Mfarm&Piki
Cena 1 Din
Leto III. (X.), štev. 271
Maribor, sreda 27. novembra 192&
»JUTRA«
razu
 ... t likov vsaK dan ob 16. uri
Račun pri pošln»m ček. zav. v Ljubljani it. 11.409 V»l)a mtsstno, prejemali * upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din
Telefon:
Uredn. 440 Uprava 455
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13
Oglati po tarifu
Oglate tprejtma tvdl oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Preiemova ulica K. 4
0 mednarodni reparacijski banki
o	njenem, pomenu in ulogi, o njeni notranji organizaciji in o perspektivah za bodočnost je te dni londonski »Times« objavil zanimiv članek, v katerem izvaja:
Organizatorni odbor mednarodne banke je po dolgih'razpravah končal glavni del svoje naloge in prišel do sporazuma. Objavljeni so statuti banke, s kojimi je Basel določen kot njen sedež. Na ta kompromis so končno pristali tudi Belgijci, ki so dolgo časa uporno zahtevali za sedež Bruselj.
Pomisliki proti ustanovitvi mednarodne banke so bili finančne in politične narave. Na eni strani bojazen, da bo nova banka resno ogrožala interese obstoječih bank z nepošteno konkurenco, pa tudi svetovni denarni trg sploh, ter da bo lov za zlatom le še povečala. S političnega vidika pa se je kritiziral statut, ki so ga izdelali in predložili strokovnjaki in ki je predvideval v banki ne le kreditno ustanovo za reparacijska plačila, ampak stalno mednarodno telo, ki bi imelo največji vpliv na denarno usodo sveta in bi bila odgovorna samo osrednjim bankam sedmero glavnih držav, ki so zainteresirane na nemških reparacijah.
Ni še jasne slike, v koliko je or-Kanizatorni odbor v svojih predlogih Upošteval te pomisleke. Gotovo je, da sprememba pravil ne sme izvršiti brez odobrenja glavne skupščine, kateri bodo prisostvovali predstavniki Vseh centralnih bank, ki bodo s kapi-‘Slom udeležene pri novi ustanovi. Način volitev zaupnikov je istotako ?°loČen tako, da bo čimbolj zmanjšan vpliv sil. ki dobivajo reparacije. * udi je omejena finančna moč repara-cijske banke: zabranjeno ji je izdaja-bankovcev, sprejemanje menic, aajanje kreditov vladam ter sprejemanje večjih obresti. Tudi so podane garancije proti neprimerni intervenciji mednarodne banke na denarnih
vki ^?sameznih držav. v.Kijub vsemu pa se danes še ne mo re jasno videti in predvideti, kakšno ulogo bo lahko nova banka igrala na Pozormci mednarodnih financ izven one, ki jo no_ imela kot reparacijska banka. Glavni njen cilj je vsekakor, da upravlja rcparacijske anuitete Nem vije in ostalih bivših sovražnih držav, ter da se na ta način mesto kontrole, Kakor so bile reparaeijske in razne »Dawesove« komisije, uveljavi popolnoma finančni ustroj plačil. To je bii judi eden izmed glavnih razlogov za formulacijo Yonngove*a načrta.
Vedno pa je še nejasno, kako bodo *e funkcije koordinirane z obsežnimi lJ} trajnejšimi dolžnostmi reparaeijske banke nanratn drugim centralnim Jjankam. Ni še jasno, koliko kapitala bo na razpolago. Pravica »veta« Centralnih bank bo znatno paralizira njeno aktivnost. Vendar bo vsa j. ^Prašanja rešil čas sam. V nekoli-letih bo banka postala edino banka
Dve naSi novi podmornici
PODMORNICI »SMELI« IN »OSVETNIK«, ZGRAJENI V TOULONU, ODPLULI DANES NA POT PROTI ŠIBENIKU.
STE
TOULON, 27. novembra. Jutri bosta novo zgrajeni podmornici »Smeli« in »Osvetnik« odpluli v spremstvu treh francoskih torpedovk na odprto morje in bosta izročeni jugoslovanski mornarici.
Obe podmornici ostaneta nekaj dni potoma še v italijanskem vojnem pristanišču Tarentu, nakar bosta odpluli v Šibenik.
Koncentracijski kabinet na Češkoslovaškem
UDRŽALOVA POGAJANJA ZA SESTAVO NOVE VLADE KONČANA. — V VLADI BODO VSE STRANKE RAZEN HLINKOVCEV IN NEMŠKIH KLERIKALCEV.
PRAGA, 27. novembra. Po dolgotrajnih, več tednov trajajočih pogajanjih, se je ministrskemu predsedniku Udržalu končno vendarle posrečilo, da je sestavil novo vladno koalicijo. Na podlagi tega bo predstavljala njegova vlada koncen-
tracijski kabinet, v katerem samo Hlin-kova slovaška ljudska stranka in nemški klerikalci ne bodo zastopani. Udržalov kabinet, v katerem bo finančni minister dr. Engliš, ki je izven strank, bo imela v parlamentu 200 glasov večine.
Starosta 355, Encjelbert Bangl pri generalu Ziufcauiču
BEOGRAD, 27. novembra. Ministrski predsednik general Živkovič je sprejel danes starosto Jugoslovanskega Sokolskega Saveza, Kngelberta Gangla, ki je podal kasneje novinarjem poročilo o vseslovanskem sokolskem kongresu, ki se bo vršil od 26. do 30. junija v Beogradu. Kongresa se bo udeležilo 12.000 češkoslovaških, 4000 poljskih, 2000 ruskih in 1000 ameriških Sokolov. Prijavljeni pa so tudi telovadci iz bivših antantnih in nekaterih nevtralnih dežel.
Clemenceaueu muzej
PARIZ, 27. novembra. Ameriški državljan Bacon, lastnik poslopja, v katerem je umrl veliki francoski državnik Clemenceau, namerava izpremeniti njegovo stanovanje v tnuzej, vendar pa bo dal o tem svojem načrtu iz pijetete do pokojnika podrobnejša pojasnila šele čez nekaj dni.
bosta zgrajeni še ladjedelnici v severni splitski luki in v Boki Kotorski. V zvezi s tem naši pomorski krogi s sim patijo spremljajo pripravljanje zakona o naši trgovinski mornarici in ladjedelništvu, ki naj bi čimprej dovedel do naše emancipacije od inozemstva
v	tem pogledu.
Obramba Rima
RIM, 27. novembra. »Giornale d’ Itaiia« objavlja članek, v katerem se bavi s problemom sigurnosti Rima za slučaj vojne. Članek poudarja, da mora Italija v slu-r čaju pomorske vojne zahtevati posebne garancije za mesto Rini/ ki je komaj 20 km oddaljen od morske obale.
Zgraditeu treh ladjedelnic ob 'Jadranu
BEOGRAD, 27. nov. Naši trgovski, posebno pomorski krogi, z veliko pozornostjo zasledujejo naše zakonodajno delo v pomorskih vprašanjih, ki bodo postavljena na najmodernejše temelje. Vsa akcija vlade stremi namreč za tem, da sc naše parobrodar-stvo čim bolje razvije. Naša trgovinska mornarica sc je od ujedinjenja do danes s privatno.inicijativo, deloma tudi z državno mornarico potrojila in razpolaga sedaj že z nad pol milijona tonami, vendar to še nikakor ne zadostuje. Vlada se bavi zato z vprašanjem regeneracije našega ladjedelništva. V načrtu je ustanovitev nove ladjedelnice v Kraljeviči »Jadranske ladjedelnice«, v dpglednem času pa
za mednarodna izplačila. Ako bo v tem pogledu vršila svojo dolžnost, se bo nokazalo, da'ni bila zaman ustanovljena.
Brezmesni dneui v Rusiji
MOSKVA, 27. novembra. Sovjetska vlada je izdala naredbo, ki uvaja od 1. decembra naprej po dva brezmesna dneva na teden in sicer pondeljek in četrtek. Na mesnem trgu so radi te naredbe cene mesa povsod znatno padle.
jugovzhodno od sibirsko-kitajske meje. Pod vtisom prodiranja ruskih čet je nankinška vlada že prosila za premirje in obnovitev pogajanj o vzhod-no-kitajski železnici.
WASHINGTON, 27. novembra. Po poročilih iz Harbina so sovjetske obla sti pozvale vse inozemce, da naj čim prej izpraznijo mesto, ker ga bodo zažgali in izravnali z zemljo. Amerikan-ski konzul je sicer protestiral proti temu, vendar so se tujci morali uda-ti v svojo usodo. Kitajski del mesta je bil dejanski zažgan in gori sredi strahovite panike.
Ljudska sopsti i Saiitn
sprejme za slučaj smrti in doživet]« vse zdrave osebe od 1. do 90.l^Uia ispJača do najve# Din 5J.OOO-— iia podporah. Zahtevajte brezplačno pristopno izjavo ■
1
Kapitulacija Kuharina
MOSKVA. 27. novembra. Buharin, Rikov in Tomski so poslali osrednjemu odboru komunistične stranke izjavo, v kateri proglašajo svoje nazore. ki so jih zastopali v zadnjem času, za zmotne in zagotavljajo, da sc bodo skupno s stranko borili proti vsakemu poizkusu, da bi se opustile dosedanje politične smernice. Enako izjavo je poslal nato tudi Ugarov, član centralne komisije, ki se je poprej odločno postavil na stran Buharina.
Rusi prodirajo proti Harbinu
LONDON, 27. novembra. Po poročilih iz Moskve prodirajo sovjetske čete v dveh smerah v. Mandžurijo. Kitajci se umikajo na vsej črti in so bili sploh popolnoma iznenadeni. Vsa znamenja kažejo, da nameravajo sovjetske čete zasesti Harbin. Sovjetska konjenica prodira ob železniški progi ih je zasedla tudi že mesto Hailar. 75 km
Z glavo na tla.
V	Medvedovcih na Dravskem polju ]€ 28 letni posestnik Aleksander Gulovič tako nesrečno padel z glavo na tla, da je dobil težke poškodbe. Rešilni avto ga je sinoči odpeljal v bolnico.
Na dnu.
Mariborska policija je aretirala včeraj' mlado Josipino V., ki je nedavno pomagala podeželskemu .mladeniču zapravljati dedščino. Delamržna in najrazličnej-šin%strastem vdana Pepca pa je v noči izpraznila žepe'svojega gostitelja do poslednje pare in pobegnila. Sramežljivi de-želan je vendar potožil policiji svojo nesrečo, ki ga je po vseh mastnih računih v raznih gostilnah stala še 500 Din. Pri aretirani mladenki se ni našlo nobenega denarja, pač pa si je prav okusno kom-pletirala svojo garderobo. Policija jo bo izročila sodišču, ki jo bo za njeno samaritanstvo primerno nagradilo. —
Ukradeno dvokolo.
Včeraj popoldne je neznan storilec tl-kradel v Vetrinjski ulici dvokolo ključavničarskemu pomočniku Ivanu Lešniku. Kolo je znamke »Styria« in vredno 920 Din. — Davi ob 9. pa je bilo izpred hiše št. 11 na Aleksandrov! cesti ukradeno trgovcu Jožefu Kudišu dvokolo vredno 1000 Din. O storilcih manjka vsakršna sled. —
Humor
Končno si lahko predstavljamo, da nam bo televizija v modernem stanju omogočila, da bomo nogometne tekme res lahko videli. (Wilmington News).
*	# «
Najnovejša poizvedovanja v Washing-tonu so dognala. da_so najbolj popularne one čednosti in kreposti, ki so v zvezi z mastnimi prejemki. (San Diego Union).
*	* *
Gostilničar: »Kaj mislite O tej pečen-* ki?«
Gost: »Premajhna za njeno starost.«
Zdravnik: »Ali ne veste* da tobak krajša življenje?«
Kadilec: »Sedaj kadim že 65 let k» imam 80 let.«
Zdravnik: »In če ne bi kadili, bi jtti imeli morda že 90.
• * *
Žena: »Kuham in kuham za tebe inka} imam od tega? Nič!«
Mož: »K tej izjavi ti čestitam. Kaj ja* imam vedno bolečine v želodcu.«
I Za jesen In zimo KARO. SevlIL YI-
Novi občinski davki v Mariboru
Največje zanimanje vzbuja vedno to, kar je novo, kar je drugače kakor je bilo doslej. Zato se obrača tudi vse zanimanje v Mariboru na nove davke in zato najprej nekaj o njih.
Mestno knjigovodstvo predlaga med drugim, da se obdavčijo privatni klavirji in drugi instrumenti/ med katere šteje tudi radio-aparate. Davek bi naj zaenkrat znašal 100 Din na leto; seveda ni nobene zapreke, da bi ga prihodnje leto ne bilo mogoče povečati. Vprašati je. v koliko je tak davek upravičen. Predvsem, kdo ima klavirje? Klavirje so si s težavo nabavili stariši, da se na njem vadijo njihovi otroci, ki morajo znati igrati v šoli
—	na pr. na učiteljišču — ali pa jim stariši žele oskrbeti ta res najprimitivnejŠi glasbeni pouk. Poleg tega ima klavir kaka učiteljica, aktivna ali upokojena, ker ji je klavir skoraj edina uteha po dnevnih skrbeh in neprilikah. Resnično, časi- ko je bil klavir luksus, so že davno minuli in klavir je danes postal za obitelji potreben del pohištva, kakor miza, stol, o-mara in postelj. Princip obdavčitve pa je v tem, da obdavči one. ki so si nabrali premoženja, da si lahko privoščijo vsa-kojaki luksus; taki naj plačajo za občinske potrebe, ker jim je družba nanosila njihovo premoženje, pa naj bodo to trgovci ali podjetniki kakršnekoli vrste. Mnogo pravičneje bi bilo, da bi obdavčili luksuzno pohištvo sploh, kajti marsikateri bogataš tudi v Mariboru je svoje ^meščansko« pohištvo odrinil ter si nabavil mize na eni nogi- usnjate fotelje in divane s perzijskimi preprogami... To je luk-
Kaj bo z oblastnim in županijskim poslopjem?
*
Pod tem naslovom sta priobčila v »Večerniku« (dne 20. in 23. t. m.) že dva pisca članka, kjer prideta oba do zaključka, da se naj nastavi v bivšem oblastnem poslopju Zdravstveni dom. Gotovo ni človeka v našem mestu, ki ne bi uvidel koristi in potrebe moderno opremljenega zdravilišča, ki nai služi obenem znanstvenim svrham. Vprašanje je le, če odgovarja poslopje temu namenu Po mojem mnenju je poslopje za Zdravstveni dom nepri-kladno, deloma, ker je premajhno in ker bi povečanje in preureditev poslop ja stala preveč denarja, deloma, ker tudi lega poslopja ne odgovarja namenu. Najumestnejše bi bilo pač, da se sezida na primernem mestu posebno poslopje, ki bi odgovarjalo .vsem zdravstvenim in ekonomičnim zahtevam. Pač pa bi to poslopje popolnoma odgovarjalo drugemu, zelo važnemu, žal premalo poznanemu in upoštevanemu zavodu našega mesta, namreč
—	našemu pokrajinskemu muzeju.
Kako velik pomen imajo muzeji za splošni kulturni napredek, je znano In ni treba tega posebej naglašati. Saj muzeji niso samo znanstvene zbirko, ki služijo le strokovnjakom, tudi važne javne institucije, ki služijo ljudski prosveti. To uvidevaio vsi kulturni narodi in posvečajo zato svojim muzejem posebno skrb. Zato so tudi muzeji eno nezanesljivejših meril narodne izobrazbe.
Naš mariborski muzej se gotovo ne more primerjati z velikimi svetovnimi muzeji. Vendar pa je za nas velike važnosti, ker hranimo mnogo važnih zgodovinskih in umetniških spomenikov naše najožje domovine. Važne ;n poučne pa so tudi njegove narodopisne in naravoslovne zbirke. Odbor muzejskega društva se trudi neumorno, da izpopolnuje in dopolnuje kljub pičlim sredstvom te zbirke in da služi tako najidealnejše celokupni javnosti. Omenimo le. da je dalo društvo v zadnjem času restavrirati celo vrsto slik in izdalo v to svrlio skoraj 6000 Din. S tem je ohranilo važne kulturne spomenike. ki so za naše mesto važni posebno radi tega. ker so to večinoma dela naših umetnikov, ki so deloma živeli in delovali tudi v Mariboru. Tako je ustvarilo društvo prvo podlago za našo galerijo slik. Nadnlie je odbor dopolnil In uredil numizmatično zbirko.
sus, in če hočete že na vsak način poseči med štiri stene rodbinskega življenja, izberite si nekaj takega, kar lahko obdavčite kot luksuz tudi temu primerno. Klavir pa dela itak marsikateremu očetu dovolj skrbi... Sicer pa daje mestna občina šoli Glasbene Matice vsako leto prav lepo subvencijo zato, da poučuje mariborsko mladino v instrumentih in zopet v prvi vrsti na klavirju, če je to luksus, potem vendar občinski svet v ta namen ne bo dajal subvencij... Daje ;ih, ker znanje klavirja do danes še ni bil luksus in torej tudi posest klavirja ni luksus. ki bi ga bilo obremeniti s posebnim davkom ......
Glede obdavčitve radijev bi pač ne bilo ugovora, če bi hotela mestna občina tozadevne dohodke uporabiti za postavitev podružne postaje domžalski oddajni postaji, kar bi stalo nekako 50.000—60.000 Din. S tem bi se za vsakega radioamaterja izdatki zelo znižali, ker bi zadoščal mesto dragega aparata že detektor in bi torej bilo pravično, če si mestna občina svoje izdatke za napravo amortizira in obrestuje. Tako pa bo proti tej obdavčitvi Radio-Ljubljana upravičeno protestiral saj je mestna občina svoječasno odklonila celo najskromnejšo podporo Radioklubu, in je sedaj našla radio-aparate, ko rabi nove davke. Sploh pa naj mestna občina obdavči i-aje telefonske postaje, ki se večinoma podjetjem vir dohodkov, o-ziroma zmanjšajo njihove izdatke in ima za postavitev avtomatske centrale občina vsaj nekaj zasluge.	St.
tako da se more naš muzej s to zbirko upravičeno ponašati. Odbor pa bi gotovo storil še mnogo več. če bi bil naš muzej nastanjen v primernih prostorih. Sedanji prostori so namreč skrajno pomanjkljivi in pretesni, tako da izgleda muzej sedaj kakor kaka shramba ropotij in da se moramo naravnost sramovati pokazati tujcem naše. sicer lepe in dragocene zbirke. Te razmere pa bodo.trajale tako dolgo dokler ne dobi muzej primernega ih vrednega doma.
Najboljše bi bilo seveda, če bi mogli nastaniti naš muzej v grajskem poslopju, ki je zgodovinsko in umetniško najvažnejša posvetna stavba našega mesta in ki bi se z malimi stroški lahko preuredila v muzej slično, kakor so n. pr. preuredili Ptujčani bivši dominikanski samostan v najlepši muzej naše ožje domovine. Žal, da mestna občina ni porabila ugodne prilike in kupila v to svrho grad, ki je bil pred nekaterimi leti na prodaj za nizko ceno. Tako bi imeli že sedaj v prvem nadstropju lep in urejen muzej, medtem ko bi ostali deli gradu lahko služili drugim svrham. Pri sedanjih razmerah se ta napaka seveda ne da več popraviti.
Muzejsko vprašanje pa je tako važno. da se mora prejkoslej rešiti. Saj gre tu za resnične kulturne dobrine in tudi za naš ugled. Najboljša rešitev tega vprašanja pa bi bila pod sedanjimi razmerami, če se prepusti muzeju poslonje oblastnega odbora. To poslopje bi namreč povsem odgovarjalo potrebam in namenu našega muzeja. Poslonje je dovolj veliko, da se strokovnjaško shranijo in urede naše zbirke brez vsakih posebnih prezidav. Tudi bi bib loera v bližini ’-a in šol naravnost idealna. Renesančni slog vile pa odgovarja tudi vsem modernim muzejem. Tukaj bi imeli lahko svojo mestno galerijo slik in tukaj bi lahko vredno in dostojno hranili snr>-menike na našo preteklost in na naše najbolj zaslužne može. Tudi bi bilo dovolj prostora za naš novoustanovljeni pokrajinski arhiv. Na ta način pa bi ustvarili trajen spomenik nam v čast ter nam in našim poznim potomcem v ogromno korist.
Če se bo v prihodnjih dneh odločevala usoda poslopja bivšega oblastnega odbora naj se bavijo tisti, ki imajo odločilno besedo, tudi s tem vprašanjem.
Umevno je. da mora služiti županij-sko poslopje uradnim svrham. S tem vprašanjem si ni treba beliti glave.
Dr. V. T.
Mariborskim dnevni drobiš
mariborsko gledališče
REPERTOAR.
Sreda, 27. novembra. Zaprto.
Četrtek, 28. novembra ob 20. uri »Worm-ski orožar« ab. B. Kuponi.
Petek, 29. novembra. Zaprto.
Sobota, 30. novembra ob 20. uri »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«. Svečana predstava. Gostovanje ge. Vike Podgorske in g. Hinka Nečiča. Navadne dramske cene. Kuponi.
Nedelja, 1. decembra ob 15. uri »Worm-ski orožar«. Kuponi. — Ob 20. uri »Pi-skrovez«. Kuponi.
Pondeljek, 2. decembra ob 20. uri »Koncert eterične glasbe«. Izven.
Hinko Nučič in Vika Podgorska v »Pohujšanju«. V proslavo drž. praznika se vprizori v soboto, 30. t. m. Cankarjeva znamenita farsa »Pohujšanje v dolini šent florjanski« z dvema odličnima umetnikoma kot gostoma. V vlogah Jacinte in Petra bosta nastopila odlična člana zagrebške drame ga. Vika Podgorska in g. Hinko Nučič, ki sta izvrstna interpreta teh vlog in žela v njih v Zagrebu kar največji uspeh. Veljajo kuponi.
Celjsko gledališče.
Prihodnje gostovanje mariborskega gledališča se bo vršilo v sredo 4. decembra. Uprizori se zabavna satirična komedia iz najnovejših dni: Pagnolova »Velika abeceda«, ki je preromala z največjim uspehom skoro vse večje evropske odre. Pravkar polni v Ljubljani in Zagrebu hišo za hišo. Mariborska uprizoritev je bila v režiji g. J. Koviča zelo simpatično sprejeta.
Iz veterinarske službe.
Na predlog kmetijskega ministra so imenovani pri banski upravi dravske banovine: za veterinarskega inšpektorja v 3-1 Alojz Pavlin* dosedanji oblastni veterinarski referent pri velikem županu, podonavske oblasti; za veterinarskega inšpektorja v 4-1 Fran Černe, oblastni referent pri velikem županu ljubljanske oblasti; za višjega veterinarskega svetnika v 5-1 Anton Korošec, dosedanji obmejni veterinar pri obmejni veterinarski postaji v Mariboru in Viktor Zajc, veterinarski referent pri velikem županu ljubljanske oblasti. —
Stanje dr. Šestana nespremenjeno.
Z ozirom na najrazličnejše vesti, ki so se tekom včerajšnjega popoldneva in še pozno zvečer raznašale po mestu, smo danes prejeli od zanesljive strani naslednje informacije: Stanje dr. Šestana je zadnje dni povsem nespremenjeno. Včeraj popoldne je spal več ur in se je na večer počutil izredno svežega. Želel si je samo miru. Noč je prebil povsem povoljno, da-
vi	pa si je zaželel kopel. Po kopeli mu je primarij dr. Černič na sveže previl rane. —
Pogreb pilota Miillerja,
prve žrtve civilne avijacije na naših tleh, še ni povsem zanesljivo določen, ker ga nameravajo stariši prepeljati v Nemčijo. Cerkveni pokopni obred pa bo izvršen, bodisi da ga pokopljejo v Mariboru, ali prepeljejo v Nemčijo, v petek 29. t. m. ob 16. v mrtvašnici splošne bolnice, kjer je bil po naročilu Aero-kluba položen na oder že včeraj popoldne. —
Jutri četrtek 28. novembra premijera očarljive in temperamentne
Dolores del Rio
v najnovejšem filmu »Osveta«, poln strastne ljubavi, mržnje in osvete. Kino Union. Nabavite si pravočasno vstopnice.
Ljutomer.
Našo delavno Glasbeno društvo vzdržuje razven godbe na pihala in orkestra na lok tudi glasbeno Selo, ki šteje okoli 100 gojencev. V šolsk; svrhe si je društvo, ozir. šola nabavila tudi klavir, ki še ni odplačan. V ta namen priredi v nedeljo 8. deccmbra v gostilniških prostorih g. Zavratnika tombolo z lepimi in praktičnimi dobitki. Začetek ob 4. popoldne. Karta po 2 Din, Svira društveni orkester. K obilni udeležbi vabi odbor. —
Za Jugoslovensko Matico, podružnica Maribor,
je daroval g. Ivan Frole v spomin na bla-gopokojneza Matica Dolničar 100 ra«.
Slovenski napisi v izložbenih oknih.
»Večernik« je v zadnjem Času po pravici ožigosal razne nemške napise po našem mestu, a bilo bi prav tako potrebno ogledati si tudi slovenske, ki so ponekod naravnost škandalozni. Tako prodaja nekdo »zveže celje«, drugi ponuja »šive ribe«, tretji ima trgovino z »zlušaljicami«, v o-knu nekega starinarja smo opazili napis »Ena fest opleka sa Gospoda se prota«. Takih in sličnih nestvorov pa je povsod še vse polno, tako da človek ne ve, ali naj bi se bolj smejal ali jezil. Vse skupaj pa je samo dokaz skrajne malomarnosti in zavesti neodgovornosti tistih, ki te napise sestavljajo in izstavljajo in katere bo treba v bodoče brez obzira imenvoati • polnim imnom. —
Velezanimivo predavanje za fotoamaterje.
Zimsko-sportni odsek Slov. plan. društva priredi na pobudo fotokemične tovarne »Perutz« zanimivo in poučno predavanje o fotografiji. Predaval bo gosp. Koranek z Dunaja, znani alpinski fotoamater na podlagi številnih diapozitivov ter razložil nazorno vso tehnično stran fotografije. Predavanje bo v pondeljek dne 2. decembra ob 20. uri v dvorani »Zadružne banke«.
Najlepša Miklavževa darila
II
Kožuhovinasti plašči) Krzna vseh vrst Velika Izbira! Brez-konkurenčne cene!
Salon „CHI C“
Gosposka ulica 15 3024
Kaj je z invalidskimi razlikami?
Iz vrst invalidov nam poročajo: Po sprejetju novega invalidskega zakona, ki določa takojšnje izplačilo zaostalih invalidnin, dobivajo prizadeti vojni invalidi zadnji čas tolažilna pisma, da bodo odmerjene zaostale svote izplačene, čim bo odobren tozadevni kredit. Medtem pa jo že davno bila sprejeta oz. odobrena doti-čna proračunska postavka. Neizplačilo vzbuja med prizadetimi zato upravičeno nevoljo. Itak borni prispevki že tako ne zadoščajo za vzdrževanje žene in otrok. Prosimo merodajne činitelje, naj store vse, kar je po zakonu mogoče, da pridejo invalidi čimprej do zaostalih invalidnin. —
Svinjski sejem v Mariboru.
Na zadnji svinjski sejem je bilo pripc' ljanih 376 svinj in 1 koza, prodanih pa je bilo 292 svinj. Cene so bile sledeče: 5—6 tednov stari prašiči 80—100 Din, 7—9 tednov 150—200, 3—4 mesece 350—400, 5-7 mesecev 450—500, 8—10 mesecev 550— 800, 1 leto 1.000—1.300, 1 kg žive teže 10—12.50, 1 kg mrtve teže 17—18 Din. Koza je bila prodana za 100 Din.
Policijska kronika.
Od torka na sredo sta bili aretirani dve osebi: Avgust R. radi tatvine in Alojz V. radi suma tatvine. Radi manjših prestopkov je bilo ovadenih 18 oseb.
Najlepši Miklavžev večer
dne 5. decembra
V VELIKI KAVARNI
Pri prehiajenju,
hripi, vnetju v vratu, otokljih, živčnih bolečinah, trganju v udih storite dobro, če poskrbite za vsakdanje izpraznienje črevesa s tem, da popijete pol čaše naravne »Franz Josef-ove grenčice. P° sodbah univerzitetnih klinik se odlikuje »Franz-Josef-ov-a« voda radi sigurnega učinka pri prijetni uporabi. — »Franz Josef-ova voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.	I.
Pevsko društvo »Lira« v Radvanju _ priredi dne 1. decembra v gostilni Lobnfc-Sp. Radvanje, Miklavžev večer. 1.) Prihod Miklavža. 2.)^*gra »Zamujeni vlak« in razne zabave. Na obilno udeležbo w3*b* odbor. —	3057
Krasno okrašeno božično drevo dan< ’ uprava tovarne »Mirim« tistemu, ki tV7 ' ne uganko, ki bo jutri objavljena v tem listu. Okrašeno drevo in mnogo, mnogo drugih dobrot, ki se izdelujejo v tovarni »Mirim«, si oglej v izložbi pohištva ^e' lenka- —	,3058
■Oh
Literarni razgovori
PESNIK JANKO GLASER.
svoji prvi zbirki »Pohorske poti«' je orisal svojo bodočo življenjsko pot z verzi: »Moji prijatelji bodo ravnatelji, doktorji in dekani, vsi častiti, čislani — jaz pa bom iskal dnine: beden težak domovine«. Toda prerokovanja tedanjega študenta Glaserja se niso izpolnila, postal je profesor, potem bibliotekar Studijske knjižnice in bo nekega dne tudi sam — ravnatelj. Enemu pa je ostal kljub vsemu neomajno zvest, svoji skromnosti, zato ni bilo lahko dobiti od njega pristanek za literarni razgovor. Še-le po dolbem prigovarjanju in debatiranju mi je pričel pripovedovati o začetku svoje pesniške poti, na katero je stopil v tako rani mladosti kakor morebiti nobeden drugi. Saj je Janko Glaser pričel pisati pesmi še kot učenec osnovne šole v Rušah in mu je prvi učitelj in mentor bil naš zaslužni šolnik in nadzornik Senkovič. Toda te svoje nebogljenčke je skrbno skrival pred svetom; dokaz več, da mu je osnovna nota značaja, skromnost, bila^ zares že ob rojstvu vdahnjena v dušo.
In tako je mali Janko prišel na mariborsko gimnazijo že kot pesnik in je s tovarišem Rupertom Lintner m že v prvem razredu pričel izdajati svoje rokopisno literarno glasilo. V četrtem razredu pa so se mu pridružili tudi še drugi talentirani sošolci in osnovali list »Bodočnost«, katerega formalni urednik je bil SredišČan Franjo Robič. Glavna njegova sotrudnika sta bila Janko Glaser injpokojni, zelo nadarjeni Dragotin Marčinko. List je bil seveda tajen, a kljub temu so zvedeli zanj tudi profesorji in prof. Ar-liejc je bil prvi, ki je Glaserjeve verze pohvalil in ga navduševal za poezijo. Takrat, v četrti šoli. se je kot šestnajstleten deček na Robičevo prigovarjanje tudi toliko osmelil, da je tri svoje pesmi poslal tedanjemu uredniku »Ljubljanskega Zvona«, pisatelju dr. Fr. Zbašniku. In uspeh je bil nepričakovan: Zbašnik je eno od poslanih pesmi objavil in ga v pismu celo pohvalil. Tako je postal Janko Glaser pesnik in sotrudnik »Ljubljanskega Zvona«, katerega je za Zbašnikom Pričel urejevati dr. Janko ^lebinger.
»Moje tedanje pesmi,« mi je dejal, »so bile lirskoepskega značaja in — kar odkrito priznavam — pod vplivom Aškerca. In da sem sploh stopil v javnost in postal literat, sta zakrivila Pač gg. Zbašnik in Šlebinger. posebno Poslednji, ki mi je v »Zvonu« objavil več kot mi je danes ljubo«. Razen v »Zvonu« pa je sodeloval Glaser potem tudi pri »Slovanu«, »Književnem Jugu« itd. ter izdal leta 1919. pri Zvezni tiskarni v Ljubljani svojo prvo pesemsko zbirko »Pohorske prti«. Potem se je Glaser le še včasih oglasil v »Zvonu« ali drugod, dokler nam ni ‘etos poklonil svoje druge knjige: »Cas-kovač«. Mimo tega je pa zbral In uredil tudi »Antologijo slovenske narodne lirike«, ki je izšla v isti založbi kakor »Pohorske poti«.
Ko sva tako v mislih prehc-lla raz-ustln° pot nj^ovega pesniškega šla^n an*a ,n udejstvovanja, sva prc-L D°dročje naše slovenske starej-
i	ovejše in nainoveiše kniiževno-
Sti
Senf oew!w!te’ Rfosrind Profesor, o na-
leposlnvi« ta
te	mSeren,«
ffLS? ne ta»S'm « ST veliko
?o V tSiH nrnrf’ i?Stali Pesniki pa
so V množici produkcije nnrahhVn?
čeprav je tu in tam nekal nSirlSL ■ Preveč pozabljen pa je n Dr Fran Levstik. Iz množice njegovih pesmf bi se dala sestaviti dobra drobna zbirka In naša dolžnost bi bila, da bf o prilf-ki stoletnice njegovega rojstva to tudi storili. Seveda bi se pa morale izeht;
v	prvotni obliki, ker Jih je poznele Levec kot jezikoslovec precej pokvaril" Ugaja ml nadalje tudi Simon Jonko katerega po izbranih
nn Ce«nim kakor "• pr' GreWr-Sr„t,a|nov^ti ml je pa žal za »rečka Kosovela, kajti bil ie zares ta-
lent. Med prozaisti cenim seveda najbolj Cankarja, vendar mislim, da so mu bolje uspela tista dela, ki so pisana bolj realistično in v katerih ne sili tako v ospredje njegov preveč subjek tivistični jaz. Imela bodo tudi trajnejšo vrednost. Od starejših pa cenim najbolj Tavčarjevo »Visoško kroniko«.
»Kakšno pa je vaše stališče do vprašanja umetnosti in tendence, o katerem se baš te dni toliko govori in piše?«
»Pri nas so pojmi o tem, kaj je lepo in kaj ni, zelo zmedeni in tudi nimamo kriterijev, ki bi držali. Vsakdo smatra svoje za edino zveličavno, drugo pa odklanja. Po mojem mnenju nima umetnost ustvarjanja v svojer bistvu nobenega opravka s strujami, ki so le stvar literarnih historikov, ker vsaka lahko rodi pravo umetnost. Ta prava umetnost je mogoča prav tako v krogu »Doma in sveta« kakor »Svobodne mladine« ali katerekoli druge skupine, toda ne kot posledica pravca ali struje, ampak kot delo pravega umetnika, ki bi mogel biti umetnik tudi v vsakem drugem praven. Umetnost tedaj po mojem mnenju ni vezana na strujo, pač pa na stvaritelja. Pri nas pa danes, žalibog, prevladujeta samo kričaštvo in lepi videz, odtod vsa zmešnjava in kriza.«
»In naša kritika?«
»Kar se slovstvene kritike tiče, se mi zdi na vsak način potrebno, da bi dobro kritiko imeli, ker bi največ pripomogla k razčiščenju te zmede. Dobri kritiki so pa prav tako redki, kakor dobri literati. Pri nas Slovencih so bolj redki. Od sodobnih priznavam brez vsega največ zmožnosti Josipu Vidmarju, dasi se v vsem z njim ne strinjam. Posebno pomanjkljivo se ml ori njem med drugim zdi to, da od mnenja, ki ga je kdaj izrekel, ne odstopi. pa četudi nima prav. da je skratka za vsako revizijo svojega mnenja nedostopen.«
»Kaj pa sodite o bodočnosti našega slovstva in jezika?«
»Glede prvega sem mnenja, da je razvoj umetnosti vezan na osebnosti, glede bodočnosti slovenščine pa sem prepričan, da se bo razvijala naša literatura v slovenskem pravcu, ker štiristoletna tradicija, ki je za nami, nredstavlja tako silo, da bo trajno delovala.«
V	knjižnici so zagorele luči in zunaj se je večerilo, zato sva zaključila najin razgovor. Poslovil sem se in odšel, on pa se je zopet poglobil v sezname knjig.	„r.
Največje letalo na suetu
Nemci so zgradili nov zračni kolos, ki je največje letalo, kar iih je doslej zmogla sodobna tehnika v gigantskem razmahu zadnjih let. Komaj je bil dograjen »Do X«, že so Junkersove tvornice izdelale »O 38«, ki v letalstvu nima primere.
Orjaška krila »G 38« se ločijo v višini 5 metrov in Širijo v dolžino 45 m, dočim je trup dolg 23 metrov. Površine, ki nosijo letalo, merijo 300 ma. Številke pričajo o dimenzijah, kakršnih doslej v letalstvu nismo poznali. Pet mogočnih koles tvori novo stojalo za pristajanje, ki ima zračne zavore. Letalo nima niti enega lesenega sestavnega dela. Prostrani trup ima v »pritličju« shrambe za prtljago, dočim se v prvem nadstropju nahajajo potniški prostori. Istotam so tudi naprave za upravljanje krmila in pilotske celice. Letalo ima tudi mostišče za kapitana, ki o-skrbuje navigacijo in računa kurze ter jih s pomočjo električnih naprav sporoča pilotom.
Letalo nosijo štirje motorji: dva po 800 HP in dva po 400 H P. Skupaj torej 2400 konjskih sil, ki zadostujejo za polet letala, ki tehta 13 ton, dočim nosi v trupu 7—11 ton koristne teže.
Kljub ogromnosti je letalo v zraku zelo okretno, toda v ravnovesju močno stabilno. Najtežje je brez dvoma pristajanje na trdih tleh. Koristnost letala pa bo izkoriščena popolnoma, ko bodo sedanje motorje zamenjali motorji, kurjeni s surovim oljem. Takrat bo letalo lahlt, preletelo brez pristanka 3500 km.
Pripouečfce o Clemen-ceau-u
Gotovo o nobenem Francozu, razen o Napoleonu, ni razširjenih med francoskim narodom toliko legend, kakor o te dni umrlem velikem državniku, nazvanem »očetu zmage«, Georgu Clemenceauu.
Ko je bil Clemenceau že 83 let star, ga je nekega dne posetil slavni ruski zdravnik, pomlajevalec dr. Veronov ter mu predlagal, naj se da pomladiti. Clemenceau je ponudbo gladko odklonil ter odgovoril : »Pridite zopet, ko postanem enkrat star.«
* # *
Clemenceau se ima za svoje številne zmage nad svojimi nasprotniki in tekmovalci zahvaliti večinoma svojemu izrednemu govorniškemu talentu. Njegov prožni duh ter krepki dovtipi se mu pomagali tudi iz najtežjih situacij. Na seji senata je nekoč senator Lamarzele srdito napadal vlado.
»Vi se vedno sklicujete na načela velike revolucije,« je vzkliknil senator. »Na drugi strani pa se krčevito branite- da bi se jih tudi sami posluževali!«
»Ali želiš, da te takoj postavim pod giljotino, dragi Lamarzele?« je zaklical Clemenceau.
Med splošnim krohotom je govornik opozicije nato takoj umolknil.
* * *
Ko je prevzel Clemenceau notranje ministrstvo, se je hotel nekoč prepričati, kaj delajo njegovi uradniki. V spremstvu svojega kabinetnega šefa je šel od sobe do sobe; vse je bilo prazno. Šele v zadnji sobi sta našla enega uradnika in še ta je smrčal. Kabinetni šef ga je hotel zbuditi, toda Clemenceau je to preprečil z besedami: »Nikdar ga ne zbudite, sicer nama še ta uide!«
*	*	*
S tipičnim francoskim dovtipom je formuliral nekoč Clemenceau razliko med Briandom in Poincarejem:
»Briand ne zna nič in razume vse, Poincare ve vse in ne razume nič.«
O svojem ministru Pichonu je rekel nekoč: »On sicer ni noben orel, toda orli končno tudi niso rešili Capitola.«
*	*	*
Najlepša je pač beseda, ki je ušla Clemenceauu pri sprejemu slavnega poljskega pianista Paderewskega, ko je postal ta prvi poljski ministrski predsednik. Clemenceau ga je vprašal, ali je res slavni pianist, ki ga občuduje ves svet. Pade-rewski se je najprej poklonil, nato pa srdito pogledal. Toda Clemenceau je mirno nadaljeval: »In sedaj prihajate v Pariz kot minister Poljske. Kakšen padec!«
*	*	*
O Amerikancih Clemenceau ni imel ravno najboljše mnenje. Po njegovem mnenju bi bil njihov vrhovni poveljnik v
Proti nahodu priporoča zdravnik »Forman«. On odpre takoj pot k zraku, prekomerno izločevanje sluzi prestane, med tem ko glavobol in omotica popolnoma izgineta.
eformi
dobite v vseh drogerijah in lekarnah. Zahtevajte ne sredstvo proti nahodu, temveč izrecno »Forman«.	3060
svetovni vojni, general Pershing, ustreljen, ako bi bil Francoz; ako pa bi bil angleški državljan, bi bil že davno poslan domov. Ker pa je imel srečo, da je Ame-rikanec, pa je dobil še vojni križ.
*	* *
Ko so Clemenceauu očitali, da v ver-zajski mirovni pogodbi ni dosegel ugodnih pogojev za Francijo, je odgovoril Clemenceau: »Kaj hočete? Sedel sem vendar med Jezusom Kristom (Wilson) in Napoleonom (Lloyd George).«
Sokolstvo
Sokolsko društvo v Mariboru
naznanja svojemu članstvu, da je včefa} umrl brat Ivan Krajnik, nadučitelj v pokoju. Pogreb blagopokojnika bo v četrtek dne 28. t m. ob 15. iz mrtvašnice mestnega pokopališča v Pobrežju. Poživljamo svoje članstvo, da se udeleži pogreba v čim večjem številu in sicer v ci-vilu s članskim znakom. Zdravo! Odbor.
Seja župnega starešinstva
se bo vršila v četrtek, 28. novembra, ob 18. uri v župni pisarni. Br. Dekleva poroča o seji saveznega odbora v Beogradu. Prosim za polnoštevilno udeležbo. — Zdravo!	Starosta.
Spori
Službeno iz MO.
Igralci Kampič, Vogrinec in Bertoncelj Stanko se pozivajo, da se sigurno zglasijo v pondeljek 2. decembra med 19. in 20. uro v kavarni Bristol. — Igralec Pezdi-ček Viljem naj odda MO še eno sliko. — Kooptira se v odbor g. Bogomir Leben za SK Svobodo. — V nedeljo dne 1. 12. se vrši v Mariboru olimpijski dan. Nogometna tekma Rapid:Železničar ob 14.30 na igrišču Rapida. Službujoči odbornik g. Maks Koren. — Tajnik.
Tek Osvobojenja.
Pokal in ostalih pet daril ter zlato spominsko knjigo je razstavil prireditelj v trgovini J. N. Šoštariča na Aleksandro-
vi	cesti. Tekmovalce opozarjamo, da poteče rok za prijave 30. t. m. do 12. Točne propozicije pa bomo objavili jutri.
■
+
AERO-KLUB „NASA KRILA1' v Mariboru naznanja žalostno vest, da je včeraj ob Va1®-predpoldne daleč od »voje ljubljene domovine in kot junak v življenju in trpljenju, preminul gospod
Hans MUller
pilot Raab-KatMnatalnovIh tvornlc v Kmalu
in edini sin globoko žalujočih staršev v cvetju svoje mladosti, komaj 33 let star.
Kraj in čas pogreba bo jutri pravočasno naznanjen.
Mlademu junaku ohranimo časten spomin! MARIBOR, dne 27. novembra I929.
Stran ’ 'sfSinT.
'mmsm \rggppNiKHrf
V M a r i b o r ti, dne 27.’ XI. 1929.
Mihael Zevaco
Beneška ljubimca
Zgodovinski roman iz starih Benetk
226
»Ne. ekscelenca!«
»Naslednji!« je zaklical Džennaro.
Takoj je nadomestil vohuna eden njegovi h tovarišev, ki je počakal, s svojimi novicami načelnikovega poziva.
»No, torej,« je dejal Džennaro, »izsuj svojo tnalho ....«
»Povedati imam vaši ekscelenci, da sem se zaradi raznih misli, ki so mi rojile po glavi, postavil sinoči na stražo v bližini krčme pri ,Zlatem sidru’.«
Džennaro se je zdrznil.
Bralec se spominja, da je ravno prejšnjo noč posetil Bartola Enookega, lastnika te krčme.
»Kaj si videl?« je vprašal živahno.
»Videl sem Bartola stopiti z nekom na ulico.«
»S kom?«
»Nisem ga snoznal, ekscelenca!«
Džennaro si je oddahnil.
»Slab policist si,« je zagodrnjal.
»Bilo je zame brez pomena, ekscelenca . . . . Dočim se je Bartolo Enooki posrovarjal zunaj s tistim neznancem, sem jaz opazoval tretjo osebo, ki se je splazila v vežo krčme.«
»Ali je bil kak tat?«
»Ne, ekscelenca. Ni mu bilo viedti. Tatu voham vendar na sto korakov.«
»Da, poznam tvojo spretnost; nadaljuj . . .«
»Torej, ekscelenca, Bartolo se je vrnil v svojo hišo. Stopil sem bliže, pritisnil uho na vrata in slišal glasove, kakor da se dva prepirata ... in zdi se mi, da sem spoznal neznančev glas ...«
»Aha!«
»Vaša ekscelenca bo videla takoj, da je stvar v resnici zanimiva. Po tistem prepiru sem jasno razločil ropot, kakor da se dva borita med seboj. Nato ie bilo dolgo vse tiho; in nazadnje je mož odšel.«
»AH si mu sledil?«
»To se razume.«
»In si ga spoznal?«
»Vaša ekscelenca bo videla. Sledil sem možu s tem večjo radovednostjo, čim se mi je zdelo, da sem že od kraja spoznal njegov glas in nato tudi njegovo hojo in postavo. Mož je šel na Olivolski otok .. .«
Policijski načelnik je planil pokoncu:
»Kdo je bil ta človek?«
»Bil je Skalabrino, ekscelenca. Njegovo ležišče mi je zdaj dobro znano; primemo ga, kadar vam bo drago.«
»Niti besedice o vsem tem; slišiš?«
»Da, ekscelenca: a to še ni vse . . . Sevef'- bil sem radoveden, kaj je delal Skalabrino pri ,Zlatem sidru’: in zato sem bil pravkar tam.«
»Kaj si izvedel?« je vprašal Džennaro nekako vznemirjen.
»Ko sem prišel tja, sem našel krčmo proti Bartolovi navadi zaprto. Mnogo stalnih pivcev je stalo pred vrati in razbijalo po njih s pestmi. Izrazil sem jim domnevanje, da se je nemara zgodil v hiši kak zločin. Takoj so hiteli po lokostrelece. Ti pridejo, kličejo zaman in naposled vlomijo vrata. Vse plane noter. V izbi ni ničesar. V zadnji sobi zagledam vrata, v tleh. Odprem jih in zlezem dol. Kaj zagledam? Bartolovo truplo, napol potopljeno v smrad-ljivi vodi, ki priteka bržkone iz kanala.«
»Bartolo umorjen! . . .«
»Da. ekscelenca, Skalabrino ga jč.«
Vohun je skromno čakal, da ga načelnik pohvali.
Gvido Džennaro je vstal in hodil nekaj časa zamišljeno semintja.
»Dobro,« je dejal naposled. »Ali si govoril s kom o tem dogodku?«
»Ne bojte se, ekscelenca.«
»Da, vem, da si molčečen. No, saj ni, da 'ij 'Tovoril. A vseeno: potrebno je, da molčiš o vsem tem kakih pet do šest dni kakor grob ... do 2. februarja n. pr.; ali si razumel?«
»Da, ekscelenca.«
Vohun je odše! Po vrsti so mu sledili vsi ostali vohuni, in Džennaro je razmišljenega duha poslušal njihova noročila.
Ko je izginil najzadnji, je kriknil zopet:
»Naslednji!«
Vstopil je človek, ki ga Džennaro ni sooznal.
»Moj poklon,« je dejal policijski načelnik. »Saj te niti ne spoznam, kdo si?«
Mož je snel lasuljo in brado, rekoč:
»Morda me poznate zdaj. gospod Džennaro?«
Policijski načelnik je skočil naglo pokoncu.
»Gospod Kandiano!« je vzkliknil z zamolklim glasom.
»Če boste klicali moje ime tako glasno, me boste primorani aretirati.« je dejal Roland — »razen, če se pojavi potreba, da aretiram jaz vas.«
Gvido Džennaro je mahoma zbral vso svojo hladnokrvnost.
»Oprostite mi, gospod.« je dejal: »tako malo sem se nadejal, da mi izkažete čast svojega poseta na tem kraju ...«
»Zakaj se čudite? Ali nimava skupnih interesov? Ali ni tuintam potrebno, da se sestaneva? Jaz zase sem prepričan, da je. V dokaz naj vam bo. da ste vi prvi č’ovck. ki ^a nosetim po svoji včerajšnji vrnitvi v Benetke. Prihajam vas vprašat, če se vam zdi prilika usrodna, da se polastite moje osebe in me izročite Svetu Desetorice . . .«
Gvido Džennaro je poslušal te besede s precejšnjo osuplostjo. Kaj hoče Kandiano od njega?
Videli smo. da je bil policijski načelnik človek nagle odločnosti. V trenotku je pretehtal ves hasek, ki se mu je obetal od take aretacije:
Eoskari bi bil otet.
Benetke bi strmele v grozi nad javno kaznijo, ki bi zadela smrtonosno toliko in toliko odličnih glav.
In on, Džennaro, bi postal vtelešena pravičnost božja, nepogrešljivi steber vlade. In bi dosegel vse, česar želi.
Toda isto tako naglo in z enako jasnostjo se mtt je prikazala druga stran tega načrta.
»Gospod,« je dejal in spoštljivo vstal pred g(V stom, »odrekel sem se vaši aretaciji.«
»Radoveden sem, zakaj?« je dejal Roland.
»To je kaj enostavno: moj glavni vzrok je hvaležnost.«
»Tudi brez tega ste mi že obilno plačali dolg svoje hvaležnosti. Ne govoriva več o njej.«
»Moj drugi vzrok,« je nadaljeval Džennaro, »Je ta, ker sem zares prepričan, da je pravica na vaši strani.«
»Ta vzrok ne zadošča, dragi moj. Za človeka, kakršen ste_ vi, prihaja pravičnost ali krivičnost njegovih dejanj šele v drugi vrsti v poštev. Ne, ne, tu tiči nekaj drugega. In ker nočete sami biti odkritosrčni, bom odkritosrčen jaz namesto vas.«
»Poslušam vas, gospod,« je dejal Džennaro * navidezno hladnokrvnostjo.
V	resnici pa se je policijski načelnik tresel, in znoj se mu je zbiral na čelu, ko je mislil sam pri sebi:
»Kakšen pretkanec ... Ta je hujši od mene, celo na polju zvijače ... na tistem polju, kjer sem sicer nepremagljiv!«
»Stvar je torej takšna,« je nadaljeval Roland, »da vas moram jaz poučiti, zakaj me ne aretirate .. Poslušajte: ako me aretirate zdajle, vas Foskari v par urah imenuje za velikega inkvizitorja, kar je vaš najvišji življenski cilj.«
»Vidite torej, gospod, da me vodi samo pravičnost .. .«
»Počakajte . . . Ah, gospod policijski načelnik, mislil sem, da ste mirnejše krvi . . . Torej, ako me aretirate, postanete celiki inkvizitor. In kaj se zgodi potem? Ko pride 1. februar, vam ne morem več delati_napotja,_ ker bi me iz previdnosti že prej obglavili. Bitka je torej omejena na Foskarija in Alti-erija. Saj mi sledite, kajneda?«
»Gotovo, gospod.«
»Znano vam je, da ima Altieri vse šance zase. Benetke^ so polne mržnje in sovraštva proti Foska-riju. Doževa vlada se ne more ustavljati nobenemu poizkusu nasilnega prevrata.«
»On je izgubljen; če bo Altierijeva zmaga, bo njegova prva skrb, pahniti kreature bivšega doza v ječo, in orvi med temi žrtvami bo Gvido Džennaro, tačas veliki inkvizitor. Vidite, mojster Džennaro, to je pravi vzrok, da me ne aretirate. No, kaj pravite?«
»Udam se. gospod.«
Džennaro je občudovaje pogledal Rolanda Ir se globoko priklonil.
»S tem razlogom bi bili morali začeti.« je dejal Kandiano, »ne pa, da ste mi skušali izvabiti svoje imenovanje s tem, da se delate, kakor da ne bi imeli poglavitnih lastnosti dobrega policijskega načelnika, to je. brezobzirne zvijačnosti in krepke odpo-moči proti nagibom srca.«
Fotografiram vse!
Portreti, brzoslike, Industrija, šport. Najnovejši aparati in svetlobne naprave. Novo urejen fotoatelje. Fotomeyer, Gosposka 39.	2286
Prave Urbasove kranjske klobase
dobite pri tvrdki I. Martinjak, Meljska cesta 57.	3054
Velik kabinet,
prazen ali tudi mebliran oddam. Stritarjeva ulica 5 I.	3055
Hrvaščina.
Išče se za takoj mlad naobražen gospod (ična) za par lekcij dnevno. Pismene ponudbe pod »Hrvaščina« na upravo lista.	3053
(Soba,
v vili pri parku se takoj odda solidnemu gospodu. Trubarjeva ul. 11 I.
3056
Lep lokal
v sredini mesta, pripravljen za vsako trgovino ali pisarno/ zračen in svetel, se odda takoj v najem. Vprašati pri I. N. Šoštarič, Maribor, Aleksandrova cesta 13.	3013
Veliko tlakovano klet
tik kolodvora oddam. Aleksandrova c. 48.	3030
Sobo,
meblovano oddam s 1. decembrom samskemu gospodu ali gospodični. — Frankopanova ulica 17. .	3062
Krasne pletene obleke
v veliki izbiri, po zelo nizki ceni prodaja: Pletarna M. Vezjak, Maribor. Vetrinjska ulica 17.	2319
Sobo-In črkoslibanle Izvršuje po ceni, hitro In okusno Franjo Ambrožič, Grajska ul. 2.	2231
Nove spalne in jedilne sobe,
politirane, po najmodernejšem vzorcu ugodno prodam. Mizarstvo Kompara/ Aleksandrova cesta 48.	3031
Opremljena soba
za eno osebo, električna luč, poseben vhod oddam s 1. decembrom. Betnav-ska cesta 23.	3057
,AMERICAN HEATING*
je najpopolnejša in najbolj ekonomična trajna peč sedanjosti. Na 100 m« porabi v času 24 ur samo 4 kg koksa, s katerim se kuri. Ze drugo leto so stroški poplačani! Ne zamudite, se poprej pri »American Comer-clal Agency“, Maribor-Krčevina, Praprotnikova ul. 200 prepričati!
28 6
Novo!
Novo!
Dr. Škerlj:
Broširan izvod velja 100 Din, vezan v platno 116 Din, po poiti 3 Din več. Naroča se pri
Tiskovni zadrugi v Mariboru
Aleksandrova cesta 13
I. 20 ietl
prodaja najboljše češko in angleško sukno za obleke in plašče, volneno blago, platno, šifon, flanel, o-deje, preproge, perje in puh itd. Najnižje cene, točna postrežba! Blagovolite se prepričati!
I. N. Šoštarič
Maribor, Aleksandrova cesta 13
Vina, bela in rdeča, najboljše kvalitete priporoča tudi zasebnikom od 56 1 naprej po najnižjih cenah
JURIJ EHL. MARIBOR
Krčevina 88.	Wl6
Ogleda se v kleti od 8.-12. ure in od 2.-5. ure.
Naznanjam, da sem otvorll v Mariboru
na Aleksandrov! cesti štev. 43
nov, modern krojaški salon
za dame la gospode, pod firmo
, .ELEGANCE"
kot večleten lastnik modnega ateljeja v Tutu ter posiovodj« pd-krojevalne tvrdke .Elite- v Ljubtjani lahko jamčlei za vtetn«, ločno in solidno postrežbo. — Na razpolago prvovrstni ČeHtl * »ngleSkl vzorci. Cenjenemu »bčinstvu se najtoplejie priporo*««
3037
Izdaja Kouzorcij »Jutra« v Ljubljani;
predstavnik izdajatelja in urednik: Fran Brozovič Stanko Detela, v Mariboru,
Vekoslav Tcncer
v Mariboru. Tiska Maribor&ka tiskarna d, d.,