Poštnina
pavšalirana.
Uredništvo
in
upravništvo lista je v Ljubljani Breg št. 12. Telefon 119.
Štev. 4i.
V Ljubljani, 13. oktobra 1923.
Leto III.
Glasilo ffZdi*už@nja slovenskih avtonomistov".
Celoletna naročnina 50 — D mesečna 4 — „
Inozemstvo celoletno 100 D.
Posamezne številke se ra-čunijo po D V—
Inserati se računajo: pol str. 560 D, manjši sorazmerno. — Pri malih oglasih beseda 50 p.
Izhaja vsako soboto.
Kej hočemo?
Lastno zakonodajo skega ljudstva!
na lastnih tleh vzrastlega sloven-
Ker smo „brača“
bil razposlan poslancem proračun in či. 83. finančnega zakona se nahaja odpravi pravosl. teološko (= bogo-dicinsko in teološko(teh-a n i. V opozicijonalnih krogih so ta
„Jutro“ in »Slovenec" poročata dne 10. oktobra, na dan obletnice koroškega plebiscita, iz Beigrada:
„Be!grad, 9. oktobra. Danes je finančni zakon za leto 1923—24. V pooblastilo za ministra prosvete, da slovno) fakulteto v Zagrebu ter m e niško) fakulteto v Ljub!] pooblastila izzvala oster odpor.
Ministrski predsednik Pašič se izgovarja, da o tem ničesar ne ve!
„S!oveiiee“ pa poroča:
»Belgrad, 9 oktobra. (Izv.) Člen 83. predloženega finančnega zakona za leto 1923—24. se glasi: »Minister za prosveto se pooblašča, da ukine pravoslavno teološko fakulteto v Zagrebu in katoliško teološko fakulteto in medicinsko fakulteto v Ljubljani."
♦
Na kar smo bili že dolgo pripravljeni, se je zgodilo. Srbska vlada je začela obsekavati najvišji kulturni zavod v Sloveniji, slovensko vseučilišče. Za enkrat je ukinila medicinsko in bogoslovno fakulteto, ni pa nobenega dvoma, da bo v najbližji bodočnosti ukinila tudi še ostale fakultete (oddelke), pravno, filozofsko in tehniško.
Počasi bodo sledili še drugi zavodi, v prvi vrsti tehniška srednja šola, ker ima obilo dragih strojev, na katere je nenasitni Belgrad že zdavnaj vrgel svoje lakomne oči. Iz naših srednjih in ljudskih šol pa bodo pobrali vse do zadnjega kebra.
Tako postaja Slovenija druga Macedonija pod slavno na-rodno-radikalno vladavino in pod belgrajskim bičem.
Za nas je na tako barbarstvo mogoč le en odgovor: „Živela svobodna, jugoslovanska federativna republika, v kateri si bomo tudi Slovenci sami rezali svoj kruh. Druge rešitve za nas ni!
Zmagovita misel.
Neukrotljiva je v vsakem človeku želja po prostosti in svobodi. Vsako omejitev bodisi telesne bodisi duševne svobode občutimo težko in jo prenašamo le tako dolgo, dokler ne najdemo prave priložnosti, da razbijemo okove in verige, ki nas ovirajo v svobodnem gibanju.
Tudi narodi ne prenašajo trajno okov, v katere jih je vklenil srednjeveški fevdalizem — neomejena moč vladarjev — ali pa moderni kapitalizem in militarizem, navadno pod zaščito in s podporo monarhistov. 'Iu-di narodi hočejo biti prosti in hočejo prosto dihati in se svobodno razvi-
jati, ne pod komando dinastov, kapitalistov in generalov, ampak živeti hočejo drug poleg drugega sporazumno, vsak zase gospod na svoji zemlji, ki ne dela za druge, ampak za sebe.
Zato se narodi otresajo samodr-štva in zahtevajo tako obliko vladavine, ki sloni „na sporazumu med vladanimi in vladajočimi" (Wilson). Tej zahtevi najbolj odgovarja moderna, demokratična republika (oziroma monarhija, v kateri vladar ni gospodar nad državo, ampak le vidni znak ali simbol državne skupnosti, a brez odločilne moči). Zato se narodi bore proti izrastkom kapitalizma za socialno pravičnost, da se uveljavi načelo »vsakemu svoje“, zato se branijo militarizma, ker generali že po svoji naravi zahtevajo go-spodstvo in komando, ne poznajo in ne priznavajo pa radi sporazumov med narodi, ker bi v slučaju sporazumnega mednarodnega življenja postali ravno oni najprej nepotrebni in odveč. Za sporazumno življenje med narodi pa je najprikladnejša tista oblika državnega življenja, ki jo imenujemo federalistično.
In kolikor bolj se poglobimo v notranjost modernega državnega življenja, toliko jasneje vidimo, da sc vse moderno državno življenje razvija v dveh pravcili: V pravcu republike in federacije.
Le nekaj dokazov:
Leta 1871. je Bismark stvoril po zmagoviti vojski s Francozi »ujedi-njeno“ Nemčijo. Novi tvorbi je dal skozi in skozi centralističen ustroj. Ker pa se je mož zavedal, da bo naletel na velik odpor pri svojih cen-tralizacijskih poskusih, če bi s centralizmom nastopil preodkrito, je pustil n. pr. Bavarcem, Saksoncem itd. celo njihove kralje — kot hinavski vnanji plašč, ki naj bi prikrival ljud-
skim očem pravo, centralistično, jedro nove države. Na videz se je Bismarcku njegovo delo res posrečilo in zlasti nemška inteligenca je navdušeno prepevala slavo novi »edinstve-ni“ Nemčiji. Toda kdor je šel n. pr. v Monakovo in tam stopil med ljudstvo, ni slišal o Prusih druge sodbe kakor besede „verdammter PreuB' — prokleti Prus! Taka je bila »edin-stvenost“ Nemčije v duši in srcu ljudstva! In danes, po 50 letih, vidimo znova, kako zelo krepko živi med nemškim ljudstvom želja po svobodi, ki je ne bo mogoče drugače izpolniti, kakor z uvedbo najširše federacije, ki bo prej ali slej tudi prišla.
Poglejmo Rusijo. En car, ena država, en verski poglavar, ena komanda od Petrograda do daljnega Vladivostoka — to je bila predvojna caristična Rusija. A danes? Padlo je, kar je bilo „eno“, namesto caristič-nega zatiranja pa je stopila cela vrsta federativnih republik! In mi ne dvomimo niti najmanj, da bo ta oblika napravila Rusijo zopet močno in silno, ker bodo posamezne republike vezale le tiste vezi, ki so res skupne, vse drugo pa bo prostost in svoboda, kolikor jo je pač mogoče danes ali jutri doseči.
V Londonu zboruje pravkar velika angleška državna konferenca.
To je zastop svobodnih držav, ki tvorijo skupaj veliko angleško svetovno vladavino v prosti zvezi. Se-vero-ameriška Kanada in Južno-af-riška država, daljna Avstralija in danes že svobodna Irska — vse te države se vladajo doma po svoje, v Londonu pa se posvetujejo le o zadevah, ki so vsem v tej velikanski svetovni zvezi včlanjenim državam skupne. Ali moremo pokazati še na boljši primer one moči, ki jo daje modernemu državnemu življenju svobodna federacija, svobodna zveza?
LISTEK.
19
Kmečki punt.
Hrvaško napisal Avgust S e n o a.
Dolgo ni bilo treba čakati. Naenkrat se je vzdignil hrušč in vrišč, kakor da so iz pekla utekli vsi vragi. Turek nas je preval il in prelomil premirje!"
„Vrag jih vzemi!11 je zaklical Marko in udaril s pestjo po mizi, oči pa so mu zablisnile kakor divjemu mačku, „pa saj ste mu to povrnili."
„0, kaj šele,“ je nadaljeval Ilija. „On nas je dal. Niti več prav ne vem, kako je vse skupaj bilo. Samo videl sem, kako so se Turki kakor mravlje valili iz gozda. Lumpje so sklenili mir tako dolgo, da jim je prišla na pomoč velika njihova vojska. Skočim na konja, pograbim kopje, kapa mi zleti z glave, pa kaj za to, gologlav, jo udarim na Turčine. Bliska se, kadi, grmi, drugega ne vidiš kakor kopja, sablje in strelice: vse se je zvilo v velikanski klobčič, dokler ne pade med nas kako železno jabolko in nas ne razbije. Banova sablja je švigala kakor blisk. Jaz sem naravnost pobesnel. Od kraja se ti lasje res malo naježijo, ko se gres igrat s svojo glavo, pozneje pa postaneš prava zver. Naši jezdeci so jahali preko grmovja, mrtvih konj in ljudi kakor kakšni vragovi, Štajerci pa so mlatili po Turkih, da je od bi egov odmevalo. Naenkrat — najrajši bi bil zajokal. — vidim, kako naši pešci beže pred lurKi. Zajci strahopetni! Vrag jih vzel! Metali so od sebe puške, naboje, torbe in klobuke, kakor da si jih nasejal. Z golimi sabljami smo jih pognali nazaj in na lastne oči sem videl, kako je ban strelcu razklal glavo. Zaman! Bežijo, bežijo in potegnejo še nas s seboj. Turki pritisnejo od
spredaj, od leve, od desne. Bilo jih je kakor prosa. In tako so nas po goljufiji pobili"
„In ti?“ je vprašal Marko.
„.Iaz sem se z ostalo četo umikal proti gožu. Skoro bi se bil rešil. Toda na mojo nesrečo je kroglja zadela mojega konja. Padel sem, zadel ob štor in izgubil zavest. Ko sem se zavedel, sem videl, da sem ujet. Lepa sreča! O svoji nesreči nisem imel niti časa razmišljati. Zgonili so nas skupaj kakor živad in okovane peljali v Dubico, v Banjo luko, Drinopolje in v Carigrad, kjer je turški cesar. Med potom so nas slekli do golega, nas tepli z biči, za posteljo nam dajali trd kamen pod milim nebom, za hrano mrvico črnega, trdega kruha. Okovi so nas žulili do krvi, polovica nas je med potom podlegla. Moj Bog, koliko sveta sem sironjak prehodil, pa nisem videl skoro ničesar drugega ko svojo nesrečo. Toda vsega zla še ni bilo konec. V Carigradu so nas zinašili v neko smrdljivo luknjo, pozneje pa so nas hoteli porazdeliti po ladjah, kjer bi naj prikovani veslali do smrti. Postalo mi je kar temno pred očmi. Prišel je dan, ko bi naj odšli na ladje. Zapeljali so nas na dvorišče. Jaz se zvijem in skrčim, kakor pravi Lazar in začnem stokati. Med tem je prišel pred nas neki starec, Turk, oficir ali kaj, in mi je rekel po hrvaško: „Kaj večiš, zajec?" Kakor da me je strela zadela! Kako tudi ne, ko sem med samim tujim lajanjem začul domačo besedo. „Uudo me zvija, gospod," odgovorim Turku, »kolje me in boli, da ne morem stati na nogah." »Odkod pa si gjaur?“ »Hrvat sem, spoštovani aga, s posestva Frankopanov." Turek se zamisli, me pogleda po strani in reče par turških besed stražniku. Ne vem, kaj mu je rekel, ali stražnik me je proti večeru peljal iz dvorišča na ulico in po tesnih ulicah do visoke palače. Tu je zaploskal, me oddal vratarju zamorcu, ta pa me je peljal k gospodarju v zgornje sobe. Bil je prav oni stari Turek, ki me je nagovoril
hrvaško. »Poslušaj, gjaur!" je rekel starec, »na ladjo ne boš šel; moj suženj si, delal boš na vrtu." Pomislite samo, gospod župnik, kako srečen sem bil. Takoj sem pozabil svoje težke okove, pozabil, da stojim pred svojim gospodarjem in ker sem se tako razveselil, pa sem vp/ašal starca. »Ali si tudi ti, spoštovani aga, našega rodu in naše zemlje sin?" Starec je po-bledel, zardel, zakimal in mi mahnil z roko: »Idi!" Od tedaj ga nisem več videl, ampak sem živel samo za visokim zidom, kjer sem zalival cvetje in pulil plevel. Moj Bog, kako neumno delo za junaka! Od dolgega časa in od jeze sem včasih cvetju sekal glave, kakor da so turške. Sužnji smo s šejhom večkrat šli v mestne šta-cune kupovat razne stvari za gospodarja. Na neki taki poti sem se seznanil z beneškim mornarjem, ki je govoril hrvaško, ker je bil Dalmatinec. Povedal sem mu svojo nersečo. On na to: »Za to bi se našla pomoč, rojak!" »Kako?" »Z denarjem se tukaj vse doseže. Razmišljal bom o tem." Črez par dni ga zopet srečam in on mi reče: »Tu imaš steklenico žganjice, močne, kakor da jo je skuhal sam vrag. Daj od nje vratarju in vrtnarju, dokler ne bosta pijana kakor zveriijj, pred dvorom pa te bom čakal jaz!" Tako se je tudi zgodilo. Obema pijancema sem dal piti. Pijača ju je vrgla, jaz pa vzamem sekiro in razbijem svoje okove, dasi sem pri tem postal krvav in jo udarim skozi vrata. Dalmatinec je bil mož beseda. V mraku sem se privlekel do njegove ladje in črez dva dni nas je veter že nesel v domovino. Ko so me moji ljudje zagledali, so se čudili, kakor mrtvecu, ki je vstal iz groba. Jaz pa sem rekel, da sem živ in da mi je sedaj teh šal dovolj. Trikrat-Bog pomaga, četrtič pa bi se prav lahko prismolil hudič. Zato sem pustil vojaščino, toda od onih dni se me drži priimek »Prebeg", ker sem trikrat pobegnil iz turške sužnosti."
•m, -vi,,..	(Dalje	pcik.)
■< ’ -vi #.
Tako je tudi v Zedinjenih državah severoanieriških, tako je tudi v mali evropski Švici. Dolar ih švicarski frank govorita jasen jezik!
A tudi tam, kjer narodi še zdihujejo v centralističnih verigah, se giblje pod navidezno gladko površino. Katalonci v Španiji, Provansalci in Bretonci na Francoskem, Lombardi in Sicilijanci v Italiji — vsi ti so s centralizmom nezadovoljni in njihove zahteve po samovladi se oglašajo vedno krepkejše. Za človeka, ki ima oči, da gleda, ne more biti nobenega dvoma, kako se bodo stvari v teh deželah razvijale mogoče že v dogledni bodočnosti!
Zato pa je centralizem mrtvorojeno dete tudi v takozvanih „novih“ državah, ki jih je rodila svetovna vojna. Nedavno so na Češkem imeli volitve za »okrožne skupščine". Te volitve so končale s sijajno zmago slovaških avtonomistov. In če bi imeli v Rumuniji ali pa pri nas svobodne
V ulici Miloša Velikega v Bel-gradu stoji ene boljše sorte baraka. V tej baraki se zbirajo „svobodno“ izvoljeni poslanci kraljevine SHS na svoje zakonodajno delo. 'l ukaj se sestavi vlada, tukaj pišejo stenografi (brzopisci) govore poslanccv dobesedno, . tukaj glasujejo in delajo postave.
Taka je zunanja slika našega , -arlamenta“.
Notranja slika je pa taka: Do-čirn zahteva moderni parlamentarizem, da vsak državljan svobodno in brez vsakega pritiska od zgoraj voli svojega poslanca, do katerega Ima zaupanje, so v treh četrtinah naše države volitve nekaj izsiljenega, ker jih „dela“ vlada s pomočjo žandarjev in policajev. Mi v Sloveniji tega pritiska od zgoraj za enkrat še ne poznamo, bomo ga pa kmalu. Zato pa vedo v Bosni, v Vojvodini in v Ma-cedoniji mnogo bolje kakor mi, kako se „kugllce“ po noči pretresejo iz ene Skrinjice v drugo... Gorje pa tistemu, ki bi se takemu početju upal upreti! Tak nesrečnež gre brez odloga v zapor, če ga naravnost ne ubijejo.
Parlament pa, v katerem sede na nepostaven način izvoljeni poslanci, ni parlament.
V vsakem evropskem parlamentu se dele poslanci na dve skupini: na vladno večino in na opozicijo. Večina vlada, opozicija pa nadzoruje in kritizira delo vlade. Ce zgubi vlada zaupanje večine poslancev, mora odstopiti in navadno prevzame potem vlado v svoje roke opozicija, tako da postane prejšnja vladna večina opozicija, bivša opozicija pa prevzame vlado. Tako se^dve skupini vedno vrstita v vladi. Ce pa opozicija ni složna med seboj, je treba znova vprašati volilce za njihovo mnenje pri novih volitvah.
Ker se vsak trenutek lahko zgodi, da vlada pade in da opozicija prevzame vlado, zato se v modernih demokratičnih državah vlada vedno
Politike sc ne dela od danos na jutri, ampak na desetletja vnaprej. Samo tako je res mogoče postavljati moderna socijalna dn kulturna načela in se za njih uveljavljanje v državi in med narodom sistematično bojevati. Zato je brez vrednosti ugibati, kakšen bo v naši državi položaj prihodnji teden ali prihodnji mesec. To vemo itak. Današnji notranji položaj je nevzdržljiv. To vemo. Da »mo danes ne samo Slovenci, ampak cela Jugoslavija v rokah 'belgrajske famiiUjske oligarhije, je splošno znano. Torej vemo tudi to. Da ta porodica nima na umu dobrobiti države in njenega delovnega, ustvarjajočega prebivalstva, je dobro znano. Torej vemo to tudi mi. Da jje režim pri nas že od leta 1920. dalje plaekaški, batina&ki, brez škru-pul, 'to i stot a ko vemo, iker čutimo na lastni koži. Vse to vemo in še marsi-ikaj. Na priliko vemo tudi to, da ima današnji belgrajsko-porodičarski re-
volitVe, bi bila svobodna ljudska vohlja že zdavnaj korenito pomedla z bukareško in z belgrajsko centralistično komando. Kar pa &e še ni zgodilo, ker se vsled vladnega pritiska zn enkrat ni moglo zgoditi, to bo čisto gotovo še prišlo, a kadar pride, bo toliko hujše, ker močnejšemu pritisku od zgoraj odgovarja tudi močnejši pritisk od spodaj.
Republika in federacija — to je tok časa. To je razvoj, ki ga je mogoče ovirati, ustaviti pa se ne da. Ljudstvo tukaj in ljudstvo tam hoče svojo svobodo in svojo prostost, ki je nihče in nič ne more dats v toliki meri, kakor jo daje federativna državna ureditev. Ta „bacir se širi po vsem svetu. Pokoriti se mu bo morala tudi Jugoslavija in kar se bo temu gibanju upiralo in ustavljalo, bo strl tok časa. Prosti, svobodni in zadovoljni bodo balkanski narodi šele takrat, ko bodo združeni sporazumno v svobodni balkanski zvezi držav.
ozira na opravičene želje in zahteve opozicije in jim po možnosti ugodi, dobro vedoč, da opozicija vsak čas lahko postane vlada.
Tako je v demokratičnih državah.
Pri nas je pa drugače. Pri nas jc opozicija lahko še tako močna, pa. se vlada vendar ne bo nikdar ozirala na opozicijo. Opozicija postane pri; nas lahko še tako (številčno in moralno) močna, pa se ji vlada vendar ne bo udala. In sicer zato ne, ker se' vsaka belgrajska vlada, zlasti sedanja, ozira na generale in na vojaško moč, s katero uporno opozicijo kratko malo razžene.
Tak slučaj smo doživeli s komu-nisti. Takrat se je vlada zbala, da bi prišla ob večino, če bi bil slučajno še KUjfi prišel v parlament. (»Večino" hoče vlada imeti vsaj zaradi »lepšega"). In kaj je naredila? Komunistične mandate je razveljavila, komunistične poslance pa zaprla in — večina je bila zopet na vladni strani! In čc bi danes Radič prišel v Belgrad s 1000 poslanci in n. pr. Slovenska ljudska stranka z 10 tisoč, jih bo vse skupaj razgnal en sam general, če ne bodo lepo ubogali, in — vlada bo zopet imela večino!
Tak je naš »parlamentarizem11 in taka je srbska „demokratija“. Zato naj se slovenski volilci nikar ne čudijo, če slovenski poslanci v Bel-gradu malo ali nič ne „dosežejo“. Zakaj pa bi jim vlada dajala? Če so naši poslanci „pridnl“, jim itak ni treba nič dati, če pa »nagajajo", jih pa general razžene! Zakaj pa imamo generale?
Nas večina je seveda vajena drugačnih razmer, ker smo vajeni evropskega parlamentarizma. Belgrad pa ni v Evropi, ampak v orijentu in to je tisto, kar preradi pozabljamo. Belgrajski »parlamentarizem41 je ena sama velika foparija in laž, ker v Bel-gradu ne vlada parlament, ampak — general...
žim v .roki bajonet in da se tega popolnoma dobro tudi zaveda.. In končno vemo tudi, da belgrajska porodica isvoje moči ne bo dala zlepa iz rok, ampaik da pred svojim padcem ne bo pomišljala se poslužiti tudi zadnjega, sicer blaznega sredstva: vojaške diktature.
■Srbski narod socijalno še ni tako zelo diferenciran, kakor smo Slovenci in Hrvati. Zato bo njegova notranja idejna in politična kriza dolgotrajna. Da bo srbsko ljudstvo prej ali slej pometlo is svojimi sedanjimi strankami, o tem ni dvoma. Ce je srbska radikalna stranka danes še tako anočna, njen padec je neizogiben, kvečjemu če ima moč modernizirati se in zlomiti sedanjo nadvlado belgrajski h kapitalistov. Demokratska stranka bo že pri prihodnjih volitvah utrpela nove izgube in bo šlo ž njo neprekidno navzdol, dokler ne ;b° potisnjena v naturne meje, ki jjh! določuje njena miselnost. Posta-
la bo stranka amščanskega kapitalizma. Socijaiistf so izgubili pravo ori jen taci jo in so Avto izgubili zaupanje delavstva. Njihovi n at urni nasledniki so komunisti. Ti zadnji pa še dolgo ne bodo v državi odločujoč politični faktor.
Na razvalinah sedanjih strank bo stala nova politična moč, ki bo nosilka federacije, republikanizma* državne zajednice vseh južnih Slovanov, pozitivne nravnosti, modernih socijalirih idej kmetov in delavcev, zadružne samopomoči, naprednega gospodarstva, pravične ljudske samouprave, antimilitarizma fn miroljubnega etovečanstva.
Te ideje so zrna nove politične moči, ki se že organizraje in zajema fin v vseh prečanskih krajih, od Ko-tora do Triglava, od Splita do Zemuna. Te ideje bodo iskupne in skupna tudi njih akcijska sala1. Ta gospo-darsko-socijalna, kulturna in politična sila je poklicana, da vrže današnji nasilni in nekulturni režim bel-grajskih porodic. Ž njenim padcem «e bo brez dvoma tej idejni in politični moči pridružilo slej' alf prej tudi «rbsko ljudstvo, ki je- po svoji duši prav tako svobodoljubno, republikansko in miru željno kot vsak res svoboden narod. Na tej široki soeijalni in kulturni podlagi organizirani južnoslovanski narodi, bodo trajna garancija miru in napredka pri nas. Samo takšna idejna, tudi politično organizirana sila je- zmožna bistveno spremeniti današnji ne-
komunist dir. Sima Markovič za avtonomijo. V svoji najnovejši knjigi zahteva znani srbski komumistični prvak dr. Sima Markovič pokrajinske avtonomije, „ker bi bila to najboljša rešitev notranjega vprašanja,
ki bi zadovoljila vse nacije , ki so
izjavile željo., da ostanejo v državni skupnosti. Prirodo teh avtonomij bi morale odrediti v Klavrnem tri nacije, Srbi, Htvati in Slovenci v medsebojnem sporazumu." Potem pa nadaljuje: „Te tri nacije imajo skupen jezik (danes ne več, op. ar j in skupno gospodarsko življenje, in bi zato lahko postale edinstvene nacije (= narod)." — Gospod dr. Sima Markovič je bil baje enkrat centralist, sedaj je pa že nekoliko spregledal, popolnoma pa še ne, sicer ne bi, trdil,, da je mogoče iz treh narodov ustvariti enega, pač pa dokazuje zgo^ dovina, da iz enega naroda lahko nastane, cela vrsta narodov.
Plodovi centralizma. Glavno glasilo belgrajskih centralistov je »Preporod11. V tem listu pa beremo dne 2. oktobra med drugim; »Kar imamo danes v Belgradu, to ni več centralizem, ampak kopičenje raznih aktov v Belgradu, ki nikdar ne bodo rešeni. Prošnje, dopisi in pritožbe leže v miznicah nesposobnih uradnikov, v pokrajinah pa zastonj čakajo na rešitve ... Zato vidimo v Belgradu vsak dan cele vrste ljudi,, ki hodijo od pisarne do pisarne, od uradnika do uradnika in od ministra do ministra in iščejo svoje izgubljene akte, pa jih nikdar ne najdejo... Tako se je zgodilo tudi radikalnemu prvaku, Srbu-prečanu, ki je ves obupan nad belgrajsko upravo končno vzkliknil: ,.Hrvatje imajo prav!“
O holandski kraljici Viljemini poroča belgrajska centralizmu in kar je ž njim v zvezi zelo naklonjena »Politika1* to-le: »Holandski parlament se je bavil pod predsedstvom same kraljice z izboljšanjem finančnega in gospodarskega položaja holandske države. Pa so rekli poslanci: ..Varčevati moramo!M — Ko se jc kraljica vrnila v svoj dvor, je napisala finančnemu ministru pismo, v katerem izraža svojo željo, naj se tudi njeni dohodki zmanjšajo, čim bodo znižali uradniške plače.“
Minister Velizar Jankovič je odpotoval v Pariz, da nakupi dragocena darila za krst prestolonaslednika in za ženitev princa Pavla. — Tako poročajo belgrajski časopisi.
Pravilna sodba. V Osjeku izhaja list »Die Drau\ V tem listu beremo: »Samo fantasti morejo verjeti, da bo-
vzdržni položaj v naši državi, je Zmožna na znotraj pravično urediti irt konsolidirati to državo tor jo privesti v krog kulturnih držav. Samo taik§®ai nova soeijalna -in kulturna vzajemnost, po ovojih človečanskih načelih skupna vsem narodom more prinesti rešitev iz sedanjega neznosnega položaja. To prepričanje glob-je in globjp prodira iaed ljudstvo in zato bodo stare, na privilegijah ozkega kroga stanov ali kapitala sloneče politična'stranke izgubljale bolj in bolj na temni in na ljudskem zaupanju.
Vse to bo rodilo v reti novo življenje. Zanj pa »e je treba pripraviti. Kdor misli, da' je mogoča bistvena, izprememba dainaSnjih ;salostnih razmer s to ali drugačno politično-faktično »potezo«,. silno vara: Zakaj; ne .sme nas varati današnja so~ eijulna in politična reakcija, temveč spoznavati maramo, da duh prave-demokrati je kljub'vsemu napreduje in bo končno odločilno zmagal. Ne* več posamezni politiki, temveč skle-njen</ vrste ljudstva bodo odločevale' končno vendarle o svoji usodi. Še nobena 'reakcija ni mogla ubiti idej,, katerih nosilka, je bila ljudska. duš;u,. ampak je poginila sama na: lastnem gnojišču.
Izgubiti ne ismenKvsvoje samozavesti'.. In dvigniti moramo svojo borbenost — potem izidi boja ne morebiti divomen.
vesti.
do merodajni belgrajski. krogi kmalu vneti, za sporazum med Srbi, Hrvati in Slovenci. Hrvaška in Slovenija sta predobri molzni kravi, da bi jih sedaj vlastodržci tako kmalu izpustili iz rok. Kaj to briga Pašiča, če je 4 milijone Hrvatov v opoziciji, če nezadovoljstvo od dne do. dne raste irr da. misel na spravo med Srbi in Hrvati vedno bolj ^ine? Pašič ima vso« moč v svojih rokah in demokrati mit na tihem dajejo prav.. Zato slišimo, vedno pogostejše glasove z onstran Save, da so prečani podjarmljeni ir» da morajo plačati vojno odškodnino. Vedno višji davki, omejitev kreditov* omejitev prometa, policijske sitnosti — vse gre na to„ da se Hrvate: in Slovence pritisne ob zid. Zato je treba Zagreb izenačiti s Šabcem im na Hrvaškem se industrija ne sme razvijati. Ker pa ima; Belgrad vso moč v rokah, bo boj zelo dolgo trajaj." — To smo povedali opetovano tadi mi.
Srbski list o Radičevi akciji. Belgrajski list »Glasnik4* objavlja na uvodnem mestu članek pod naslovom »Radič propao“j in pravi: »Da je Radič v Londonu propadel, tako mislijo mogoče oni, ki tako pišejo ali pa dajo tako pisati. Dobro! Toda prosimo, povejte nam: Kaj pa ste pričakovali, da bo Radič v Londonu dosegel? — Radič je užival in še uživa angleško gostoljubnost. On piše in govori; govori in piše se o njem. Prve dni po svojem prihodu je dvignil največ prahu. Res —• človek, ki prihaja z Balkana je za Angleže ek-zotična (= tuja, nenavadna, »zamorska") politična osebnost; toda na Angleškem je mnogo ljudi, ki se zanimajo za politiko na Balkanu. Ti so se sestajali in razgovarjali s političnim voditeljem Hrvatov. Tega dejstva ne spravi s sveta noben uradni dementi. Jako resni ljudje govore in pišejo danes o problemih naše države. Radiču se je posrečilo spraviti hrvaško vprašanje pred angleško javnost. Uradni predstavniki Anglije ga sicer niso sprejeli, toda vprašanje je, če je Radič sploh prosil za sprejem pri njih. Nam izgleda, da za to ni imel potrebe: Uradni krogi dobivajo svoje informacije od neuradnih krogov, ki so bili skupaj z Radičem. Sploh pa: Kaj naj bi počel Radič pri Curzonu ali pri Baldwinu? Da prosi za intervencijo? Radič ve, kaj dela, in tega ni storil. On se je vrgel le na to, da zainteresira angleško javno mnenje za politiko na Hrvaškem in nedvomno je imel tozadevno uspehe, ker se še nikdar ni v angleški javnosti toliko govorilo o
Resnica o našem parlamentu.
Pogled v bodočnost.
Dnevne
Hvratih kakor sedaj, odkar je Radič v Londonu, in zanimanje za hrvaško vprašanje ne popušča.'4 — Svoj članek sklepa „Glasnik“ z besedami: »Naj se ne varajo oni, ki trdijo, da Radič nima uspeha! Naj bo dovolj samoprevare!“
Koliko so dobili Srbi od Nemčije? Po poročilih belgrajskih listov so dobili Srbi na račun vojne odškodnine od Nemčije doslej deloma v denarju deloma v blagu okoli 250 milijonov zlatih mark. To je 12 in pol mi-ljona cekinov po 20 mark. Cekin za 20 mark je vreden približno 1600 naših kron, rajši še nekaj več. Torej so dobili Srbi 1600 X 12.5 = 20.000miljo-nov ali 20 miljard kron. Iz Hrvaške so stisnili, kakor smo poročali zadnjič, letno po 8 miljard kron. Koliko so dobili iz Slovenije, iz Bosne in iz Vojvodine, sploh nihče ne ve, gotovo pa je, da so to tudi lepe miljarde, od katerih pride jako majhen del nazaj (za uradniške plače). In vendar nimajo nikdar dovolj tam doli in hočejo še vedno še in še in še, brez konca in kraja.
Ubijte ga! V Bosni so neki mladi ljudje dejanjsko napadli voditelja bosanskih muslimanov poslanca dr. Snaha. Oddali so nanj 18 strelov. Ta dogodek so spravili poslanci v parlamentu na razgovor in pri tej priliki je zaklical neki poslanec, seveda Srb: „Škoda, da ga niso zadeli!“ — Ce pojde tako naprej, utegnemo tudi še v Sloveniji doživeti slučaje, da bomo politične nasprotnike zdravili z revolverji in s koli. Kar ubijte ga, pa bo dal mir! Pa pravijo, da se mi od Balkancev ne moremo nič naučiti!
Stefan Radič in „balkanski ko-miie“. „Hrvatski List" poroča iz Londona, „da je odbor ..balkanskega komiteja" uradno pozval predsednika hrvaške republikanske seljaške stranke Štefana Radiča, da predava o razmerah v Jugoslaviji. G. Radič se je temu povabilu odzval in bo predaval v sredo, 10. t. m.“ — Tej vesti pristavlja „Hrvatski List": »Balkan-ski komite" je osnovan v dobi, ko so se začeli gibati narodi na Balkanu, da se osvobodc turškega jarma. Komite (odbor) je podpiral najnrej Grke v njihovi borbi, potem pa vse ostale balkanske narode. Člani tega komiteja so danes aktivni angleški politiki, diplomatje, časnikarji in strokovnjaki. Komite ni uradna ustanova, vendar pa je redno soodločujoč svetovalec vsake angleške vlade v vseh vprašanjih, ki se tičejo Balkana."
To je treba razumeti! Avstrijski Nemci so pred leti izdali svojim somišljenikom geslo: Los vom Rom — Proč od Rima! — Kakšno geslo bi bilo danes prikladno za Slovence?
Ali nimajo prav? Nesrečni Ma-cedonci, ki neizrečeno trpe vsled bel-grajske lakomnosti in grabežljivosti, pravijo: »Neka nose! Neka nose, što-god mogu, samo neka i d u !“
»Edino sposobni.44 V Južni Srbiji je veliko zemlje brez gospodarja. To zemljo, ki je silno rodovitna, je treba naseliti. Naselili pa bodo tam doli samo Srbe, ker je po mnenju belgraj-ske vlade »samo srbski element sposoben, da povzdigne kmetijstvo in da širi kulturo.44 — Mogoče ima bel-grajska vlada čisto prav. Svojo kulturo imajo tudi Culukafri.
Tudi ena misel. V nekem svojem poročilu iz Londona objavlja Štefan Radič pismo, ki mu ga je pisal neki njegov angleški prijatelj. V tem pismu piše Anglež med drugim: »Pomislite le, kako bi učinkovalo, če bi Vi prišli v London skupaj z enim Slovencem, enim Bosancem, enim Črnogorcem in enim Macedoncem. Vsak bi govoril v imenu svojih rojakov, vsi skupaj pa v imenu vseh ne-srbskih narodov, ki tvorijo večino prebivalstva v Jugoslaviji." Kakor vse kaže, bo treba res začeti kričati, silno kričati...
Ljubljansko deželno sodišče pošilja na slov. stranke kuverte, ki nosi odtis štampilje: »Podleži poštanskoj taksi." Ali nameravajo tudi na sodiščih polagoma odpraviti slovenščino, kakor so jo Lahi na Primorskem? Želimo, da se poskrbi za slovenski tekst, ker bomo sicer začeli odklanjati plačilo portov!
Pozor! Današnjo številko smo poslali na ogled nekaterim osebam,
ki nam je znana njihova misel za dobrobit slovenskega kmečko - delavskega ljudstva. Če IkkIo pazno prebrali nekaj številk našega lista, smo prepričani, da bodo spoznali pravo pot, ki jo hodimo; dobili bodo dosti resnega in poučnega branja v listu in postali njegovi goreči prijatelji in pristaši. Po pameti in srcu spadajo ti možje itak k nam. — Uprava.
Naš list izhaja že tretje leto in dobili -srno lepo število stalnih naročnikov, ki nas poslušajo vsak teden enkrat. Toda list ima vspričo svoje dobre in izbrane vsebine še vedno premalo naročnikov, zakaj imel bi jih lahko mnogo, mnogo več. Kdor je res naših mislij, naj nam pridobi v krogu svojih znancev in prijateljev novih naročnikov. Naš bataljon naj postane regiment. Regiment se bo bojeval hrabro in dobro in zmagal. Ni je večje in lepše ideje od naše. Le enkrat premislite to idejo in jo v mislih vporabite na vse primere svojega dnevnega življenja! In videli boste, da vodi ta ideja iz državne, soeijalne, finančne, duševne itd. vsužnosti v svobodo, da vodi od hlapca do gospoda. To premislite vi poljedelci in delavci in v Vaših dušah bo dan.
O davkih. Vedno več pritožb dobivamo, kako neznosne davke nalagajo ljudem. Naši sicer slabo plačani chivkarski uradniki po večini kar tekmujejo pri tem, ne ozirajo se na resničnost dohodkov in možnost plačevanja, ampak da kolikor mogoče največ, iztisnejo iz ljudi. Morda mislijo da je to prav; ker so sami slabo plačani, hočejo napraviti tudi vse druge za beračite. Ampak to je napačno za njih same, ker bpd.o po-^ stali med ljudstvom obsovražoni, država jim pa za njih pretirano učeno ne bo nič dala. Že davčni predpisi so visoki in pri navadnih ljudeh bi se naj upošteval minimum, ki je predpisan, ne pa »plačaj čim več«. Ljudje se kar za glave prijemajo, ko zvedo, koliko se jim je naložilo davkov. In še eno je: Pri nas Slovencih je globoko ukoreninjena napaka, da ljudje drug drugega denuncirajo bodisi iz konkurenčne zavisti bodisi iz osebnih maščevalnih razlogov. Takšne prostovoljne davčne denunci-jante bi se le moralo v javnosti ožigosati. Toda naša davčna oblaist-vn se nanje povsem zanašajo in še prijateljsko občujejo ž njimi. To so najgrši značaji, ki so obenem tako trapasti, da ne vidijo, da1 delajo s tem škodo tudi sebi. Zakaj kar store grdega nad svojimi sosedi iiV poznati ti junaki, to se je in ;se bo-maščevalo nad njimi. Kdor drugemu jamo koplje, prej ali slej sam vanjo pade!
Nek naš somišljenik nam zopet piše: Sem trgovec s špecerijo na deželi v mali vasi: Davčno okrajno glavarstvo v Ptuju me je obremenilo z dohodnino in poslovno prometnim davkom za 1. 1922. nič manj ko za 24.000 kron. Pri tem pa znaša moj dnevni promet komaj 600 K. Ker smo tu v eni vasici 3 trgovci. Vprašam vso pošteno javnost, kako naj plačam pri tem prometu tako velik davek in še živim poleg tega? Ker se nam obetajo še večji davki, kaj naj pričakujemo v liodočnosti?! Na moj osebni protest, so mi gg. pri davčni oblasti rekli: »Vi zaslužite velike zneske, kar se nam je poročalo od verodostojne strani, zato moramo mi vleči tako dolgo, da vse izvlečemo.« — Takšen odgovor sem dobil. Mislim, da ne bodo več dolgo vlekli, ker bomo -kmalo vsi skupaj »suhi«. In potom bo »suha« tudi državna blagajna.
Politični umetniki prve vrste so centialisti. Kakšna je njihova politična umetnost, dokazujejo zagrebške »Novosti", ki pravijo glede glavnega vprašanja naše države, da je mogoče napraviti „eno" državo le tako, da ali eno pleme vsili svojo nadvlado, svojo kulturo in svojo moč vsem drugim plemenom — kar je popolnoma res —, če pa to ne gre, je treba iskati poti sporazuma —- kar je tudi popolnoma pravilno. Toda kako se naj doseže ta »sporazum44? Tako-le: »Ce hočemo skupno državno in narodno življenje, moramo zle-
pa ali zgrda izsekati iz srbstva^-iz hrvatstva in iz slovenstva vse to, kar ne odgovarja našemu narodnemu edinstvu, ohraniti pa moramo vse plemenske lastnosti, ki nas družijo." To se pravi z drugimi besedami: Ce hočeš narediti iz treh petelinov enega, odsekaj enemu glavo, drugemu peroti, tretjemu noge, četrtemu pa glavo, perotnice in noge. Na truplo četrtega prilepi glavo prvega petelina, peroti drugega in noge tretjega in boš dobil — štiri crknjene Peteline, ne pa enega živega.
Imeniten diplomat je zastopnik naše države v Rimu, g. Antonijevič. Ko se je pred dvemi tedni v belgraj-skem parlamentu govorilo o reškem vprašanju, je povedal posl. Šumen-kovič, ki je sam izšel iz diplomatskih vrst, o g. Antonijeviču sledeče zanimivosti: V trenutku, ko je prišel v Italij^g. Mussolini na viado, je poročal g. Antonijevič v Belgrad, da je Mussolini padel. In v trenutku, ko je predsednik začasne reške države g. Zanella bil v Belgradu, je poračal g. Antonijevič belgTajski vladi, da se je razgovarjal z g. Zanello v Rimu...
Brez službe. Za izpraznjena učna mesta v srednjih šolah v Sloveniji se je oglasilo toliko prosilcev, da jih 30 ni bilo mogoče spraviti pod streho. Zato stvari društvo profesorskih pripravnikov mlade ljudi, naj ne hodijo študirat profesure, ampak naj se uče kaj drugega. — S tem nasvetom se tudi mi popolnoma strinjamo in pravimo starišem in mladim fantom: Naučite se toliko, kolikor je neobhodno potrebno, potem pa v delo!
Državni proračun. Za ceste v Sloveniji —? Za železnice v Slove-
niji
-? Za visoko šolo v Sloveni-
ji —? Za invalide v Sloveniji —? Za in tako dalje v Sloveniji —?
Zakaj plačujemo davke?
Ukinjeno ljubljansko vseučilišče. Vlada bo počasi ukinila, vse oddelke slovenskega vseučilišča v Ljubljani. Namesto -medicinske fakultete v Ljubljani bo otvorila šin-tarsko šolo v Piškopeji in šolo za »podpalčevanje« v Tetovu.
IXober odgovor. Z ozirom na ukinitev dveh odelkov slovenskega vseučilišča piše »Slovenec« z dne 10. t. m. : »Mi ne bomo nič -grozili, pač pa bomo vodili neizprosen boj, kakor ga vodi samo tisti, ki je za-dobil smrtni udarec, pa 'se vrže na svojega nasprotnika s poslednjo, pa izdatno močjo. — Srbski radikali so pokazali, da niso samo naši nasprotniki, ampak so se deklarirali (pokazali) za naše sovražnike.«
Vse one cenjene naročnike, ki nam še niso poslali zneska, -ki je bil označen na že preje priloženih poštnih položnicah, prosimo, da nam blagovolijo istega poslati vsaj do konca tega meseca.
Najboljši premog, drva in oglje
kupite najcenejše pri Dražbi Ilirija, Ljubljana, Kralja Petra trg 8.
Telefon 220.
Čevlji z znamko »Peko44 domačih
tovaren Peter Kozina & Ko. so priznano najboljši in najcenejši. — Dobite jih povsod. Glavna zaloga: Ljubljana, Breg štev. 20, na drobno Aleksandrova cesta št. 1.
Gospodarstvo.
Zaradi jasnosti.
Od slučaja do slučaja jo dobro in koristno, če malo bolj na glas povemo, če -malo višje prebijemo seznam krivic, ki se nam gode od »bratov.«
Nekako -pozimi 1920/21 je prišla naša železna industrija po zaslugi prav posebno neumne belgrajske trgovinske politike v veliko krizo. Jeklarna v Guštanju in tovarna na Jesenicah sta začeli odpuščati delavstvo karma debelo. Slovensko delavstvo je tedaj postavilo svoj razredni interes v ozadje in v zavesti, da je obstanek industrije tudi pogoj njegovega obstanka, se je skupaj -s podjetništvom borilo za ureditev trgovinske politike, kakor je primerna jugoslovanskim proizvajalnim razmeram. Podprlo je med drugim zahtevo slovenske industrije, naj se njej poveri izdelovanje železniških vozov in drugih potrebščin, ki so se takrat naročale na Dunaju in zlasti v Budimpešti.
Človek -Ih rekel, da to je Liko isama ob -sebi umevna zahteva, da ista Je žalostno nesporazumljenje in neinformiranost mogla biti kriva, da se vobče vsa državna naročila niso oddajala doma — v kolikor je seveda domača industrija potrebne predmete producirala. Toda kar se razume povsod -samo ob -sebi, se ho razume na Balkanu. V Belgradu so dejali ,stvar ad acta. Kmalu nato pa nam je tedanji in -sedanji načelnik v trgovinskem ministrstvu razodel v časopisnem članku, da mora po njegovem mnenju slovenska industrija izginiti. Zakaj Slovenija -leži ob meji in iz strategičnih ozirov je nedopustno, da se razvije v njej industrija, ki bi postala ob_ vsakem spopadu sovražnikov plen. Zato naj -se preseli v Bosno.
To je stališče hajduškega poglavarja in očituje tako jasno, da človeka oči bole, da načeluje v trgovinskem ministrstvu popoln analfabet na polju narodnega gospodarstva. Zakaj po tej logiki je gospodarski' -zločin, če obnavljajo Francozi industrijo v od Nemcev opustošenih zemljah, saj ležijo tik ob meji. In Belgijci, ti naj se s svojo . bogato industrijo kratkomalo preselijo v -Kongo, saj Belgija tk
večja nego Slovenija in vsa Belgija je prav za prav ena sama meja. In Češka? In poljska industrija v Šl-eziji — vse tik ob -mejah!? Kot da bi se dale industrije poljubno premeščati nekako podobno, 'kakor slovenski uradniki — neradikali! In .kot da so po vseh narodnogospodarskih in sociologičnih zakonih industrija ne bi ^ razvijala organično iz tal, kjer iso ji dami pogoji, ne pa morda na kako višjo zapoed, že celo pa ne, če izhaja ta zapoved iz Bel-
gra-da.
Vemo sicer, da Savič o narodnem gospodarstvu ničesar ne razume, zakaj -kako bi mogel biti drugače že tako dolgo načelnik v bel-grajskem trgovinskem ministrstvu. Ali tako neumen vendar ni, da bi resno mislil, da se dajo naše tovarne kar meni nič tebi nič »potisniti« iz Slovenijo v Bosno, -kakor so svojca s Ribničani potiskali cerkev. Iskati moramo torej nagibe tega razpoloženja drugje.
Lansko leto se je osnovala v Subotici tovarna za izdelovanje železniških vozov -s francoskim in srbskim kapitalom. In zgodilo se je čudo, pa samo za Jugoslovene. Zakaj otvoritev te tovarne je g. Savič toplo pozdravil. To kljub temu, da -leži -Subotica veliko bližje meje, nego n. pr. Jesenice, že ker je v ravnini, tako da je lahko zasede sovražna kavalerija v eni uri, dočiin so Jesenice okoli in okoli obdane z visokim in težko pristopnim gorovjem.
Nagib je torej na d Umi. Slovenska industrija se -mora uničiti, ker ni srbska.
Savič je demokrat in je načeloval v trgovinskem ministrstvu pod demokrati, kakor načeluje pod radikali. To se mi zdi vredno podčrtati, da ne l>o kak demokrat kazal s prstom na druge, češ, saj mi nismo taki. Savič je obenem najbolj viden dokaz, da je demokratska stranka
g ra v tako velesrbska, kakor radialna. Zadnja je kvečjemu simpatične j ša zbog svoje večje odkritosrčnosti.
Zdaj pa vprašamo »Slovenski Narod«, vprašamo »Jutro«, ali je vse to res, ali ni res? Tn če je res,
ali se sine to povedati 1 In če se sme povedati, ali je to hujskanje?
Povdarili smo že nesramnost, da je bil imenovan za generalnega vladnega direktorja južne železnice Srb spričo in navzlic sposobnejšim slovenskim uradnikom, na katerih plečih bo itak tudi poslej islonelo vse delo. Železniško ministrstvo je med teni odredilo _ komitet za prevzem južnih železnic. Čitajmo: Avramovič, Ibič, Vukovič, De roka, Popovič, Panič, Popovič, > Nedelj-Jcovič, Cupič, Protič, Hribar, Raiko-vič, Radojevič, Subotič. Razen ene-
fa Slovenca torej sama pristna bal-anska kri. In mislim, da celo »Slovenski Narod« ne bo trdil, da vsa ta koritaželjna Srbadija ne bo Slovencev ničesar stala. Poleg poštene plače, poleg komisij, konferenc, potovanj v inozemstvo radi »študija« prometnih razmer, poleg honorarjev za »strokovnjaške« nasvete .seveda še obilno in obilne renumeracije o priliki letnih dobič-
kov, izletih na stroške stradajočega slovenskega uslužbenstva. In h koncu koncev: »primerno« stalno mesto v ravnateljstvu. Zato pa seveda par uslužbencev na cesto!
Naj se tudi v tem pogledu izjavita »Narod« in »Jutro«, je-li prav, da nesposobni ljudje prihajajo na visoka mesta samo zato, ker so Srbi in je-li v redu, da se zapostavlja slovensko uradništvo samo zato, ker je slovensko!
Najprej jo produkcija, potem šele trgovina. Medtem pa, ko bel-grajski trgovci veaižijo z denarjem »Narodne banke«, po večini zgolj na škodo narodnega gospodarstva, ne more slovenska industrija dobiti najskromnejšega kredita. Kljub teinu, da je za vsakega narodnogospodarskega abeceda.rja jasno, da se more edino le poetom produkcije kdaj dvigniti naše gospodarstvo. Zato pa, ker ne dobimo kreditov, pa lahko Slovenci plačujemo dvojne davke.
Tako-le se predstavlja Jugoslavija slovenskemu človeku:	brat
Srb roko globoko v našem žepu. In če se Slovencu to končno ne zdi čisto prav, surovosti in grožnje nekulturnih ljudi j. Zares, naš narod bi zaslužil, da se ravna tako in še slabše ž njim, če bi ne reagiral na ta sovražna dejanja. Od človeka, ki je pri lanskih občinskih volitvah — ni še leto dni od 'tega — volil zajedni-co, sem slišal zadnjič opazko: »Zdi se mi, da ima Radič vendarle edino prav!«
Pet let je preteklo, kar smo se »ujedinili«, in belgrajskih ljubeznivosti jo čedalje več, namesto čedalje manj. Bili bi torej kratkovidni brez primere, če bi jih smatrali kot nekak izraz prehodne dobe in upali na boljše čase. Vzeti jim moramo za to kar iso:	za zavedno in
pretkano zlobnost, naperjeni proti bitju našega naroda in vzklilo na rodovitni zemlji srbskega sovraštva do vsega, kar ni srbsko.
Še v tem pogledu naj se izjavijo srbski plačanci, kaj in kako. Samo naj ne poskušajo, da jim 1k> še kak Slovenec nasedel na prerokovanje, da bo stvar kmalu boljša. Pet let izkušenj se ovrže najlepša beseda.
*
Zagrebške cene. V Zagrebu so prodajali zadnjo soboto piščance po 200 kron par, srednje kokoši po 300 kron par, mlade purane po 360 kron eden, goska (nepitana) 400 kron, mlade race pa po 160 kron ena. — Jajca so prodajali po 10 kron eno. — Grozdje jc doseglo ceno 36—40 kron za kilo. — Kostanj po 16 kron liter. — Gobe po 80 kron kilo. — Od mesa je najbolj v ceni poskočila teletina, ki so jo prodajali ponekod po 140 kron kilo.
IZDAJA LJUBLJANSKA ORGANI-ZAC1JA SLOV. AVTONOMISTOV. Odgovorni urednik Jože Petrič.. Tiskarna J. BLASNIKA NASL. v Ljubljani.
Izšlo je Blasnihova
Velika pratika
za prestopno leto 1924, ki ima 366 dni. »Velika Pratika« je najstarejši slovenski družinski koledar, ki je bil najbolj vpoštevan že od naših pradedov. Tudi letošnja obširna izdaja se odlikuje po bogati vsebini zato pride prav vsaki slovenski rodbini. Dobi se v vseh trgovinah po Sloveniji, in stane Din. 5.—, kjer bi je ne bilo dobiti, naj se naroči po dopisnici pri J. Blasnika naslednikih, tiskarna in litogr. zavod, Ljubljana, Breg 12.
Poasor 1 Preselitev l
Popolnoma varno naložite svoj denar pri
Vzajemni posojilnici v Ljubljani r. z. z o. z.
ki se te dni preseli iz hiše uršulin-skega samostana poleg nunske cerkve v lastno novo palačo na Miklošičevi cesti poleg hotela »Union*.
Hranilne vloge se obrestujejo po 6%
brez odbitka rentnega in invalidnega davka, v tekočem računu
»7.7.
vezane za dobo pol leta
6 'k
in više po dogovoru.
Varnost za hranilne vloge je zelo dobra, ker poseduje Vzajemna posojilnica večino delnic stavbne deiniške družbe h6tela »Union« v Ljubljani. Vrhutega je njena last nova palača ob Miklošičevi cesti, več mestnih hiš, stavbišč in zemljišč v tu in inozemstvu. Denar se lahko naloži po poštnih položnicah.
Minka Horvat
Ljubljana, Stari trg 21.
priporoča po nizkih cenah svojo zalogo damskih slamnikov in klobukov.
Oblast, avt. civ. inž.
A. ŠTEBI
tehnična pisarna, Ljubljana,
Dunajska cesta 1a (v palači Ljublanske Kreditne banke).
Projektira električne centrale, posvetuje občine in privatnike ter daje strokovna mnenja.
Perilo čevlje klobuke
ter razno modno in galanterijsko blago kupite najbolje pri
Jakob Lah,
MARIBOR, GLAVNI TRG ŠTEV. 2.
IVAN SAX, Ljubljana
Stari trg štev. 8,
priporoča svojo trgovino manufaktur-nega blaga in obleke domačega izdelka po najnižjih cenah. Izdeluje tudi obleke po naročilu!
Franc Piškur, Ljubljana
Stari trg G.
priporoča svojo novo ustanovljeno specerijsko in delikatesno trgovino po najnižjih cenah. Dostavlja se tudi na dom.
Ivan Pakiž
Ljubljana, Stari trg 20.
Velika zaloga stenskih ur budilk, svetovno znane tovarne „Junghans“. Vsakovrstne precizne švicarske žepne ure, izbira zlatnine, srebrnine in jedilnega pribOru.
Export „Jugoeksim“ imp„rt
trgovska družba
Vekoslav Pelc in drugesi b Ljubljani, Vegova ulica štev. 8.
Trgovina s špecerijskim, kolonijalnim, materijalnim blagom, deželnimi in poljskimi pridelki ter izdelki, mlevskimi izdelki, lesom in lesnimi izdelki ter manufakturo na debelo.
Wova knjiga!
V Blasnikovi tiskarni je izšla knjiga:
Dr. Dragotin Lončar
Politika in zgadovtea,
ki obsega na 150 straneh pet oddelkov: A. Življenjepisi (Masaryk, Kr^k, Mahnič, Svetec, Šušteršič in Tavčar), B. Za Jugoslavijo, C. O ustavi v Jugoslaviji, O socializmu in komunizmu, D. O slovenski politiki (Zakaj smo izgubili Koroško in Primorsko). Slovenci kupujte in čitajte ! Cena Din 30'—. Po pošti Din 30'60.
Knjigarne in prodajalci popust. Antikvarijat, knjigarna
hinko some
Ljubljana, Stari trg 34
kupuje in prodaja različne knjige v vseh jezikih po ugodnih cenah.
SVETLIM IREMA
prvovrstna prima vazelin za usnje v lesenih in pločevinastih škatljicah in parketno voščilo, najboljši izdelki, priporoča tvrdka
J. Kordifi,
Ljubljana, Vegova ulica stev. 2.
Teodor Horn, Ljubljano
Poljanska cesta št- 8
se priporoča cenj. občinstvu za izvrševanje vseh kleparskih in vo> dovodnih instala* oljskih del hakop tudi za pokrivanje itveh.
Vsa stavbinska in kleparska dela v priznano solidni Izvršitvi. Proračun brezplačno in poštnine prosto. Popravila točno in po najnižji dnevni ceni. Ambalaža In pločevine.
obročke za Rex in Wecksteklenice, se-saljke za otroke, vinske in vodne cevi, pnevmatiko za kolesa kakor vse druge higijegičr.e, tehnične gumi izdelke kupite najceneje pri gurni Specialistu
IVI. I. RTexȣ&t>
MARIBOR, SLOVENSKA ULICA št. 12-
FR. SLOVHIK
LJUBLJANA, Stari trg 2„
priporoča po najnižjih cenah svojo zalogo izgotovljenih oblek in manufakture.
Obleke po meri se točno izvršujejo.
Priporočam
trgovino z usnjem vseh vrst in čevljarskih potrebščin na Starem trgu. št. 30. nasproti kavarne Zalaznik. (Tramvajska postaja Sv.. Jakob).	Andrej	Sever.
LJUBLJANA
Vse pisalne, risalne in šol. potrebščine
dobite najceneje v papirni trgovini
Miroslav Bivic, Ljubljana
Sv. Petra cesta št. 29.
Lastna knjigoveznica. — Velika zaloga šolskih zvezkov, map in blokov.
Samo 200 Din
stane par finih čevljev za dame. Služkinje 5°/o popusta. Trgovci po dogovoru.
Janko Kos, čevljar,
Rožna dolina pri Ljubljani.
;xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx;
Prva žebljarska in železoobrtna zadruga v Hropi in Hamni gorici.
Pisma s Žebljarska zadruga, Hropa (Slovenija). Brzojavke s Zadruga Kropa. — Telefon interurbans Podnart številka 2.
Žeblji za normalne in ozkotirne železnice. Žeblji za ladje, črni ali pocinkani* Žeblji za zgradbe, les itd. Žeblji za čevlje« Spojke za odre in prage. Spojke za ladje in splave. Železne brane. Zobje za brane. Kljuke za podobe, zid, cevi, žlebove itd. Vijaki z maticami. Podložne pločice. Matice. Zakovice za tenderje, kotle, mostove* sode, pločevino, kolesa itd. Vijačni čepi. Verige. Ms iv našo stroko spadajoči železni izdelki po vzorcih in rizbah najceneje. Ilustrov. ceniki na razpolago.