCajo na ljudi in ustvarjeni svet. Osnovna oblika blagoslovitve ima dva dela, ki sta oznanilo Bozje besede in zahva-la za Bozjo pomoC. Drugi del z obredi in molitvami hvali Boga. Verniki prosijo za Bozjo pomoC. SrediSCe blagoslova je molitev.
Ob 80-letnici smrti nadskofa Franciska Borgie Sedeja
Branitelj slovenstva v crni dobi fasisticne di tat re
Kocijancic in Gabrovec pri Franzu in Beltramejevi
Solam prevod italijanske ustave in dezelnega statuta
Dezelni svetnik SSk Gabrovec zahtevaTondova pojasnila
Sredstva iz zascitnega zakona za protislovensko delovanje!
n moz Ti boS, /na svojem mestu pravi moz!
(S. GregoröiC)
Ob 80-letnici smrti nadäkofa Frandiäka Borgie Sedeja
Osemdeset let je minilo od smrti goriäkega nadäkofa msgr. Frandiäka Borgie Sedeja. Osemdeset let od slove-snega pogreba na Sveti Gori in äe danes je spomin na to pomembno osebnost naäe polpretekle zgodo-vine poln obdudovanja in spoätovanja.
Ko je umrl 28. novem-bra 1931, je njegov zdravnik dr. Morpurgo izjavil, da je umrl, ker so ga duäevno strli. Bil je globoko v svojem bist-vu razodaran, ker ga je izdal tudi Vatikan, ki kljub proänjam, naj pri italijanskih drzavnih oblasteh poseze proti stalnim napadom na slovenske duhovnike in vernike, tega ni storil, in ker ga je apostolski vizitator Luca Pasetto moralno prisilil, da se je odpovedal äkofiji, ko mu je rekel, da je to zelja papeza Pija XI. Si-cer bolehni, a äe odlodni nadäkof, se je takrat vdal, a pod pogojem, da bo njegov naslednik obvladal slovenädi-no in da bo enako praviden do italijanskih in slovenskih vernikov v äkofiji. Za apostol-skega administratorja pa so imenovali Giovannija Sirot-tija, za katerega je Sedej vedel, da bo zvesto izpolnjeval na-rodila faäistidnih veljakov. Zeljo, naj bo naslednik praviden do slovenskega zivlja, so torej zatajili. Kaj drugega pa naj bi si zelel dlovek, ki je v svojem prvem pastirskem pismu (datirano je na praznik sv. Alojzija, se pravi 21. junija 1906) vsem vernikom goriäke nadäkofije izrecno poudaril: "odslej sem zvezan na to äko-fijo do smrti. Njej posvetim vse svoje modi". Malo dalje pa je äe izrecno poudaril na-slednjo misel: "Tudi nodem delati komu krivice ali biti enostranski v katerem koli obziru; saj ste vsi brez razlike narodnosti, stanu in strank moji sinovi, moje ovdice. V katoliäki Cerkvi ni, kakor pravi apostol narodov, ne Jud ne Grk, ne sluga ne slobod-nik...". V tej skrbi za enako-praven odnos do vseh narodov, ki zivijo v nadäkofiji, je na primer leta 1917 zavrnil podpis Majniäke deklaracije, ker je hotel biti kot pastir na-rodnostno meäane äkofije nad “vsakim narodnostnim in politidnim trenjem", kot je zapisal Rudolf Khnec. Prav tako je z isto utemeljitvijo odklonil podporo predlogu, ki so mu ga takoj po prvi sve-tovni vojni predstavili vodilni predstavniki Zbora svede-nikov sv. Pavla, da bi v Vatikanu podprl zamisel, da bi se ustanovila posebna nadäko-fija s äkofi pomodniki za vse Slovane, ki so se znaäli na ozemljih, ki jih je po vojni za-sedla Italija. Sedej je bil nam-red po svoji vzgoji in pre-pridanju legalist, ki je verjel v vlogo pravidne oblasti in je
verjel, da je mogode na osno-vi veljavnih zakonov in do-lodil reäevati konflikte, pa de-prav s faäistidnimi veljaki in drzavnimi prefekti, s katerimi se je vedkrat in tudi zelo ostro soodil, ko je prihajalo do faäi-stidnih napadov in izgredov med slovenskimi misijoni ali pridigami in drugimi obredi v goriäkih in okoliäkih cerk-vah.
Razmere so bile iz leta v leto bolj nevzdrzne. Njegov od-stop so zahtevali ze leta 1918, ko ni hotel peti Te Deuma za italijansko zmago, nadalje leta 1921, ko so ga napadli v Ogleju in äe vsaj nekajkrat. Po podpisu konkordata, fe-bruarja 1929, je pritisk sicer malo popustii, a ze v na-slednjih mesecih, zlasti pa po vrhu faäistidnih federalov na Brionih decembra 1929, se je gonja proti slovenskim in hr-vaäkim duhovnikom äe zao-strila, saj so faäistidni veljaki ugotavljali, da so prav duhov-niki najvedja ovira za izvedbo italijanskih nacionalnih inte-resov in nadrtov. Tudi spome-nica, ki jo je Zbor svedenikov sv. Pavla decembra leta 1930 naslovil na svetega odeta, ni dosegla zazelenega udinka. V njej so zelo razdlenjeno in na-tandno porodali o razmerah in o preganjanju slovenädine in hrvaädine v cerkvah, pred-lagali so, naj posreduje, da bi se preganjanje nehalo, a brez uspeha.
Nadäkof, ki je ze leta 1928, ob zadetku äolskega leta, odredil, naj se povsod uvede sloven-ski verouk v cerkvah, ker so äolske oblasti odredile, da v äolah verouk poudujejo udi-telji v italijanädini, in so s tem nastale t. i. "farne äole", je za-vestno zelo daljnovidno po-skrbel äe za nadgradnjo tega priporodila, ko je 14. julija 1931 poklical v Gorico svoja äkofa sufragana, se pravi po-reäko-puljskega äkofa Peder-zollija in trzaäko-koprskega äkofa Fogarja, in skupaj so uskladili odredbo, znamenite Normae, ali navodila duänim pastirjem, ki jih msgr. Klinec v svojem delu o primorski duhovädini pod faäizmom oz-naduje za pravi "zakonik manjäinskega prava" in s katerimi je Sedej dejansko zaädi-til uporabo slovenskega je-zika v bogosluzju, zlasti gle-de slovenskih pridig in ve-rouka. Med drugim je tudi
odrejal, da "v zupnijah, kjer so verniki drugega jezika v za-dostnem ätevilu, to je vsaj 30 oseb, smejo zahtevati pridigo v lastnem jeziku”. S tem je mislil na italijanske vernike, ki bi se znaäli v slovenskih krajih.
Vatikan, ki je jeseni leta 1931 reäeval hudi spor s faäistidno Italijo zaradi vpraäanja cerk-vene avtonomije Katoliäke akcije, je popustii Mus-soliniju in klonil njego-vi zahtevi po "ureditvi goriäkega problema", se pravi odstranitvi msgr. Sedeja, ki so ga imeli, in to povsem upravideno, za najbolj trden zid v oviranju italijanske raz-narodovalne politike. Ko je nadäkof in metro-polit Sedej 23. oktobra 1931 klonil vizitatorju Pasettu, je bil star ze 77 let in je äkofijo vodil vse od 25. marca 1906. Dozivel je prvo svetov-no vojno, ko se je s se-meniädem iz bombardi-rane Gorice umaknil v Stidno, po vrnitvi leta 1918 pa se je posvetil tezki materialni in duhovni obnovi äkofije, ki je skoraj v celoti pokrivala prav podrodje Soäke fronte in njenega neposrednega za-ledja. Tudi v drugadnih po-gojih bi ta obnova terjala ne-verjetne napore, v razmerah skrajnega faäistidnega nasilja pa je to duhovno in material-no delo zahtevalo neverjetne napore, ki jih je lahko zmo-gla le izredno uravnoveäena in modra osebnost, ki je svojo duhovno mod dnevno krepi-la z vztrajno molitvijo in me-ditacijo. S svojo odlodnostjo in avtoriteto je, dokler je mo-gel, uspeäno branil Cerkev in posredno naravne narodne in duhovne pravice svojih vernikov.
Lahko pa si predstavljamo, kako se je podutil v tistih no-vembrskih dneh, ko je izve-del za smrt komenskega deka-na Nemca, ki je postal zrtev faäistidnega nasilja, ker je otroke udil verouk v njihovi materinädini, ali kaj si je mislil, ko je izvedel, da je kar 46 duhovnikov, ki so se udelezi-li Nemdevega pogreba, prise-glo, da bodo do smrti zvesto poudevali verouk in vzgajali otroke v slovenädini. Ni mo-gel pa vedeti, da bodo ti in äe nekateri drugi primorski duhovniki le nekaj dni po Nemdevem pogrebu ponovili zaprisego na njegovem grobu na Sveti Gori, kjer äe danes podiva in kjer sta se ga v sobo-to, 26. novembra, z daro-vanjem svete maäe spomnila in se mu poklonila tudi njegov sedanji naslednik msgr. Dino De Antoni in koprski äkof msgr. Metod Pirih.
Ko obujamo spomin na to ve-liko primorsko osebnost, naj z Gregordidem, ki ga je dobro poznal in mu je ob umestitvi napisal priloznostno pesem, ponovimo:
"Moz vrli neomahno spelje k cilju, / v izberi poti si sodnik je strog; / ne vda vabljenju se, ne vda nasilju, / ne moti hva-la ga in ne porog".
Marko TavCar
Dezelna uprava naj pre-veri namembnost, ve-rodostojnost in sklad-nost z zakonskimi postavka-mi vseh projektov, ki so de-lezni finandne podpore na podlagi 22. dlena dezelnega zakona za slovensko manjäi-no. Predlog izhaja iz interpe-lacije, ki jo je dezelni svetnik Slovenske skupnosti Igor Gabrovec predlozil predsedniku dezele FJk Renzu Tondu v zvezi s porazdelitvijo sred-stev, ki jo je pripravila komi-sarska uprava Gorske skupnosti Terskih in Nediäkih dolin ter Brd. Gabrovec se v svojem dopisu navezuje na izvod gla-sila "Naä duom". To je pre-teklega oktobra izdala Obdi-na Srednje s finandno podpo-
ro, ki ji jo je dodelila omenje-na Gorska skupnost na podla-gi dezelnega zakona za slovensko manjäino. Celotna vsebina glasila podpira proti-slovenska staliäda in fanto-matidne teze, na podlagi ka-terih naj bi "nediädina" ne imela nobene vezi s slo-venädino, avtohtoni prebival-ci dolin v Benediji pa nobene povezave s Slovenci. Enaka izhodiäda navaja tudi sredenj-ski zupan Mauro Veneto v spremnem pismu, s katerim je glasilo poslal vsem nadel-nikom svetniäkih skupin na Dezeli. Dezelni svetnik zato spraäuje, kako je sploh mogode, da so sredstva, ki so izrecno namenjena slovenski manjäini, nakazana za odkri-
to protislovensko delovanje. S svojo interpelacijo Gabrovec tudi poziva predsednika Dezele, naj poseze pri komi-sarju Gorske skupnosti, ki de-li omenjena dezelna sredstva zato, da se bodo pri tem stro-go upoätevali zakonske po-stavke in nameni, ki so povsem jasni in torej ne do-voljujejo domiäljavih inter-pretacij. Glede na to, da so nekatere obdinske uprave tudi letos zaprosile za finandno podporo za projekte, ki so prav tako vpraäljive in nepo-trebne narave, kot so priprava italijansko-nediäkega slovarja in nediäke slovnice, bi bilo po Gabrovdevem mnenju tre-ba zamrzniti oz. preklicati ze odobrena sredstva.
Povejmo na glas
Bo kultura spet najvedja siiota?
Tako rekod stara resnica je, da je v tezkih dasih na najvedjem udam kultura. Pa ne samo to, tudi kadar dasi nisohudi, se mo-ra kultura krdevito boriti za pridobljeno mesto v druzbi, deprav ne manjka nenehnih visoko donedih zatrjevanj, kako je kotposebno drago-ceni del dloveka pomembna, nepogreSljiva in zato nujna. Ko pa se razmere zaostrijo in je tre-ba vardevati, se to podne z drobizem, vnaSem primeru s kulturo, ki v povpredju premore reci inpiSi okrogdva odstotka drzavnega proraduna. Za ponazoritev velja navesti podatek, kaj se do-gaja vFurlaniji Julijski krajini in pravgotovo Se marsikje drugje. Vprihodnjem letu naj bi se v primerjavi z letoSnjim letom prispevki za kulturo zmanjSali za petino, pred dvema letoma so bi-li za tretjino viSji od letoSnjih, tako da bo, de se kaj ne spremeni, zmanjSanje med letoma 2009 in 2012 znaSalo todno polovico. To je ogromen preskok, ki bo nedvomno hudo prizadel mar-sikatero kulturno dejavnostin marsikatero med njimi popolnoma ohromil. Dosti bolje se na tem podrodju obnaSa Slovenija, deprav je zadnje dase tudi tu dutiti nagib k vardevanju pri kultu-ri, pri demer je upati, da posegi ne bodo tako drastidni. Do sedaj je namred Slovenija raven prispevkovza kulturo obdrzala, tezave pa so se pokazale pri dopolnitvi letoSnjega proraduna, kar seveda pomeni krdenje. Vsako od druzbe-nih podrodij naj bi od svojega nekaj zrtvovalo, toda kultura naj bi zrtvovala precej ved, kar je sprozilo stanovske ugovore in odpore. Vsi nam-
red vemo, kaj kultura za Slovenijo je, praktidno ustavodajni aktin temeljnarodneidentitete. Ja-sno je, in to velja za vse nacionalne in drzavne prostore, da je kultura tista sestavina druzbe in posameznika, ki se postavlja proti materialne-mu dloveku tako, da ga dela manj materialnega in s tem njem u samemu manj Skodljivega. To je Se posebej bistveno v dasu globalizacije, ki je neizbezna, vendar je od dloveka odvisno, kakS-na bo. Globalizacija kot takSna namred v nide-mer ne prepreduje solidarnosti, ki je ena od se-ster kulture, globalizacija sama po sebi Sene pomeni, da se je treba zanimati zgolj zase in kaza-ti hrbetrevnim in pomodi potrebnim. Globalizacija postane ruSilna, kadar jo upravlja t. i. materialni dlovek, ki se odloda predvsem za materialne dobrine, je obrnjen zgolj vase in dim ved teh dobrin ima, bolj je ogrozen v hipu, ko jih ne more imeti Se ved. Kultura pa pomaga mi-sliti in ziveti na dmgaden nadin, in to je dloveku le v dobro, in to vedno ter kjer koli. Iz vsega tega se izluSdi vsekakor presenetljivo dejstvo, da manjSinska narodna skupnost ohranja do kulture popolnoma neokrnjen odnos, Se ved, pokaze se, da smo kot manjSinska skupnost najbolj dejavni prav v kulturi, ki je naS izraz, naSa utemeljitevin naSezivljenje, in to tudi v teh da-sih, ko se vedji prostori od nje zaradi krize umikajo. Na tak svoj odnos smo lahko upravideno ponosni, saj seizreka za pot, ki je od sedanje materialne neskondno koristnejSa.
JanezPovSe
Igor Gabrovec in Igor Kocijancic (foto IG)
Predsedstvo dezelnega sve-ta FJk bo v sodelovanju z dezelnim äolskim ravna-teljstvom razdelilo äolam lepo ätevilo izvodov publikacije, ki vsebuje besedilo italijanske ustave, dezelnega statuta in äe nekaj s tem veza-nih koristnih infor-macij v italijanskem jeziku. Vest je razäi-ril sam predsednik dezelnega sveta Maurizio Franz, na katerega sta zato dezelna svetnika Igor Gabrovec (Slo-venska skupnost) in Igor Kocijandid (SKP - Mavridna levica) naslovila zahtevo, naj spoätuje stvarno vedjezidno-st in vedkulturnost tega ob-modja. Pismo sta naslovila tudi na dezelno äolsko ravnateljico
Danielo Beltrame. "Ta nadela so navsezadnje zaobjeta tudi v sa-mi ustavi in v dezelnem statutu,
dezelni svet je v prejänjih letih sprejel tri zaäditne zakone, ki so namenjeni varstvu in promociji priznanih jezikovno-narodnih
skupnosti Slovencev, Furlanov in Nemcev", sta v pismu pouda-rila slovenska dezelna svetnika in äe posebej pouda-rila dejstvo, da Slovenci razpolagamo tudi s äolami s slovenskim udnim jezikom. Zakaj je potem pu-blikacija izkljudno v italijanädini? Kakäno je sporodilo o (ne) enakopravnosti raz-lidnih jezikov in kul-tur, ki so sestavni del naäe dezdne stvarno-sti? Zaradi povedane-ga dezelna svetnika Gabrovec in Kocijandid zahtevata, naj predsedstvo dezelnega sveta poskrbi za objavo in delitev za-nimive publikacije tudi v treh manjäinskih jezikih - ali prepro-sto v poenoteni ätirijezidni inadici.
Predsednik Drago Stoka
svet slovenskih
confederazione orgaM
Pred drzavnozborskimi volitvami 2011
Pismo slovenskih skofov
Slovenski skofje zelimo pred bliznjimi drzavnozborskimi volitvami najprej poudariti, da so volitve najbolj pomemben trenutek v zivljenju demokraticne druzbe. Dejansko gre za edino priloznost, ko drzavljani neposredno odlocamo o svoji prihodnosti. Zato sta udelezba na volitvah ter odgovorna in premisljena izbira pravih kandidatov pomembna moralna dolznost, ki izvira iz nase soodgovornosti za gmotno in duhovno blaginjo vseh prebivalcev Slovenije. Vse verujoce rojake in vse druge drzavljane pozivamo, naj se volitev zanesljivo udelezijo in preudarno volijo. Glas vsakega je enako pomemben in enako potreben. Volitev zato ne smemo lahkomiselno opustiti in se odpovedati dostojanstvu svobodnega drzavljana, ki zna del odgovornosti za sirso skupnost sprejeti tudi nase. Zadnji koncil jasno naroca: “Vsi drzavljani naj se torej zavedajo pravice, ki je hkrati dolznost, da uporabijo pri volitvah svojo svobodo v prid skupne blaginje” (CS 75,1).
Od zadnjih drzavnozborskih volitev so se razmere vSloveniji mocno spremenile in poslabsale. Smo globoko v gospodarski in moralni krizi. Tudi zato je zelo pomembno, da skrbno pretehtamo svojo odlocitev in damo svoj glas tisti politicni stranki, od katere lahko pricakujemo, da bospostovala in uveljavljala temeljne vrednote in kljucna izhodisca za naso boljso prihodnost. To je najprej pravna drzava, ki bo dosledno uveljavljala nacelo pravicnosti in postenja ter ustvarjala pogoje trdnega gospodarskega razvoja z novimi delovnimi mesti in pravicno porazdelitvijo dobrin. Potrebujemo demokraticno drzavo, ki bo spostovala zivljenje in clovekovo dostojanstvo, ki bo varovala druzino, posvecala dolzno pozornost vzgoji mladine za vrednote, na katerih temelji posteno in srecno zivljenje, terskrbela za solidarnostzljudmi vstiski in preizkusnjiter za zdravo okolje.
Kot katolicani pa bomo pozorni tudi na to, da bomo izvolili poslance, ki priznavajo pomembnost krscanskih vrednot v druzbi in so v svojem okolju dokazali, da so vredni nasega zaupanja. Tudi tukaj velja Jezusova beseda: “Po njih sadovih jih boste spoznali” (Mt 7,16).
Na koncu ne moremo mimo znanih in vedno veljavnih besed svetniskega skofa bl. Antona Martina Slomska: “Se enkrat vam recem: volite modro, izvolitedobro; kakorsi boste sami postlali, tako boste lezali”.
Obcni zbor Sveta slovenskih organizacij
Iz zdravih korenin v nove fase!
gramske konference omenja nekje bezno mednarodne po-godbe, s katerimi se je Italija ob-vezala, do pravic slovenske na-rodne skupnosti v Italiji, nas ta bezna omemba ne zadovoljuje povsem: Londonski sporazum iz leta 1954 in kasneje osimska mednarodna bilateralna pogod-ba med Italijo in Jugoslavijo leta 1975 sta za nas tako pomembna,
da ju ne smemo niti za trenutek spregledati. Dati jima moramo ti-sto veljavo in tezo, ki jo omenje-ni dve mednarodni pogodbi pred vsem svetom imata. Na nas je, da doloäla vmednarodnih dogovo-rih stalno omenjamo, se nanje sklicujemo, moralno silimo Italijo, da jih j>ovsem in toäno iz-polnjuje. Ce bi se tako ravnalo, bi danes ne bilo strahu vnas, ali nam bo Rim dal 2.500.000 evrov, ampak bi se o tem lahko ze izrek-la evropska sodiSCa.
Problemi, ki so nakazani v Programski konferenci, kot so od-prtje dvojeziönih okenc, izpopol-nitev slovenskega Solskega siste-ma, dvojeziina nizja srednja Sola
v	Beneäji, ustanovitev Gospodarskega foruma, ki naj blize spremlja naSe sploSne gospodar-ske probleme, ohranitev in raz-voj ozemlja, socialno skrbstvo, Sportno organiziranost, kulturno podrotfe, pozornost javnim obäilom, slovensko televizijo na celotnem narodno meSanem ob-moöju FJK, njeno vidljivost in sliSnost slovenskega radia - vse te probleme je SSO sam ali sku-pno s SKGZ obdelal, jih stalno spremljal in v veliki veäini tudi konkretiziral. Tu mislim tudi na kulturno srediSöe v Spetru, na uteäeno sodelovanje ne samo med SSO in SKGZ, ampak tudi med ostalimi naSimi, predvsem kulturnimi druStvi in organizacij ami. Zato je stalen oätek SSO, da noc?e iti na pot uresniCevanja programskih smernic omenjene konference, dejansko iz trte izvit in povsem kriviCen.
Da ne bo kakih nesporazumov, pa moram podörtati, da SSO nikakorne more izvajati tistih sk-lepov Programske konference, ki so bili dani na sklepnem simpo-ziju v Gorici dne 8. novembra 2003, v katerih je izrazena zelja po odpravi t. i. dvojnikov v naSi organiziranosti. Tupase naSepo-ti zares razhajajo: kje so ti dvoj-niki, kdo bo razsodil, ali gre za dvojnike ali le za dopolnilno zdravo delovanje na doloöenem obmoäju? Ko se je zaäelo tudi toCno naStevati, kdo so ti dvoj-niki in kako jih je treba odpravi-
nika v Italiji. SSO se je do danes na vseh nivojih, tako v Italiji kot v Sloveniji, iskreno in dosledno zavzemal za prispevke za Primor-ski dnevnik. Celo pri predsed-niku italijanske republike Gior-giu Napolitanu in predsedniku slovenske drzave Danilu Türku sva s predsednikom SKGZ Ru-dijem PavSiöem govorila o tem. Daneomenjam drugihpredsed-nikov, ministrov, zupanov, pred-stavnikov strank.
NaSa zelja, da se PD poda na pot zrele, poStene pluralizacije, je bi-la tudi s tega vidika umestna. V zameno pa taka reakcija, kot je ni bilo ze dolgo na naSem zamej-skem prizoriSöu. No, dobro! Ne bomo si ved drznili predlagati takih legitimnih korakovvnovo smer, v iskanje skupnih plural-nih staliSä. Bomo pa£ pasivno spremljali rast in vsestranski raz-voj pluralnosti tudi v PD. Bomo videli, kaj nam bo potem Cas pri-nesel lepega in dobrega. Pa bo tako pravza naS sploSni razvoj? Tudi SSO, meni in celotnemu Iz-vrSnemu odboru ni prav, da se poudarjajo samo doloöeni vidiki naSega zivljenja v negativniluä, tudi v napadalnem slo-gu, ne vidimo pa pozitivne stvari, ki so se medtem tudi z velikim trudom dogodile. Pomi-slim samo na obi-sk treh obmejnih predsednikov drzav v naSem trzaSkem Narod-nem domu 13. ju-lija 2010. Kaj niza-sluga tudi SSO, da je do tega obiska priSlo? Pa koncert Se istega venera na trgu Zedinjenja v Trstu? Zakaj tako malo poudarjamo dejstvo, da sta dve krovni organizaciji kot referenini organizaciji kodifici-rani vposebnem dezelnem zako-nu? In veliki napori, ki smo jih mi vlozili vBeneüjo, vpovrnitev naSih zgodovinskih imovin, mislim na narodne domove v naSi lasti. Pa pomislimo na ugodno reSitevkrize, ki jegrozila naSemu SSG, ki je bilo skoro pred razpa-dom in nato na skupen evro-projekt JEZIKLINGUA, na ustanovitev Gospodarskega foruma itd.
/ dalje na str. 16
ti, potem pa se je zares zaiskri-lo v naSi sredi.
V	neki oddaji na ljubljan-skem radiu sem nekega popoldneva posIuSal tudi tale vzklik: "Ne gre samo za dvojnike, tudi trojnikov je niC koliko"! In ko so se stvari izostrile, so tudi ti dvoj-niki in zelja po njihovi odpra-
vi	priSIi na dan, in to so bili in so Se, vsaj tako se zdi, Dom in Novi Ma-tajur, Glasbena Sola Emil Komel in Glasbena matica, zalozniSke hiSe in Se kaj zraven.
Pa je res tako? So to res dvojniki? Ali so to organizacije izraz naSe konkretne volje biti in delati na terenu? Naj se naS obäni zbor dokonCno izjavi o teh dvojnikih, ki naj bi jih bilo treba öimprej in
za vedno odpraviti. Zivimovde-mokratiCni druzbi in tudi o teh zadevah se moramo izjaviti. Oprostite, nisem mislil na naSem obänem zboru tako na dolgo o tem govoriti, a napadi, ki jih je SSO v zvezi s tem dozivljal kar nekaj öasa, so me prisilili v to in upam, da boste razumeli mojo zeljo, da pridemo do jasnih skle-povv zvezi s tem.
Se ena stvar mi boleCe lezi na sr-cu. Silovita reakcija uredniStva Primorskega dnevnika in neka-terih predstavnikov SKGZ na naS dokument o nujnosti pluralizacije edinega slovenskega dnev-
Ob 35. obletnici obstoja je Svet slovenskih organizacij vpetek, 25. novembra, imel obCni zbor pod geslom Iz zdravih korenin vnove öase.
V prisotnosti predstavnikov jav-nih uprav, zastopnikov organizi-ranega zivljenja slovenske narodne skupnosti v Italiji in sorodnih ustanov, ki so se zbrali v veliki dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuz, se je - po nekaj pesmih, ki jih je odpela DekliSka vokalna skupina BodeCa neza - predsednik dr. Drago Stoka v svojem go-voru (ki ga objavljamo v celoti) zazrl v zafetke krovne organizacije in prehojeno pot, da bi naSel spodbud za sedanji kofljivi trenutek in nove Case, ki so pred na-mi.
Govor predsediüka Draga Stoke
Drage Clanice, spoStovani gostje!
V tem svojem poroCilu ob koncu triletnega mandata bom skuSal v strnjeni obliki izhajati iz jasnih staliSö, ki si jih je SSO - Svet slovenskih organizacij zadal ze ob svojem rojstvu pred 35 leti.
S spominom se bom vrnil v Cas sredi 70. let, ko je zamisel o na-stanku SSO, ki je sicer ze nekaj Casa bila v ospredju zanimanja raznih kulturnih, Sportnih, so-cialnih, verskih, glasbenih ak-terjev, bila pravzaprav kar drzna ideja. Zakaj, se boste vpraSali. Organiziranost druStevin organizacij, katerih program je temeljilna vrednotah slovenstva, krSäanst-va in demokraticne zavzetosti, je bila v tistem Casu nekam nepo-vezana. OdliCno so delovala druStva pod okriljem Zveze slovenske katoliSkeprosvete na Go-riSkem, Slovenske prosvete na TrzaSkem, slovenske duhovSG-ne, zbrane pod Matajurjem na Videmskem. A veliko delovanje je preveikrat trpelo zaradi nepovezanosti ali nezado-voljivega sodelovanja.
Sredi 60. let pa je nastal nov trenutek v naSem druzbe-nem politifnem svetu: na-stala je dezela Furlanija Ju-lijska krajina, kateri je leta 1963 rimski pariament dal poseben juridiöni in poli-tiäni status tudi zaradi moö-ne prisotnosti slovenske narodne skupnosti v nje-nih mejah. Po hudih teza-vah in celo razkolih v po-vojnem obdobju smo tako kot pripadniki slovenske narodne skupnosti sprvim dezelnim svetom prviä zaziveli v skupni druzbeni politidni enoti oz. stvarno-sti vsi Slovenci, ki zivimo in delamo nepretrgano vdolz meje od Milj do Trbiza. Zaäeli smo torej novo zgodovinsko ob-dobje. PriCakovali smo sicer, da bo dezela pristojna za reSevanje vseh naSih problemov, a to se ni zgodilo, ker je italijansko ustav-no sodiSäeze vzaäetku delovanja naSe dezele jasno pribilo s svoji-mi razsodbami, da je za reSevanje problemov slovenske narodne skupnosti v Italiji kompetentna le osrednja rimska vlada.
Kot dani slovenske narodne skupnosti smo morali strniti svoje vrste, da ne bi nastali neka stvar-nostposameznikov, ki delujeza-se, nepovezano, morda tudi ne-plodno s tega staliSCa, zato je mi-sel o skupni organizaciji Sloven-cev v Italiji, ki naj bi po svojem programu bila Cim blizja vredno-tam, ki so jih zagovarjale Zveze na TrzaSkem, GoriSkem in v Beneäji, postajala iz dneva v dan bolj aktualna, zanimiva in iskreno zazeljena.
V tistih Casih sem bil dezelni sve-tovalec Slovenske skupnosti in
sem v to smer skupnega iskanja vlozil kar nekaj svojih mladost-nih naporov, ker sem se zavedal pomembnosti skupnega nasto-panja in ker sem bil predvsem v kulturnem zivljenju kar nekam doma, sajsem bil kot Student aktiven v druStvih Slovenske prosvete, Radijskega odra in revije Mladika!
Osebno sem poznal, dobro sode-loval z vrsto kulturnikov in s so-cialnimi dejavniki inpravznjimi smo tkali mrezo skupnega pove-zanega sodelovanja in aktivne dejavnosti na podroCjih, ki so nam bili blizu. Dr. Kazimir Hu-mar na GoriSkem, prof. Joze Pe-terlin na TrzaSkem, beneSki Ce-dermaci pod Matajurjem: Pa-squale Gujon, Valentin Birtic, Emil CenöC, Marij Lavrenää- to so bila imena, katerih skupna zelja je bila konkretna povezano-st skupnega dela.
In tako je priSla jesen 1976 in z njo tudi prvi dezelni obCni zbor SSO - Sveta slovenskih organizacij.
Dezela Furlanija Julijska krajina je medtem zaöela razdeljevati svoje prve veöje prispevke, predvsem za kulturne in socialne dejavnosti. Tako so naSa druStva v vsej povojni dobi prviä priSla do javnih prispevkov- oddahni-
li	smo se. Iz katakomb prosto-voljnega dela, iz katakomb izola-cije in javnega nepriznanja smo zaäeli stopati na pot enakovred-nosti in javnega priznanja ne s strani tedanjeJugoslavije, ampak tudi s strani dezele Furlanije Julij-ske krajine.
SSO je zaäel svojo pot z mladim predsednikom - tridesetlet-nikom dr. Damjanom Paulinom. Zaöel je postavljati organizacijo na noge, ji dati obliko in duSo.
Njemu je za krmilom SSO sledi-la Marija Ferletiö, ki je organizaciji dala duSka predvsem na kulturnem podrotfu, za njo pa je vodstvo prevzel Sergij Pahor, ä-gar predsednikovanje je sovpada-lo s hudo krizo slovenskega banäniStva in slovenskega dnevnika v Italiji, pa tudi s pripravo in izpeljavo Programske konference leta 2003, Se prej pa z dokonänim izglasovanjem vita-lijanskem parlamentu zaSätnega zakona za Slovence v Italiji. Bili so äasi velikih problemov, tezkih izbir, delikatnih situacij, ki jih je SSO sam ali v druzbi s SKGZznal tudi dobro reSiti ali se vsaj z nji-mi dobro sooüti. Nastala pa je slovenska drzava, ki smo si jo Slovenci stoletja zeleli, in lahko reäem, da smo älani in somiSlje-niki SSO za rojstvo matiäne drzave veliko prispevali v vseh ozirih. Danes se dela SSO velika krivica, ko se z raznih strani, predvsem s strani predstavnikov druge krovne organizacije, oöta, da je poza-
bila na sklepe Programske konference oz.
Se slabSe: da noCe SSO skle-povte konference veäizvajati, in ker krivijo razni avtorji pisem uredniStvu PD sedanji IzvrSni odbor naSe organizacije, da se v tej zadevi ne pre-makne, naj mi bo dovoljeno zelo na kratko reü le tole. Ponovno sem prebral ZakljuCni dokument Programske konference SKGZ-SSO, ki je bil 28. novembra 2003 podpisan od obeh predsednikov v Narodnem domu v Trstu, zato mime duSe lahko reCem, da je veäno konk-retnih predlogov, ki so izSli s te konference, SSO sam ali skupaj z drugo krovno organizacijo tudi uresniül ali pa vsaj Sei na pot konkretne realizacije.
Moram se dlje ustaviti pri tem uresniöevanju, ker se paö SSO-ju dela huda krivica, ko se ga ob-tozuje, da noCe izvajati sklepov Programske konference.
Ne bom se dotaknil sploSnih naCel Programske konference, s katerimi se vsi strinjamo. Govo-ril bom le o konkretnih zadevah. Citiram npr. tale sklep omenjene konference:
“ManjSina potrebuje organiziranost in zastopanost, da bomogla udejanjiti zastavljene naüte, ki bodo sad dogovorovin skupnega hotenja. Vse bolj se torej kazepo-treba po Skupnem predstavniSt-vu, ki naj bo sinteza pluralne manjSinske stvarnosti". Sinteza torej naSe pluralistiCne stvarnosti. Ta zakljuöek nam veleva, da gremo tudi na skupno politiCno pot, da bomo sami iz svoje sredi-
ne izvolili kandidata za poslanca ali senatorja vRimu, dezelne sve-tovalce, pokrajinske, obünske svetovalce. Tako kot to dela ita-lijanska manjSina v Sloveniji in na HrvaSkem. Pravimo, da nas je Slovencevv Italiji okrog 100.000. Smo ali nismo sposobni prek SkupnegapredstavniStva napod-lagi naSih volitev, vkaterega vo-livni seznam in program se lahko vpiSe vsak, ki se äuti Slovenec, imeti takpredstavniSki forum, iz katerega bi izSli tudi naSi izvolje-ni predstavniki? Iz svoje sredine, ponavljam, ne pa da smo primo-rani kotsiromaki iskati zatoüSäa in politiöne milosti, da nas uvr-stijo v kandidatno listo, ki ni naSa?
Kdo je kriv, da takega skupnega enotnega predstavniSkega foruma Se nimamo? Morda SSO, ki je vedno in povsod dosledno zago-varjal naöelo zajamäenega voliv-nega zastopstva v vseh izvoljenih telesih naSe drzave?
Cepravzakljuöni dokum en t Pro-
1. decembra 2011
Kristiani in druzba
Kristjani, druzba in politika
Ponovni vstop kristjanov v politicno zivljenje
Vera nas povzdigne nad vsakdanjost
Razkrivan je vrednot
Leta 1989, to je v nepozab-nem dasu, polnem upanja, pridakovanj in odlodnih de-janj, sem se udelezil ustanovnega sestanka obmodnega odbora Kr-Sdanske demokratske zveze v Ko-pru. Poln zanosa sem po tem do-godku objavil v medijih, med os-talim, tudi te misli:
"S tem dejanjem se po ved kot ätir-ih desetletjih politidnega preg-nanstva slovenski kristjani spet vradajo na politidno prizoriSde. Obdobje, ko so si tolmadenje nji-hovih interesov prilaSdali vsakr-Sni samozvani botri, je tako do-kondno za nami. Politidna zrelost in polnoletnost pad nikoli ni bila in tudi nikdar ne more biti privi-legij ene same stranke, ene same opcije. Ta utvara je dokondno padla, kot je tudi padla trhla zgradba samooklicanega najna-prednejSega sistema. Vsaka politika namred stoji ali pade na zakoniku dejanj. In naSa je padla med drugim tudi zato, ker ni bila sposobna ust-variti izenadenih moznosti zivljenja za vse drzavljane.
Trdovratna obramba teze, da je ZK sama na sebi nekaj boljSega in s tem tudi zasluzena vozovnica za prvi razred, je tej stran-ki podasi in zanesljivo skopala grob. Vera se namred ob marksis-tidnem in drugih druzbenih na-zorih potrjuje kot ena najvitalne-jSih zivljenjskih koncepcij, ki je kot taka velika potencialna etid-na in civilizacijska energija. Politika, ki se ni sposobna povzpeti do tega spoznanja in potiska to potendalno energijo na druzbeni rob, je lahko samo pritlehna in kratkega diha. Prepridan sem, da kristjanom ne bo tezko najti svo-jega pravega mesta v politidnem zivljenju slovenske druzbe. Svoj zrelostni politidni izpit so ved kot opravili ze s tem, da so svoj vedde-setletni politidni geto prenaSali z vsem dloveSkim dostojanstvom. Zato mora v tem tako prelom-nem in zgodovinskem obdobju, kot sem to nekje lepo prebral, sle-herni pisatelj od-loziti pero, kmet svoj plug in delavec stroj ter se spoprijeti s poli-tiko, ker jo bodo sicer, tako kot do-slej, krojili drugi po svoji meri in svojih interesih.
Pregnati moramo iz krSdanskih in drugih vrst strah pred politidnim delovanjem, da pomagamo od-praviti okvare, ki so jih na celih generacijah pustila desetletja bolj-Sevizma. Ustvariti moramo sis-tem, ki bo prepredeval sleherni monopol, tudi monopol kristjanov".
Monopole pa moramo preprede-vati, med ostalim, tudi zaradi spoznanja, da je sprijenost druzbe premo sorazmerna z dolzino vladanja in velikostjo druzbene modi neke druzbene skupine. In petnajst let netransparentnega vladanja v tranziciji na skoraj pol stoletja samovoljnega upravljan-ja druzbe v prejSnjem rezimu je bilo ved kot dovolj, da je pri sa-mooklicani slovenski levid zade-lo zaudarjati po korupciji na vseh straneh.
Slovenija na novem razpotju
V	razplet politidnih dogodkov v
prvih dveh desetletjih tranzicije se ne mislim spuSdati kot tudi ne v politidne poraze, ki jih je v tem obdobju dozivljala krSdanska op-dja. Zivljenje namred tede naprej
in objokovanje preteklosti nide-mur ne koristi. Slovenija je na novi prelomnid, zato se je treba organizirati in vse znanje in en-ergije usmeriti v prihodnost, tako kot 1. 1989, ter se odlodno in samozavestno pog-nati v boj za soob-likovanje slovenske druzbe, z vero vase, v svoje ideale, v lastno pamet in lastne modi. Za-denSi z udelezbo na volitvah in z izvolitvijo pred-stavnikov, ki nudi-jo jamstvo, da bo-mo zaustavili se-danji gospodarski, moralni in politidni razkroj druzbe in vrnili ljudem upanje. Pisatelj Boris Pahor je v svoji veli-ki in trajni zavzetosti za sloven-sko obdestvo obzalo-val, "da smo Sloven-d zaradi vsiljenega enoumja po vojni izgubili zgodovinsko priloznost za uresni-ditev neponovljive slovenske izvirnosti, da bi namred iz novonastalih druzbenih spre-memb ustvarili novo vstajenje, ki bi drpalo ideje in mod iz sozit-ja dveh svetovnih nazorov, dveh etik, dveh eshatologij ..., in ki bi tako lahko bilo v srcu Evrope zgled edinstvenega druzbenega in hkrati kulturnega koncepta oz. pro-jekta". V nasprotju s tem je pri nas ena opcija pregnala drugo v katakombe in sama objestno zagospodarila nad druzbo do njenega poslednjega pod-sistema. Ni bilo ved pravega nadzora nad njo, ni bilo druzbenih zavor. Voz je tako pol stoletja veselo drvel v napadno smer, ker ga ni imel kdo ustaviti, dokler se ni stvar sesula sama vase s po-sledicami, ki jih obdutimo in jih bomo obdutili Se desetletja. Za-hodni svet pa se je tej nesredi og-nil po zaslugi svoje zlahtne kon-servativnosti, krSdanske etike in globoko zakoreninjene pluralno-sti. Ker te vizije nismo zmogli ustvariti doslej, lahko to Se vedno uresnidimo v prihodnosti. Druz-bena opcija namred, ki ji ni bilo treba odgovarjati za nobena nje-na zla dela, ne za propad drzave in druzbenega eksperimenta, ne za mnozidne medvojne in povoj-ne poboje, ne za neizmerno trp-ljenje, ki ga je povzrodila razlidno misledim, ne za zgodovinski rop druzbenega premozenja v tranziciji, nima moralne pravice, da bi
Se naprej brez nadzora potiskala slovensko druzbo v neznano, in ji tega tudi ne smemo dovoliti. DruZbena ustvarjalnost kristjanov
Naj za zadetek povzamem nekaj kratkih misli predsed-nice Nove Slovenije ge. Ljud-mile Novak, ko je ob neki priloznosti opozorila, da so bili tvorci sodobne, demokratidne, zdruzujode se in na dlovekovih pravicah temeljede Evrope prav iz vrst krSdansko-demokratskih strank, kot npr. Adenauer, De Gasperi, Mon-net, Schuman idr. Ti so v dasu, ko je komunizem Siril in polnil svoje grozljive gulage, zadeli gra-diti mostove med sprtimi drzava-mi in narodi.
In ker prihajam iz Slovenske Istre, naj spomnim prisotne na izje-men prispevek, ki so ga dali v zad-njih nekaj desetletjih slovenski druzbi kristjani na Primorskem. Naj zadnem z Druzino, ki je za-dela izhajati ze v zadetku 50. let v goriSki administraturi in je podasi postala eden najbolj branih da-sopisov v Sloveniji. Revija Ognji-Sde je v reziji skupinice obetavnih in odlodnih mladih duhovnikov, kljub vsakrSnim Sikanam oblasti, zadela izhajati v Postojni na Ve-liko nod leta 1965 kot skromen verski listid, razmnozen na ciklos-til, da bi v zadnjih letih prejSnje-ga sistema dosegla magidno Ste-vilko 100.000 izvodov. Opogum-ljeni z uspehom revije so ustvarili tudi zalozbo OgnjiSde, ki je v dasu velike lakote po drugadni duhov-ni hrani izdajala knjige tudi v nakladah 20.000 do 30.000 izvodov. Po osamo-svojitvi so pobu-dniki navedenih projektov zapro-sili tudi za radij-ske frekvence in tako se je zadel oglaSati tudi ra-dio OgnjiSde, na-jprej iz impro-viziranega studia pod cerkvijo Sv. Marka v Kopru, nato pa iz Ljub-ljane, s polnim, 24-urnim pro-gramom od prvega dne naprej, in v glavnem ob finandni podpori njegovih prek 17.000 prijateljev. Tako so ti medijski in knjizni pro-jekti obogatili ne samo slovensko Cerkev, ampak tudi SirSo druzbo, in prispevali pomemben delez k njeni pluralizaciji. Velik in izje-men dosezek primorskih kristjanov je tudi ustanovitev Skofij-ske gimnazije v Vipavi, ki je v nekaj desetletjih, zlasti po nastanku slovenske drzave, tudi s prispevki okrog 40.000 primorskih verni-kov, prerasla iz Malega semeniSda s peSdico gojencev v novo izo-brazevalno srediSde in duhovno zariSde Skofije z ved sto dijaki in dijakinjami in razlidnimi smermi Studija in nam daje danes nove generacije krSdanskih izobra-zencev. Da ne omenjam posebej dosezkov primorskih kristjanov pri reSevanju zivljenjskih stisk zasvojencev, razvejene karitativne in drugih dejavnosti.
Torej, ved kot prepridljivi dokazi, kaj krSdanski genij zna in zmore. Treba jih je samo posnemati, tudi na politidnem in drugih po-drodjih. Druzba je kot odprta nji-va, ki klide k obdelavi in setvi. Zato naj pisatelji odlozijo pero, kmetje svoje pluge in delavci stro-je in se spopadejo tudi s politiko, ker jim jo bodo sicer, tako kot doslej, krojili drugi po svoji meri in svojih interesih.
Milan Gregorid
V'
Cisto sludajno sem v mestu sredal nekdanjo soSolko, ki zivi na drugem koncu drzave. Ko me je zagledala, je takoj vzkliknila: "Vzela sem si das in priSla nazaj v to mesto, kjer je tekla moja mladost. Hodim po ulicah in obujam spomine. Nekaj pa sem zapazila, desar v moji mladosti ni bilo. Ko smo opravili kakSen tezji izpit, ali nam je kakSna Solska naloga §la bolje, kot smo mislili, smo se §li v cerkev zahvalit. VeS kam gredo danes mladi ob takSni priloznosti"? "Ne, kam? jo vpraSam"; "zurat in se napijejo..."
Pred kratkim me je presenetila izpoved mlade druzine: "Midva, moz in zena, verjameva, da, de bova povezana kot zakonca, de bova gojila najin odnos zmeraj, v sredi in prepirih, v preizkuSnjah ter v sencah
ober veder, uredniStvo Novega glasa!
Ja, pri nas je veder. No, najprej dobra novica, da sem sredno prispel na cilj. Da se je medtem zaradi modnega dezevja podrl zid enega skladiSda, zidane-ga z blatnimi bloki in da bo v de-trtekkondana obnova. Generator vokvari so prepeljali na varno in tudi drugo. Na gradbiSdu v novem misijonu so me na no-tranjem dvoriSdu pridakale lepe cvetlice, ki sem jih posejal pred odhodom. Vse je seveda vpleve-lu zaradi bujne vegetacije. Zelo vesel sem bil tudi na nedeljo Kri-stusa Kralja ob 6-urnem progra-mu veselja, da se je duhovnik po 70 dneh kondno vrnil. In veliko je upanje, da se kmalu vrne Se drugi.
Oktobra jeSkofvnajini odsotno-sti pobirmal okrog 250 mladih. Ni bilo kakSne velike priprave.
Bliza se sv. Miklavz. Zame je to Se vedno praznik, ker mi priklide pred odi spomine iz otroStva, ko smo dobili od none v Prvadini zajetno vredo bombonov, deprav po vseh ' politidnih' pravilih, tudi v naSi druzini, tega dne ne bi smeli praznovati, saj naSa druzina ni bila verna, zlasti nono v Prvadini pa je bil prepridan ko-munist, ampak tisti 'ruski', starega kova, deprav ni bil slab dlovek - bil je poSten. Doma pad ni dovolil verskega udejst-vovanja, zlasti svoji materi, deprav je bila pobozna furlanska Slovenka. NaSa nona pa tudi ni bila ved versko dejavna, deprav je bila doma iz Dorn-berka, pa najbrz ne le zgolj zaradi prej omenjenih otezeval-nih okoliSdin. Vendar oditno dolodene navade ostanejo. Sk-rite v nekem kotidku srca nato privrejo na dan ob dolodenih dnevih, skupaj z zapraSenimi, a lepimi spomini. Tisti bom-boni so za nas seveda imeli posebno vrednost, ker so bili drugadni od naSih - sklepam, da jih je prinesla teta iz Italije. Ve-del sem le, da je te bombone pri-nesel Miklavz, za vsebino tega praznovanja pa nisem vedel (kr-
obupa, lahko napor obrodi sad in vsej druzini prinese pomlad. Cutiva, da bi bili brez vere naSi druzinski odnosi prazni. Vera nam daje mod in upanje, da vztrajamo v dobrem. Ocenjujeva, da se imava rada vedno bolj, da se vedno bolj poznava in sprejemava. Taka, kakrSna sva, sva otrokom ogledalo in zeliva biti dim boljSe ogledalo ljubezni. Kot ode in mati se ne moreva skriti ne pred Bogom in tudi pred otroki se ne da. Ostaja edino resnica. In s to drzo misijonariva najprej med otroki in tudi v svetu... Na prvem mestu pa je skrb za to, da bodo naSi odnosi Se bolj ljubedi. Za porodni obred sva si izbrala Jezusovo navodilo, naj se ljubimo med seboj, ker bodo po tem ljudje spoznali, da smo njegovi udenci. In z molitvijo in prizadevanjem ni nid nemogode".
Pomembna je ’festa'l No, med 23-letno vojno si niso mogli pri-voSQti tega luksusa in hodejo se-daj nadoknaditi. Vsi protokoli so takoj narejeni, de redeS, da bo praznik. Za nedeljske maSe niso tako urni...
Ponovno se zahvaljujem vsem dobrotnikom z GoriSkega, ki ste namenili tudi gmotni dar za naS novi misijon. Veliko je anonim-nih. Naj bo vse tozapisano vKnji-gi zivljenja. GoriSki misijonar se na uredniStvu Novega glasa podu-ti kot doma. Je ze res, da imamo isto poslanstvo na razlidnih kon-cih sveta, pa tudi skupni jezik, naklonjenost in medsebojna po-mod pridejo vedno do izraza ob mojem obisku domovine.
Letos sem bil Se posebej vesel sredanja s slovenskimi duhovniki v goriSkem zamejstvu v Zavodu Sv. Druzine v zadetku novembra. Res sem hvalezen Bogu za po-
st sem ne nazadnje prejel pri skoraj osmih letih). Lepo je bilo, ko enkrat v letu nismo jedli obidaj-nih, deprav legendarnih, Mlino-testovih ’gu-gu' bombonov (tudi te je imela nona vedno na za-
logi), ampak italijanske, ki so bili boljSi ze zato, ker so prihajali iz, vsaj za nas otroke, ' obljublje-ne dezele1, od koder je kdaj priS-lo tudi kako 'kinder' jajce, ki je
Dva dogodka, ki se povsem razlikujeta. V prvem vidimo, da Boga sploh ne rabijo, v drugem pa, kako jima je -zakoncema namred - Bog pomemben in tudi potreben. Zakonca sta odkrila, desar mladi v tem primeru niso, da ju vera povzdigne nad vsakdanjost. Osvobaja ju nemira tega zivljenja in ju vodi ne samo v onstranski, ampak tudi v tostranski kraj miru, da lahko kljubujeta zivljenjskim preizkuSnjam.
Ob teh dveh primerih lahko pridemo tudi do naslednjega spoznanja. Ni pomembno, koliko znanja kdo ima o Bogu. PomembnejSe je, ali je zanj Bog resniden. Bog, ki ga dozivljamo kot skrivnost, je za nas resnidnejSi, kot de bi ga videli ali otipali. Za to spoznanje pa je danes marsikdo prikrajSan.
AmbroZ Kodelja
srednike toliko darov, duhovnih ingmotnih, naSih vernikovv zamejstvu v spremljanju moje mi-sijonske poti. Bratski memento, dragi sobratje vpastorali!
Ob kaki drugi priloznosti Se kakS-na vrstica. Hitim urejevati duhov-ni program vse tja do novega leta. Zbogom!
HvaleZni Danllo iz Ugande.
popestrilo tudi naS dokoladni meni, na katerem je bila sicer le dokolada ’gorenjka', tudi zato, ker je bila cenejSa od KraSeve dokolade. Seveda smo dobili Te' pol tablice dokolade, kadar nam jo je mama dala. Kako so se nam iskrile odi, ko je Sla s tem name-nom proti tisti omari, ki je bila pri balkonskih vratih poleg hla-dilnika, v naSem novogoriSkem stanovanju, kjer je bila tudi dokolada, poleg kruha, na vrhnji polici pa Se zdravila in podobne redi. Ze v naSih dasih je torej bilo precej manj izbire za sladkosned-ne maldke kot danes, da ne govorimo, kako malo teh dobrot so imeli naSi starSi, stari starSi.... Pa je priSla sa-mostojna Slovenija, z go-spodarsko rastjo se je vedala tudi sladka ponudba. Danes je na policah na desetine znamk in vrst dokolade, bombonov in podobnih st-vari, a zdi se mi, da je - na-sprotno - vse manj srednih otroSkih odi ob Miklavzu. Zdi se mi, da zlasti zato, ker je za Miklavzevimi - pa tudi drugimi - darili vse manj srca. Otroci Se vedno radi jedo bombone, a znajo tudi ugo-toviti (vsaj dokler so Se otroci), kaj se skriva za njimi. Takoj opa-zijo, de je na dlani, poleg bombonov, tudi darovaldevo srce.
Andrej Vondina
Konrad Adenauer
Jean Monnet
Iz daljne Ugande
Tople besede nila Lisjaka
Spomini na nekdanja darila sv. Miklavza
Bomboni v obliki srca
INSIEME
AI SACERDOTI
www.offertesacerdoti.it
DUHOVNIKI POMAGAJO VSEM.
POMAGAJ VSEM DUHOVNIKOM.
Vsak dan skofijski duhovniki oznanjajo evangelij med ljudmi po zupnijah ter nudijo ljubezen, tolazbo in upanje. Da bi lahko nadaljevali svoje poslanstvo, potrebujejo tudi tvojo konkretno pomoc, in sicer dar za vzdrzevanje duhovnikov. Darove prejema Osrednji institut za vzdrzevanje duhovscine in jih razdeli med vse duhovnike, predvsem tiste, ki delujejo v najrevnejsih skupnostih in lahko torej racunajo na radodarnost vseh ljudi.
DAR ZA NASE DUHOVNIKE. PODPORA MNOGIM KORISTI VSEM.
Darujete lahko na 4 nacine:	Dar je odtegljiv:
• z nakazilom na postni tekoci racun st. 57803009	Kdor zeli, lahko pri izracunu davcne osnove za izracun davka od
• s kreditno kartico: v sklopu mreze CartaSi s klicem na brezplacno	dohodkov fizicnih oseb IRPEF in njegovih dodatkov odtrga od svojih
stevilko 800.82.50.00	skupnih dohodkov darove, nakazane Osrednjemu institutu za
• z bancnim nakazilom v najpomembnejsih italijanskih bankah	vzdrzevanje duhovscine, do maksimalnega zneska 1.032,91 evrov na leto.
• neposredno na Institutu za vzdrzevanje duhovscine v vasi skofiji.	Naknadne informacije na spletni strani www.offertesacerdoti.it
KATOLISKA CERKEV - C.E.I. Italijanska skofovska konferenca
^ • v^l	NOVI
Gonska	glas
Cerkev sv. Ignacijav Gorici/ Pogrebna sv. masa
Na svidenje v nebesih, dragi prof. Andrej Bratuz!
Medtem ko je v torek, 22. novembra, jesensko sonce otearjalo proCel-je cerkve sv. Ignacija na goriSkem Travniku, je v njej mnozica ljudi, sorodnikov, znancev in prijateljev, nekdanjih kolegovizSolskih, Cas-nikarskih in politiöiih krogov (med drugim sta bila prisotna Silvester GaberSCek z ministrstva za kulturo RS in goriSka prefektinja Maria Augusta Marrosu), ne samo iz GoriSke, ampak tudi TrzaSke in Slovenije in Se od kod, pri pogreb-ni sv. maSi, ki jo je vodil msgr. Oskar SimCif, Skofijski vikar za Slovence, za vedno jemala slovo od prof. Andreja Bratuza, ki je ne-nadoma, samo nekaj dni pred svojim 75. rojstnim dnem, za-pustil to 'solzno dolino' na svo-jem domu v soboto, 19. novembra. Od tega sveta, katerega
grenkobe je okusil ze kot do-jenCek, ko so mu faSisti ubili oCe-ta, skladatelja Lojzeta Bratuza, in kasneje, ko so muäli in zaprli nje-govo mater, pesnico Ljubko Sorli, se je loCil prav na dan prvega veCera 53. revije pevskih zborov Cecilijanka, katere se je udeleze-val vsako leto. Od njega smo se poslovili na sam god sv. Cecilije, zavetnice cerkvenega petja, ki jo je pokojni Andrej Bratuz vsako nedeljo in ob praznikih nad pet desetletij Castil z orglanjem pri slovenski sv. maäi v travniSki cerkvi, tudi v nedeljo pred smrtjo. Pri pogrebnem obredu so v slovo zadonele prav tiste orgle, na katere je ob koncu prazniCnh maS tako rad zaigral del kake znane skladbe. Tokrat je nanje igral prof. David Bandelj, pevci iz raznih goriSkih zborov pod vodstvom
Visok jubilei Hilarije Markic Faqanel
Pred dnevi je v druzinskem krogu praznovala pomemben zivljenjski jubilej gospa Hilarija Markic Faganel. Gospa Hilarija seje rodila leta 1921vVrtojbi pri Gorici. Imela je bogato zivljenje, saj je bila tudi aleksandrinka skupaj z mamo Veroniko. Gospa Veronika Vodopi-vec se je v Egipt odpravila leta 1927 in doma pustila moza, hcerko in sincka. Mami seje Hilarija pridruzila se ne petnajstletna leta 1935. Najprej sta delali v Aleksandriji pri druzini Rolo, nato pa sta sluzbo nasli pri sestricni kralja Faruka v Kairu. Tarn je gospa Hilarija postala spremljevalka princese Nichle, ki je bila njenih let, in mladi dekleti sta se lepo razumeli. Dvakratdotrikrat letnoje Farukova druzina odhajala na pocitnice v Evropo (poleti v Pariz, pozimi pa na smucanje v San Gervais v francoskih AI pah) in s seboj vzela tudi Veroniko in njeno hcerko Hilarijo. Domovse je Hilarija vrnila ze leta 1938 in se kasneje porocila s Francem Faganelom. V zakonu sejimaje rodil sin Robert, ki je znan goriski slikar, kot sta znana likovna umetnika tudi Robertova sinova David in Marko. Gospe Hilariji iskrene cestitke tudi v imenu urednistva Novega glasa!
Kratki
Pokrajinski svet SSk za Gorisko je izvolil svoje predstavnike
V	torek, 16.11.2011, je zasedal novi pokrajinski svet SSk za Gorisko in izvolil nove pokrajinske organe stranke. Pokrajinski predsednik in pokrajinski tajnik sta Silvan Primozic in Julijan Cavdek. Ostali clani tajnistva so: Mirjan Likar, Matevz Cotar, Hadrijan Corsi, Edi Keber, David Grinovero, Mara Cernic, Marilka Korsic, Bozidar Tabaj, Jurij Klanjscek, Bernard Spacapan, Marjan Drufovka, Marko Jarc, Kristjan Tommasi. Na tajnistvo so vedno vabljeni tudi: predsedniki rajonskih svetov Walter Bandelj, Mario Brescia in Lovrenc Persolja ter steverjanska zupanija Franca Padovan.
Goriski upokojenci so martinovali v Hrvaski Istri
Tudi za letosnje praznovanje sv. Martina seje prijavilo veliko stevilo clanov drustva goriskih upokojencev. V soboto, 5. novembra, so se ze zgodaj odpeljali v hrvasko Istro, v okolico mesteca Buje, v dezelo nasadov oljcnega olja, tartufov in refoska. Med voznjo s tremi avtobusi jih je zelo prijazno spremljala lepa jesenska narava, ki se bohoti z drevesi in grmicki v cudovitih rdecerumenkastih in svetlorjavih barvah, med katerimi kraljuje kraski ruj. V vasici Plovanija pri Bujah so izletniki vstopili v predelovalnico tartufov, ki dobro uspevajo na tistem ugodnem gozdnem podrocju. V kraju Krasica so bili delezni ogleda predelave novega oljcnega olja, ki so ga pokusili in tudi kupili. Izletnikomsotam pripravili dobro zakusko. Potem so nadaljevali pot v vas Levade, kjer je potekal zelo zanimiv sejem tartufov. Na stevilnih stojnicah je bilo na razpolago kupcem veliko razlicnih dobrot, od sira, medu, kroznikov posebne hrane z naribanim tartufom do vec vrst vina in seveda tartufov. Za tri evre si dobil kozarec za pokusnjo raznih vin in si lahko marsikaj kupil. Blizu sejma je bil na travniku ob natancni razlagi prikaz iskanja tartufov s pomocjo psa. Kot zanimivost lahko povemo, da najbolj znana podrocja tartufov v Evropi so v Hrvaski, Italiji v okolici Firenc in v Franciji. Kasneje je skoraj 150 izletnikov imelo v restavraciji Lovac blizu Buj primerno Martinovo kosilo. Ob prijetni glasbi in petju je potekalo zivahno druzenje z bogatim srecelovom. (ed)
Bogdana Kralja pa so krsto, ki jo je ob vhodu sprejel gospod Marijan Marke2i£, do pred oltarja spreml-jali s pesmijo O sreCni dom nad zvezdami. Ob msgr. Simfichi so somaSevali msgr. Cvetko Zbogar, dekan Karel Boläna, Marijan MarkeziC, Joze Markuza, Ambroz Kodelja, pater David s Kostanje-vice, Vinko Paljk, AleS Rupnik, Mitja Bregant, Renzo Boscarol. Prisoten je bil tudi travniSki zup-nik Adelchi Cabas. Pred samo sv. daritvijo, pri kateri so pomenljive proänje prebrali predstavniki naSih kulturnih ustanov, je name-nil nekaj toplih besed blagemu pokojniku v spomin goriSki nadSkof msgr. Dino De Antoni.
i
h
Andrej, na svidenje v nebesih"! Pokojnikova dobrosrCnost, blagost in razdajanje za cerkev in slovensko skupnost so veli tudi iz obCutenih misli homilije msgr. dr. Oskarja SimCiCa. Ko zalostno za-poje zvon in se poslavljamo od drage osebe, odide z njo tudi del naSega zivljenja, je dejal dr. SimCiC. To seveda na poseben nafln obCutijo sorodniki, a tudi
la
Foto DPD
nikakrSnega sovraStva. Prav to j e v svojem sozalju, prebranem na zal-ni seji, podCrtal nekdanji goriSki prefekt De Lorenzo, je med drugim povedal msgr. SimCiC. Na-glasil je tudi Andrejevo poznanje francoääne, ki mu je omogoälo poblize odkriti razmiäljanja velik-ih francoskih mislecev, na katere je bil Se posebno navezan. Stiki s francoskim svetom so Andreju po-darili tudi prijateljstvo s poznejSim kardinalomAmbrozi&m. In prav po Andrejevi zaslugi je AmbroziC spoznal zivahno slovensko kul-turno realnost goriSkih Slovencev. Nazadnje se je msgr. SimüC zaus-tavil pri veliki Andrejevi ljubezni do glasbe. On, ki je bil vCasih bolj sramezljiv in redkobeseden, je tako rad izpovedoval svoja Custva v pogovoru z zlahtnim glasbilom, orglami. Njim je zaupal vsa svoja obCutja, pa tudi hrepenenje po veCnosti, neskonCnosti.
Po pogrebnih molitvah in proSn-
jah, ki jih je izrekel dekan Karel Boläna, je na koru zadonela pe-sem V nebesih sem doma, ki nas Custveno vabi v naS veCni dom nad zvezdami. Medtem ko je krs-ta ubrala pot za upepelitev, se je v travniSki cerkvi vila dolga vrsta ljudi, ki so Sli izrazit sozalje in blizino prof. Lojzki Bratuz ob skeleä boleäni zaradi izgube ljubljenega brata.
Jesensko sonce je sijalo tudi v soboto, 26. novembra, ko se je ozji krog domaäh in prijateljev na goriSkem glavnem pokopaliSCu udelezil pokopa zare s posmrtni-mi ostanki prof. Andrej a Bratuza in se strnil okrog 2alujoCe sestre Lojzke, ki jo je nenadna bratova smrt moCno prizadela. Odslej Ca-ka na ve£no vstajenje v grobu, v katerem pod nagrobnikom, umetniSkim delom Toneta Kralja, poCivata oCe Lojze Bratuz, ki je umrl 1.1937, in mati Ljubka Sorli, ki je odSla od nas 1. 1993. Zalni obred je opravil g. Marijan MarkeziC. Pokojniku v zadnje slovo pa so zapeli Clani moSke pevske skupine Akord iz Podgore. Najprej se je med cipresami zasliSala pomenljiva pesem Slovenec sem, kar je celo Zivljenje in z vsem svojim delom jasno in neomajno izpriCeval prof. Andrej Bratuz. Ob koncu pa so splavale do nebesnih dalj, kjer verjamemo, da se sedaj blazeno smehlja prof. Andrej Bratuz v druzbi dragih starSev, ganljive, melanholiCne note Krag-uljCkov, katerih glasbo je tako tankoCutno zlozil prof. Lojze Bratuz.
Iva KorSiä
Ob izrazu globokega soCutvovan-ja z Andrejevo sestro prof. Lojzko in sorodniki, pa tudi z vso slovensko skupnostjo ob tej boleCi izgu-bi, se je prof. Andreju zahvalil za vse, kar je pomembnega storil v svojem zivljenju za Slovence, pa tudi na sploäno za Gorico. Za vse mu je hvalezna tudi goriSka nadSkofija, saj je s svojim Cas-nikarskim delom in Solskim pouCevanjem SCitil in Siril krSCanske vrednote. NajveCja zah-vala je 31a seveda Bogu, ki nam ga je dal. Njemu ga je nadSkof De Antoni spet izroCil in mu namenil zadnji pozdrav z besedami "prof.
Foto DPD
vsi tisti, ki so poznali in cenili pokojnika ter njegovo delo. Zivl-jenjska pot Andreja Bratuza je bila zelo bogata, saj je trajne sledi zapustil na Solski, publicistiCni in kulturni ravni, kar so lahko spoz-nali vsi, ki so se udelezili zalne seje v spomin nanj. Prav iz teh spominov se je izrisala podoba pokojnega Andreja, Cigar dijaki morda Sele sedaj spoznavajo vse tiste drobce zivljenjske modrosti, ki jim jih je posredoval ob razlagi velikih filozofov. Ceprav je njego-va druzina okusila vso krutost faSistiCne diktature in kljub prestani tragediji ni kovala v srcu
ZAHVALA
Iz srca se zahvaljujem prav vsem, ki so socustvovali in izrazili sozalje ob izgubi mojega
dragega brata ANDREJA,
posebno govornikom na zalni seji, pevskemu zboru Lojze Bratuz, g. nadskofu za tople besede, castiti duhovscini, posebno g. Simcicu, zdruzenim pevcem in organistu za cerkveni obred, g. Markezicu za pogrebne molitve in pevsk.i skupini Akord.
Zahvaljujem se za nestete izraze sozalja in vse tolazilne besede, ki so mi v tem tezkem trenutku izredno dragocene. LOJZKA BRATUZ s sorodniki
Prejeli smo
Profesorju Andreju Bratuzu v spomin
SpoStovani,
v imenu zadnje generacije dijakov	goriSkega
uüteljiSäa, ki jih je gospodprofe-sor Andrej Bratuz pouieval, in v imenu Zdruzenja cerkvenih pevskih zborov - Gorica, katere-mu predsedujem, naj prejmejo draga profesorica Lojzka in osta-lo sorodstvo iskreno sozalje.
Ko so mi v soboto, 19. novembra, povedali novico o nenadni smrti dragega profesorja, sem obstal in vhipu sem se spomnil na tista lepa leta viSje srednje Sole na goriSkem u£itelji$£u, takrat zepetletnem eksperimen-talnem pedagoSkem liceju, ko sem se kot mlad podezelski fant prviä sreäal z mestom in s predstavniki slovenske narodne skupnosti, med katere je seveda spadal tudi profesor Andrej Bratuz.
Seveda je bil ze sam priimek za moje pojme velika Cast, da sem ga imel za profesorja, saj sem kot deiek rad posluSal dedovo pripovedovanje o tragiüii usodi njegovega oCeta Lojzeta Bratuza. Doma Se hranimo podobico o njegovi smrti kot svetinjo. Zato sem na prof. Bratuza gledal s povsem drugaCnimi oömi kot na ostale profesorje.
Pouöevalje vzgojne vede in filo-zofijo do upokojitve. Njegova predavanja so bila posebna. Nikoli ni sledil uCbeniku; kot izhodiSäe predavanj je raje imel cele kupe knjig filozofov, ki jih je prinaSal v Solo in iznjih prebiral odlomke. Ze sam naün, kako je tiste ze neStetokratprebrane kn-jige listal, kot bi odpiral skrinjo zakladov, je bilo nekaj posebne-ga. Mi pa smo bili ze generacija tistih, ki so spremljali razvoj raäunalniStva... Veäkrat se ob raznih sreäanjih nekdanji dijaki radi spominjamo nanj, kako je z majhnim svinCnikom zapisoval ocene v svoj ravno tako mali os-ebni dnevnik, ali pa, kako je rad ci tiral la tinske reke in pregovore: Quot capita tot sentetiae ali Est modus in rebus ipd. Ostal pa nam bo v spominu kot razmiSljujoCa, tiha in spoStljiva oseba, ki je vse svoje zivljenje darovala znanju in pedagoSke-mu delu.
Ko je prviC zbolel, prav pred up-okojitvijo, smo ga dijaki razreda obiskali v bolniSnici. Zarei je od veselja, ko nas je zagledal. Verjet-no ni pridakoval, da ga bodo ti “moderni" dijaki obiskali in mu izroäli tudi zahvalnopismo. Bili smo res malce navihani, a za nas
je tudi po konäanem uäiteljiSäu profesor Bratuz ostal vedno naS dragi profesor, ki ga bomo ohranili v trajnem spominu.
V	tistih zadnjih letih uüteljiSCa sem tudi zaCel svoje javno delo-vanje in pisal prve flanke v Ka-toliSki glas, kasneje Novi glas. Tako me je prof. Bratuz vedno bodril, naj kar piSem in poSljem kaj za "Glas". Veökrat sem mu sam nesel Clanek kar na Placuto, saj mailovnismo Se poznali. Vedno je rad spraSeval, kako je tarn v Doberdobu ali na Krasu. Vsakiä, ko sva se sreöala, sva si z nasmehom stisnila roko. Seveda sva se redno sreäevala na koncer-tih, predavanjih ali na GoriSki Mohorjevi druzbi. Pred leti je od mene zahteval, naj ga ne vikam, a vse zaman. Taka je bila paä pri nas vzgoja, in da bi profesorja celo tikal, ni bilo pod nobenimi pogoji. Se pred nekaj meseci mi je rekel, da mi ne bo dal roke, c*e
ga bom vikal. Seveda sem mu potem rekel ti, a po pravici povedano, mi je bilo nerodno. Kot predsednik Zdruzenja cerkvenih pevskih zborov Gorica pa bi se mu rad zahvalil v imenu prejSnjega in sedanjega odbora, saj je pustil za seboj praznino. Bil je glasbenik, predvsem cerkveni glasbenik: organist in skladatelj.
V	cerkvi svetega Ignacija na do-maCem Travniku je rad orglal skupaj s sestro prof. Lojzko ob nedeljskih slovenskih maSah in uzival ob igranju preludijev. Sodeloval je pri vseh pobudah Zdruzenja in mu stal ob strani v vseh teh letih, od njegovega nas-tanka dalje.
Za vse, kar si dobrega naredil za naSo narodno skupnost, za cerkveno glasbo, za kulturo in Solstvo, naj te Bog sprejme v naroöjein naj tezaziba vmelodi-jah veönosti.
Tvoj dijak Daiio Beiünazzi
Drzavno sozalje ob smrti prof. Bratuza
Ob nenadni, nepricakovani in boleci izgubi brata, prijatelja, sodelavca in rojaka Andreja Bratuza sporocam izraze svoje prizadetosti in izrekam njegovi sestri, cenjeni gospe Lojzki Bratuz, goriski pokrajinski organizaciji stranke Slovenska skupnost, katere prvi predsednik je bil, sodelavcem casopisa Novi glas, ki ga je pomagal ustanoviti, urejati in voditi, in vsem slovenskim
rojakom na Goriskem svoje iskreno sozalje. Naj polegoceta, enega najvecjih sinov slovenske Goriske in slovenskega mucenika Lojzeta Bratuza, in poleg matere, pesnice Ljubke Sorli Bratuz, pociva v miru! Slava mu!
Rudi Merljak Sekretär/vodja sektorja Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence vzamejstvu in posvetu
r "if.ir !’ -" j. _ !.
Tako je vzkliknil ob koncu osrednje prireditve Robert CotiC, ljubiteljski gleda-liäki igralec, ki je prebiral zbrane poezije in izseke literarnih bese-dil Enise Bukvic, Laure Grusovin, Miroslava KoSute, Marina Zanet-tija in Cirila Zlobca na osrednji prireditvi ob 30-letnici Kulturne-ga doma v Gorid. Slovesni veüer z naslovom Rokovanje kultur... La cultura in una Stretta di mano ... Culture in t'une strete di man ..., je bil v nedeljo, 27. novembra, v veliki dvorani tega kulturnega hrama, ki je ob odprtju 1. 1981 predstavljal "novpreporod za goriSke Slovence, novo dobo naSe-ga kulturnega zivljenja, ki se je kruto prekinilo na t. i. kristalno noC 4. novembra 1. 1926, ko so gorele knjige pred goriSkim Tr-govskim domom". Tako je dejal in v svojem govoru veCkrat po-novil slavnostni govornik Boris Peric, predsednik upravnega od-bora Kulturnega doma. Poudaril je, da je bil ta kulturni hram v zaCetku bolj zazrt v slovensko st-varnost goriSkega mesta, s Casom pa je ubral pravo smer: postati kulturno srediSCe avtohtonih kultur naSega mesta. Odprl je vrata tudi kulturam priseljencev z italijanskega juga in tudi iz dru-gih drzav, ki so se v zadnjih letih v naSe mesto priselili v iskanju boljSega zivljenja. Kulturni dom je postal prostor, v katerem se sooCajo razliCne kulture, hkrati pa ostal tudi simbol slovenske prisotnosti v Gorid. Danes je KD ena izmed kulturnih ustanov v Gorid, ki s svojo odprtostjo ze-lijo odrazati duha, kakrSen je nekod vel v naSem mestu, v katerem so se enakopravno prepleta-le kulture na naSem ozemlju pri-sotnih narodnih skupnosti, je dejal Peric. Kulturni dom pred-stavlja nekaj novega, saj se je razSiril in postal srediSCe razliC-nosti. In prav zato, da bi pouda-rili to multikulturno resniCnost tega goriSkega hrama, so priredi-telji izbrali omenjeni trijeziCni naslov. To üudovito predstavlja tudi velika slika Silvestra Kome-la v zgornjem atriju KD, na kate-ri se prepletajo razliCne barve in nosijo simboliko naSega mesta, razpetega med ve£ kultur, kate-rih glasnik je prav Kulturni dom, zaCetnik novega pojmovanja so-bivanja razlifinih kultur in na-rodnosti, je Se poudaril Boris Peric.
Da je to res, je pritrdil v svojem pozdravu tudi goriSki zupan Et-tore Romoli, ki je rekel, da je KD preSel od neke bolj zaprte dobe obrambe in Sirjenja slovenske kulture v neko bolj odprto misel-nost sprejemanja novih kulturnih realnosti. "Prihodnost je sku-
Karolina Cernic in Boris Peric (foto JMP)
no KD, je bilo kar nekaj osebno-sti iz druzbeno-kulturnih in po-litiCnih krogov. Poleg ze omenje-nih so bili med drugimi: goriSka prefektinja Maria Augusta Mar-rosu, novogoriSki zupan Matej ArCon, predsednik SKGZ Rudi PavSiC, predsednik SSO za Go-riSko Walter Bandelj, generalna konzulka RS v Trstu Vlasta Va-lendfi Pelikan, dezelni svetnik Roberto Antonaz, dezelni svetnik Igor KocijandC, zupani iz Doberdoba Paolo Vizin-tin, Sovodenj Alenka Florenin, Steverjana Franka Padovan, pa Se iz Koprivnega in Krmina, poslanec v DZ RS Mirko Brulc, Clan Drzavnega sveta RS Zoltan Jan in predstavniki kulturnih, Sportnih in Solskih uprav. Poseben pozdrav je Sei prisotnemu pe-sniku Cirilu Zlobcu.
Dve uri trajajoCo prire-ditev, med katero so se na platnu v ozadju prikazovali odrezki iz Casopisov ob postavitvi temeljnega kamna za KD in odprtja 1. 1981, utrinki s prireditev in iz-seki razstavljenih likov-nih del priloznostne raz-stave, sta si zamislila Peter Gergolet in Valter Si-vilotti, scensko opremo, drobne luCi, viseCe na razliCni viSini, pa Andrea Pahor in Vanja Hoban. Vse, tudi zakulisne delavce je koordi-niral ravnatelj KD Igor Komel, ki ze od odprtja dalje spretno vodi to hiSo kulture v Gorici.
V spodnji dvorani so ob klepetu, Cestitkah, izmenjavi vtisov ude-lezenci prireditve nazdravili tej ustanovi in njenemu poslanstvu. Na robu tega poroCila Se kratka pripomba ob grenki misli na sprenevedanje nedeljskih govor-cev: pred letom 1981 za goriSke Slovence ni bila kulturna puS&>-ba, saj so ze 1. 1962 predali na-menu KatoliSki dom na drevore-du 20. septembra, za tiste Case prav lepo, funkcionalno dvora-no z veC kot tristo sedezi, ki so jo Slovenci zgradili s prostovoljni-mi prispevki domaäh ljudi in z velikoduSnimi darovi dobrot-nikov-rojakov iz tujine, predv-sem Amerike. Prihodnje leto, 1. 2012, bo Kulturni center Lojze Bratuz, kakor se je po obnovi 1. 1996 preimenoval KatoliSki dom, praznoval 50-letnico odprtja! V tej dvorani se je dogaja-lo veliko raznolikih stvari. V njej so s svojimi predstavami nasto-pali tudi Slovensko gledaliSCe iz Trsta, ljubljanska Opera in Drama in druga slovenska gleda-liSCa. Vrstili so se predavanja, pevski in glasbeni nastopi, kon-certi, sreCanja z znanimi osebno-stmi, druzabni veCeri za mlade... KatoliSki dom je bil vselej odprt tudi za Italijane, ki so ga upora-bljali za kongrese, sreCanja itd. Toliko v vednost mlajSim rodo-vom!
Iva KorSid
“Rokovanje kultur” ob 30-letnici Kulturnega doma v Gorici
"Tridesetletnico slavimo, za stoletnico zivimo!"
paj in skupaj jo moramo ziveti", je sklenil svoj nagovor zupan Romoli. Na oder je stopil tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu akademik dr. BoStjan ZekS. PodCrtal je pomembno-st tridesetletnice, "saj se v treh desetletjih marsikaj zgodi", je dejal in pristavil, da je "Kulturni dom v dobri formi, zato verjamem, da se bo Se kaj zgo-dilo, saj opravlja poslanstvo sozitja, povezuje ljudi raznih narodnosti, pa tudi Gorico in Novo Gorico in ... povezuje Slovence med seboj, kar je tezje", je veC kot s kanCkom ironije podCrtal minister ZekS. Tudi za predsednika goriSke pokrajine Giorgia Gherghetto je zelo pomembna ta odprto-st Kulturnega doma; pred tri-desetimi leti je le malokdo za-govarjal multikulturnost, se-daj je postala realnost. Prav za-radi poslanstva, ki ga opravlja Kulturni dom, je Gherghetta Borisu Pericu izroäl plaketo goriSke pokrajine z napisom: 'Qui parte il futuro di Gorizia'.
Za besedo je prosil Se Vito Da-lo', predsednik druStva Altre espressivita', ki se ukvarja s kul-turnimi dejavnostmi za ljudi s posebnimi potrebami. Zahvalil se je za podporo, ki daje KD njihovemu delu. Mlada, sproSCe-
Feri, Elsa Martin, Tatjana Mihelj, Alice Pozzetto, Bojan Kovic in Manuel Soban so ob spremljavi
orkestra ArsAtelier, ki deluje v Slovenskem centru za glasbeno vzgojo Emil Komel in zdruzuje glasbenike iz GoriSke, TrzaSke, NovogoriSke in BeneCije, pod vodstvom Valterja Sivilottija, za-
na napovedovalka Karolina Cernic je prebrala Cestitke Boruta Pahorja, predsednika vlade RS v odstopu. Tudi on je naglasil veliko poslanstvo KD pri vzpo-stavljanju dialoga med razliCni-mi kulturami.
Ko se je konCal ta govorni del, je na odru vendarle zagospodovala glasba s svojim zimzelenim za-rom brez pregrad. Pevci Martina
peli (pevke s Se posebno obCute-nim poudarkom in lepo obliko-vanimi glasovi) trinajst pesmi, v katerih so se prepletali slovenSfi-na, italijanSCina, furlanSäna, hr-vaSCina, pa tudi angleSCina. Zadnja je bila namreC na vrsti Imagine legendarnega Johna Lennona.
Med udelezenci prireditve, ki so popolnoma zasedli veliko dvora-
Na praznik Brezmadezne
Mala Cedlijanka 2011
Zdruzenje cerkvenih pev- Tudi letoSnja prireditev bo po-skih zborov - Gorica ze tekala na praznik Brezmadezne, v skoraj Stirideset let prireja Cetrtek, 8. decembra, v Kultur-revijo Mala Ce-cilijanka. Na njej nastopajo otroSki in mla-dinski zbori z GoriSkega pa tudi gostje iz BeneCije,
TrzaSke in Slo-venije. Skupno se vsako leto zvrSCa na odru okrog 350-400 mladih pevcev in pevk.
nem centru Lojze Bratuz v Gorici. Zaradi velikega Stevila prijavljenih zborov bo tudi tokrat potekala v dveh delih: prvi se bo priCel ob 15.30, drugi pa ob 18. uri. Pred-stavilo se bo 19 skupin od PleSive-ga do Trsta in gost iz Slovenije. Nastopili bodo: OPZ osnovne Sole Josip Abram-Pevma - vodi Marta FerletiC, OtroSko-mladinska pevska skupina Igo Gruden - vodi Mirko Ferlan, Mladinski pevski zbor Emil Komel - vodi Damijana Cevdek Jug, OPZ Emil Komel - vodi Damijana Cevdek Jug, OPZ KraSki cvet -vodi sestra Karmen Koren, OPZ Opatje selo - vodi Pavel
Obvestila
DruStvo	slovenskih
upokojencev za Gorisko prireja tradicionalno silvestrovanje v Hotelu Ai Pini v Pineti pri Gradezu v sredo, 28. decembra, z zacetkom ob 15. uri. Vpisujejo po tel.: 0481 390697 (Marija C.), 0481 882183 (Dragica V.), 0481 20801 (Sonja K.), 3471042156 (Rozina F.). Obvezno na racun 20 evrov. KRUT vabi v petek, 13. decembra, na kuharsko delavnico z naslovom “Zdravi, sladki in slani namazi”. Delavnico bo vodil univ. dip. inz. zivilske tehnologije g. Matjaz Kolosa in se bo odvijala od 17.30 do 20.30 ure na goriskem sedezu krozka KRUT -korzo Verdi 51/int. Potrebnaje predhodna prijava tel. 0481 530927 in e-mail: krut. go@tiscali. it ali na tel. 040 360072 in e-mail: krut. ts@tiscali. it.
ISCem delo hiSne pomodnice -
likanje, ciscenje v dopoldanskem casu. Sem mlajsa gospa z izkusnjami pri takem delu. Klicite zvecer na tel. 00386 40307088. Nudim varstvo otrok na svojem domu, lokacija Miren. Starost: 0 mesecev - 5 let. Vec informacij: 00386-40-700111.
Darovi
Ob smrti dragega Andreja BratuZa darujejo sorodniki Ivan, Tatjana, Anda, Klara in Majda 100 evrov za MePZ Lojze Bratuz iz Gorice.
Ob nenadnem slovesu spostovanega prof. Andreja Bratuza darujeta Stefka Ambrozic 100 evrov in druzina Brunnschweiler 100 evrov za Skofijsko gimnazijo v Vipavi.
V spomin na prijatelja Andreja daruje S. K. 50 evrov za Karitas.
V spomin na pok. Andreja
Bratuza darujejo druz. Suiigoj, Primozic in Blazic za SCGV Emil Komel 150 evrov in za MePZ Lojze Bratuz 150 evrov.
Za misijonarja Pedra Opeko: druz. Mazora 200 evrov.
Cestitke
Na regijskem pevskem tekmovanju v Postojni je mesani pevski zbor “F. B. Sedej” iz Steverjana prejel srebrno priznanje. Za uspesen dosezek cestita zboru in zborovodkinji Aleksandri Pertot Zveza slovenske katoliske prosvete.
RADIO SPAZIO 103
Slovenske oddaje
(od 2.12.201 Ido 7.12.2011)
Radijska postaja iz Vidma oddaja na ultrakratkem valu s frekvencami za Gorisko 97.5,
91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7,
103.9 Mhz; za Kanalsko dolino 95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo dolino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo 97.4, 91, 103.6 Mhz; na internetu www. radiospaziol03. it. Slovenske oddaje so na sporedu vsak dan, razen ob sobotah, od 21.30 do 22.30. Ob nedeljah od 14.30 do 15.30. Spored: Petek, 2. decembra (v studiu Niko Klanjscek): Zvocni zapis: posnetki z nasih kulturnih
Brireditev - Glasba iz studia 2. edelja, 4. decembra (vodi Ezio Gosgnach): Okno v Benecijo: oddaja v benecanskem in rezijanskem narecju. Ponedeljek, 5. decembra (v studiu Andrej Baucon): Lahka glasba -Zanimivosti doma in po svetu -Obvestila.
Torek, 6. decembra (oddaja odpade zaradi prenosa hokejske tekme)
Sreda, 7. decembra (v studiu Danilo Cotar): Pogled v duso in svet: Pricevanje Alberta Svetine IV. del - Izbor melodij.
Nadskofijq Gorica sporofa
Iz dnevnika nadskofa De Antonija
V nedeljo, 4. decembra, bo msgr. De Antoni ob 10.30 v Skocjanu ob Soci blagoslovil kapelo Bozjega usmiljenja; ob 15.30 se bo v duhovniski skupnosti v Gorici srecal z locenimi zakonci. V cetrtek, 8.12., bo ob 10.30 v zupniji sv. Ane v Gorici podelil zakrament sv. birme. V soboto, 10.12., bo ob 20.30 pri kapucinih vodil molitveno bdenje skofijske Karitas, ki jo bodo oblikovala laicna zdruzenja.
Pastoralni koledar
Nedelja, 4.12., ob 15. uri v Semeniski ulici: duhovno srecanje za izredne delilce obhajila, bralce beril, tiste, ki skrbijo za ciscenje in okrasevanje cerkve, v pripravi na liturgicno leto in cerkveno zborovanje Oglej 2. Ponedeljek, 5.12., ob 20.30 v srediscu San Michele (ul. Mercato 1) v Cervinjanu: teoloski tecaj “Biti kristjan danes - Osnove teologije”, vodi prof. Franco Gismano. Torek, 6.12., ob 20.30 v centru Stella Matutina: Paolo Lorenzon o drugi Mojzesovi knjigi za visjesolsko mladino.
Pahor, OPZ osnovne Sole iz Romjana - vodi Lucija LavrenäC Terpin, Mladinski pevski zbor Ru-pa-Pe£ - vodi Zulejka Devetak, OPZ Rupa-PeC - vodi Zulejka Devetak, Mali OPZ F. B. Sedej - vodi Stefania Beretta, OPZ F. B. Sedej -vodi Liza TerCiC, OPZ KD So-vodnje-mali - vodi Jana DrasiC, OPZ KD Sovodnje - vodi Jana DrasiC, OtroSki cerkveni pevski zbor Standrez - vodi Lucrezia Bo-garo, OPZ Stmaver - vodi Lara Fe-ri, OPZ mali Veseljaki - vodi Ma-teja Cernic, OPZ Veseljaki - vodi Lucija LavrenCiü Terpin, OPZ Vrh Sv. Mihaela - vodi Karen Ulian in OPZ osnovne Sole Ludvika Zorzu-ta-Braüan - vodi Michela De Castro.
OCitno je, da bo zelo pester pevski popoldan. Vabimo vas, da se ga udelezite.
PROSVETNO DRUSTVO STANDREZ
prireja predstavitev
ZBIRKE STARIH IN NOVIH UGANK
domacinke Ivanke Jermol Zavadlav
Avtorico in publikacijo bo predstavila Majda Zavadlav Sodeluje Otroski zupnijski zbor Standrez
Standrez, 8. decembra 2011, ob 11. uri (po sv. masi) v Zupnijski dvorani Anton Gregorcic
POD POKROVITELJSTVOM ZVEZE SLOVENSKE KATOLISKE PROSVETE
Zadruzna banka Doberdob in Sovodnje prireja srecanje s clani na temo “Zadruzna banka danes”.
Vabljeni v torek, 6. decembra 2011 ob 20. uri v sejno dvorano Banke v Sovodnjah.
Jubilej provansalskega Slovenca
Profesor Ezio Martin devetdesetletnik
Vpiemontskem Pinerolu je 7. novembra 2011 dopol-nil 90 let naS prijatelj Ezio Martin, prevajalec in pisatelj, predvsem pa 21ahtni Slovenec po srCni odloCitvi v vojnem letu 1943 in poroki z Marijo KuStrin s Kneze. Ezia Martina, poznejSega profesorja italijanSCine in fran-coSCine, italijansko izobrazenega zavednega Clana provansalske skupnosti v Piemontu, je zajel mi-sterij slovenstva tistega januarske-ga dne leta 1943, ko se je kot po-vratnik z ruske fronte, vojaSko prestavljen na Bukovo na Cerkljansko, v rodno okolje pisa-telja Franceta Bevka nad BaSko Grapo, prviC v zivo sreCal z do-maCini, slovenskimi ljudmi in sCasoma postal eden izmed njih! Njegova dramatiCna zivljenjska zgodba je prepriäjivo in slikovito prikazana v filmu Pri Ca - Temuen /= provansalsko/, ki ga je sloven-ska Televizija posnela v BaSki Gra-pi, Gorici in Pinerolu skupaj s filmsko skupino "Produkcija Ja-nez Pirc" leta 2004; prviC je bil predvajan 9. aprila 2005. Film na TV programu "film meseca" je bil delezen odliCne pohvale, zal pa je sprozil tudi nekaj neprijazne in kriviCne polemike zaradi Marti-novega vojaSkega sluzenja v BaSki
Grapi od pozne jeseni 1943 do pomladi 1945, ko se je, zavedajoC se, da ni niC kriv, prostovoljno predal novim partizanskim obla-stem, komaj uSel smrti in preli-vel nekaj tezkih mesecev zivljenja
1
Ezio Matrin ob snemanju filma leta 2004
v zloglasnem ujetniSkem tabo-riSCu v Borovnici. In prav Borov-nica '45 je naslov njegove izred-no zanimive in ganljive spomin-sko pripovedne knjige, ki je po za-slugi druStva Concordia et Pax v
italijanSCini izSla leta 2007 in Se vedno Caka na slovenski prevod. Knjiga je pravzaprav Martinov dnevnik (pisan v osebi Giannija Barrala, Barral pa je dekliSki prii-mek Eziove matere), ki je izSel v slovenskem prevodu ze pred mnogimi leti v Zalivu, zname-niti trzaSki reviji Borisa Pahorja, sicer tudi Martinove-ga prijatelja. Zaliv zaradi svojih vsebin in sodelavcev ni bil za-nimiv le za literarne bralce, ampak je kar moCno razburkal totalitarno ozraCje, ki je tista leta Se vladalo nad dezelo Slo-vencev. In zanimiva je usodno-st Martinovega sreCevanja s slovenskimi ljudmi: prevajalec Franceta Bevka (mladinske po-vesti, Mrak za reSetkami,...), Prezihovega Voranca (Dober-dob) in drugih je postal tudi prevajalec Borisa Pahorja. Profesor Ezio Martin je kot upokojenec v Pinerolu namreC prevedel tudi Nekropolo Borisa Pahorja in za prevod prejel nagrado SreCka Kosovela v Ronkah. Prevedel je torej prav ti-sto Pahorjevo delo, ki je prek Pa-riza in Italije priSlo v zavest so-dobnega Evropejca.
V dokumentarnem igranem filmu PriCa-Temuen (scenarist je bil
Tomaz Lenar, reziser pa Kiemen Dvornik) protagonist Ezio Martin izpove svojo veliko ljubezen do slovenskega naroda v iskreno za-miSljeni spravi in Cistem huma-nizmu. Tisti Se ne 22-letni alpin-ski sottotenente, provansalske kr-vi, ki je, ze poznavalec ruskega je-zika, nagovoril domaCina in mu dejal "Po govoru ste Slovani", in dobil kleni odgovor "Ne samo 'Slavi', mi smo Slovenci", je bil preseneCen in zadet. Neka nezna-na iskra usode ga je preSinila. Bli-skovito je nap redoval v slovenSCi-ni, Cez nekaj tednov je v CastniSki opravi pri maSi bukovSkega go-spoda Hvale na koru z domaCini-Slovenci ze pel Marijine pesmi iz cerkvene pesmarice Vinka Vodo-pivca! In Se vznemirljiva sluCaj-nost: skoraj na istem mestu, kjer je Ezio Martin sreCal prvega pra-vega Slovenca, sta se 18 let pred tem sreCala tedaj 21-letni SreCko Kosovel in prav tako mlada do-maCinka, njegova literarna prijatelj ica Fanica Obidova...
Njegovo obSirno in nadvse po-membno delo, ki ga je opravil s prevodi mnogih vrednih del slo-venske knjizevnosti v italijanSCi-no, bi zahtevalo primerne pred-stavitve. Slovenija je Eziu Marti-nu dolzna globoko zahvalo, ker je svojo ljubezen in svoje znanje naklonil svoji izvoljeni novi do-movini. Zal, kakega veCjega jav-nega priznanja s slovenske strani Se ni bil delezen. Naj pa prek No-vega glasa prejme naSa srCna voSCila za Castitljivi jubilej; naj ga varuje angel Slovenije in naj ga Bog zivi!
TomalPavSid
straneh, kaj kmalu ugotoviS, da tudi sodob-no opremljene mamice in tehnoloSko izo-brazene nonice iSCejo, zbirajo pesmi in jih posredujejo drugim. Kaze, da tudi sodobni otroCiCi radi zaspijo ob tradicionalnih uspa-vankah.
Ena takih sodi v pesniSki opus Vide Jeraj, ki je bila po poklicu uCiteljica vse do svoje po-roke z violinistom Karlom Jerajem leta 1901. Kot je bilo tedaj v navadi, zenska v tem poklicu ni smela biti poroCena. Vida Jeraj (rodi-la se je kot FranCiSka Volk na Bledu), je bila nadarjena, glasbeno izobrazena, ustvarjala je v Casu, ko so se oglaSali znameniti pesniki kot ASkerc, Murn in ZupanCiC.
Njene otroSke pesmi so zbrane v zbirki s spev-nim naslovom Iz Ljubljane Cez poljane (1921).
Uspavanka ne potrebuje odveCnih besed, iSCe pa babice, mamice, oCke in dedke, njihovo roko, toplo besedo, veCerni nasmeh.
Lahko noC, otroci!
Kratke
Mladi Tiepolo do 4. decembra v Vidmu
Razstava z naslovom II giovane Tiepolo. La scoperta della luce, ki jo v videmskem grajskem objektu prirejajo mestni muzeji, bo na ogled do 4. decembra. Obiskovalci se bodo lahko do takrat zazrli
v velicino 33 velikih slik in risb, ki izhajajo iz prestiznih javnih in zasebnih mednarodnih zbirk. Postavitev zeli namrec preko pomenljivih primerkov osvetliti mladinsko ustvarjalno obdobje velikega umetnika, to je cas pred njegovim bivanjem v Vidmu leta 1726. Kot je poudarjeno v naslovu, zbrana dela temeljito kazejo na razvoj in prehod od t. i. slikanja v luci na podlagi tocno dolocenih osvetlitvenih virov znotraj naslikanega kadra do posebnega upodabljanja z lucjo, ko se predmeti kazejo s pomocjo osvetlitvene energije materie same. Poleg slik so na ogled se skice in risbe akademskega znacaja, pa tudi pripravljalne studije za kasnejsa vecja dela. Razstava je odprta od torka do nedelje: od 10.30 do 19. ure, od 1. do 4. decembra pa od 10.30 do 17. ure.
50 Mladikinih let / Razstava ob 50-letnici trzaske zalozbe Mladika
Maja leta 1961 je v Trstu zagledala luc pesniska zbirka trzaske pesnice Brune Marije Pertot z naslovom Moja pomlad. Izid te zbirke je postavil temelje zalozniski dejavnosti majhne zalozbe, ki je dotlej ze stiri leta izdajala revijo Mladika in je z leti rasla in se krepila, posebej pa se razmahnila po slovenski osamosvojitvi. Zalozba iz Donizettijeve ulice v Trstu ima danes pester knjizni program, izdaja leposlovna dela, otrosko literaturo, zgodovinske studije, slovarje, prirocnike, predvsem pa so ji pri srcu domaci, v zamejstvu ziveci avtorji, katerih dela promovira in siri v celotnem slovenskem prostoru. S prevodno literaturo nagovarja zalozba tudi italijansko govorece bralce.
Razstava v Narodni in univerzitetni knjiznici v Ljubljani z izborom knjig obiskovalcu pribliza razvoj te zalozbe, njene avtorje in vlogo, ki jo je imela in jo ima na juznem robu slovenskega ozemlja. Odprta bo do 17. decembra.
V dvorani Fundacije Goriske hranilnice seminar Politika in ekonomija
V cetrtek, 1. decembra 2011, bo ob 18.30 v dvorani Fundacije Goriske hranilnice (ul. Carducci 2, Gorica) na sporedu prvi seminar iz letosnjega ciklusa Politika in ekonomija. 0 temi ekonomske demokracije in socialnega nauka katoliske Cerkve bo predaval Bartolomeo Sorge. Predavanje bo v italijanscini; prisotni bodo lahko svoja vprasanja predavatelju postavili v slovenskem jeziku.
Poslusqjmo... z branjem
The Black Keys - Brothers (Nonesuch, 2010)
Brskal sem po uspesnih rokerskih ploscah zadnjega leta in ugotovil, da nimam nie, kar bi vam lahko predstavil. Prodajna slava The Strokesov ali medio penzionistieno delo Paula Simona mi nista bila dovolj. Zato se obracam za korak oz. leto nazaj in za tokratno poslusalnico izbiram album, ki je ze stopil med kraljestvo legend. Gre za eksploziven dvojec, da, rokerski dvojec iz Akrona, Ohio, ZDA, ki ze desetletje sporoca svetu, kaj pomeni kvalitetna rock glasba 21. stoletja.
Daniel Auerback, pevec in kitarist, ter Patrick Carney sta The Black Keys, erne tipke.
Skupaj soustvarjata natanko deset let, za sabo pa imata zesedem studijskih izdelkov, med katerimi kar nekaj prodornih, da ne recem revolucionarnih.
Thickfrickness (2003),
Rubber factory (2004) in Attack and Release (2008) so mejniki rock glasbe v dvoje.
Take surove, rudimentalne, a vendar spevne in osupljivo blueserske. Igrati rockglasbo na kitaro in bobneje na prvi pogled nemogoce: manjka veliko, predvsem zvoene “polnosti”, kije vsodobni glasbeni produkeijitako rekoc pogoj. Bluesmana iz Ohia se pozvizgata na to in resita uganko s pomocjo analognetehnologije: nie efektov, racunalniskih igrac, le udarna mocstarih ojacevalcev in uigranih bobenskih open.
The Black Keys vso kariero stavita na svojo blues duso iz garaze, igrata namrec garage blues. Sta predvsem pesnika, pa ceprav velikokrat le instrumentalna: tudi instrumenti lahko veliko povejo. V prejsnjih ploscah sta bila v dvoje povsem samozadostna, Daniel bradat in nekoliko zavaljen, Patrick oster in vitek, njuna glasba tako polnozrnata, da povsem preplavi poslusalceva custva.
V zadnji plosci Brothers dopolnita in razvijeta svoj koncept bratovstva. Poslusajte slavno skladbo "Tighten up” in vse bo jasno. Z dodatkom drugih instrumentov, denimo bas kitare in klaviatur, ne odstopata od prvotnega naerta, saj ostaneta elementarno preprosta in pustita glasbo, da poje zase. Nie virtuoznih pretiravanj, nikoli se jima ne mudi. Glasba veleskupine The Black Keys deluje ponavljajoce, hipnotieno, s tistim pridihom brit-popa, ki namjetako vsec.
Plosca za vse, ki bi radi blues glasbo popeljali v prihodnost. Vrhunsko!
Jemej&ek
This is an album by
The Black Keys.
The name o£ this album is
Brothers.
PIKA IVA (PESM)I Majda Artac Sturman
Dorica Makuc
Miren / Poklon P. Siflerju in I. Kacinu
Oce in sin zdruzena ob kraljici glasbil
Znano je, da ima glasba posebno mo£. V zupnij-ski cerkvi sv. Jurij a v Mir-nu je v soboto, 26. novembra, na poseben naCin zdruzila oce-ta in sina, ki se nista nikdar srecala. Koncert, ki sta ga orga-nizirala KD Stanko Vuk Miren-Orehovlje in zupnija Miren, je bil posve&n 100-letnici rojstva ameriskega rojaka, pianista, or-ganista, zborovodje in skladatelja Paula J. Siflerja, v zakristiji pa je Pokrajinski arhiv Nova Gorica pripravil bogato in lepo urejeno dokumentarno razsta-vo, ki pripoveduje o njem in njegovem ocetu Ivanu Kacinu, znanem primorskem izdeloval-cu orgel, harmonijev in piani-nov, organistu in zborovodji.
Po uvodnem pozdravu domaCi-na Andreja Budina je na Kacino-ve orgle na koru Sest Siflerjevih del izvedel mirenski rojak Gregor KlanCiC, sicer organist v lju-bljanski stolnici, Clan Slovenskega komornega zbora in vodja
zbora Consortium Musicum. Na sporedu so bile: Improvisation on a Joyful song, The Lord of AU (Adom Olm) iz Three Prelu-des on He-brewsHymns,
Cetrta sloven-ska rapsodija,
Meditation on Amazing Grace, The de-spair and agony of Dachau, ki velja za skladatelje-vo najpo-membnejSe delo, in Toccata on Ein feste Burg. Mili in blagogla-sni, pa tudi gromki in rohneä toni izpod izkuSenih prstov od-licnega organista so pripovedo-vali zgodbo o Slovencu, ki ga je zivljenjska pot rosno mladega odpeljala iz Polhovega Gradca v ZDA, kjer je v visoki starosti umrl pred 10 leti, vedno pa je bil ponosen na svoje korenine.
Nezne in obenem mo-goCne mirenske orgle so se "potepale" po Sirokih umetniSkih obzorjih plodovitega skladatelja, ki se je kot glasbenik uveljavil v Chicagu, New Yorku in Kaliforniji, pa tudi po intimnih duhov-nih globinah cloveka, ki se je v drugi polovici prejSnjega stoletja rad vracal na GoriSko in v rodno domovino, kjer si je zelel obiskati in igrati na veäno oce-tovih "kraljic glasbil”.
"Zelo pozno, pa vendar neiz-merno lepo in pomembno je bilo pred 30 leti moje srecanje z bratom Paulom", je po koncer-tu ganjena povedala znana pri-
morska novi-narka Dorica Makuc. Srcno se je zahvalila vsem, ki so omo-goCili ta poklon bratu in ocelu. Prva svetovna vojna - je dejala -je iznicila in opustoSila podo-bo sonene Go-riSke, "begunci pa se niso ustraSili”. Ob sk-romnih domo-vih so si zazeleli tudi duhovne-ga hrama; cerkve so bile poruSe-ne, poCasi so gradili nove, ki so kmalu postale "edino zatociSce in obramba materinega slovenskega jezika". Njen oce je s po-moejo orglarskih izvedencev in solkanskih	mizarskih
strokovnjakov na GoriSkem na-redil nekaj Cez 30 orgel (v Krom-berku, Opatjem selu, Dorn-berku, Zagraju, Avcah, Kanalu, Gabrjah, Locniku, Mirnu, Biljah, na Kostanjevici itd.). Ce je priSlo do mirenskega veCera, je dodala, gre zasluga tudi Marku Vuku, ki se je razveselil ameriSkega skladatelja slovenskega rodu, "postala sta velika prijatelja". / DD
Uspavanka
Spanöek, zaspanäek, ün mozic, hodi ponoCi, nima nozic.
Tiho se duri, okna odpro, v zibelko leze, zatisne oko.
Lunica ziblje, aja, aj, aj, spanäek se smeje, aja, aj, aj!
Vida Jeraj (1875 -1932)
Ko se na koledarju zasmeje mrzli december, ob dolgih veCerih priplavajo na povrSje otroSki spomini. Vsaj jaz takrat vse bolj zaCu-
tim otroka v sebi, oluSCim se vsakdanjosti, potopim se v branje otroSke knjige v Mohorjevi koledarski zbirki. Berem jo z oCmi odrasle ose-be, a obenem gledam v njej z otroSkimi oäni ofarljive barv-ne ilustracije,	Cutim jo z
otroSkim sreem. Mislim, da se v adventnem in bozifnem £a-su marsikdo "ustraeija Slefana	poistOVeti S
Türke vknjigi	svojjm
Pravijicezabele	otroStvom.
zimskedni	Tedaj pri_
Helene Jovanovie	Vrej O na dan
pozabljene pesmi, uspavanke in izStevanke.
VeCina pesnikov se je poskusila tudi v ko-vanju verzov za otroke. Prav tako tudi pesnice, katerih imena so SirSemu krogu bralcev zveCine manj znana. Ce brskaS po spletnih
Gorica / V KCLB razstava del slikarja Roberta Faganela
Ocarljiva svetioba in barve, ki omamijo gledalca
Vspodnjih in zgornjih ga-lerijskih prostorih Kultur-nega centra Lojze Bratuz bodo do 20. januarja 2012 na ogled Cudovita velika in manjSa platna Roberta Faganela, enega izmed najbolj vidnih predstav-nikov tiste umetniSke ustvarjal-nosti pri nas, ki je ponovno ozive-la po drugi svetovni vojni. Razstava z naslovom Svetioba in barve, na kateri se umetnik pred-stavlja z izborom del, z olji na platno, zadnjih dveh desetletij, zeli biti poklon ob njegovem le-pem zivljenjskem jubileju in mej-nik na njegovi petdeset let dolgi umetniSki poti, ki se je "razrasla v mladosti, ko je odlozil violino, iz katere je diplomiral na trzaSkem konservatoriju, in jo zamenjal s CopiCem", kot je zapisala umet-nostna zgodovinarka dr. Verena KorSiC Zorn v spremni besedi ka-taloga, ki je izSel ob odprtju raz-stave v Kulturnem centru Lojze Bratuz in ob razstavi malih olj in akvarelov v galeriji Ars na go-riSkem Travniku, ki so jo odprli v torek, 29. novembra, in bo odpr-ta do 10. decembra 2011. V kata-logu je KorSiCeva napisala, da je " trdne osnove slikarske obrti pri-dobil na Likovni Soli v muzeju Revoltella: takrat jo je vodil Nino Rizzi, ze v mladosti znan kot do-ber risar, pri katerem se je uCilo ve£ slovenskih slikarjev. Bogato se je obrestovala tudi veCletna 'tlaka' pri slikarju Riccardu To-stiju, ki je usmerjal Faganelovo ljubezen do barv v teoreti&o in praktiCno poglabljanje". Iz kata-loga izvemo tudi, da je Roberto Faganel zaCel razstavljati i.e v Se-stdesetih letih prejSnjega stoletja in da je navdihe najprej iskal v
domaCem okolju, potem pa je s potovanji v razne daljne dezele razgiril svoja umetniSka obzorja in prelil na platno Cudovite izseke iz narave, ki je, poleg drugih mo-tivov, njegova neizCrpna nav-dihovalka. V slike je vlil svoja in-timna obCutja. Ta z veliko lahko-to prehajajo na gledalca, ki se ne more nafuditi bar-vam, svetlobi in dinamiC-nosti naravnih sil, ki jih vsebujejo Faganelova dela.
O umetniku in njegovi zazrtosti v naravo je na odprtju spregovorila dr. Verena KorSiC Zorn. Njeno po-globljeno predstavitev objavljamo v celoti.
Udelezence odprtja, med katerimi je bilo kar nekaj likovnih umetnikov - gle-de na pomembnost do-godka bi sicer priCakovali kaj veä ljudi -, je nagovori-la predsednica KCLB Franka Zgavec, ki je pove-dala, da sta svojo odsotno-st opravifiila dezelni od-bornik za kulturo Elio De Anna in goriSka prefek-tinja Maria Augusta Marro-su. Glasbeni utrinek sta tokrat pri&rala dva mlada gojenca SCGV Emil Komel iz Gorice. UrSka Kumer iz razreda Neve KlanjS&k je na klavir zaigrala Pesem brez besed Karla Pahorja, mladi AleS LavrenCiC iz razreda profe-sorja Jurija KrizniCa je ob klavirski spremljavi oCeta Hilarija La-vrenäCa na violino zaigral Prelu-dij in Allegro skladatelja Fritza Kreislerja. Nastop obetavnega violinista je v slikarju vzbudil spomine na njegovo prvo ljube-
zen - glasbo. Faganel je rosno mlademu izvajalcu, ki Sele zaCenja glasbeno pot, medtem ko se njegova umetniSka pota ze iz-pevajo, iskreno zazelel veliko uspehov.
m
Govor dr. Verene KorSiC Zorn
V	svojo razgibano razstavno dejavnost je Kulturni center Lojze Bratuz zelel ponovno uvrstiti predstavitev goriSkega slikarja, ki letos praznuje pomemben zivljenjski jubilej in veCdesetlet-no umetniSko ustvarjanje. Robert Faganel je eden vidnejSih ust-varjalcev med Slovenci v Italiji.
Posebej je treba poudari-ti dejstvo, da Faganel sodi v generacijo umetnikov, ki so po koncu druge sve-tovne vojne prispevali k ponovni ozivitvi in rasti umetnostnega ust-varjanja na skrajnem ro-bu slovenske zemlje, ki je bil po svetovnem spopa-du dodeljen Italiji in prepuSCen novim izzivom.
Robert Faganel je vsvoje slikarst-vo in s tem tudi v slovensko umetnost vnesel Sirino in veliko-poteznost svetovnih obzorij, ki sta bili podarjeni le nekaterim slovenskim umetnikom, ziveöim
v tujini, v naravno Se neokrnje-nih dezelah: ze pred ve£ dese-tletji, ko so bile razmere nepri-merne za take podvige, se je kot mlad ustvarjalec odpravil na daljSe nenavadno potovanje s strastjo iskalca drugaCnih naäi-nov zivljenja, nenavadnih moti-vov, drznih barvnih prepletov in
svetlobnih odbleskov. Zleti se je njegovo oko izostrilo, ni se veä zadovoljilo z zunanjo podobo vidnega sveta: obrnilo se je navz-noter in zaäelo opazovati veliü-no in nepredvidljivost narave iz drugaCne perspektive. Iz tega se je rodil umetnik, ki mu narava pomaga pri izpovedovanju tudi lastnih obiutij in razmiSljanj. Z neukrotljivo barvno paleto, sple-teno vharmonijo tonskih in svetlobnih efektov pripoveduje o naravi, o zivljenju v njej in z njo kotnjen veCno zaljubljeni oboze-valec. Faganel vseskozi ohranja pristen odnos do klasiänega slikarstva kot obrtniSkega izdelka v najplemenitejSem po-menu besede; v da-naSnjem öasu se namreä klasiCno pojmovanje umetniSkih zvrsti odmika novim oblikam izrazanja z uporabo najrazliCnejSih modernih tehniCnih sred-stev, ki jih res ne moremo uvrSCati v ustaljeni pojem upodabljajoäe umetnosti. Faganel vzdrzuje intimno povezavo razuma, srca in roke 5 Zopiäem, barvo in platnom. Z ekspresioni-stiäno vizijoin vCasih sko-raj apokaliptiänim zano-som trze iz narave podo-be, ki se ga najbolj dotak-nejo zaradi silovitosti naravnih pojavov, pridiha pradavnine, oblik, ki jih je sila vetrov in voda izklesa-la v monumentalne na-ravne skulpture: vöasih se lirtfno zazre v vodne gla-dine, zastrte z mrezo vod-nega rastlinja, motiv, s ka-terim se je hranila vrsta slavnih impresionistov in simbolistov. Spaja se z zivljenjem obiskanega kraja in ljudi in mi-mogrede, nevsiljivo pripoveduje onjihovi vsakdanjosti, o delu, re-ligioznosti, ustaljenih opravkih. Vse to boste lahko odkrivali na poti med razstavljenimi deli iz obdobja zadnjih dobrih dvajset let, spominovin vtisoviz popot-
ne torbe dolgih umetnikovih ra-ziskovalnih popotovanj po Ha-vajih, ZDA, Kanarskem oto£ju, Indiji in Tuniziji. OCarajo nas daljna obzorja Sirokega oceana, dolge peSäene obale z vitkimi palmovci in bujnim podrastjem; prevzamejo nas urejenost nasa-dovöajevca v Indiji, vrvezna trz-nici, vsakdanji kruh ribiöev, tiSi-na tempeljskega miru, elegantne zenske postave, neznost vodne flore, lebdeCa svetioba puSCav-skega dneva, silovitost morskih valov in zarenje ognjeniSkega sveta, pa Se barvna skladnost s simboMnim pridihom in svetioba, nepogreSljiva soigralka upo-dobljenih motivov.
Umetnik enakovredno prisluhne tako omamnemu klicu Sirnega sveta kot domaCemu okolju oz. SirSi domovini. S sunkom burje nas prestavi v Vipavsko dolino, z zareCim rujem nas odnese v za-sanjano jesensko kraSko idilo. Morda se bo kdo vpraSal, kaj ima skupnega kraSki ruj z ribiSkim motivom iz Indije; povezovalni element je narava, skupni ime-novalec pa je genius loci - duh kraja, ki ga slikarju z izredno obäutljivostjo in pretanjenim po-sluhom uspe vpeti na slikarsko povrSino tudi s pomoäjo skrbno izbranih barvnih odtenkov in vseobsegajoCe svetlobe, v kateri zazivijo posamezna dela. Izbra-nim motivom umetnik skladno prilagaja poteze CopiCa, zdaj krepke, odloCne in Siroke, zdaj neznejSein drobnejSe, paspetza-brisane in razredCene, da pustijo dihati tudi podlagi, ki svojevrst-no sodeluje pri ustvarjanju konö-nega uünka. Razstava potrjuje, da GoriSka kot v preteklosti tudi danes ohranja zivo umetnostno tradicijo in bogati skupno slovensko, in ker umetnost ne poz-na meja, tudi sploSno umetnostno zakladnico.
Umetniku iskreno Cestitamo za zivljenjski mejnik in bogat umet-niSki opus. Iz srca mu zelimo Se veliko ustvarjalnih let in podob-nih razstav.
Foto JMP
Ljubljana / 27. slovenski knjizni sejem
Slovenske zalozbe v Italiji so se skupaj predstavile
Cankarjev dom v Ljubljani je tudi letos novembra postal prestolnica slovenske knjige. Slovenski knjizni sejem je namreC tradicionalna pobuda, ki ze 27. zapored pred-stavlja knjizno bero slovenskih zalozb. Prav tako tradicionalna je prisotnost zalozniSkih hiS iz naSega zamejstva, ki so se na tok-ratnem knjiznem sejmu predstavile na tiskovnem sreCanju v pe-tek, 25. novembra, v dvorani Lili Novy v Cankarjevem domu.
Kot je pravilno ugotovil predstav-nik Urada za Slovence v zamejst-vu in po svetu Rudi Merljak, so se slovenske zalozbe v Italiji predstavile v "po-polni zasedbi": GoriSka Mohorjeva druzba je namreC navadno delila tovr-stna sre&tnja s sestr-skimi, Mohorjevimi zalozbami: tokrat pa se je goriSka zaloz-niSka hiSa pridruzila Mladiki, ZalozniStvu trzaSkega tiska in Novemu Matajurju.
Pravilno izbiro je po-trdil sam tajnik GMD Marko TavCar, preden je razflenil le-toSnjo ponudbo GMD, srfika katere je kot vedno vsakoletna knjizna zbirka. Temelj le-te pa je Koledar, ki ga urejuje g. Joze Markuza, oblikovalna plat nosil-ne publikacije pa je bila letos zau-pana Mateju SusiCu. Zbirka GMD namenja vsako leto posebno po-
zornost najmlajSim: letos je to knjiga pravljic novinarke Helene JovanoviC, ki jo je ilustriral Stefan Turk. "Tretja knjiga naSe zbirke pa je prava novost, saj je sad tokratnega sodelovanja GMD s krozkom Beseda slovenske Istre, ki ji predseduje Nadja Rojac. Krozek izdaja vsako leto zbornik z naslovom Brazde s trmuna, v katerem so zbrani prispevki raz-liCne vsebinske narave, vsi zapisi pa zelijo ovrednotiti avtohtono dediSäno tega slovenskega etniC-nega prostora. NaSa publikacija, ki jo je uredila RojaCeva, pred-
stavlja izbor najbolj pomenljivih zapisov krozkovega glasila, tako da bo lahko bralec spoznal mar-sikatero skrito ali pozabljeno last-nost te naSe zemlje, od rabe gla-golice vse do zaCetka 20. stoletja, prek etnografskih, kulturnih in literamih zapuSCin, pa vse do pomenljivih osebnosti, med katerimi je bilo veliko duhovnikov, ki
so prispevali svoje izkuSnje in znanje k ovrednotenju slovenske besede v Istri". Poleg knjizne zbirke je Marko TavCar omenil tudi druge knjige, ki so v zadnjih mesecih izgle pri goriSki zalozbi, kot na primer KobariSko berilo, v katerem je prof. Peter Stres zbral literarne in druge spise o kobariäkem kotu, Avtobiografijo Stefana Maurija, ki jo je uredil Franc Krizar, antologijo Zgodbe s Trnovske planote, urednik katere je nekdanji diplomat Joze SuS-melj, in pesniSko zbirko Amebno razkoSje Aleksija Pregarca.
Posebno bogata je tudi letoSnja zalozniSka dejavnost ZTT. Martina Kafol je razClenila najnovejSe izdaje, zaCenSi s posebnim dvoje-ziCnim multimedijskim projek-tom Boginja z zamudo - Dea in ritardoMaje Gal Stromar, pri katerem je sodelovala tudi pevka Tinkara KovaC. Posebno dobro-doSla je ze druga, razSirjena iz-
daja vodnika po Trstu Kako lep je Trst, zanimiva pa je tudi letoSnja podoba rokovnika Jadranski koledar, ki se neposredno veze na drugo publikacjo, ki je izgla ob 10. obletnici enogastronomske pobude Okusi Krasa. Pri ZTT-ju so posebno pozornost namenili poeziji in tudi italijanskim bral-cem: v zbirki Loro tornano la se-ra je zbranih sedem slovenskih avtorjev sodobne slovenske poe-zije. "Iz tiskarne je komaj priSla knjiga pri&vanj Cirila Zlobca, ve-likega pesnika in prevajalca, v kateri se spominja Stevilnih sreCanj s pomembnimi osebnostmi ita-lijanskega leposlovnega miljeja. zlobec je zaradi svoje prevajalske dejavnosti veliko prispeval k poz-navanju slovenske literature v Italiji in italijanske v Sloveniji", je poudarila Martina Kafol, ki je med novostmi ZTT omenila Se izbor kolumn Aceta Mermolje V izpo-stavljeni legi - Pro-stor in üas Sloven-cev v Italiji 1996-2011, knjigo Zivim v besedi, v kateri je Zarko RovSCek zbral dela tigrovca Zorka JelinCiCa, in pu-blikacijo Misliti s telesom Jaderja Tolje in Francesce Speciani, v kateri je govor o pomenu, ki ga ne samo glava, ampak celotno telo ima pri dobrem poCutju.
Alina Carli je zastopala revijo Ga-leb, ki deluje pod logotipom No-vega Matajurja. Carlijeva je obrazlozila, da je za dejavnost Ga-leba in zalozbe Novi Matajur le-toSnje leto prehodnega znaCaja, "saj iSCemo nove vsebine za prihodnost. Tesno pa smo in bo-mo Se ostali vezani na Sole in
najmlajSe". Poleg obiCajne revije Galeb in skorajda tradicionalne-ga Galebovega Solskega dnevnika je zalozba letos izdala dve lifini publikaciji za otroke, in sicer duhovito knjigo receptov Skro-
bek kuha Petra Ferluge in Chiare Sepin in zbirko pesmi Tipitapi v rusi ka2i Martine LegiSa z ilustra-cijami Stefana Turka.
Zalozba Mladika je letos dozivela na knjiznem sejmu prav lepo poCaSCenje, saj je bil njen urednik Marij Maver odlikovan s Schwentnerjevo nagrado. "Od-likovanje si Stejem v veliko za-doSCenje, kot pa sem poudaril v sami zahvali ob podelitvi v Linhartovi dvorani, ga obenem pojmujem kot priznanje vsem so-delavcem, ki so z mano v vseh teh letih sodelovali. Veliko je bilo oseb, ki so se pri zalozbi in pri reviji Mladika prostovoljno tru-dili za skupni cilj. Ta nagrada je pomembna tudi za celotni za-mejski prostor, saj ni obifiajno, da tovrstno priznanje prejme oseba, ki deluje zunaj meja matiäie do-movine", je povedal Marij Maver,
po ägar mnenju je ljubljanski knjizni sejem pomembna prire-ditev, "na kateri lahko imamo popoln pregled nad zalozniSt-vom v Sloveniji in zalozniSkimi novostmi minulega leta. Sest ti-soC naslovov je kar ve-lik kulturni zalogaj". Nagrado je Marij Maver prejel ravno ob 50-let-nici zalozbe Mladika: ta prelomnica in nagrada sama pomenita izziv za prihodnje na&tovanje zalozniSke dejavnosti. "Upam, da bomo v prihodnje nadaljevali na ravni, ki smo je bili vajeni doslej. Zalozba Mladika je zaCela svojo pot v zelo tezkih po-gojih, ki so se od osa-mosvojitve dalje krepko izboljSali. Zal moramo danes beleziti drugaäne Probleme, ki jih pred nekaj leti nismo priCakovali: mislim namreC na gospodarsko krizo in na vse za-stoje, ki jih zal prinaSa tudi na kulturnem podroCju: to obCuti-mo tudi flani slovenske narodne skupnosti v Italiji, saj je dan za dnem vedno bolj oätno, da se prostor za slovensko besedo in knjigo krä".
Kljub temu je delovanje zalozbe pestro, saj je Nadia Roncelli v imenu zalozbe nanizala celo vr-sto naslovov, ki prikazujejo dina-miäio zalozniSko politiko Mla-dike. Prva knjiga zalozbe je bil pe-sniSki prvenec Brune Marie Pertot leta 1961 z naslovom Moja pomlad: in ravno trzaSki pesnici je bila letos posve&na nova publikacija Crnike dobre na na-brezju, ki vsebuje izbor poezij njenih pesniSkih zbirk.
/stran 12 Igor Gregoii
Kratke
Vecer za prof. Marijo Pirjevec
Slavisticno drustvo Trst-Gorica-Videm vas vljudno vabi na vecer, posvecen prof. Mariji Pirjevec ob njenem zivljenjskem jubileju, ki bo v petek, 2. decembra 2011, ob 17. uri v Mali dvorani Narodnega doma vTrstu (ul. Filzi). 0 jubilantki bosta spregovorila prof. IgorSkamperle in dr. Zoltan Jan.
Vecer o aleksandrinkah v Rojanu
Drustvo Rojanski Marijin dom je v nedeljo, 20. novembra, imelo v gosteh dramsko skupino Drustva zena iz Prvacine, ki je s prizorom “Moda iz baula” predstavila zgodbe aleksandrink. Iz Prvacine je namrec mnogo generacij zensk odslo v Egipt za dojilje, da bi pomagale svojim revnim druzinam. Clanice Drustva zena so v originalnih oblekah aleksandrink pripovedovale njihove zgodbe in obcinstvo seznanile s pomembnim delom zgodovine Primorske.
Na prireditvi je zapela pevka Laura Budal iz Prvacine, ki jo je zivljenjska pot popeljala na Trzasko, a se se vedno rada vraca v
svoj domaci kraj. Doklersi ni ustvarila druzine, je nastopala na stevilnih koncertnih odrih in sodelovala z uglednimi glasbeniki, tako z Mojmirom Sepetom in Jozetom Privskom. Spremljal jo je duo Janko in Valentina Zorn, glasbenik in pevka iz njene rodne Prvacine.
Prireditev je bila v Marijinem domu v Rojanu.
Za studirajoco mladino / Dva natecaja in enkratna nagrada
V	spomin na javnega delavca in mecena Mihaela Flajbana Slovensko dobrodelno drustvo v Trstu tudi letos, in to ze 25. leto zapored, razpisuje natecaj za studijske nagrade, namenjene univerzitetnim studentkam in studentom slovenske narodnosti iz dezele Furlanije Julijske krajine, tokrat pa se enkratno studijsko nagrado v spomin na svojo dolgoletno odbornico Ireno Srebotnjak.
Redni razpis:
Maturantu ali maturantki. ki se je letos vpisal oz. vpisala V prvi letnik univerze, bo SDD podelilo nagrado, ki se bo ponavljala vsa leta studija, ce bo dobitnik redno studiral. Komisija bo o tem odlocala na podlagi potrdila o zahtevanih in opravljenih izpitih.
Prosiici morajo do 31. decembra 2011 posiati po navadni posti aii predloziti na sedezu Slovenskega dobrodelnega drustva (uradne ure so ob cetrtkih od 16.00 do 18.00) naslednje dokumente:
a) prosnjo, naslovljeno na Slovensko dobrodelno drustvo, ki naj vsebuje osebne podatke, stevilo druzinskih clanov, izcrpno sliko o opravljenem studiju, o kulturnem in sportnem udejstvovanju ipd.;
b) potrdilo ISEE;
c) potrdilo o vpisu na univerzo;
c) potrdilo o opravljenem zrelostnem izpitu z oceno.
Prejemniki nagrade iz prejsnjih let morajo do 31. decembra 2011
predloziti potrdilo o predpisanih in opravljenih izpitih terfotokopiji prve strani univerzitetne knjizice (indeksa) ter potrdila o placilu univerzitetnih nristojbin za leto 2011-2012.
Enkratne nagrade:
Poleg glavne nagrade bo SDD v mejah svojih moznosti podelilo eno ali vec enkratnih nagrad (“una tantum”) tudi drugim prosilcem vseh letnikov, pri cemer bo upostevalo njihove zasluge in potrebe. Prosiici za enkratne nagrade, ki niso vpisani v prvi letnik univerze, naj prosnji, ki jo morajo oddati do 31. decembra 2011 , prilozijo potrdilo o predpisanih in opravljenih izpitih, potrdilo ISEE in fotokopiji prve strani univerzitetne knjizice (indeksa) ter potrdila o placilu univerzitetnih pristojbin za leto 2011-2012.
Nagrada "Irena Srebotnjak":
Vspomin na dolgoletno odbornico razpisuje Slovensko dobrodelno drustvo tudi natecaj za enkratno studiisko nagrado “Irena Srebotnjak, ki bo prednostno namenjena studentom ali studentkam likovne ali glasbene umetnosti.
Maturantu, ki se je letos vpisal v prvi letnik takega studija na univerzitetni stopnji, bo SDD podelilo nagrado, ki se bo ponavljala vsa leta studija (najvec pet), ce bo dobitnik redno studiral. Komisija bo o tem odlocala na podlagi potrdila o zahtevanih in opravljenih izpitih.
Prosiici morajo do 31. decembra 2011 posiati po navadni posti aii
predloziti na sedezu Slovenskega dobrodelnega drustva (uradne ure so ob cetrtkih od 16.00 do 18.00) naslednje dokumente:
a) prosnjo, naslovljeno na Slovensko dobrodelno drustvo, ki naj vsebuje osebne podatke, stevilo druzinskih clanov, izcrpno sliko o opravljenem studiju, o kulturnem in sportnem udejstvovanju ipd.;
b) potrdilo ISEE;
c) potrdilo o vpisu;
c) potrdilo o opravljenem zrelostnem izpitu z oceno.
Upravni odbor SDD bo imenoval ocenjevalno komisijo, ki bo pregledala vse predlozene prosnje ter na podlagi dokumentov in notranjega pravilnika sestavila prednostno lestvico. Upravni odbor bo na podlagi prednostne lestvice dolocil dobitnike nagrad.
Odlocitve upravnega odbora so dokoncne in brezprizivne.
Za akademsko leto 2011/2012 znasata glavna nagrada in nagrada "Irena Srebotnjak" po 1500 evrov za prvi letnik in 1500 evrov za vsak poznejsi redni letnik. Enkratne nagrade “una tantum znasajo 500 evrov. / Upravni odbor SDD
El Predstavitev Slovenskega zgodovinskega atlasa
Dogodki na Slovenskem v vec kot dva tisoc letih
Po desetih letih priprav, truda in trdega dela slovenskih strokovn-jakov je letos v trdi vezavi, na 280 straneh z 243 kartami, 59 skicami, s tlorisi, tabelami in z grafiCnimi prikazi pri Novi re-viji izSel najpopolnejSi vodnik razvoja Slovenije na danaSn-jem ozemlju od antike do danaSnjih dni. To je Slovenski zgodovinski atlas, ki zaobjema ätiri kronoloSke razdelke: An-tiCno obdobje, Srednji vek, Novi vek, 19. in 20. stoletje.
V	DruStvu slovenskih izo-brazencev so prejSnji teden na ponedeljkov vecer spregovorili prav strokovnjaki, ki so se uk-varjali s tem obseznim in dol-goroCnim naCrtom. Prisotne je najprej pozdravil predstavnik zalozbe Tomaz Zalaznik, ki je dejal, da so se leta 2001 od-loCili za veCji projekt in na kn-
jiznih sejmih v tujini iskali vzorce. Sele nato so sestavili ekipo in se lotili dela s Sloven-skim zgodovinskim atlasom. "Zadnja tri leta je bilo delo ze-lo intenzivno, po desetih letih pa je projekt pred nami”. Zalaznik je predstavil glavne avtorje, ki so sodelovali pri tem projektu. Tomaz Nabergoj je prevzel prazgodovino in rimsko dobo ter predstavil slovensko ozemlje v kameni, bakreni, bronasti in zelezni dobi, v casu poselitve Keltov in Rimljanov, selitve ljudstev v pozni antiki in v dobi zgodnje-ga krSCanstva. Miha Kosi je bil odgovoren za srednji vek, od naselitve Alpskih Slovanov, nastanka Karantanije in Spod-nje Panonije, preko Sirjenja krscanstva iz Ogleja in Salzbur-ga, pa do nastanka slovenskih dezel, mest, gradov in utrdb s
Celjskimi grofi na Celu. Boris Golec se je lotil dogodkov do leta 1847, in sicer protestantiz-ma, kmeCkih uporov, sirjenja Habsburzanov, baroCne kul-ture, uveljavljanja slovenskega jezika, nastajanja novih posvetnih in cerkvenih up-ravnih tvorb v Casu Marije Terezije, jozefinskih reform in francoske zasedbe v Casu Ilirskih provinc. Zadnje obdobje je predstavil Ales GabriC: predmarCno dobo, 1. svetovno vojno, vkljuCitev Slovenije v Jugoslavijo, obdobje 2. sve-tovne vojne in povojnih spre-memb vse do osamosvojitve Slovenije in njene vkljuCitve v Evropsko unijo. Prvi urednik zgodovinskega atlasa je bil Drago Bajt, lekturo pa je pre-vzela Alenka BoziC.
Tomaz Nabergoj je s projekcijo zemljevidov obCinstvu na-
zorno prikazal, kaj vse zaobjema zgodovinski atlas. Sam se je ukvarjal z najstarejSim ob-dobjem zgodovine, ki zajema petino celotnega atlasa: "Karte nudijo temeljna spoznanja po obdobjih in so dovolj pre-gledne za bralca, da jih skusa umestiti v äiräi zgodovinski pregled".
Vsako poglavje je prikazano z uvodnim besedilom, ki poma-ga ustvariti ustrezen zgodovinski kontekst. Dr. France Dolinar je prispeval doloCene karte posameznih obdobij. Zemljevidi in me je so zaCrtani na podlagi urbarjev. V atlasu dobimo celo rodovnik Celjskih grofov, Mateja Ri-hlarsic pa je narisala vse karte, na katerih je prikazana politiC-na, gospodarska, cerkvena in kulturna	preteklost
slovenskega zgodovinskega ozemlja.
Ales GabriC je poudaril tezave z gradivom v nemskem jeziku. Lektorica Alenka BoziC pa je ob koncu opozorila na dileme glede poimenovanja naslovov posameznih kart.
Sin
FINZGARJEV DOM
| Predavanje psihologinje Suzane Pertot
Dvojezicnost otrok: zgled odraslih je pomemben
VCetrtek, 17. novembra, je bilo v dvorani Finzgar-jevega doma na OpCi-nah drugo sreCanje v nizu celo-letnih predavanj, ki jih orga-nizira domaCe drustvo. Tokrat smo lahko posluSali Suzano Pertot, specialistko za prob-lematiko mesanih zakonov, vz-goje otrok v dvojeziCnem okolju in druzinah ter poznavalko sedanje situacije v slovenskih solah v Italiji.
Gre za vpraSanja kompleksne narave, ki pa so v zadnjem dva-jsetletju zaradi velikih notran-jih sprememb naSih izobraze-valnih ustanov kljuCnega pom-ena. Kaj je pravzaprav dvojez-iCnost oz., ali je znanje drugega ali tretjega jezika dovolj, da smo dvo-, trojeziCni? Ne, zanjo je potreben Custven element, stro-ka pa dopolnjuje, da smo dvo-jeziCni tisti, ki uporabljamo dva jezika v vsakdanjiku. Pertotova
je svojo pozornost nato usmer-ila v otroSko specifiko, s katero je vezana druzinska in Solska vzgoja enega ali veC jezikov. Pomislimo na ustaljeno prepriCanje: ali je res, da se otro-ci nauCijo drugega jezika brez napora? To absolutno ne drzi, prestati morajo kognitivne in Custvene tezave. UCiti se drugega jezika, dokler se mozgani Se razvijajo, t. j. do najstniStva, je vsekakor priporoCljivo, tudi odrasli pa naj priznamo, da uCenje jezika traja celo zivljenje. Prav vloga odraslih je v vzgoji "dvojeziCnih" otrok kljuCna. Otroci bodo odraslim vedno sledili, zato je njihov zgled in okolje, v katerem otrok odraSCa, izredno pomembno. MeSanje besed in pravil med jeziki je, denimo, normalen pojav, dokaz jezikovne fleksibilnosti, ki pa ga je potrebno znati odstraniti, na primer, v Solskem
okolju. Podobno velja za nareC-ja, ki za otrokovo rast niso Skodljiva, so namreC stilistiCna varianta prvotnega jezika. Res pa je, da "pravi" dialekt danes govori veCinoma starejSa gen-eracija, drugo je tako rekoC meSanje.
Suzana Pertot je otrokov odnos do dvo- ali veCjeziCnosti razdelila v tri razvojne faze, ki odloCilno vplivajo na to, kako bodo malCki dozivljali in Cutili jezik, ki ni nikoli le sredstvo sporoCanja, ampak vedno tudi element kulture, torej iden-titete. Ce se dvojeziCno znanje razvija od rojstva, bo otrok oba jezika stalno prepletal v svojih kognitivnih funkcijah, ju Cutil blizje svojemu jazu in poglobljeno poznal njuna regis-tra pravil in socialnih uporab. Ce se otrok drugega jezika uCi po tretjem letu starosti, se bo nov jezik vklopil sekundarno, t.
j. "preko" materinega jezika, Ceprav ga bo lahko kmalu do potankosti osvojil. UCenje drugega jezika v osnovni Soli, denimo od sedmega do dvana-jstega leta starosti, pa je daljnoroCni proces, v katerem bo ta jezik tezje postal "naS". Predavateljica je Se poudarila prednosti	dvojez-
iCnih/veCjeziCnih ljudi in tovrstne vzgoje, ki pomeni tudi kulturno rast. Jezik starSev bo vedno ostal jezik srca, pa Ceprav se preselimo na drugo stran sve-ta, v sedanjih problematikah meSanih zakonov pa je ned-vomno opazno ustvarjanje hib-ridnih, "tretjih" identitet, ki presegajo vsoto dveh starSev. Ob prisotnosti Stevilnih meSanih parov in italijansko govoreCih starSev si je predavateljica pomagala z italijanski-mi projekcijami, veliko pa je bilo konkretnih vpraSanj Stevilnih prisotnih mladih druzin. Predavanja v Finzgarjevem domu se bodo nadaljevala Sele v Cetrtek, 26. januarja, ko bo priz-nani psiholog Bogdan Zorz razmiSljal o razvajenosti kot raku sodobne druzbe.
JemejSCek
nimmm« Trzaski zupan Cosolini in minister Zeks
Lipa zelenela bo ••••
Republika Slovenija je 20-letnico osamosvojitve ze-lela obeleziti tudi na sim-bolni naCin: odloCila se je, da bo veliko Stevilo lip, ki veljajo za simbol slovenstva, miru in sode-lovanja, posadila tudi izven nje-nih meja. "To zato, da bi pouda-rili uspeSno sodelovanje naSe dr-zave z njenimi sosedi", je dejal kulturni minister in minister za Slovence v zamejstvu in po svetu BoStjan ZekS v sredo, 23. novembra, ko je v trzaSkem Ljudskem vrtu ob Kosovelovem kipu posa-dil sadiko simbolnega drevesa. Ze samo dejstvo, da bi obCinska uprava privolila v tako dejanje, bi bilo Se pred nekaj leti prerano upati, da pa je z lopato v roki mi-nistru ZekSu pomagal sam zupan Trsta Roberto Cosolini, potrjuje, da so se Casi krepko spremenili na boljSe.
To je poudaril sam zupan v svo-jem pozdravnem nagovoru: "S tem simbolnim dejanjem danes potrjujemo prijateljstvo in sodelovanje med naSima skupnosti-ma. To je danes Se kako pomembno storiti, saj smo v koCljivem gospodarskem in finanCnem po-
lozaju, v katerem lahko prezivi-mo le ob medsebojni pomoCi in z gospodarsko rastjo". To vzajemnost je zupan privoSCil tudi ostalim evrop-skim drzavam in Uniji sami. Zupan je zagotovil, da trzaS-ka obCinska uprava so-deluje pri posaditvi sadike lipe z velikim Custvenim nabojem, saj se globoko zaveda uCinkov, ki jih to-vrstna dejanja prijateljstva prinaSajo slovenski narodni skupnosti v Italiji in italijanski v Sloveniji.
"Rad imam take do-godke, ker me spomin-jajo na obisk treh predsednikov v Trstu pred letom dni. S posa-ditvijo te lipe Se enkrat potrjujemo, da zelimo skupno pognati kore-nine v to zemljo", je sklenil Cosolini in se poleg ministru ZekSu Foto IG zahvalil Generainemu konzulatu RS v Trstu, s katerim njegova uprava lepo sodeluje.
"Ali bo ta lipa prezivela burjo", se je na zaCetku svojega posega
vpraSal minister ZekS. Pre-priCan je, "da bo, tako kot ste Slovenci na tem koncu v preteklosti prestali Se kako hujSo burjo in viharje zgodovine"! Po rnnenju mi-nistra so se Casi spremenili, ni pa pozabil na skrb vzbujajoCe administrativne zastoje, "zaradi
katerih se 'tu pa tarn' na poti iz Rima v Trst izgublja kakSen mil-ijon prispevkov..." Kljub temu pa je bil dr. BoStjan ZekS mnenja, da se bo tudi ta problem reSil.
Podobno se bomo otresli tudi sploSne gospodarske krize: izhod iz stagnacije bo pa mogoC le v primeru, da bomo probleme reSevali sozvoCno in da bomo Cim bolj podkrepili sodelovanje: "V teh hudih Casih bomo zbrali moCi in dokazali naSe in vaSe na-jlepSe lastnosti".
Pred spomenikom in - vsaj za zdaj - krhko lipo so se zbrali tudi predstavniki manjSine. Ob pred-sedniku SKGZ Rudiju PavSiCu in predsedniku SSO za TrZaSko Ig-orju Svabu so bili prisotni tudi predsednik obCinskega sveta Iz-tok FurlaniC, kulturni odbornik Andrea Mariani, predsednik pokrajinskega sveta Maurizio Vi-dali in ostali ljudje dobre volje, ki so prisluhnili priloznostni glasbeni spremljavi kvarteta ric-manjske godbe.
IG
NOVI
Knjiznica Dusana Cerneta in NUK
Se kako je treba utrditi prihodnje sodelovanje
Tesno sodelovanje med Kn-jiznico DuSana Cerneta ter Narodno in univerzitetno knjiznico v Ljubljani je ze vrsto let na zelo visoki ravni. "Pozitivne uCinke smo doslej zabelezili zlasti glede naSega zbiranja knjiznega in raznovrstnega materiala Slo-vencev izven meja Republike Slovenije. Prav na podlagi tega sodelovanja smo navezali zelo plodne stike z argentinski-mi Slovenci in izpeljali prvi naCrt digitalizacije glasila Svobodna Sloveni-ja, ki izhaja v Argentini: ta material dosledno digital-iziramo in ga objavljamo v sklopu digitalne knjiznice Slovenije".
To so bile besede, ki nam jih je ravnateljica NUK-a Mateja Komel Snoj name-nila ob koncu sreCanja z vodstvom trzaSke Knjiznice DuSana Cerneta, ki je bilo v sredo, 23. novem-bra, v prostorih knjizni-Carske ustanove na Doni-zettijevi ulici. Kot je poudaril predsednik KDC Ivo Jevnikar, je bilo sreCanje, na katerem sta sodelovali tudi vodja zbirke tiskov Slovencev zunaj RS Helena JaneziC in njena predhodnica Rozina Svent, namenjeno pred-vsem utrjevanju ze uteCenih sti-kov: "Tudi danes smo Se enkrat potrdili, kako pomembni so na tem podroCju osebni stiki: ze pri samem zbiranju gradiva mora kn-jizniCar pridobiti zaupanje oseb, ki hranijo najrazliCnejSi material. Prav tako pomemben je tovrsten odnos med izvedenci, ki sodeluje-jo na ravni knjizniCarskih usta-nov. Veseli nas zato, da je NUK sprejel naSe vabilo in da nepo-sredno zasnujemo sodelovanje za v prihodnje. Danes smo obrav-navali tudi Cisto tehniCna vpra-Sanja, ki so za tovrstno delovanje Se kako pomembna".
Med temi je bilo kar nekaj tema-tik, ki so zadevale specifiko knji-
zniCarske dejavnosti ter ze ome-njene sinhronizacije pomoCi med zamejsko in osrednjo slovensko ustanovo. Nekaj tovrstnih izho-diSC je med sreCanjem obnovila knjizniCarka KDC LuCka Kremzar. "Dogaja se, da naSa knjiznica lah-ko prevzema podatke iz Cobissa, nimamo pa Se licence, da bi mi ustvarili zapise. Prevzeti moramo zato zapise, ki jih dobimo na vza-
sani kulturi ter na tak naCin ideal -no povezuje matiCno domovino s Slovenci izven njenih meja. De-javnost KDC je po veCini usmerje-na v zbiranje in katalogizacijo ra-zliCnih knjiznih fondov in perio-diCnega tiska, po zaslugi ravna-telja knjiznice Marijana Pertota pa od Casa do Casa nastajajo tudi Studije o razliCnih dejavnostih izseljeniSkih Slovencev: ravno
mm
U
jemnem katalogu. VCasih pa so podatki posameznih gesel napa-Cno zapisani, a zal zaradi prej o-menjenega razloga jih ne more-mo popraviti", je dejala in predla-gala ljubljanskim gostom tudi odstop dvojnikov trzaSke knjiznice NUK-u: "Tako bomo veCje Ste-vilo izdaj dejansko reSili, saj jih boste lahko vi v Ljubljani hranili ali jih odstopili ostalim sloven-skim knjiznicam. Poleg tega hra-ni naSa knjiznica Se veliko gradiva, ki ga ni Se v Cobissu". Poudariti gre, da je sreCanje po-tekalo v sproSCenem in neformal-nem duhu, kar je najbrz botrova-lo pozitivnim izsledkom sestan-ka: izhodiSCna podlaga NUK-a in KDC je namreC zavzeta ljubezen do slovenske besede in literature, ne glede na kraj, kjer nastaja. Kot je uvodoma povedal predsednik KDC Ivo Jevnikar, je KDC izrazito specializirana knjiznica, saj se po-sveCa zamejski in izseljeniSki pi-
Pertot je svojCas iz obseznega fon-da zbral in objavil podatke o gle-daliSki dejavnosti argentinskih Slovencev, "sedaj pa snujem po-dobno raziskavo o gledaliSki dejavnosti Slovencev v Kanadi", je dejal ravnatelj in obrazlozil, da je v tem primeru delo veliko tezje kot pri izseljencih v Argentini, "saj so rojaki v Kanadi nenatan-Cno poroCali o svoji kulturni, zlasti gledaliSki dejavnosti".
S posebnim zanimanjem so ljubl-janske gostje prisluhnile predsed-niku Jevnikarju, ko je obnovil poseben priloznostni naCrt, ki ga KDC letos namenja pisatelju Aloj-zu Rebuli. Na podlagi dezelnega razpisa, ki cilja k zblizevanju slovenske in italijanske kulture, bo Knjiznica objavila v sodelovanju z italijansko zalozbo Edizioni San Paolo tri dela Sempolajskega pisatelja, ki obravnavajo njegova raznovrstna zanimanja. "Prvi del naCrta je ze nared, saj smo komaj
izdali italijanski prevod Rebulove-ga romana Nokturno za Primor-sko, ki plastiäno opisuje tragiCno usodo slovenskega Cloveka v prej-Snjem stoletju. Rebulova teoloSka razglabljanja bomo objavili v kn-jigi z naslovom Smer Nova zem-lja, njegove eseje - ki jih je sam av-tor namenil italijanskemu bralcu in jih zato napisal v italijanSäni -pa bomo prihodnje leto zbrali v tretji publikaciji". Zanimiv je Se naCrt, o katerem je spregovoril umetnik Edi Zerjal: njemu je bila namreC poverjena naloga zbiranja raznovrstnega materiala, ki obravnava likovne umetnike zunaj RS. Predsednica NUK-a je poudarila pripravljenost na Se veCje sodelovanje, ne samo glede digitalizacije knjiznega in raznovrstnega materiala iz slovenskega zamejstva. "Se naprej bi potrebovali vaSo podporo in vaS dragoceni material tudi v zvezi s pripravami na razstave v NUK-u. Tokrat smo pripravili razstavo ob 50-letnici zalozbe Mladika, prihodnje leto pa naCrtuje-mo prav razstavo o slovenskih izseljencih v Kanadi".
SreCanje v prostorih KDC je bila priloznost, da so se predstavnice NUK-a sooäle z razvejeno dejavnostjo predvsem katoliSkega tabora v zamejstvu. Jevnikar je tako razClenil zlasti slovensko revialno, publicistiCno in medijsko ter kulturno de-javnost v FJK. Omenil je delovanje zalozbe Mladika, Slovenske prosvete, DruStva slovenskih izo-brazencev; poudaril je drago-cenost Stirinajstdnevnika Dom in istoimenske zadruge v Beneäji, glasila Slovenske duhovske zveze NaS vestnik, glasila SSk Skupnost, glasila DS Delo, zalozbe ZTT in Novega Matajurja ter Galeba. O ustroju krovne organizacije Sveta slovenskih organizacij pa je spregovoril njen predsednik Drago Stoka, predsednik goriSkega KTD Damjan Paulin pa je razClenil delovanje GoriSke Mohorjeve Zadruge, njene zalozbe GMD, naSega tednika Novi glas in otroSke revije PastirCek.
IG
Zgoniska in devinsko-nabrezinska sekcija Slovenske skupnosti
ocastili so spomin muceniske smrti g. Bogumila Nemca
Vtorek, 22. novembra, se je sekcija Slovenske skupnosti iz Zgonika z zimzele-nim vencem poklonila spominu na komenskega dekana Bogumila Nemca, ki je bil prej tudi 13 let zupnik v Zgoniku in je umrl prav na ta dan, nekaj dni po nasilnem muCeniSkem zasliSanju na goriS-ki kvesturi leta 1931. Nemec je bil namreC oznaCen za prepriCanega antifaSista in so ga zaradi tega hu-do preganjali do smrti.
Svoje soCutje in spoStovanje do Bogumila Nemca je sorodnikom izrazil tudi sam predsednik Republike Slovenije Danilo Türk, ki se je v pismu spomnil na sploSno faSistiCno zatiranje Slovencev. Grob komenskega dekana Nemca, ki se nahaja prav na komen-skem pokopaliSCu, sta tako obi-skali zgoniSka in devinsko-nabrezinska sekcija, prisotni pa so bili tudi drugi vidni predstavniki civilne druzbe s TrzaSkega, Miro Oppelt in drugi sorodniki pokoj-nega dekana ter krajani. Na pokopaliSCu sta se sekciji spomnili tudi zupnika Kosa, ki je Sei z izg-nanci v NemCijo in tako prepreCil postrelitev veC stotin talcev, ter Jeze, ki je prav tako pokopan na komenskem pokopaliSCu.
V torek je namreC poteklo osem-
deset let od muCeniSke smrti komenskega dekana Nemca, na Ci-gar grobu se je 46 duhovnikov za-obljubilo, da se bodo navalu faSis-tiCnega poganstva uprli ter da bodo vztrajali pri pouku v sloven-skem jeziku, Ce bo treba tudi do muCeniStva. Ni Slo za revolucio-narje, ampak za duhovnike, ki so si upali se upreti poganskemu faSizmu leta 1931, dve leti po konkordatu. Bogumila Nemca so polozili v grob 24. novembra. Za-obljubo so ponovili nekaj dni za-tem na pogrebu dejansko odstra-njenega nadSkofa Sedeja 3. decembra v baziliki na Sveti Gori. Nekdanji nadSkol FranCiSek Borgia Sedej, prizadet tudi zaradi nadaljevanja preganjanja duhovnikov, je preminil le osem dni za Nemcem. Komenski dekan je umrl v goriSkem sanatoriju Sv. Justa 22. novembra 1931, nekaj dni po nasilnem zasliSevanju na goriSki kvesturi. Po prisilnem u-miku nadSkofa Sedeja 28. okto-bra in imenovanju Skofijskega u-pravitelja Sirottija, ki je rovaril proti nadSkofu, so italijanske oblasti okrepile zatiranje slovenske duhovSCine. Kvestura je spet postavila nekaj duhovnikov pod policijsko nadzorstvo, dekana Nemca pa so poklicali v Gorico
na zasliSevanje. Kot razbojnika so ga fotografirali in mu odvzeli pr-stne odtise. Ko se je vrnil v Körnen, je sluzabnica Cilka opazila krvne madeze na srajci. Pod nad-zor je bil postavljen ze 31. oktobra kot antifaSist, kar je razvidno iz osebne mape, ki jo hrani Osrednji drzavni arhiv v Rimu.
Dekan Nemec, ki se je rodil v Chvalenicah na CeSkem 23. decembra 1868 in obiskoval goriSko semeniSCe, je bil goreC duhovnik, priljubljen pri ljudeh, kjerkoli je sluzboval. Nemec je bil imeno-van najprej za zupnega upravitel-ja v Zgoniku 1.1908, nato za zupnika 1. 1911, kjer je ostal do leta 1922. Torej 13 let. Leta 1922 je prevzel komensko faro in dekanat. Nemec je bil pobozen in napreden duhovnik, saj je ze 1. 1929 posvetil v Brjah Kraljevo cerkev Svetih Cirila in Metoda, ki je bila prva posveCena slovanski-ma svetnikoma na Slovenskem po mali padriSki cerkvici. Nad-Skof Sedej ga je odlikoval za Cast-nega konzistorialnega svetnika. FaSisti so mu stalno delali tezave, do ostrih napadov pa je priSlo po Velikem Smarnu 1.1931. Dekan je nastopil proti plesu v Dopolavoru za Marijin praznik.
Nemcu je v Komnu nasledil kot
dekan takrat 33-letni Viktor Kos, drugi velikan slovenske duhovSCine, ki je s kaplanom Mirkom Renerjem hotel prostovoljno v nemSko deportacijo skupno z va-SCani iz Komna, TomaCevice, Di-vC, Malega Dola in Branika. A to je druga veliCastna zgodba. Kulturni program ob 80-letnici smrti dekana Bogumila Nemca je bil v Cetrtek, 24.11. 2011, na ob-letnico pogreba ob prisotnosti CeSkega veleposlanika, komenskega zupana g. Danijela BoziCa in Emila Svare, ki so Sli na grob dekana Bogumila Nemca v Komnu, potem pa Se na vojaSko po-kopaliSCe iz 1. svetovne vojne na Brjah pri Komnu, kjer so pokopa-ni CeSki vojaki. Po ogledu sta bila kraj Sa pogostitev in pogovor. Sledila je maSa zaduSnica, ki jo je daroval zupnik g. Peter Cernigoj, nato pa je bilo na vrsti krajSe pre-davanje profesorice dr. Jasne Fakin Bajec.
Tomai Spacapan svetnik Slovenske skupnosti obäna Zgonik
Ob izgubi drage tete SEVERINE
izrekata iskreno sozalje Nadji Hrovatin
DARKO IN ZINKA CERKVENIK
Obvestila
PodroCni svet slovenskih vemi-
kovizTrsta in Milj vabi na skupno cescenje sv. Resnjega Telesa v petek, 2. decembra, od 16. do 17. ure v cerkvi sv. Jakoba v Trstu. Zivljenje, ki preseneCa. V isto-imenskem ciklu srecanj za mlade bo v petek, 2. decembra, ob 18.00 v Peterlinovi dvorani v ul. Donizetti, 3 v Trstu vecer, posve-cen filmu, z naslovom Sakralno, ki preseneca v profanem. Vodil ga bo p. Andraz Arko. Vabljeni mladi! Zupnija Sv. Rite v Trstu, u. Locchi 22, prireja koncert sakralne glas-be, ki bo v cerkvi v nedeljo, 4. decembra 2011, ob 19.30. Oblikova-
li ga bodo; Matjaz Zobec-orgle, Dana Furlani-sopran, Aldo Zerjal-bas, Trio MaRoSa, ki ga sestavlja-jo: Marco Bernini-prva oboa, Sal-vatore Perri-druga oboa, Rossana Lonza-angleski rog. Povezava Igor Gherdol. Toplo vabljeni!
PodroCni svet slovenskih vemi-kov iz Trsta in Milj vabi, da obi-scemo goste doma za starejse Itis, ul. Pascoli 31, kjer bo v sredo, 7. decembra, ob 16. uri molitev roz-nega venca, nato sv. masa.
Na Katinari se za poskusno dobo obnavlja slovenska sveta masa ob delavnikih ob 16.30, v soboto ob 17.15. Masa ob delavnikih je v Tarcizijevem domu ob cerkvi Svete Trojice. Ob nedeljah in praznikih je slovenska sluzba bozja ob 9.15 v cerkvi.
ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - TRST
vabina
revijo odraslih zborov PESEM JESENI 2011
sobota, 3. decembra, ob 20. uri Kulturni dom v Trstu
SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ iskreno cestita MARIJU MAVERJU
ob prejemu Schwenterjeve nagrade za dolgoletno in uspesno zaloznisko dejavnost
SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ iskreno cestita dt. ALDU STEFANCICU
ob prejemu papeskega odlikovanja viteza reda sv. Silvestra
V gledaliscu Rossetti
Znani muzikal Rocky Horror Show
V dvorani gledaliSCa Rossetti v Trstu so privrzenci najbolj znanega britan-skega off-muzikala, ponovno ozi-vili zabavni obred, ki nepogreSlji-vo spremlja vse njegove izvedbe. Rocky Horror Showv novejSi raz-liCici s plavolasim protagonistom se je vrnil v Trst po zelo kratki od-sotnosti in publika ga je ponovno sprejela, kot se spodobi; s toa-letami v rock-fetiS-kiCastem stilu, z glasnim sodelovanjem v toCno doloCenih trenutkih izvedbe, skupnim plesom v obveznem dodatku. Doktor Frank'n'Furter in njegov bizarni dvor bosta kmalu praznovala Stirideset let in kultna predstava je res postala "klasika", ki si je v tem obdobju privoSCil nekaj malenkostnih sprememb, a ne potrebuje teme-ljitih "liftingov”; znanstveno-fantastiCna, humoristiCna pro-vokacija o norem planetu tran-svestitov zivi v samostojni, izven-modni, parodistiCno ekscesivni dimenziji. Situacije, polne film-skih citatov, so pomembnejSe od uprizorjene zgodbe, ki ni oprem-ljena z nadnapisi, saj se predstava posluzuje tudi koristne funk-cije "lokalnega" napovedovalca, ki pred zaveso krajSa publiki Cas med menjavo scen. V vlogo napovedovalca se je tokrat spretno in duhovito vzivel novinar trza-Ske televizijske postaje Umberto Bosazzi, ki je moral seveda obleCi
obvezne mrezaste nogavice s pa-som.
Pevski ansambel in glasbeniki so poskrbeli za kakovostno izvedbo, Ceprav rahlo prenovljena postavi-tev vzbudi domotozje po bolj ki-Casto "umazanem" izvirniku, v katerem je kontrast med moSko figuro in njegovo zensko preo-bleko Se bolj oCitna v primerjavi z veCjo kredibilnostjo uglajene, skoraj burleskne podobe nove razliCice. Mednarodna produk-cija BB promotion je prepriCala bolj s profesionalnostjo kot s ka-rizmatiCnostjo izvajalcev, med katerimi so po vokalnih sposob-nostih izstopali Matthew McKen-na kot transvestit Frank ’ n1 Furter (ki je zadnji trenutek nadomestil znanega nositelja vloge Roba Fowlerja, ki je komaj postal oCe), Sam Cassidy kot "toy-boy" Rocky in Daisy Wood-Davis kot Janet.
S ponovitvijo muzikala, za kate-rega je bilo veliko povpraSevanja, je Stalno gledaliSCe FJK uradno odprlo letoSnjo sezono medna-rodnih muzikalov, ki se bo na-daljevala 8. decembra z broad-wajskim, jazzovskim poklonom afroameriSkemu pianistu, sklada-telju in pevcu Fatsu Wallerju Ain’t misbehavin'. Osrednji do-godek letoSnjega programa pa bo sijajni dunajski muzikal Elisabeth o Elizabeti Avstrijski, ki bo na sporedu 26. aprila.
PAL
Koncertna turneja goriskega oktetav Buenos Airesu in Mendozi
Vrtnica" prebujala obcutke domotozja med rojaki
Po prvih dveh odmevnih koncertih, ki jih je goriSki oktet Vrtnica (zadnjih pet let ga umetniSko usmerja maestro Marko Munih) pripravil v sloven-skem klubu Carapachay in v pro-storih SlomSkovega doma v Buenos Airesu, se je sestav tretji dan svoje koncertne turneje po juzni Ameriki preselil Se na zeleno Pristavo.
Tu je DruStvo Slo-venska Pristava v nedeljo, 30. okto-bra, pripravilo pe-stro veCurno drufenje ob blago-slovitvi novih pro-storov in dvigala ter ob domiselnih Po-gledih in obCutkih ob 20. obletnici sa-mostojne Slovenije v sliki, besedi in pe-smi. Kulturno do-gajanje je s slavno-stnim govorom oplemenitil prof.
AvguStin Vivod, za vrhunsko zborov- Vrtniea Pred sko dozivetje pa so (najprej v dvorani, nato pa tudi na vrtu) poskrbeli Clani Vrtnice, predvsem seveda z izvajanjem slovenskih ljudskih in domoljub-nih pesmi, ki jim potomci Slo-vencev v Argentini vedno radi prisluhnejo. A da jih z radostjo, obCudujoCo vnemo in obCuteno nostalgijo prepevajo tudi sami, smo lahko prav kmalu odkrili na slavju na zelenici pod lipo. Ob kresu so se zbrali mladi in stari in marsikoga presenetili s pozna-vanjem zakladnice slovenskih pesmi, izStevank in ljudskih plesov iz razliCnih slovenskih pokrajin. Slovenci v Argentini zagotovo predstavljajo poseben fenomen v ohranjanju svojega materinega je-zika. V vseh slovenskih domovih Se vedno ob sobotah potekajo slo-venske Sole, Se vedno delujejo slo-venski zbori, igrajo dramske sku-pine ... in ob opazovanju tistih najmlajSih, ki so na Pristavi ob ognju prepevali slovenske pesmi
argentinskih oblasti, kulturnih krogov, medijev in slovenske sku-pnosti je nastop pozdravilo s stojeCimi ovacijami. In tudi tu so goriSki pevci obveznemu progra-mu dodali Se razliCne dodatke na druzabnem sreCanju. Vidno za-dovoljni so jim prisluhnili argen-tinski posluSalci in tudi zelo raz-
j \\ ! \ Jf
•	9	A	*
UiiiLUk
celovecernim nastopom v Neve cuhural
nolika druSCina predstavnikov najrazliCnejSih slovenskih druS-tev v Argentini. "Ce bi se te slovenske skupine zdruzile po 2. sve-tovni vojni, Ce med njimi ne bi bilo nasprotujoCe si ideologije, Ce ne bi bilo znanih politiCnih na-sprotij ..., po-tem bi tu v Buenos Airesu leta 1948 dozi-veli moCno injekcijo slo-venstvu. Zal, se to ni zgodi-lo, a to je uso-da vsake emi-gradje. A Casi se na sreCo spreminjajo in prav taki
koncerti so lahko krasna priloz-nost, da se slovenske skupnosti zdruzijo, da sliSijo pesem, ki jim je vedno pri srcu. Bolj kot samo petje pa pomenijo taki obiski ne-
borom sakralnih skladb mojstrov, kot so Gallus, Grieg, MiSkinis, Cajkovski, Mokranjac, Copi, na tem mendoSkem pevskem praz-niku osvojili naziv super evro-pskih zvezdnikov. Vrtnica je dozi-vela evforiCno navduSenje in pre-stizne pohvale ze na otvoritve-nem veCeru v gledaliSCu Indepen-dencia, kjer se ji je z iz-vedbami treh skladb (dveh primorskih: Lju-bavne iz Rezije R. Simo-nitija in Na Vipavskem V. Vodopivca) pridruzil slovenski MendoSki oktet. Ko pa je sestav zapel na drugem koncertu v dvorani Nave cultural (3. novembra) in v do-datku Stevilnim obisko-valcem postregel Se s priljubljenimi Zabami Vinka Vodopivca, je slavje slovenske pesmi doseglo vrhunec. Umet-niSki vodja festivala Alejandro Scarpetta je po koncertu strastno pri-povedoval, da je ze pred Stirimi desetletji osvojil to prikupno VodopivCevo sklad-bico, jo nato v SpanSCini kot Ra-nas prepeval s Stevilnimi mladin-skimi zbori. In ko smo ga pov-praSali, ali jih lahko zapoje, je brez premisleka interpretiral celo prvo kitico.
-r ■“ - Guit a
Udelezenci festivala Cantapueblo pod goro Aconcagua
in plesali slovenske plese, sem si morala priznati, da je Slovenija bolj slovenska v Argentini kot doma. Da je vztrajno in obCudo-vanja vredno ohranjanje slo-venSCine in bogata dejavnost druStev in organizacij Slovencev (tako potomcev tistih, ki so v Ar-gentino prispeli ze v 70. letih 19. stoletja in kasneje v obdobju med obema vojnama kot povojne emi-gracije) dovolj enkraten pojav tudi v sami Argentini, sem kasneje lahko izvedela tudi v pogovoru z veleposlanikom Tomazem Men-cinom. Na pobudo slovenskega veleposlaniStva v Buenos Airesu v sodelovanju s HiSo province Buenos Aires je namreC nastal tudi koncert, ki ga je goriSka "Vrtnica" imela 31. oktobra v dvorani Astor Piazzolla v HiSi province Buenos Aires in veC kot 150 predstavnikov
posreden most z matiCno domo-vino", je po koncertu povedal Rok Fink.
Po Stirih odmevnih in dobro obi-skanih koncertih v Buenos Airesu smo Edi Florenin, Robert LiCen, DuSan Sedmak, Kristjan Pregelj, Marko TroSt, Fedor Bernard, Radovan LiCen, Bogdan Brecelj in dve zenski spremljevalki z leta-lom poleteli v Mendozo, kjer nas je z ekipo (in zelo natanCnim pro-gramom naSega bivanja v tem mestu) priCakoval Bozidar Bajuk. Ze prav kmalu sem lahko ugoto-vila, da je 23. mednarodni zbo-rovski festival Cantapueblo re-sniCno bolj mnoziCna turistiCno zanimiva pevska manifestacija (ki bi jo lahko primerjali z naSo re-vijo Primorska poje) in da bodo med 69 udelezenimi pevskimi se-stavi, goriSki pevci s tehtnim iz-
Gostovanje v Mendozi je goriSki oktet konCal s koncertom v Slo-venskem domu, kjer so se mu pri-druzili tudi Clani slovenskega MendoSkega meSanega pevskega zbora pod vodstvom Argentin-ca Diega Bosqueta. CeloveCer-ni koncert v spomin na dr. An-dreja Bajuka in kratek priloz-nostni nastop ob nedeljski slovenski maSi sta tako zaokrozila enajstdnevno glasbeno "avan-turo" po Juzni Ameriki, popo-tovanje, ki nam je ponudilo vr-sto novih poznanstev z neka-terimi izjemnimi Slovenci v Argentini, pevcem vlilo nove energije za nadaljnje delo-vanje, saj so bili odzivi obCinst-va na vseh koncertih avtentiC-ni, srCni, vzpodbudni. In Ce-prav se je tudi v Argentini od leta 1997, ko je bila "Vrtnica" tu prviC na obisku, do danes marsikaj spremenilo in tudi tu globalizacija (ali bolje sindrom ameriSkega potroSniStva in neka-tere manj sprejemljive poteze predsednice Cristine Kirchner) opravlja svoje, nas je Se vedno marsikaj prijetno presenetilo. "Predvsem dejstvo, da slovenska skupnost deset tisoC kilometrov od matiCne domovine, v veleme-stu, kot je Buenos Aires, Se vedno vztraja in govori slovensko in da so Slovenci tu Se vedno tako zelo povezani. To je nepojmljivo! Re-sniCno bi se morali uCiti do-moljubjav Argentini, se vsaj enk-rat pridruziti njihovemu druzenju ob vikendih, prostih dnevih, ki jih sicer redno zrt-vujejo za ohranjanje slovenstva. To spoznanje me je na tej turneji najbolj presunilo", je ob vrnitvi povedal Radovan LiCen.
Tatjana GiegonC
Debatnakavarna
Ob 160-letnici mohorjanske ide e
Debatne kavarne na letoS-njem knjiznem sejmu so bile priloznost, da so obi-skovalci lahko prisluhnili zelo raz-liCnim temam, ki zadevajo slovensko zalozniSko dejavnost in razne vidike literarne ustvarjalno-sti, pa tudi odnos do jezika in novih elektronskih sredstev, ki so vse bolj prisotna tudi na ravni knjiz-nih izdaj.
Med takimi lepo obiskanimi sreCanji je bila tudi 'debatna ka-varna' o temi 160-letnice mohorjanske ideje in vloge, ki jo danes imajo sestrske Mohorjeve druzbe v vseslovenskem prostoru. Razprava, ki jo je vodila Tina Ko-zin, je izrisala zgodovinski okvir razvoja treh vej Mohorjeve druzbe, ki je nastala v Celovcu, od ko-der se je ob nevarnosti izgredov ob koroSkem plebiscitu umaknila na Prevalje in nato Se v Celje, kjer ima Se danes svoj sedez. Medtem pa so leta 1923 v Gorici ustanovi-li GoriSko Mohorjevo druzbo, po
drugi svetovni vojni, zlasti ko so zavezniSke oblasti v Avstriji slovenski narodni skupnosti vrnile Mohorjevo hiSo v Celovcu, ki so
horjeve, mag. Hanzi FilipiC za Ce-lovSko Mohorjevo in Marko Tav-Car za GMD. Zgodovinsko vlogo vseh treh stvarnosti ni treba pose-bej poudarjati, prav zato je bilo za-nimvio sliSati, kako se v Celovcu, Celju in Gorici odzivajo na sodob-ne izzive.
Zelo posreCeno in zanimivo pa se je v ta okvir vkljuCevalo pripove-dovanje Iztoka Ilicha o vlogi, ki jo je imel Fran SaleSki Finzgar v de-
V.	s..	.	*	'•*	■	.	.	.	vv
jo zaplenili nacisti, pa se zaCenja povojna zgodba o uspehu ce-lovSke Mohorjeve zalozbe. O teh okoljih so spregovorili prof. Joze Faganel kot direkter Celjske Mo-
lovanju Mohorjeve druzbe, ki je z njim dobila Siroke kulturne in ust-varjalne dimenzije evropskih raz-seznosti.
MT
Z 9- strani
Slovenske zalozbe...
Ob 75-letnici Miroslava KoSute, ki je letos prejel tudi osrednjo PreSerno-vo nagrado, se je Mladika od-loCila za objavo izbora njegovih poezij z naslovom Drevo zivljenja. Roncellijeva je k no-vostim priStela Se knjigo esejev o temi trzaSke poezij e z naslovom Pesniki pod leCo, ki je nastala izpod peresa Vilme PuriC. Tatjana Kokal in Jana KolariC pa sta pri trzaSki zalozbi izdali lju-bezenski roman Zima z ognje-nim Salom. Poleg omenjenih publikacij je Roncellijeva naSte-la Se zgodovinsko delo Pozablje-ni Kras Mitje Jurena, Paola Piz-
zamusa in Nicole Persegatija, biografijo o glasbeniku Antoniu Banfiju, ki jo je napisala Luisa Antoni, vsakoletni zbornik Stu-dijskih dni Draga in Se poseben podvig, to je objava treh novel Alojza Rebule v italijanskem prevodu: dela je izbrala prof. Marija Pirjevec, ki je hotela z vsakim nakazati kljuCna Rebu-lova kulturna in verska zani-manja. Nadia Roncelli je Se na-povedala, da bo Mladika v kratkem izdala publikacij o o gledaliSki dejavnosti slovenskih izseljencev v Argentini in novo pesniSko zbirko Davida Bandlja. Resnici na ljubo je bilo na ti-
skovnem sreCanju bolj malo go-stov iz Slovenije, slovensko drza-vo je sicer zastopal Rudi Merljak iz Urada za Slovence v zamejst-vu in po svetu, ki je dejal, da ob-stajajo odnosi med matiCno do-movino in zamejci vsaj na insti-tucionalni ravni in da so dokaj trdni. "Upam, da se bo vez med Uradom za Slovence v zamejst-vu in po svetu tudi v prihodnje razvijala na pravem tiru. Po moji oceni je bilo to sodelo-vanje doslej razmeroma solid-no: zelim si, da bo tudi naprej tako ali pa Se boljSe. Odvisno pa bo od tega, kdo bo Urad v prihodnje vodil: vemo, da ljudje imamo razlicne prioritete in za-nimanja. Verjamem pa, da za podporo zamejski zalozniSki dejavnosti ne bo zmanjkalo ra-zumevanja..."
Spomini na pretekle lepe, a tudi hude case (12)
Zivljenje je zgodba
Ko smo poskusili Se s äeti-tim seznamom, je vojaSka oblast proSnjo zavrnila s pripombo, da vendar vsi v Italiji internirani niso protikomunisti. VojaSka oblast je po decembru 1. 1942 ustavila izpuSäanje velikih skupin in je ustanovila posebno komisijo, ki je pregledovala proSnje. Zato smo zaäeli s proSnjami reSevati majhne skupine in posameznike, in to tudi iz drugih taboiiSC (Gonars, Renicci). Tako smo reSili hiranja in umi-ranja v koncentracijskih tabo-riSäh priblizno 450-500 obCanov obSirne poljske obüne.
Morda bo kdo oöital: reSevali ste le svoje. Toda dejstvo je, da tisti dan medpobranimi in internira-nimi iz poljske obüne ni bilo no-benega znanega leviCarja-komu-nista, kveäjemu kakprikrit terenc OF. Odpeljani so bili moSki, ki so jih naSli doma ali vdelavnicah ali
• ••
na polju. Niso bili prijeti ne zelez-niCarji, med katerimi je bilo mno-go komunistov, nedelavci vevSke papirnice, vkateri je bilo zaposle-nih precej komunistiänih pri-staSev in aktivistov OF. Nekateri delavci iz izmene, ki tisti dan ni bila na delu, so se zatekli v tovar-niSke prostore, kot da bi bili ob-ve$£eni in kot da bi vedeli, da ne bodo odpeljani. Glavne aktiviste OF in vodilne komuniste je verjetno opozorila naäelnica VOS Zdenka KidriC (kar je ze enkrat prej storila - to omenja Zbornik 1965), da so se piavoäasno umak-nili v skrite bunkerje, ki so bili v letih 1941-1942 zgrajeni na ve£ krajih za ilegalno delo. V enem od teh bunkerjevse je do odhoda na teren maja 1942 skrivalo po-veljstvo NOV (Franc LeskoSek in drugi - tudi to omenja Zbornik 1965).
NaSe reSevanje iz taboriSC omenja
tudi komunistidni poljski Zbornik 1965, a levtreh vrsticah:
"V tem obdobju (okt. - nov. 1942, op. pisca) so po Ketejevem (zupnik v Polju, op. pisca) posre-dovanju izpustili iz internacijskih taboritf veäljudi iz obüne Polje; nekateri so seprikljuüli beli gar-di, drugi so se pasivizirali, veä pa jih jeponovno zaielo delati za OF (str. 136).
V seznameza izpustitev smo torej vkljuäli tudi pristaSe OF!
Z zadovoljstvom smem reü, da smo s tem prizadevanjem reSili mnoge internirance gotove smr-ti. Ce bi kdo na$e reSevanje oz-naül kot kolaboracijo, se ne £u-tim prizadetega. ReSevali smo zivljenja! In takratsmo vpraksi izku-sili, da ves narod ne more vilega-lo. Vemopa tudi, öesar takrat ni-smo vedeli, da je bilo naSe reSevanje in ternirancev vskladu z doloCbami haaSke in zenevske konvencije za "zaSüto ranjencev, vojnih ujetnikovin civilnega pre-bivalstva vvojnem £asu".
/konec Martin Kranner
eine / Nove jaslice
Dne 24. novembra so se clani konzoreija Skupaj na Opcinah srecali v openski cerkvi sv. Jerneja, kjer so predali nove jaslice. Pri-soten je bil vikar Tone Bedencic, zupnik Franc Pohajac je bil namrec odsoten zaradi bolezni. Letos so se pri konzoreiju odlocili, da del stro-ska, namenjenega bozieni cestni razsvetljavi, namenijo raje novim jaslicam. Po kratkem govoru vikarja Bedencica in predsednice konzoreija Marte Fabris so se preselili v bliznjo gostilno Veto, kjer so nazdravili uspesnemu letu. Vsi clani konzoreija so dobili zvezdo, ki bo razobesena pred trgovinami in v izlozbah kot prepoznavni znak clanov konzoreija.
Sloveniia
 ----------
Skofje vabijo k udelezbi na volitvah
Po volitvah mozne velike tezave pri sestavljanju vladne koalicije
VSloveniji se predvolilno obdobje konduje in v nedeljo, 4. decembra, se bodo volivci izrekli o tem, kateri premier in kakSna koalicija naj v naslednjih Stirih letih vodita in usmerjata drZavo. Volitve naj bi bile najpomembnejSe v dosedan-ji zgodovini samostojne in neod-visne Slovenije; zaradi krize, ki je vseobsegajoda, najrazliöiejSih programov s prvinami ideologije in politike, ki jih ponujajo tradi-cionalne in nove politiüie stranke ter gibanja in liste tako imeno-vane civilne druzbe, pa nemara tudi zaradi tega, ker bodo volivci odloCali o dveh zasnovah in izhodiSflh politike, ki ju razglaSa-ta in utemeljujeta v marsi&m Se zmeraj karizmatidni osebi, Milan Kudan in Janez JanSa.
Volivci seveda vedo in obdutijo, da so mnogi programi, ki so jih politiki ali kandidati za nove poslance v naslednjem mandatu parlamenta in vlade predstavili, nestvarni in jih najbrz nikoli ne bi mogli uresniditi. Razmere v Sloveniji so resne in stanje na mnogih podrodjih kritidno, nekatere postajajo celo dra-matidne. Gospodarstvo ne napre-duje, ved kot 250.000 ljudi zivi v revSdini, §iri se bojazen, da drzava pripravlja prodajo najbolj donos-nih podjetij tujcem, zaradi desar bi si veliko Stevilo Slovencev moralo zagotoviti svojo prihod-nost s preselitvijo, skoraj begom, v tujino. Po nekaterih predlogih za premostitev gospodarske in fi-nandne krize naj bi Banka Slovenije prodala zlate rezerve drzave - koliko so vredne, ni znano - in zadela prodajati drzavno premozenje, katerega vrednost ocenjujejo na skoraj 10 milijard evrov.
V	vzduSju sploSnega nezadovoljst-
va, napetosti in protestov, ki se §ir-ijo v javnosti in na ulicah, je zelo aktualna in resnidna trditev nek-danjega predsednika ustavnega sodiSda in ministra za pravosodje v prejSnji JanSevi vladi, dr. Lovra Sturma, da imamo v Sloveniji dve pravni drzavi. Eno, ki naj bi bila za vse, pa ne velja, in drugo, ki velja samo za izbrance. V dlanku z naslovom Enoten pravni vatel, ki ga je objavil v Mohorjevem koledarju za leto 2012 Celjske Mo-horjeve druzbe, je zapisal, "da je Slovenija postala druzba, v kateri ima dedalje vedjo mod klep-tokracija. To je, po domade povedano, vladavina pretkanih zmikavtov ali tatov, ki zdruzeni v
posamezne interesne skupine samo gledajo, kje bi lahko uple-nili zdaj ta, drugid pa drugi del nekdanjega skupnega premozen-ja in se z njim okoristili, velikokrat pod laznim plaSdem nacionalne-ga interesa. To seveda ni trzni kap-italizem, to je bil plenilski nadrt tranzicijske levice in pomeni karikaturo trznega gospodarstva". Sicer pa zdaj v Sloveniji, po kam-panji, ki je javnost psiholoSko in tudi dustveno utrudila, Stej ejo das in ure do volitev naslednjo nedeljo. Na spletni strani tednika
Mladina od preteklega ponedeljka vsak dan objavljajo izide javnom-nenjskih anket in raziskav o tem, kakSne volilne rezultate lahko pridakujejo stranke, gibanja, liste in kandidati za 90 mest v slovenskem parlamentu. Soded po omenjenih anketah in raziskavah javnega mnenja, bi predsedniki vlade v novem mandatu lahko postali Janez JanSa, Zoran Jankovic, dr. Grega Virant ali celo Borut Pahor. Parlamentarno in vladno koalicijo pa bo oditno tezko sestaviti, saj bosta mogoda samo dva zmagovalca. Ali bo pre-vladala levosredinska ali pa desnosredinska opcija prihodnje oblasti. Tudi de bo na volitvah do-
bila najved glasov Slovenska demokratska stranka Janeza Janäe, se bo lahko zgodilo, da jo bodo politidni nasprotniki poskuSali osamiti tako, da bi vladno koalicijo sestavili s pristankom manjSih strank na levosredinsko opcijo. Le-to poosebljata ljubljan-ski zupan Zoran Jankovic in Borut Pahor, sicer premier sedanje vlade v ostavki. Zanimanje javnosti, zlasti katoliSkega dela, je nekaj dni pred volitvami vzbudilo pismo slovenskih Skofov. V njem poudarjajo, "da sta udelezba na
volitvah ter odgovorna in pre-miSljena izbira pravih kandidatov pomembna moralna dolznost, ki izvira iz naSe soodgovornosti za gmotno in duhovno blaginjo vseh prebivalcev Slovenije. Glas vsakega je enako pomemben in enako potreben". V dokumentär je nadalje omenjena kriza v drZavi, nato pa so slovenski Skofje zapisali: "Kot katolidani pa bo-mo pozorni tudi na to, da bomo izvolili poslance, ki poznajo pomembnost krSdanskih vrednot v druzbi in so v svojem okolju dokazali, da so vredni naSega zau-panja".
V	Slovenijo so medtem ze prispeli opazovalci Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi, ki bodo spreml-jali nedeljske izredne par-lamentarne volitve. Pod-poro vodji opozicije Janezu JanSi je izrekel tudi predsednik finske vlade Jyrki Katainen, ki je dejal: "Zelo cenim Janeza JanSo in je zame najbolj zaupanja vredna oseba, kar	jih	poznam.
Resnidno potrebujemo evropske voditelje, ki so odgovorni za svojo drza-vo. Janez JanSa je zelo izkuSen evropski voditelj, zato si ne morem zamiSljati boljSega predsednika vlade za Slovenijo". Priznanje iz Helsinkov je zelo ak-tualno in zanimivo tudi zato, ker je tarn sedez druzbe Patria, finska drzava pa je njena lastnica. Posel Patrie s Slovenijo se je sprevrgel v afero, ki jo zdaj obravnava okra-jno sodiäde v Ljubljani. Primer Patria so v Sloveniji na prejSnjih in tudi pred sedanjimi volitvami izkoristili predvsem za gonjo zop-er Janeza JanSo.
Marijan Drobei
Kako bodo parlamentarni palcki vplivali na sestavo vlade?
Manjse stranke za preboj v DZ
Do prelomnega trenutka, predCasnih volitev, nas lo£i le Se nekaj dni. Stanje v Sloveniji je, tako kazejo bolj ali manj vse ankete, ki so bile ob-javljene vse do konca prejSnjega tedna, nagnjeno v korist desnosredinske oziroma pom-ladanske politifine opcije. Izhaja-jod iz teh anket naj bi na nedeljskih volitvah prvo mesto pripadlo JanSevi SDS, drugo mesto naj bi zasedla Jankoviceva Pozitivna Slovenija, na tretje mesto pa naj bi se zavihtela novoustanovljena Virantova lista. Spremembe so v zadnjem tednu volilne kampanje seveda Se vedno mozne, do njih pa najbrz lahko pride samo v primeru kake nove afere v dneh pred volitvami. Glede na vse povedano, bodo za sestavo nove vlade zelo pomemb-no vlogo igrale ostale stranke, ki bodo prestopile parlamentarni präg. RazliCne ankete so sicer namerile manjSim strankam ra-zlidno podporo, usodo naslednje-ga mandata pa bodo skupaj z vnaprej razglaSeno veliko trojico najverjetneje krojile naslednje stranke.
SD-predsednik Borut Pahor: Na-
jveCja koalcijska stranka izteka-jodega se skrajSanega mandata bo tudi nedvomno najveCja porazen-ka na blizajoäh se volitvah. Zaradi krize v levem spektru slovenske politike je stranka, ki je Se pred tre-mi leti pobrala skoraj 30% glasov, danes, le nekaj dni pred volitvami, ocenjena na okoli 10% glasov. Ktako nizki priljubljenosti prispe-
vata v glavnem dva dejavnika: ze-
lo	slab obradun triletnega mandata na Celu vlade in vstop Zorana Jankovica v drzavno politidno areno. Drzi, da je Borut Pahor va-jeti vlade v svoje roke vzel v najs-labSem trenutku, ko je gospodars-ka kriza zadela pretresati ves svet. Res pa je tudi, da se je izkazal za nasprotje tega, kar bi drzavljani pridakovali od predsednika vlade v kriznih dasih. Njegova neod-lodnost in pomanjkanje karizme sta veliko pripomogla k stagnaciji delovanja vlade. V njegov zagovor velja omeniti dejstvo, da je bil tudi edini predsednik vladnih strank, ki je preddasni mandat kondal brez ater na svoj radun. V morebitno koalicijo bi verjetno stopil z Zoranom Jankovicem, deprav je med njima danes slaba kri. Veliko manj verjetna je njegova povezava z Janezom JanSo. Zaradi povprednih medijskih nastopov Gregorja Viranta bi Pahor lahko na koncu celo zasedel tretje mesto, za JanSevo SDS in Jankovicevo Pozitivno Slovenijo. SLS - predsednik Radovan Zerjav: SLS je stranka, ki ne dosega visok-ih volilnih rezultatov vse od dasa, ko jo je vodil Marjan Podobnik (sredi devetdesetih let). Je pa tudi stranka, ki se vsakid brez tezav pre-bije dez parlamentarni präg. Zda-jSnji predsednik Radovan Zerjav je po daljSem dasu v stranko vnesel obdutek umirjenosti: njegov pred-hodnik Bojan Srot je namred celotno predvolilno kampanjo le-ta 2008 "porabil" za branjenje bra-ta BoSka Srota, ki je takrat veljal za
najhujSega slovenskega tajkuna, in ne za promoviranje stranke. SLS velja danes za idealnega partnerja JanSeve SDS. Njena volilna mod je modna lokalna strukturiranost. Gre za stranko, ki se ponaSa s Stevilnimi zupani, tudi v najvedjih mestnih obdinah (Maribor, Celje). Desus - predsednik Karl Erjavec: generacijske stranke v Evropi niso kdo ve kako pogost pojav. Upoko-jenci pa so v Sloveniji postali ze prava stalnica parlamentarne demokracije. Karl Erjavec je s svo-jimi prijemi stranki vdahnil izraz-ito populistidno noto. Stranka je danes prepoznavna zaradi njegov-ega obraza in njegovih posegov v javnosti. Apriorno nasprotovanje pokojninski reformi, ki je bilo vse prej kot drzavniSka drza, mu je pri-neslo Siroko podporo med volivci. In to je skuSal Erjavec izkoristiti tudi v predvolilni kampanji. Nago-varjal je starejSe dzavljane: vedkrat je ob spremljavi televizijskih kamer obiskoval domove za ostarele, da bi tako Se utrdil gen-eracijsko naravnanost svoje stranke (deprav je sam star Sele 51 let). Z vici in, na prvi pogled, naivno drzo pa skuSa odSdipniti glasove tudi pri drugih kategori-jah volivcev.
SNS - predsednik Zmagojelindid:
Tudi v tem primeru govorimo o stranki, ki svojo kariero v Drzavnem zboru dolguje retoridn-im in populistidnim sposobnos-tim svojega predsednika. SNS je verjetno tista stranka, ki jo najbolj enadimo z eno samo osebo, Zmagom Jelindidem. Ceprav je
SNS v parlamentu nepretrgoma vse od leta 1992, se ni nikoli od-lodila za vstop v vladno koalicijo. In tega najbrz tudi ne bo nikoli storila. To bi namred omejilo njeno svobodo "delovanja": kljud do uspeha je namred Jelindid naSel v nenavadnih in pretiranih iz-padih, na vsakih volitvah pa skuSa osvojiti dolodeno ciljno publiko volivcev, ki je tako velika, da mu omogoda prestop parlamentarne-ga praga. Ce pa bi se odlodil za vstop v vlado, bi se moral Jelindid "zresniti": nid ved bi si ne mogel privoSditi tako populistidne in "nekorektne" politike, kar je tudi osnova njegovega vsakokratnega prebojavDZ.
Nova Slovenija - Ljudmila Novak:
Zadnje ankete kazejo tudi na nov modan vzpon Nove Slovenije, ki je leta 2008 ostala zunaj parlamenta. Nova Slovenija naj bi po zadnjih	javnomnenjskih
raziskavah parlamentarni präg le prebila. Njena Sibka todka je v teh letih bila neprepoznavnost: Nove Slovenije se je prijel nekak nega-tivni sloves priveska SDS. In tudi zaradi tega je bila stranka leta 2008 kaznovana: Ljudmila Novak, ki je po takratnem neuspehu pre-vzela vajeti stranke v svoje roke, se zal ni izkazala kot zelo kariz-matidenvodja. Skrivnostmorebit-nega ponovnega preboja Nove Slovenije v pariament pa se skriva v mlajSi generaciji njenih poli-tikov. Gre namred za dobro ekipo uigranih mladih obrazov, ki so se v javnosti ze vedkrat izpostavili in pridobili tako precejSnjo popu-larnost med volivci. Nova Slovenija ima tako ob morebitnem pre-boju v pariament pred sabo Se roz-nato prihodnost.
Andrej Öemic
Kratke
Odkritje plosce in posvet o aleksandrinkah v Novi Gorici
“Ko se zazrem v nebo, je nebo povsod enako, tudi valovi so enaki, tako tukaj v Trstu kot v aleksandrijskem pristaniscu, le obcutki v meni so drugacni in me begajo...”
Drustvo za ohranjanje kulturne dediscine aleksandrink vabi v petek, 2. decembra 2011, ob 16.30 na ploscad pred Gorisko knjiznico Franceta Bevka v Novi Gorici. Od tu se bodo sprehodili v Borov gozdicek, kjer bo Rotary klub ob spomeniku, posvecenem aleksandrinkam, odkril spominsko plosco “V spomin aleksand rinkam”.
V veliki dvorani Mestne obcine Nova Gorica bo ob 17. uri sledil posvet o aleksandrinkah. 0 njih bodo spregovorili nekoliko drugace, saj bo le moska beseda govorila o tem zenskem specificnem migracijskem fenomenu: zgodovinar dr. Branko Marusic, novinar Ervin Hladnik Milharcic, novinar Jurij Paljk in Gilberto Civardi, sin aleksandrinke. Pogovor bo vodil direkter Goriskega muzeja Andrej Malnic. Ob koncu posveta bo priloznost za pogovor.
Evropska noc gledalisc tudi v Slovenskem narodnem gleaaliscu Nova Gorica
Slovensko narodno gledalisce Nova Gorica seje letos prvic udelezilo mednarodnega projekta Evropska noc gledalisc, ki je vsako leto na tretjo soboto v mesecu novembru, v letosnjem letujetobilasobota, 19. novembra. V SNG Nova Gorica so pripravili program, ki je vseboval predstavo Cifra, moz, po predstavi pa sta igralki izmed obcinstva izzrebali enega nagrajenca, ki je prejel dve darilni vstopnici, nato pa je sledil nocni ogled gledalisca.
European Theatre Night oz. Evropska noc gledalisc je projekt, ki je nastal leta 2008 in se vsako leto siri po evropskih drzavah terstremi ksvetovnemu nivoju. Pobudniktega projekta je Otrosko gledalisce Dubrava iz Zagreba (Dijecje kazaliste Dubrava). V letu 2008 seje projekt zacel razvijati na idejni osnovi, v letu 2009 pa so se mu ze pridruzila gledalisca iz Hrvaske, Bosne in Hercegovine, Cme gore in nato tudi Slovaske. V letu 2010 se je projekt siril in zaceli so se dogovori s Srbijo, Cesko in Francijo, kjer je bila ideja vseevropske noci gledalisca pred leti pravzaprav rojena. V letu 2011 pa so se k projektu pridruzili koordinatorji iz Slovenije (Gledalisce Glej) in Avstrije.
Gre za vecer, ko naj bi vsa gledalisca, kulturni domovi, drustva, zavodi in javne ustanove odprli vrata in pokazala obcinstvu, kaj ustvarjajo oz. so ustvarili v preteklih sezonah.
Dolgorocni cilj projekta Evropska noc gledalisc je v naslednjih letih doseci raven, ko bi si drzave na dolocen dan v letu tudi med narodno izmenjale predstave in svoji publiki ponudile moznost ogleda ne le domace produkcije, ampaktudi projekte mednarodnih partnerjev. Evropska noc gledalisc bi lahko dosegla raven evropske kakovosti, evropske prepletenosti in udelezbe. Projekt odpira vrata sodelovanjem na ravni gledalisc in gledaliskega ustvarjanja.
V SNG NG predstava Gledalisca slepih in slabovidnih Nasmeh
Edino gledalisce slepih in slabovidnih v Sloveniji Nasmeh, ustanovljeno I. 1996, je bilo v torek, 29. novembra 2011, gost v Slovenskem narodnem gledaliscu Nova Gorica. Igralci Gledalisca slepih in slabovidnih Nasmeh so zbrali pogum in uprizorili dramo Slepci Mauricea Maerterlincka. Drama simbolno prikazuje dogajanje v sodobni druzbi, slepoto in ujetost sodobnega cloveka v svet kapitala in potrosnistva. Uprizoritev pa tudi kletko slepih v svetu videcih. Gledalisce slepih in slabovidnih Nasmeh dviga zastor edinemu tovrstnemu gledaliscu na Slovenskem. Predstava Slepci je svojevrsten fenomen v svetovnem gledaliskem prostoru, saj v njej igrajo samo slepi igralci. Predstava je natancen pokazatelj izgubljenosti sodobnega cloveka v svetu in hkrati odnosa tega cloveka do hendikepiranih. Velicina Maeterlincovega dela je prav v njegovi sirini in brezcasnosti. Delo je zrezirala Mateja Mlacnik, mentorica pa je bila Alenka Bole Vrabec. V predstavi igrajo Ladka Hunjet, Zlatko Cigic, Miha Jakopin, Frenk Mlacnik, Ivan Mlacnik, Metka Pavsic, Irena Temlin in Darjo Vogric.
Vecer je organiziralo Medobcinsko drustvo slepih in slabovidnih Nova Gorica.
Literarni cetrtek z Majo Vidmar na Mostovni
V cetrtek, 8. decembra, ob 20. uri, bo na Mostovni vSolkanu literarni vecers pesnico Majo Vidmar. Vidmarjeva seje rodila v Novi Gorici, po studiju slovenscine in primerjalne knjizevnosti pa ze vec let zivi v Ljubljani, kjer deluje kot svobodna umetnica. Ob Svetlani Makarovic spada med najvidnejse pesnice svoje generacije. Izdala je ze sest knjig: Razdalje telesa (1984), Nacin vezave (1988), Ihta smeri (1989, izbor), Ob vznozju (1998), Prisotnost (2005) in pesniskozbirkoSobe(2008). Leta 1999 je za zbirko izbranih pesmi dobila literarno nagrado Flubert-Burda-Stifung, za zbirko Prisotnost pa je prejela Jenkovo nagrado, nagrado Presernovega sklada in dunajsko stipendijo v okviru Grösser preis für osteuropäische Literatur. V tujini je izslo pet knjig njene poezije. Za poezijo Maje Vidmarje znacilna senzibilnost, eroticna motivika in eksistencialna tematika. Mnogi pravijo, da gre v njenih pesmih za zensko pisavo oziroma zensko poezijo, ali kakor pravi Dane Zajc v spremni besedi k njeni zbirki: “Pesmi Maje Vidmar Ob vznozju so take, da jih je lahko napisala samo pesnica. Noben pesnik namrec ne obvlada takih zvokov, kot so zapisani v teh pesmih”. S pesnico se bo pogovarjala Anja Mugerli.
Primorci beremo 2011 v Novi Gorici
V petek, 2. decembra 2011, ob 18. uri, bo v Goriski knjiznici Franceta Bevka koncna prireditev akcije Primorci beremo 2011. Gostja vecera, ki ga je podprla Zalozba Modrijan, bo prevajalka, pisateljica in publicistka Erica Johnson Debeljak. Z njo se bo pogovarjal David Bandelj. Pogovoru bo sledila podelitev priznanj in knjiznih nagrad Primorci beremo 2011. Ta projekt sofinancira: Javna agencija za knjigo RS, podprli pa so ga tudi: ARSEM d. o. o, BUCA d. o. o, Celjska Mohorjeva druzba, LITTERA PICTAd. o. o. -zalozba, LUD LITERATURA, MIS zalozba, Mladika - Trst, MODRIJAN, Mohorjeva d. o. o., Studentska zalozba, Studentska zalozba Litera, Trziski muzej, Zalozba GOGA, Zalozba Sanje, Zalozba /*cf., ZTT-EST Trst
Advent, mesec pricakovanja
Ca s osvetljevanja temin srca
Kljub precejSnji temaCnosti je decembei bil in je Se vedno poseben mesec Mesec priCakovanja. Adventa. Ci-sto na zaCetku je to priCakovanje povezano z dobrim mozem, sve-tim Miklavzem. Polegpisanja pi-sma so bili v mojih otroSkih le-tih dnevi pred tem prazno-vanjem povezani tudi s sodelo-vanjem pri dramskih uprizorit-vah, ki so bile vedno polne za-bavnih dogodivSCin in nenadnih preobratov. S svojo neusahljivo razigranostjo smo spravljali ob pametnaSe prizadevne mentorje, ki sopodlegali prepriCevanju zu-pnika in so poskuSali iz vaSke mularije izvabiti kolikor toliko igralskega in pevskega talenta. Talenta smo navadno kazali ve-liko, a obiCajno ne pri znanju be-sedila, ampak z vsakovrstnimi improvizacijami ob najbolj ne-mogoCih trenutkih - z vidika mentorjev, seveda. Mi smo se sa-mi sebi zdeli neskonCno zabavni. Uprizoritev je vedno uspela - ne glede na naSe izvajanje je bil zvez-da veCera Miklavz s prijaznimi angelci in "hu-dobnimi" parkelj-ni... V resnici je peCat samemu prazniku dalo do-gajanje “prej": obiskovanje vaj, iskanje ustreznih kostumov, pripra-va odra, kulis, pa Se tisoC drugih drobnarij, ki so nujne za izvedbo takega dogajanja.
Spomnim se obCutka, ko smo iz rok “Miklavza" igralci prejeli dari-lo in sem sepoCu-tila kot sozarotnik pri ustvarjanju neCesa dobrega in lepega. Mi smo namreC vedeli “sk-rivnost": gledali smo tega Miklavza, kako se oblaCi, kako si nameSCa brado in kapo in poskuSa hoditi z veliko palico, ne da bi se po nesreCi kdo spotaknil obnjo, predvsem pa zivCno ponavlja tekst... s tem ni bilo Cisto niCokrnjeno druzinsko priCakovanje. Doma so sestro in mene starSi karnekaj tednovprej zaCeli opominjati, “da se angelci ze sprehajajo naokoli in opa-zujejo, ali kaj ubogava in po-spravljava in se sploh lepo ob-naSava. In bodo vsepovedali sve-temu Miklavzu. “Ko sta zaigrala na to struno, ni bil noben pro-blem ubogati na prvo besedo... Za darila se je vredno potruditi! Pred dobrim mesecem sta me sta-rejSa otroka med jutranjim hi-
tenjem (otroci se zelo zgodaj nauüjo spraSevati zamotane st-vari ob najbolj neugodnih trenutkih!) zaCela spraSevati, ali bo kmalu priSel Miklavz. Pritrdilni odgovor je takoj sprozil vneto naCrtovanje, kaj vse mu bosta “naroCila" zanju in za mali dve. Vedno se najezim ob tem izrazu, kadar ga kdorkoli uporablja v zvezi z Miklavzem. Seveda je bilo premalo Casa za kakSne poglo-bljene debate, pri katerih ze pri sedmih letih zavijata z oCmi, ampak sta hitro zaznala, daminekaj ni prav. Spretno sta ubrala druge strune, CeS da bosta seveda lepo prosila in Se napisala prav lepo pi-smo. "Ampak bo treba napisati tudi, koliko dobrega sta naredi-la”, nisem tako hitro odnehala. Debata je bila konCana. Do prve situacije, ko sva tudi midva upo-rabila preverjeno vzgojno meto-do z "angelci". In ugotovila, da Se vedno presenetljivo hitro uCinkuje. Ce ne drugega, je odliC-no za pridobitev Casa pri raznih konfliktih, ker zaCnejo vsi hkrati gledati vmansardna okna, Ce bo-
L4L .
Foto A. Trcek
do sluCajno zagledali kakSnega krilatca, ki kuka... O “naroCanju daril" pa ne reCeta niC veC. Pa saj je tudi za otroke tezko, saj so z vseh strani bombardirani s priv-laCnimi reklamami, ki so spretno vtkane med risanke in druge otroSke oddaje. Tezko je ohranja-ti duha skromnosti pri taki moz-nostiizbire. Tezko seje upreti pri-merjanju s prijatelji. Zato mora-mo biti starSi tisti, ki moramo st-vari postaviti na pravo mesto, opozarjati na pravi pomen obda-rovanja. Na hvaleznost. Na soli-darnost. Da smo drug drugemu “Miklavzi". Od majhnih do ve-likih. Na tak skrivnosten in diskreten naCin, kot je to naredil do-bri moz, ko je na okno treh sestra
polozil tri zlata jabolka in jim s tem omogodl poroko... In kot velja za mnogo stvari, ne bi bilo slabo, Ce bi takega “duha Miklavza" ohranili veCino dni vle-tu, Ce ne reCem, da vse! Potrebe so namreC velike in bodo vedno veCje. Z odraSCanjem sem posta-la ena izmed "mentorjev", kipo-magajo pripravljati razliCna zu-pnijska dogajanja. Eno takih je tudi priprava boziCnice, kar pri nas pomeni, da pol ure predpol-noCnico na razliCne naCine - s pe-smijo, govorjeno besedo, tudi kakSnim igranim prizorom, na-redimo prehod iz adventa v boziCno praznovanje. Meni oseb-no to pomeni poglabljanje vpomen BoziCa in kako to vsem zna-no dogajanje prenesti ljudem, ki bodo vcerkevpriSlipraznovat, pa Cetudi samo zaradi "navade". Priprava namreC naredi prazniklep. Zunanje okolje nam pri tem prav niC ne pomaga: imamo namreC "veseli" december, trgovine so okraSene ze sredi novembra (najkasneje!), police se Sibijo od ponudb vseh vrst za darila. Advent naj bi bil Cas umika vase, Cas ozaveSCanja lastne minljivosti in Caspripravljanja srca za novo roj-stvo Boga v nas. Praznovanju in rajanju je namenjen Cas po BoziCu. Vsaj nekdaj je bilo tako. Razmere v druzbi so bile take, da druge moznosti nisi imel. Mama mi je pripovedovala, kako niso smeli okrasiti pisarne s snezinka-mi ali kakSnimi drugimi okraski do 26. decembra. Tudi sama se Se spomnim, kako so mi starSi pisali opraviCilo za Solo, ker smo praz-novali BoziC. In kako sem se raz-veselila, ko mi je uCiteljica rekla: "Kdor bo Sei da-neskpolnoCnici, lahko jutri osta-ne doma. Ni po-trebno prinesti opraviüla". Zato sem vesela, da so ti Casi minili. A sedanjim Casom je Se iz adventa uspelo narediti trgovski hit. Kot da je to praznovanje omejeno na tiste, ki imajo dovolj sredstev, da si to lahko pri-voSCijo. Da lahko Stiri tedne adventa skrbiS samo za to, ali boS imel dovolj okraskov, daril, luCk... Rada imam razsvetljene ulice in mesta- to bi pogreSala. A obenem vem, da mora advent ostati Cas, ki je namenjen predvsem CiSCenju, zraCenju, osvetlje-vanju temin srca. Nemorem vpli-vati na trgovce. Lahko pa vpli-vam nase, na najine otroke, ker jim zelim ohraniti vzduSje adventa, ki je seveda tezje in bolj trpko, a prinaSa veliko lepSe sadove. Da iz "Stale" v mojem srcu nastaja "hiev", kjer se bo lahko rodilo NajsvetejSe.
Alenka Hvalica
NOVI
GLAS
ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk
Izdajatelj Zadruga Goriska Mohorjeva - Predsednik dr. Damjan Paulin Registriran na sodiscu v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno stevilko 5
Urednistvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks 0481 548808, e-mail gorica@novigla$.it Urednistvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.it Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks 0481 548276, e-mail uprava@noviglas.it
www.noviglas.it
TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it LETNA NAROCNINA: Italija 45 evrov, Slovenija 48 evrov, inozemstvo 85 evrov - Postni tekoci racun 10647493 PODPORNA LETNA NAROCNINA: 100 evrov OGLASEVANJE: Oglasevalska agencija Tmedia, ul. Malta 6 - Gorica, ul. Montecchi 6 - Trst.
Brezplacna tel. st. 800 129452, iz Slovenije in tujine 0039 0481 32879. E-mail advertising@tmedia.it Jamcenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka st. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamcimo najvecjo zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplacno zaprosijo Tjv za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh.
Novi glas je clan Zdruzenja periodicnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliskih tednikov v Italiji FISC
Izdajanje nasega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamejstvu in po svetu Tednik Novi glas prejema neposredni drzavni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 st. 250
To stevilko smo poslali v tisk v torek, 29. novembra, ob 14. uri.
liC
GORICA
Bliza se sv. Miklavz...
Gledaliska skupina O'Klapa" pripravlja igrico
KonCno se je od nas poslo-vil otozni november in stopili smo v Carobni december, ki ves drhti od priCako-vanja na najljubäi praznik v letu, BoziC. V tem mesecu obiSCe vse pridne otroke dobri sivobradi svetnik Miklavz. Kljub krizi se bo gotovo tudi le-tos ustavil v naSem me-stu. Najstniki, Clani gle-daliäke skupine "O'Klapa", ki se je v letoSnji pomladi pod mentorst-vom zagnane in tempe-ramentne Katerine Ferle-tiC prvic? prikazala na lju-biteljskem gledaliSkem obzorju in se lepo uvelja-vila z lutkovno igro v verzih Miroslava KoSute Stirje fantje muzikantje v reziji Franka Zerjala, se v razi-grani navduSenosti pripravljajo na nov gledaliSki podvig. Tudi tokrat jim stoji krepko ob strani mentorica Katerina, tudi v vlogi korepetitorke, rezijsko paliCico pa spet potrpezljivo in skrbno suCe Franko Zerjal, ki si je za mlade lutkarje omislil predstavo po vzo-ru senüiega gledaliSCa. Tokratne lutke so iz lepenke, kakor tudi scenske podobe. Gledalci bodo dogajanje spremljali skozi "tanCi-co", za katero bodo osvetljene lutke in mladi igralci, saj se bodo tudi oni pojavljali za njo. Zami-
sel takega uprizoritvenega pristo-pa gre pripisati reziserju Zerjalu, igrico z naslovom Trije dobri mozje in Ljubezen pisatejice Helene KraljiC je izbrala FerletiCeva. Predstavo, ki nastaja v sodelo-vanju s Skupnostjo druzin Son£-
Trije dobri mozje in Ljubezen
nica, Slovenskim pastoralnim srediSCem v Gorici in Kulturnim centrom Lojze Bratuz, bodo pr-vi£ odigrali v nedeljo, 4. decembra, ob 11. uri v Domu Franc MoCnik ob cerkvi sv. Ivana v Gorici, kjer bo miklavzevanje. V njej nastopajo Manuel Persoglia, Ta-dej Pahor, Simon Cavdek, Mitja Pahor, Ivana Fajt, Chiara Bergna-ch, Katja TeräC, Marta Fajt, Moj-ca Pintar in Sanja VogriC. Igrico pestri kar nekaj petja; za to in za glasbeno spremljavo je poskrbela Michela De Castro, za tehniko pa Niko KlanjS&k. Kartonaste lutke
s premiCnimi usti so izdelali igralci ob reiiserjevi pomoä.
Naj ob tem novem odrskem na-stopu spomnimo, da je Gleda-liSka skupina "O'Klapa” svojo prvo predstavo Stirje fantje muzikantje do sedaj ponovila dvanajstkrat in Se zmeraj prejema pova-bila za nastope po raznih druStvih, tudi na TrzaSikem. Februarja jo bodo morda upri-zorili v druStvu Kre-menjakvjamljah. Pre-teklega oktobra so jo v Trstu posneli v studiu slovenskega televizij-skega programa dezel-nega sedeza Rai. Kdaj bodo predstavo od-dajali, pa ni §e znano. Mladi igralci so tudi pevci v otroSko-mladinskem zboru naSe slovenske duhovnije v Gorici; na nastop pred letoSnjo polno£nico v cerkvi sv. Ivana jih pripravlja Michela De Castro. Peli pa bodo tudi v nedeljo, 8. januarja 2012, popoldne, ko bo v kapucinski cerkvi v Gorici FranCiSkansko sreCanje ob jaslicah. 'Svetoivan-ski' birmanci bodo dneve od 28. do 30. decembra preziveli na Mi-renskem Gradu. Po tem sreCanju bodo s svojim obiskom osreCili ostarele.
IK
Zupnija Standrez
Praznovanje sv. Andreja in podelitev riznanja Klas 2011
izlete in teCaje. Leta 1962 je za predsednika bil izvoljen Viljem Zavadlav. Istega leta se je za&lo postavljati vpraSa-
Prva adventna nedelja je bila v Standrezu zelo slove-sna, saj je sovpadala s praz-novanjem zavetnika sv. Andreja. Ob somaäevanju domaCega zu-pnika je slovesno maSo vodil Marko Rijavec iz Vipave, ki je tudi blagoslovil adventne vence; te so izdelali otroci in starSi dan prej na posebni adventni delavnici. Bogosluzje je obogatil meSani zbor pod vodstvom Tiziane Zavadlav ob orgelski spremljavi Silvana Zavadlava.
Po sveti maäi in po razdelitvi ad-ventnih hlebCkov je bila na trgu podelitev priznanja Klas 2011, ki ga ze veC let pripravlja rajonski svet; vsako le-to nagradi zasluznega domaäna. Letos je priznanje prejel Viljem Zavadlav, ki se je rodil v Standrezu 15. aprila 1924 v kmeCki druzi-ni, kot so takrat bile skoraj vse v Standrezu.
Januarja 1943 so ga orozniki odpeljali na goriSko zelezniSko po-stajo in nato v kraj Fos-sano v Piemontu, kjer je bilo zbir-no mesto za posebne bataljone. Pogoji v teh enotah so bili veliko slabSi kot v rednih vojaSkih enotah in so jih premeSCali na razne kraje. Slovenski vojaki so se sicer znali priljubiti domaCinom, pre-pevali so slovenske pesmi, ko so korakali po cestah, in tudi med cerkvenimi obredi.
Po razpadu Italije se je Viljem Zavadlav sreCno vrnil domov. Toda ze januarja 1944 je Sei v partizan-ske enote in se vrnil v Standrez Me 6. maja. Ta dozivetja je napi-sal v knjigi Moji spomini na leta upora. Domov se je vrnil na last-no proSnjo, ker so mu zavezniki med bombardiranjem Standreza uniäli domaCo hiSo in ubili o&-
ta. Doma je ostala sama mati s tre-mi nedoraslimi otroki. Ceprav ni imel veliko prostega Casa, je sode-loval pri pevskem zboru, ki ga je vodil Franc Lupin in pri dramski druzini.
Kot najstarejSi sin je prevzel kme-tijo in za&l obnavljati domaCijo. Kot kmet se je izpopolnjeval v kmetijskih vedah pri Francu Lupi-nu, ki je veliko znal in imel veliko izkuSenj, predvsem na podroCju vrtnarstva. Bil je med pobudniki ustanovitve KmeCkega druStva na obüiem zboru 8. februarja 1951.
Ettore Romoli, Viljem Zavadlav in Marian Brescak (foto DP)
DruStvo je odigralo pomembno vlogo pri mehanizaciji in moder-nizaciji StandreSkega kmetijstva. Takoj po ustanovitvi je prevzelo v najem od vojaSke uprave letaliSCe in ga razdelilo na parcele, ki so jih StandreSki kmetje s pridom izko-ristili za pridobivanje krme za zi-vino. Od goriSke obCine je druSt-vo prevzelo upravljanje mestne-ga odlagaliSCa smeti in organske snovi so uporabljali za izboljSavo StandreSkih zemljiSC. DruStvo je za svoje Clane nabavljalo razne stroje, umetna gnojila, semenski krompir in razna sredstva za uniCevanje Skodljivcev. VeC let je pripravljalo lepo okraSen voz s kmeCkimi pridelki za zahvalno nedeljo. Organiziralo je pouCne
nje razlaSCanja StandreSke zemlje in druStvo je postalo glavni pobudnik vseh oblik protesta in pritiska, da bi ohranili StandreSko zemljo. Prire-dilo je veC protestnih manifesta-cij. Ko je postal pritisk na Standrez Cedalje hujSi in ko so se zaCe-la obsezna razlaSCanja zemlje, so prizadeti StandreSki kmetje ob pomoä krajevnih organizacij sk-lenili, da ustanovijo zdruzenje, ki bo skrbelo za zaSCito njihovih in-teresov in za ohranitev etniCne in kulturne znaCilnosti Standreza. Za predsednika druStva je bil izvoljen Viljem Zavadlav. Zdruzenje je kljub vsemu dose-glo, da je StandreSka skupnost postala ak-tivnejSa v prizade-vanju za ohranitev svojih znaCilnosti in da je zabelezila tudi nekaj stvarnih uspehov.
Viljem Zavadlav je za svoje aktivnosti in prizadevanja prejel veC priznanj. Italijanski predsednik Sandro Pertini mu je podelil Zelezni kriz za od-porniSko gibanje, Zdruzenje ne-posrednih obdelovalcev zemlje zlato medaljo in plaketo za dobro organizacijo, Trgovska zbornica pa priznanje za 40 let del na kme-tijskem podroCju.
Predsednik rajonskega sveta Marjan BreSCak je prebral zasluge Viljema Zavadlava, Klas pa mu je izroCil goriSki zupan Ettore Romoli.
Na trgu so bile tudi stojnice, na katerih so bili na voljo knjige Go-riSke Mohorjeve druzbe, adventni venCki in razne slaSCice. Praznovanje vaSkega zavetnika se bo nadaljevalo Se ta teden z razni-mi prireditvami.
DP
Vse manj je prostora za socloveka
Ko bi bil svet bolj prijazen
Ustroj naSe druzbe in nje-ne ekonomske smernice doloCenih stvari ne do-puäCajo veC. Predvsem tega, da bi bil svet bolj prijazen, bolj Cloveäki. Prijaznosti in CloveCnosti si prav-zaprav vsi felimo in spraSujem se, ali pomanjkanje teh osnovnih CloveSkih lastnosti ne pripomore k vsesploSni rasti nasilja, nepoSte-nosti in kriminala. Posameznik je namreC tak, kakrSno je okolje. In nekatera Custva in obnaSanja, ki bi morala biti temelj medClo-veäkih odnosov, dozivljajo danes prej zasmeh kot odobravanje. VsakiC, ko se peljem po avtocesti iz Sezane proti Ljubljani, me boli srce. Ni ga namreC dneva, ko bi ob nekdanji cestninski postaji ne videvala tujih voznikov, ki so jih uslulbenci Darsa ustavili, ker so na prometnico zapeljali brez vi-njete. Vem in verjamem, da je med njimi vsaj nekaj takih, ki so hoteli biti bolj prebrisani od nas poätenih drzavljanov in se izogni-ti plaCilu cestnine. A prepriCana sem, da je to le manjäina, veCina izmed njih se je le znaäla na za-Cetku avtoceste, ne da bi vedela, kako in kaj. O tem sem prepriCa-na, kajti marsikdo izmed njih o-bupano pritiska na gumb ob cestninski postaji in Caka, da bo iz av-
tomata priSel cestninski listek. Ce-stninskih listkov pa ni veC in na avtocesto moraS po vseh predpi-sih zapeljati ze z nalepljeno vinje-to.
Marsikdaj osebja Darsa ni ob cestninski postaji in tedaj vsakiC, ko z mozem zagledava zmedenega tu-rista, najveCkrat gre za Italijane, vsi pa vemo, kako so Italijani v tujini nerodni in nebogljeni, sku-äava vzpostaviti stik z njim, ga pre-usmeriti na prvo postajaliSCe in mu razloziti, da mora takoj kupi-ti vinjeto.
Kaj si hoCem, taka sem, da se mi ljudje Se vedno smilijo. Ko jih vi-dim tarn, nemoCne pred usluz-benci Darsa, nekako vem za nji-hova Custva. SreCni so bili, da so se odpravili na dopust v novo dezelo, po vsej verjetnosti so se ze Cudili lepotam naSe Slovenije, predvsem pa so si zeleli in priCakovali prijaznosti in vljudno-sti. Vem in Cutim njihovo razoCa-ranje, obup, ker bodo morali plaCati visoko globo in se morda zaradi tega odreCi nekaj dnevom dopusta ali veCerji. Vem, kako jim je pri srcu, in smilijo se mi, ne mo-rem si kaj.
S tem, da nekatere kaznujemo, se strinjam. Predvsem tiste, ki ne da-jejo prednosti peScem, vse tiste, ki
D ARS
CESTNINSKI
nadzor
vozijo prehitro ali pod vplivom alkohola. Veliko je takih, ki za vo-lanom nimajo nikakrSnega spoS-tovanja do soCloveka, niti do otrok, Se najmanj do zivali in na-rave. Take ljudi bi tudi jaz kazno-vala. Obstajajo pa tisti, ki prekrSek naredijo nehote, v dobri veri, in spominjam se, kako je bilo pod nekdanjo Jugoslavijo takim na-menjeno samo pisno opozorilo in ne kazen. Tako opozorilo sem do-bila tudi sama, ko sem parkirala ob dovozu na gozdno cesto. Pri-sezem, da sem listek na vetrobra-nu pazljivo prebrala, razumela, bi-la hvalezna policistu oziroma mi-liCniku, kajti to je bilo v Casu Jugo-slavije in nikoli, nikoli veC v svojem zivljenju nisem avtomo-bila parkirala tako, da bi oviral do-stop na poljsko ali gozdno stezo. Ljudje namreC ne pozabimo na prijaznost, vsaj mi poSteni ljudje ne. Neprijaznost pa je vsem zopr-na in vedno boli. PoSten Clovek zagotovo zaradi neprijaznosti ne bo postal zloCinec, marsikdo izmed turistov pa se bo vendarle ne-rad vrnil v Slovenijo in bo domov odnesel grenak spomin. In to ni
Dobri obeti za nase kosarkarje kljub strmi poti
Bor in Breg v finalu za drzavno C ligo?
ZaCetek koSarkarske sezone pri nas je bil sijajen. O uspeSnem startu najviSje postavljene slovenske peterke -Jadrana Qubik Gaffe' v drzavni C ligi smo ze obSirno poroCali, Se daljSa pa je bila uvodna serija zmag Bora v dezelni C ligi. Po pr-vi tretjini rednega dela prvenstva so namreC SvetoivanCani sami prvi na lestvici daleC pred ostali-mi, v skupinici njihovih prvih za-
za preskok v viSje tekmovanje. Njuna pot se torej obeta Se izjem-no dolga in strma.
Kakorkoli ze, v tem zaCetnem de-lu sezone borovci naravnost nav-duSujejo svoje vse bolj Stevilne privrzence. Drugo sezono zapo-red fante vodi sezanski trener Bo-ban PopoviC, ki je v preteklosti ze uspeSno treniral tudi Jadran in Sokol. MoStvo oznaCujeta dve glavni lastnosti: prva je ta, da raz-
sledovalcev pa je tudi Breg, ki je ravno tako (ali Se bolj) ambicio-zen. Lani so se Brezani pod tak-tirko trenerja Toma KraSovca, kot znano, prebili vse do tretje tek-me finala konCnice, v kateri so naposled podlegli krminski Albi. Proti istemu nasprotniku pa se je v polfinalu konCala pot borovcev. Tudi pred letoSnjo sezono so poz-navalci uvrSCali naSa dva kluba med kandidate za vrh dezelnega tretjeligaSkega prvenstva. Napre-dovati je sicer zelo tezko, saj bo na drzavno raven prestopila samo ena ekipa, nikakor ne nepo-sredno po rednem delu, paC pa Sele po dolgem play-offu naj-boljSe osmerice. Skratka, odliCen zaCetek naSih barv sicer kaze, da bosta Bor in Breg zagotovo med protagonisti podaljSka prvenstva, nikjer pa ne piSe, da sta favorita
polaga trener z velikim Stevilom enakovrednih kakovostnih igral-cev (vsakiC je akter uspeha kdo drug), druga pa, da je ekipa se-stavljena po veCini iz koSarkarjev, ki so se rodili in igralsko dozore-li v Sportnem srediSCu na Stadio-nu 1. maja pri Svetem Ivanu v Tr-stu. Miran Bole, Daniel Crevatin, Miko Madonia, Peter SosiC (po-
NOGOMET
Elitna liga: Kras - Gemonese 0:0 Promocijska liga: Martignacco - Juventina 1:3, Lumignatco - Vesna 0:1
1. amaterska liga: Pieris - Primorec 0:1, Sovodnje - Medea 1:1
2. amaterska liga: CentroSedia - Primorje 0:2, Breg - Muglin 2:3, San Canzian - Zarja 2:0
3. amaterska liga: Fiumicello - Mladost 1:2 KOSjARKA
Drzavna C liga: Jadran - Codroipo 75:54
;a: Romans - Bor 53:71, Basket Time - Breg 68:76
Dezelna C liga: Kontovel - Fogliano 82:90 ODBOJKA
Moska B2 liga: Sloga Tabor - Padova 1:3
Zenska C liga: Vivil - Zalet 3:0
Moüka C liga: Volley Club - Olympia 0:3, Sloga
- Basiliano 3:1, San Vito - Val 3:0, Sota -
FerroAlluminio 0:3
Zenska D liga: Codroipo - Zalet 1:3
Moska D liga: Olympia - Altura 1:3
nikomur v korist.
V danaSnji druzbi ima denar kr-vavo prednost pred Clovekom, pred Custvi, pred sanjami. In drza-va, vsaka drzava, denar Se kako potrebuje. In obCutek imam, da moramo biti vsak dan bolj pazlji-vi, bolj previdni, kajti prijaznosti in pozornosti do Cloveka nihCe veC ne premore, pomemben je le zasluzek, dobiCek, pa Ceprav na raCun nasmeha, pa Ceprav na raCun CloveSke boleCine.
Ze dolgo let zahajam na vaSko poSto in z usluzbenko imam do-ber odnos, za praznike se vedno z malenkostjo spomnim nanjo in na poStarja, ki v dezju in mrazu prihaja do naSega nabiralnika. ZadnjiC, ko sem brala banCni me-seCni izpisek, pa sem ostala glo-boko razoCarana. Ker doma nikoli nimam gotovine in sem morala nujno plaCati poloznico za nakup kurilnega olja, sem paC na poStnem uradu uporabila banCno kartico. Saj ne bo odveCnih stroS-kov, sem vpraSala in obCutek sem imela, da sem sliSala odgovor "ne". Morda pa je bil samo obCutek, morda odgovora ni bilo. Vse-kakor sem iz banCnega izpiska ugotovila, da sem plaCala 20 evrov (pomislite, 20 evrov!) stroSkov za dvig gotovine na poSti. V obupu sem telefonirala na svojo banko in povedali so mi, da na PoSti Slo-venija paC namesto plaCila s kartico opravijo dvig s Poss terminala, kar je za stranko zelo draga zade-
va, poSta pa seveda pri tem prihra-ni stroSke plaCila s kartico.
Bila sem razoCarana zaradi dvaj-setih evrov, kajti denarja ne pobi-ram na cesti..., predvsem pa zaradi medCloveSkih odnosov. Saj bi usluzbenka lahko povedala, da je tako, saj sem vedno prijazna z njo, saj... Toliko je teh saj in Ce, toliko jevpraSanj in razoCaranja. Dejstvo pa je, da je prijaznosti med ljudmi vedno manj. Cilj je denar in samo denar. In zaradi njega se ruäijo Cu-stva, izginjajo nasmehi, umirajo sanje. In svet postaja vsak dan slabSi, pa ne samo slabSi, ampak tudi denarno bolj ubog. Da, vsaj mi navadni smrtniki smo vsak dan bolj revni, kajti tistim, ki imajo, ni nikoli dovolj. Se bi ime-li, Se bi grabili na raCun vseh solju-di, vsak dan veC. In zaradi tega se tresejo temelji drzav, naä vsakdan pa lebdi v negotovosti. V tej nego-tovosti je vse manj prostora za na-smehe, za soCloveka... in za sanje.
Suzi Pertot
JURIJ PALJK
KAJ SPLOH POCNEM TUKAJ? 90
vratnik po veC izkuänjah na viäji ravni pri Jadranu, trzaSkem Ace-gasu, trziäkem Falconstaru in vi-demskem NBU), Niko Stokelj in mlada Martin DevCiC ter Andro Pertot so namreC produkt Borove koSarkarske Sole, ki je v zadnjem desetletju na primer vzgojila tudi nekdanja drugoligaSa Daniela Baticha, danes Jadranovega no-silca, in Ivana Kralja, ki je nato iz Studijskih razlogov prenehal z igranjem in se odselil na Skotsko. Omenjeni garnituri je na igriSCu in v garderobi v veliko pomoC trojica veteranov Alan Burni, At-tilio Fumarola in Matteo Zanini, ki so ze veC let v druStvu, poleti pa se je pridruzil Se Sezanec Marko Meden, dolgoletni Clan slovenskega prvo in drugoligaSa KraSkega Zidarja, ki pri Boru tudi vodi teCaj minikoSarke.
Zelo kvalitetno postavo (na pa-pirju bolj moCno in izkuSeno kot Bor Radenska) je sestavila tudi Bregova uprava, ki - tako kot Bo-rova - seveda zeli nadgraditi lan-ski dosezek Se s korakom veC. Trener Tomo KraSovec iz Ankarana raCuna na domaCina Stefana Samca, KoprCana Eivisa Klarico, nekdanje jadranovce Kristjana in SaSo Ferfoglia ter Alena Semca in vrsto izkuSenih trzaSkih koSarkarjev (Bozic, Giacomi, Gri-maldi, Visciano, Robba, Schilla-ni). Tudi Brezani imajo zvestega zaveznika v glasni in navduSeni dolinski publiki, zaradi tezav med pripravami in nekaterih poSkodb pa so zmagoviti korak letos ubrali malce kasneje kot bratranci iz mestnega kluba. Po-navljamo pa, da bosta o drzavni C ligi odloCala Sele meseca maj in junij; morda pa se bosta v ve-likem finalu za napredovanje spopadla ravno Bor in Breg...
HC
Ce kaj zadnje Case zelo pogreSam, so to gotovo knjizne predstavitve, ki jih velike knjizne zaloibe prirejajo v Ljubljani, saj se jih lahko izjemno po-redko udele2ujem. Nanje ne morem pogosto zaradi vsesploSnega varCevanja pri naSem tedniku in zaradi pomanjkanja Casa, v uredniStvu nas je pre-malo, da bi si lahko privoSCil luksuz pogostih od-sotnosti v redakciji. Seveda je to slabo, zame gotovo, saj je Ljubljana naSa prestolnica, tudi kulturna, in ni je veCje zalozbe, ki se tega ne bi zavedala. Slabo pa je to tudi zato, ker to Se enkrat kaze, kako smo se v obdobju navideznega priblizevanja, o Ce-mer nam priCajo socialna omrezja na svetovnem spletu, vsi le Se bolj odmaknili vsak v svoj krog. Namesto da bi bili Se bolj povezani, se oddaljuje-mo. Vsakdo, ki opravlja Casnikarski poklic, ve, kaj pomenijo 2ivi, neposredni stiki z ljudmi, s kultur-niki, pisatelji, s politiki, z ljudmi torej, ki so vprvih vrstah naSe kul-ture, druzbenega livljenja. Doba interneta nas je sicer res zblizala na svetovnem spletu in smo navi-dezno dosegljivi povsod, a prav Ca-snikarji se pri svojem delu Se kako zavedamo pomembnosti sreCanj v zivo, tkanja osebnih stikov, poz-nanstev in, zakaj ne, tudi prijatelj-stev. Gajo, imenitni jazz bobnar, glasbenik in tudi kulturnik, je v svojem istoimenskem jazz klubu, ki ga zal v Ljubljani ni veC in ga vsi pogreSamo, prirejal knjizne predstavitve. Spoznala sva se pred leti in postala iskrena prijatelja; bil sem med podpisniki peticije kulturnikov, pe-snikov in pisateljev, Casnikarjev, slikarjev in vseh, ki nam je pri srcu slovenski jezik in kultura, lepo in dobro, peticije, ki je sicer imela odmevv javno-sti, a uCinka ni imela nobenega, saj danes jazz kluba Gajo ni veC. Podpisali smo namreC, da naj vrh slovenske vlade doseze, da Gaja in njegovega jazz kluba ne bi nasilno izselili iz prostorov, katerih la-stnik je postal trzni uspeSnez, kateremu pomeni denar veC kot kultura. In tako so Gaja in vse nas, ki smo se v njem sreCevali, od svetovno znanih jazzistov, ki so v klubu ob slovenskih kolegih igra-li, do nas, zaljubljencev v slovensko knjigo, pre-prosto vrgli na cesto. Gajo sicer Se vztraja na vrtu DruStva slovenskih pisateljev, katerega Clan sem tudi sam, a tarn lahko prireja glasbene in literar-ne dogodke samo poleti, in Se to samo ob lepem vremenu. Tako paC je, boste rekli, po naCelu: "Pri-mum vivere, deindephilosophari! - Najprej je tre-ba ziveti in Sele nato filozofirati". Pa ni res tako enostavno in gotovo ne tako preprosto. Ce novo-dobni pridobitnezi skrbijo samo za svoj raCun v banki, bi pa morala slovenska politika skrbeti za kulturo, slovenski jezik. Pa ne bi tokrat o tem, ker se ob teh vpraSanjih stalno spraSujem, kaj sploh poCnem tukaj, ko pa Cakamo na posodobitev slo-varja slovenskega knjiznega jezika ze desetletja in niC ne kaze, da bi ga kaj kmalu dobili, o Cemer so pisali imenitni slovenski knjizevniki, med njimi tudi zelo natanCno in zgovorno pred kratkim prijatelj AleS Berger, o katerem lahko na kratko po-vem samo to, da sem vesel, da sem ga spoznal, da sva postala prijatelja in da poznam zelo malo takih ljudi, saj je po eni strani AleS kot urednik uredil veC kot 700 knjig, vse so izSle v slovenskem jeziku!, prevedel niCkoliko imenitnih del svetovnih knjizevnikov, kot je tudi odliCen pisatelj, Ce tokrat njegovo delo v gledaliSCu pustim ob strani. Tudi AleSa sem spoznal na eni od knjiznih predstavitev. Pa saj sami veste, kako to gre! Bog mi je na Vipav-skem v zibelko polozil, ker sem rojen med brblja-vimi Vipavci, dvema Vipavcema, prosto po Zu-panCiCu, lastnost, da rad spoznavam nove ljudi, da se v druzbi znajdem, da se, kot mi je slikovito
Pavle Zidar
rekla pred Casom prijateljica, "znam gibati na parketu”. Mislila je na dejstvo, da rad in z lahkoto navezem stike z ljudmi, ker je zraven dodala Se do-broduSen oCitek, da neCesa pa ne znam, namreC tega, da bi koga prosil za kako osebno uslugo. A to je druga zgodba, o kateri ne bi, najbrz pa izvira iz Casov otroStva, ki sem jih prezivel v socialnih in drugih krivicah. To te zaznamuje za vse 2ivljenje. Mene je gotovo, saj nepotizma tudi danes ne pre-naSam, kaj prenaSam, sovrazim ga iz dna duSe in srca! In prav zato Se kako pogreSam knjizne predstavitve v Ljubljani!
Pred Casom sem po letu dni le Sei na predstavitev knjige o Kocbeku, o Cemer sem v Novem glasu z veseljem pisal, kot z veseljem, po naCelu, ki se ga drzim, da je treba lepo in dobro v zivljenju deliti, piSem o vseh knjigah. Predstavljali so jo urednica Nela MeleCkar, poznam jo Se iz Casov Nove revije, dr. Mihael Glavan, spoznal sem ga preko AleSa Ber-gerja in njunih skupnih imenitnih knjig, ter akademik dr. Boris Pater-nu, ki sem ga spoznal osebno tudi na knjiznih predstavitvah, nanj pa sem navezan predvsem zaradi nje-gove imenitne Studije o literarnem delu meni ljubega Pavleta Zidarja, na katerega tudi danes ostajam Se kako navezan, saj si drugaCe ne morem razloziti, da sem minuli te-den v edini novogoriSki knjigarni, kjer so naprodaj tudi knjige iz dru-ge in tretje roke, izbrskal na plan njegovi deli Medeni teden in Hra-stov med ter doma Se isti veCer ugotovil, da sem pred leti ze obe kupil. Stiri evre sem odStel za obe Zidarjevi knjigi, ju polozil na noCno omarico in zaCel z Medenim tednom ter takoj pomislil na "ljubo mladenko s Krasa", kot sam rad imenujem Jolko MiliC, ki sem jo spoznal prav zaradi pisatelja Pavleta Zidarja, katerega v zivljenju nisem niti enkrat samkrat osebno sreCal, pa Ceprav je on ve-del zame in za mojo navezanost na njegovo pi-sanje in so najini skupni prijatelji - znanci naCrto-vali najino sreCanje. Smrt ga je iznenada prehite-la, vem, da sem takrat po naroCilu bolj kot po na-svetu Jolke, z njo se namreC ni 'hecati1, ko gre za leposlovje!, napisal za Primorski dnevnik zapis o njem, nato je takoj naslednji dan sledil zapis Jolke, ki mi je dala dobesedno po glavi, saj je naSla v mojem pisanju toliko napak, da je Cutila dolzno-st, da jih obelodani v istem dnevniku. Pa ji nisem zameril, ker jo poznam, rada nas ima, tiste, ki piSe-mo. Zakaj sem pomislil na Jolko, boste vpraSali. Zato, ker sem v Medenem tednu naSel Zidarjevo misel: "Zenska je zato na svetu, da ti zazene strah v kosti, kosti, ki jih je na svet spravila sama. Kako Cudno res"! Jolko sem namreC spoznal zaradi Zidarja zato, ker ga je zares brez dlak na jeziku uCila odnosa do zensk..., seveda javno, v Casopisju. Kje so Casi!
Akademik dr. Boris Paternu je eden redkih znanih slovenskih razlagalcev knjizevnosti, ki je Zidarja umestil tja, kamor spada, na slovenski Olimp, be-rite in boste uzivali! Zakaj omenjam njega? Zato, ker sem vedno vesel, ko ga imam moznost po-sluäati, kot tudi njemu podobne, kot pisatelje, pe-snike. Vesel sem njegove nenarejene prijaznosti in zanimanja za nas, ja, vesel sem ga, vedno, ko ga sreCam. Ker se ob posluSanju "prve lige”, kot sam naSe velike imenujem, vedno Cesa novega nauCim in mi je to vSeC, predvsem pa zato, ker znajo in imajo radi slovenski jezik. Tisti slovenski jezik, brez katerega sam zares ne bi mogel ziveti. To lahko in morarn povedati na glas: Ce ne bi mogel s svojimi otroki govoriti slovensko, bi raje umrl, zares. Tako je, Ce irnaS rad Zidarja, ki je z naSim je-zikom znal, kot to zna danes le malokdo!
Tamara Blazina
mmimii Obcni zbor SSO
Iz zdravih korenin
bitvijo kriterijev razdeljevanja sredstev. "Multilupnik" Ma-rijan Markezid je poudaril, da bi bilo pomembno biti navz-ven politiCno enotni, saj "sku-paj imamo veCjo tezo”. Za od-pravo dvojnikov oCitno ni Se £as, s podatki v rokah pa je Se zatrdil, da je Stevilo pevcev v cerkvenih zborih in sploh ne-deljnikov "dogodek", katerega razseznosti se morda ne zave-damo. Marij Maver je dejal, da o povezovanju vedno govori-mo "s figo v zepu", "go-vorjenje o zdruzevanju je puh-lica, velika laz". Giorgio Ban-chig je mnenja, da sodelo-vanje ne pomeni odprave identitete, saj "vsaka identite-ta je bogastvo". Marko TavCar je izrazil zadovoljstvo nad konstruktivnim oben im zbo-rom in poudaril, da so cerkve-ni pevski zbori "postojanke slovenstva", ki imajo posebno vlogo. Igor Svab je obzaloval napade na Stoko in "rdeä kar-ton&k" slovenske vlade, CeS da se kregamo. Marilka Korsic je bezno orisala nastanek in neverjeten razvoj SCGV Ko-mel ter dodala, da je "sodelo-vanje zelo pametno; za zdruzevanje pa ni dovolj od-loCitev zviSka".
RazreSnici staremu izvrSnemu odboru so sledile volitve no-vega odbora, ki ga sestavlja petnajst Clanov. Izvoljeni so bili: za trzaSko pokrajino Dra-go Stoka, Ivan Peterlin, Marij Maver, Matjaz Rustja in Igor Svab; za GoriSko: Walter Ban-delj, Irena Ferlat, Bernard Spazzapan, Julijan Cavdek in Albert Devetak; za Videmsko: Giorgio Banchig, Ezio Go-sgnach, Riccardo Ruttar, Sandro Quaglia in Anna Wedam. Nadzorni odbor: Marko Braj-nik, Robert Petaros in Miha Koren; razsodiSCe: Kristian Tommasi, Aldo StefanöC in Larissa Borghese.
v nove case
notam slovenstva, krSäanstva in demokratiCne zavzetosti si bo Se naprej prizadeval za naSe skupno dobro, za dobrobit nage narodne skupnosti, za njen obstoj in razvoj na tem koSCku naSe zemlje, ki iz zdravih korenin, ki so pognale ob Jadranskem morju preko soSke in beneSke pokrajine vse tja do naSih sonönih alpskih vrhov, zeli le v nove c*ase, ko se ne bo treba ve£ bati za naS obstoj, za miren razvoj naSe identitete. Zato da nas ne bo asimilacija pozirala, ampak zato, da bomo z narodnim sose-dom v konstruktivnem dialo-gu in lepem vsakdanjem zivljenju. Hoäemo v nove Ca-se, ko bopo tej hudi ekonom-ski krizi konCno le zasijalo sonce, ki ga prinaSata miren dialogin strpno sozitje med tu ziveCima narodoma, katerima naj bo Evropa skupen in pra-viCen dom, tudi v problemih, ki so nam najbolj pri sreu: to je pri zivljenju in delu za naSo zemljo, za naS jezik, za naSo tradieijo, za naSo slovensko narodno skupnost.
Po predsednikovem govoru je za krajSi pozdrav stopil pred mikrofon goriSki zupan Ettore Romoli: izrazil je zadovoljstvo nad velikimi koraki, ki so bili storjeni v zadnjih letih, da se slovenska in italijanska mest-na skupnost priblizujeta in se poCasi presega preteklo "za-pleteno" vzdusje. Birokratske in ekonomske probleme, ki Se ostajajo, naj reSita dezelna uprava in Rim. V imenu slovenske vlade in ministra ZekSa je SSO-ju prinesel "tople zelje” podtajnik na Uradu za Sloven-ce v zamejstvu in po svetu Boris Jesih. Kriza je lahko pozi-tivna ali negativna, je dejal. Lahko je namreC tudi priloz-nost, Slovenci v Italiji pa smo jo po njegovem mnenju spo-sobni izkoristiti, Ce se bomo znali strpno pogovarjati, iska-ti skupne poti in bomo skuSa-
li	doseCi Cim veC. Urad ima zgledne odnose z obema krov-
nima organizaeijama, je dejal. Glede "nesporazumov" in po-vezanih polemik glede nizanja prispevkov je dejal, da "nihCe noCe od zgoraj ukazovati ali vsiljevati manjSini", kajti "plu-ralizem je bogastvo". Denarja bo itak vedno manj, zato "smo vsi odgovorni, da se izrabi Cim bolj smotrno". Pokrajinski od-bornik Federico Portelli je pohvalil dobre odnose med SSO-jem in pokrajinsko upra-vo ter delovanje organizaeije v korist SirSe skupnosti. Sena-torka Tamara BlaZina je pou-darila "dodatne odgovorno-sti", ki jo krovnima nalaga dezelni zakon za slovensko manjSino. Zato bi morali "pre-mostiti prepirljivost zadnjih mesecev, ki ne koristi niko-mur”. Imamo skupne cilje, do
katerih pa lahko pridemo le s spoStovanjem in enotnim na-stopanjem. Prvenstveno skrb bi morali danes posveCati kakovosti, skrbi za slovenski jezik in mladim. Konzulka RS Bojana Cipot je podcrlala dobre odnose, ki jih ima general-ni konzulat s SSO-jem in sploh z vso manjSino. Dezelni svetnik Igor Gabrovec, ki je pozdravil tudi v imenu odbor-nika Elia De Anne in dezelne-ga tajnika SSk Damijana Ter-pina, je opozoril, da Program-ska konferenca ni bila cilj, temveC je pot. Ideali, iz katerih je nastal SSO, so Se aktual-ni, je dodal. Orisal je svoja pri-zadevanja, da bi se reSila fi-nanCna stiska naSih ustanov, in izrazil upanje, da bi nova vlada reSila "birokratski pro-blem" poltretjega milijona evrov, ki naj bi se "izgubil". Njegov kolega Igor KocijanäC je zatrdil, da dialekticni odno-si paC predvidevajo razlicnost staliSC. Novi Casi naj s seboj pri naSajo tudi novosti, je dejal; "Ce teh ni, Casi niso novi". Maurizio Tremul, predsednik Italijanske unije, "krovne" organizaeije italijanske manj Sine v Sloveniji in HrvaSki je dejal, da bi morali njegovi rojaki pri nas razumeti, da je slovenska
manjSina sestavni del in po-memben dejavnik tega prosto-ra. Zato naj dosledno izvajajo naSe pravice; dezelno in drzav-no vlado pa je pozval, naj reSijo Se odprte probleme. Cakajo nas tezki Casi, zato "iScfite sintezo”, kajti delitve Si-bijo skupnost. Predsednik SKGZ Rudi PavSiC je poudaril, da "dialektika ne pomeni na-pade”. Skrb organizaeije, ki jo vodi, je: kje smo danes in kaj hoCemo? KakSni hoCemo biti
v naslednjih 10-15 letih? Smo nadpovpreCno dobro organi-zirani, a potencial moramo znati udejanjati. Potrebujemo sodobno manjSinsko organizi-ranost, sredino, ki bi odloCala o bistvenih manjSinskih zade-vah. "Potrebne bodo vse-manjSinske volitve" za vodst-vo s pravo vizijo naSe organizi-ranosti. V imenu Furlanskega filoloSkega zdruzenja je prisot-ne pozdravila in zazelela Se te-snejSe sodelovanje s slovensko narodno skupnostjo v dezeli Anna Madrlz. Da bi Se naprej uspeSno delovali in lepo sode-lovali s koroSkimi Slovenci pa je zazelel predsednik NSKS Valentin Inzko, ki je na kratko tudi orisal upe in tezave rojakov na severni strani Alp.
V	drugem delu obCnega zbora je bil Se cas za razpravo. Janko Ban je poudaril, da mladih ne gre obremenjevati s travmami starih. Edi Bukavec je izrazil nujo, da bi posveCali veC po-zornosti koreninam in terito-riju. Damjan Paulin je odprl veC vpraSanj; med drugim je poudaril, da hudih finanCnih tezav nimata le Primorski dnevnik in SSG, temveC tudi Clanice SSO-ja, ki bi jim mora-la krovna dajati primerno po-zornost. Ce noCemo obuboza-ti, moramo Cim prej reSiti se-danje probleme, "Casi so tezki in niso Casi za kreganje"! Ma-rijan Terpin je prinesel pozdrav Svetovnega slovenskega kongresa in izrazil zaupanje Stoki. Ivan Peterlin se je vpraSal, komu koristijo nae-lektreno ozraCje, zatohlost,
Za kaj tako radi pozablja-mo na to, kar smo zgra-dili s skupnimi moömi, in to veäkrat tudi z velikim trudom in nesebiCnopozrtvo-valnostjo?
Prihajam do zakljuckov svoje-ga posega. Tri stvari so Se, na katere ne smem danespozabi-
ti.
Prva stvar zadeva Slovenijo: mi smo sestavni del matiCne domovine in zelimo v svoji svobodi in samostojnosti ime-ti do naSe matice vedno lojal-no iskren odnos. Ne zelimo pa vtikavanja v naSe interne za-deve, kot se tudi mi noCemo vtikavati v interne politiöne probleme v Sloveniji. Spreje-mamo pa nasvete in tudi kri-tike, a naj bodo te vedno kon-struktivnega znaCaja.
Odnos do Italije.
VItaliji smo Slovenci ze nekaj desetletij, Slovenci na TrzaSkem, GoriSkem in v Kanalski dolini po razpadu av-stro-ogrske monarhije, torej nekaj Cez 90 let, Slovenci na Videmskem pa od takrat, ko je pred 150 leti nastala Italija kot drzava oz. monarhija. Doziveli smo marsikaj bridke-ga v teh letih, a ni tu casa, da bi o tem podrobneje govorili. Zelim le, da bi se Italija enkrat dokonäno posvetila vsem Se odprtim problemom svoje slovenske manjSine in jih reSi-la tako, da bomo lahko mirno in zadovoljno ziveli v njenih mejah. Mislim, da je to naj-manj, kar danes od drzave, v kateri zivimo, tudi priCakuje-mo. Bo v tem smislu zazivelo tudi skupno delovno omizje? TretjiC: mladi in njihovi pro-blemi. Nikdar vpovojnem ob-dobju niso imeli mladi toliko problemov, kot jih ima njiho-va danaSnja generaeija. Eko-
nomskim problemom ni vide-ti konca, recesija prezi na ob-zorju, prav tako brezposelnost in zbeganost. Bodimo mladim v teh hudih Casih zraven, bodimo z njimi, iskreno in poS-teno, in jih ne izrabljajmo v svoje take ali drugaöne name-ne. Jutri nam bodo gotovo hvalezni za naS objektivni pri-stop do njihovih tezkih problemov.
Sklepna misel:
SSOpraznuje svojih 35 let. To ni dolgo obdobje, a to ob-dobje je polno problemov, a tudi pozitivnih izzivov in bla-
godejnih izkuSenj. Polno tezav, pa tudi zadoSöenj in konkretnih dosezkov. Polno pregrad, a tudi trajnih in po-membnih uspehov. V svojih nastopih niso bili älani IzvrS-nega odbora nikoli napadalni donikogar, Ceprav je marsika-tero pismo vraznih dasopisih kar vabilo k takojSnjemu od-govoru. Odzvali smo se le takrat, ko je bilo to nujnopotreb-no za SSO, pa tudi za SirSi krog naSe slovenske narodne skupnosti. Ta umirjenost, preu-darnost, pa tudi odloCnost, ko je bilo treba, je naSi krovni or-ganizaeiji pripomogla k pozi-tivnemu priznanju, ki ga ima danes SSO v celotnem sloven-skem prostoru, pa tudi pred italijanskimi, evropskimi in drugimi dejavniki. SSO se je vedno zavedal svoje velike od-govornosti. V svojih dejanjih, v svojih poroölih ni nikdar iskal tega, kar nas morda loäuje, in bil vedno na strani mirnega dialoga, konstruktiv-nega iskanja sodelovanja in skupne reSitve v vseh problemih, pred katere je bila naSa narodna skupnost postavlje-na. Tak bo SSO tudi naprej. Zvest svojim idealom in vred-
Druga stevilka mladinske revije Galeb
Jesenski motivi v likovni in pisani besedi
Vposodo, okraSeno z raz-nobarvnimi kvadratki, je Sofia Blason, dru-goSolka OS F. MilCinski s Kati-nare, polozila jesensko sadje, Galeb pa je z risbico okrasil na-slovnico druge, oktobrske Ste-vilke, ki je na sploäno jesensko obarvana. Bina Stampe Zmavc je prispevala pesem Jesenska, pokrajino z zlatim padajoäm listjem je pridala Alenka Sot-tler. Rdeie in rumeno obarva-no listje grabi dedek, pridno pa mu pomagata vnuka, ki zvedavo posluSata, kako so nekoC v lesenem CebriCu zen-ske na glavi nosile vodo iz po-toka za domaco rabo. Opis je kot vselej mikavno in natanC-
no napisala Darinka Kobal, Magda Tavfiar pa ga je lepo prikazala v likovni podobi. Vera PoljSak ponuja bralcem v sprostitev dopolnjevanko je-senskega nabiranja gob in ko-stanja. Jesenski, ze skoraj zim-ski motiv je v Galebovi delav-nici izdelala Jasna Merku', ki otrokom razlaga, kako nastane "strizenka". KoSarice z jesen-skim sadjem se bohotijo tudi v rubriki Solarji piSejo in riSejo; narisali so jih ufienci OS Fran Milcinski s Katinare. Greta LegiSa, Arianna Moro in UrSkaTerpin, celrtosolke OSJ. JurCiC iz Devina, so napisale cel strip o medvedu in miSki, ki sta 51a v Hollywood. Prav
pridne! "Junak si, & zmoreS / sam sebe oSteti, / kadar ne nehaS / jezika vrteti", tako pra-vi prva kitica pesmice Junak si, de..., ki jo je napisala Zvezda-na Majhen in kot vselej vanjo natrosila veliko drobnih in ve-likih zivljenjskih resnic. Stihe je z nezno ilustracijo obogati-la Mojca Cerjak. Kako nebo-gljen in nikjer zazelen je strahec, pa pripovedujejo verzi Strah Martine LegiSa. Objoka-nega straha s skodelico Caja v rokah je uCinkovito naslikal Stefan Turk. Mojstrske, dina-miCne ilustracije Klavdija PalCica spremljajo stihe Angel za pridne, ki so iz.Sli iz pojoce-ga peresa nedavno umrlega, vsem ljubega pesnika Toneta Pavfika. Mladi "poziralci" zgodbic bodo v oktobrski Ste-vilki naSli veliko lepega branja. Nadaljujejo se dogodiväCine male carovnice Cesminke, ki ni ljubila £rk, in zato je nastala zmeSnjava; piSe jih Tatjana
zelena, bodo bralci izvedeli iz tokratnega nadaljevanja Joze-ta Sevljaka Osabosa in se pre-priCali, da ni dobro "delati raCune brez krCmarja". V kakS-ni meri najdemo medveda v reklih in besednih zvezah, pojasnjuje Klarisa JovanoviC ob razpoznavni ilustraciji Vena Dolenca. Berta Golob pod naslovom VeZkrat vesel, veäk-rat otozen predstavlja trdo zivljenjsko pot in delo enega izmed predstavnikov moderne, Josipa Murna Aleksandro-va, ki mu je bila lepota narave vir pesniSkega navdiha.
V oktobrski Stevilki Galeba je Se marsikaj: "presahnjeni rib-nik” kuharja Skrobka, krizanka, Galebov kviz ... pa tudi zapis Federice Papi Spe-leofantazija, ki bralce vabi, naj si ogledajo Postojnsko jamo. V naslednjih Stevilkah bodo Galebovi prijatelji z avtorico odk-rivali podzemski svet.
IK
morefe vzduSje, moteCa zgeCkanja itd. Naj pride do razCiSCenja odnosov med krovnima, pa tudi do analize obstojefega stanja s posodo-
Kokalj, ilustrira pa DaSa SimüC. V zgodbi Pingvin Pingi Stefke Kac Marn se uCiteljica huduje nad ucenci, ki ne vedo, da ptiCi niso sesalci, Marjeta Zorec pa spretno tke priredbe ljud-skih pravljic: tokrat je na vrsti Sen-
Kalc, se grejo sodnice. Deklici Eli, ki ima zelo rada slaSCice, je Sinila v glavo misel, da bi od-slaSCiCarno:
tek -Skrat iz Logarske doline.
Prilaga seveda tudi vse "podatke" o planinskih Skratih. TinCkove tri zlate ribice v zgodbi Dima Zupana, z izrazi-timi ilustracijami Katerine
je bilo, pripoveduje nadaljevanje pripovedi Slavka Pregla ob ilustraciji Zvonka Coha. Kako in zakaj je Mala osa postala vsa