1774 Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani OBVESTILA republiške matične službe 1986 št. Z OBVESTILA Ljubljana, 1986 št.2 VSEBINA: Uvod Vsebinsko kazalo: - Knjižničarska dejavnost v organizacijah združenega dela - Anketa med mlajšimi obiskovalci knjižnice Jožeta Mazovca - Statistični prikaz dela univerznih knjižnic v letu 1984 (4 2a) str. 1 13 V tej številki Obvestil je zbrano precej raznovrstno gradivo, za katerega pa upam, da bo za naše bralce zanimivo in uporabno. Prispevek Irene Marinko o spe= cialnih knjižnicah, obravnava tematiko, ki jo v naših strokovnih objavah redkeje srečamo, upam, da bo dobrodošel tako delavcem specialnih knjižnic, kot tudi občinskim matičnim knjižnicam, ki bodo v njem našle marsikakšen koristen napotek. Vrsto zanimivih ugotovitev je v svojem prispevku nani= zala Maja Sotenšek, saj bodo rezultati ankete, ki so jo med mladimi bralci organizirali v knjižnici Jožeta Mazovca v Ljubljani, služili v premislek in vzpodbudo vsem knjižnicam, ki imajo mlade bralce med svojimi upo= rabniki. Podatki o delu univerznih knjižnic so bili navadno objavljeni v Knjižnici, ker pa podatkov za leto 1984 ni bilo mogoče objaviti tam, jih čeprav nekoliko z zamudo, objavljamo v Obvestilih? Menim, da bodo tudi tu izpolnili svoj namen in pomagali obvestiti našo knjižničarsko javnost o delu te pomembne skupine knjižnic. Kot ste gotovo že opazili, objavljamo v Obvestilih zanimive prispevke in članke, ki so nastali v posameznih knjižnicah in za katere pričakujemo, da bodo zanimali širši krog knjižničarjev. Zato vabim vse tiste kolege, ki imajo kakšno primerno, širše zanimivo gradivo, da nam ga pošljejo za objavo. Urednica Miša Sepe KNJIŽNIČARSKA DEJAVNOST V ORGANIZACIJAH ZDRUŽENEGA DELA /Irena Marinko/ Knjižničarske storitve v organizacijah združenega dela so povezane predvsem s tremi pojmi: specialne, vzajemne in matične knjižnice. V nekaterih podjetjih lahko vidimo tako specialno, kot vzajemno knjižnico, delovanje matične knjižnice pa v glavnem ostaja skrito, čeprav je po zakonu ravno matična knjižnica tista, ki naj bi poskrbela za knjižničarske storitve v občini. Matične knjižnice poleg svojih običajnih zadolžitev opravljajo še posebne naloge, s katerimi utrjujejo in razvijajo strokovnost, organiziranost, povezanost in enot= nost knjižničarske dejavnosti.Izvajanje teh matičnih nalog po eni strani specificira že zakon o knjižničarstvu, ko pravi, da matične knjižnice skrbijo za strokovno izpopol= njevanje delavcev v knjižnicah, za usposabljanje drugih delavcev, ki zunaj knjižnice urejajo in posredujejo knjiž= nično gradivo, usklajujejo politiko nabave gradiva, vodijo razvid knjižnic, usmerjajo knjižnično gradivo izločeno iz splošnoizobraževalnih knjižnic, na narodnostno mešanem območju posebej skrbijo za strokovnost in organiziranost knjižničarske dejavnosti, namenjene pripadnikom drugih narodnosti ter spremljajo, ocenjujejo in usmerjajo stro= kovno knjižničarsko delo. Po drugi strani pa nastajajo oblike matične dejavnosti tudi kot rezultat konkretnega dela posebno v tistih občinah, v katerih je knjižničarska dejavnost razvita do te mere, da se splošnoizobraževalne knjižnice lahko dejansko poglobijo tudi v strokovnost in organiziranost šolskih in specialnih knjižnic v celi občini ali celo na širšem področja. Izraz vzajemna knjižnica se je uveljavil v praksi zadnjih nekaj let in ne opredeljuje ene od temeljnih oblik knjižnic po zakonu o knjižničarstvu, pač pa predstavlja le način delovanja splošnoizobraževalne knjižnice. Vzajemna knjiž= nica posreduje delavcem gradivo zlasti v kulturne splošno= izobraževalne in razvedrilne namene. Pri tem splošnoizobra= ževalna knjižnica poskrbi za strokovno obdelavo knjižnič= nega gradiva in za strokovnost poslovanja te svoje dislo= cirane enote, organizacija združenega dela pa navadno pri= speva h knjižničnemu fondu in omogoči delovanje vzajemne knjižnice v svojih prostorih. Danes je še v mnogih splošnoizobraževalnih knjižnicah, ki so bile imenovane za matične in tako razvijajo tudi matično dejavnost, slišati mnenje, da so v zvezi s poslov= nimi sistemi dolžne organizirati predvsem vzajemno knjiž= nico, medtem ko o specialnih knjižnicah trdijo, da jim ne morejo blizu in da specialne knjižnice ne sprejemajo ponujene pomoči za ureditev katalogov. Obe omenjeni dejav= nosti delavci splošnoizobraževalnih knjižnic dobro poznajo, zato lahko svoje izkušnje hitro in uspešno posredujejo tudi na kataloge oz. ureditev knjig v specialnih knjiž= nicah, prav tako pa tudi na organiziranje vzajemne knjiž= nice, katere poslovanje poteka po istih principih kot v splošnoizobraževalni knjižnici. Brezdvoma je potrebno, da splošnoizobraževalne knjižnice uredijo v občini ustrezno mrežo izposojevališč, med katera spadajo tudi vzajemne knjižnice, vendar so to dolžne ure= diti vse splošnoizobraževalne knjižnice v okviru svoje redne in ne v okviru matične dejavnosti, kot se to včasih napačno domneva. Tu in tam naletimo tudi na zgrešeno mne= nje, naj bi matična služba urejala kataloge v specialni knjižnici, kar morajo opraviti delavci specialne knjižnice sami. Matična knjižnica ima v zvezi z organizacijami združenega dela mnogo bolj splošne naloge, za izvajanje katerih je potrebno predvsem poznavanje poslovnih sistemov na celotnem območju, za katerega splošnoizobraževalna knjižnica izvaja matično službo ter razlikovanje med pomenom vzajemne in specialne knjižnice. Dogaja se, da matične knjižnice ne vedo niti za vse special= ne knjižnice, kaj šele da bi poznale vse poslovne sisteme v občini. V organizacijah združenega dela, ki so že orga= nizirale svoje specialne knjižnice brez pomoči matične službe, so matične knjižnice že veliko zamudile. Če matična knjižnica ni pomagala organizaciji združenega dela pri začetnih težavah, izobraževanju kadrov, urejanju prostorov, povezavi s sorod= nimi strokovnimi knjižnicami, koordinaciji nabave gradiva in pri drugih osnovnih problemih, se specialna knjižnica tudi potem, ko je že vpeljana, ne bo obračala na matično, posebej, ker tedaj ne potrebuje več toliko pomoči. Res pa je, da je poslovnih sistemov veliko, specialnih knjižnic pa še zelo malo, zato imajo matične knjižnice tudi v odnosu do delovnih organizacij še veliko priložnosti, da razvijejo ustrezno matično dejavnost. UZD muzeji DPS SlS strokovno in raziskovalno delo v DO upravljanje specialne žnice šolske knjižnice noizobraže-alne knjižnice vzgoja»izobraževanj e kultura v občini temeljna dejavnost vodenje teh.sl. stiki z kn; iž. Zgt*£ posebni proRrami javnostjo gradivo oprema delavci adbe strok, mreža prire- matiena ditve služba -izposoje- vališča -potujoča knjižnica manjši OZD kraji POMEN IN ORGANIZACIJA SPECIALNE KNJIŽNICE Organizacije združenega dela, ki si prizadevajo, da bi ostale konkurenčne, so danes prisiljene razvijati inova= tivno oziroma razvojno dejavnost, katere del je tudi ustrezna informacijska služba. Ponekod jo imenujejo indok služba, informacijski center, specialna knjižnica in podobno, ustanovijo pa jo navadno povsod zato, da bi dajala potrebne informacije za celoten poslovni sistem in ne le za delo razvojnega oddelka. Pri tem informacija ne pomeni le običajnega sporočila, ampak vse kar lahko vpliva na dinamiko poslovnega sistema. Dobro urejena specialna knjižnica, indok služba ali kakor jo že imenujemo, lahko preskrbi potrebne informacije za praktično vsa področja poslovnega sistema: 1. Proizvodnja: (uporaba naravnih bogastev, surovine, lastnosti materialov, industrijski procesi, tehnologija, stroji, razvoj novih izdelkov, nove tehnike, tehnični izdelki, merilne tehnike, standardi, tehnični tečaji in seminarji itd.) 2. Komercialno področje: (število prebivalcev v različnih državah, zaposlitev, dohodki, cene, življenski stan= dard, jeziki, vera, vpliv mednarodne politike na in= dustrijske in ekonomske probleme, trgovina, konkurenca, problemi oglašanja, proizvodnja, dobavitelji, zastopniki itd.) 3. Upravno področje: (struktura organizacije, delavci, delovna mesta, delovni pogoji, vodenje personala, strokovno izobraževanje, arhivski podatki /spremembe v poslovni politiki, pomembni datumi npr. ustanovitev novih oddelkov, novih izdelkov/, zakonodaja) 4. Finančno področje: (ekonomski trendi, ceniki) 5. Varstveno področje: (zaščita okolja, zaščita pred požarom) 6. Računovodsko področje: (različni statistični podatki itd.) Knjižnica v organizaciji združenega dela oskrbuje z infor= macijami ne le strokovnjake, inženirje, tehnike, ampak tudi razne pomožne stroke, ki so vezane na dejavnost firme, sociologe, psihologa, ekonomiste, zdravnike. Informacije, ki jih ima na razpolago specialna knjižnica, npr. specifična teža, vrelišče neke snovi, seznam pro= izvajalcev določenega izdelka, izdelava določene vrste jekla, odkritje neke snovi v hrani, jugoslovanska alter= nativa tujega standarda, podatki o možnosti graditve pro= jekta na potresnem področju, korozivne lastnosti neke kemične snovi, obstoječe informacije o neki novi spojini, možnosti koristne uporabe odpadnega materiala itd., se seveda lahko dobi na različne načine, tudi z metodo poskusov in napak, vendar so podatki o marsičem že objav= ljeni in dostopni, samo zbrati jih je treba, kar je vse= kakor ceneje. Ce je gradivo sistematično zbrano, registri= rano in obdelano, ni treba vsakomur iskati informacij pose= bej, strokovnim delavcem se prihrani čas za iskanje po= datkov, prepreči se naročanje literature v prevelikem številu itd. Na ta način specialna knjižnica prispeva k zmanjšanju proizvodnih stroškov, ker pa je ta doprinos težko prikazati z denarjem, se ga navadno ocenjuje kot socialno dobrino. Da bo specialna knjižnica dobro opravljala svoje delo, mora biti ustrezno organizirana. Najbolje je, če ima status ene od enot v organizaciji združenega dela, v njenem razvojno raziskovalnem oddelku, oziroma takšen položaj, da je vodja knjižnice dobro informiran o poslovni politiki, njenih trenutnih in bodočih potrebah, da lahko dobro spozna svojo delovno organizacijo, njene člane, njihove interese, spo= sobnosti in naloge, na katerih delajo. Manjšo specialno knjižnico lahko upravlja en profesionalen delavec z visoko izobrazbo po možnosti iz smeri, tipične za organizacijo združenega dela. Ponekod je v knjižnici več knjižničarjev, dokumentalistov, prevajalcev, informatorjev, posebna služba za novosti in ustrezno število delavcev za tehnične oziroma rutinske posle. Število in izobrazba de= lavcev se določa v skladu s potrebami podjetja in je pri tem popolnoma nepotrebno prerekanje o pomenu oziroma razlikah med knjižničarstvom in dokumentiranjem. Podjetje naj bi vlagalo v knjižnico vsaj eno petdesetino do eno dvajsetino celotnega raziskovalnega sklada. Zadnja šte= vilka velja predvsem za manjše organizacije, saj obstaja določena najmanjša velikost specialne knjižnice, ki še lahko daje ustanovitelju najnujnejše informacije. To naj bi bila zbirka z vsaj 5000 zvezki, 200 referenčnimi deli in vsaj 200 naslovi tekoče periodike. Zbiranje gradiva je odvisno od dejavnosti, ki jo opravlja organizacija združenega dela, organizacijske strukture, načina dela, medsebojne povezave posameznih delovnih procesov, vsakodnevnih potreb, razvoja posameznih dejav= nosti, od delavcev v teh dejavnostih itd. Zato je nujno, da se knjižnica pri tem poveže z vsemi delavci, ki so kakorkoli zainteresirani za podatke. Specialna knjižnica pridobiva gradivo v glavnem z nakupom in pri tem zbira knjige, brošure, revije in časopise, domače in tuje standarde in priporočila, patentne spise, referenčna dela kot npr. slovarje, adresarje tujih firm, imenike, zemljevide, statistične vire, bibliografije; gradivo informativno propagandnega značaja, gradiva iz seminarjev, celo laboratorijske zapiske, vse vrste internih gradiv, pa tudi slike, filme, ilustracije, mikrozapise itd. Knjižničar temeljne knjižne zaloge po obsegu ne širi, ampak jo glavnem obnavlja z vedno najnovejšimi strokovnimi in znan= stvenimi publikacijami. Vrednost specialne knjižnice se ne presoja po številu zvezkov, pač pa po številu najnovejših oziroma najaktualnejših del. Odpis je navadno večji, kot v splošnoizobraževalnih knjižnicah. Medknjižnična izposoja naj ne bi bila zamenjava za ustrezno pabavno politiko, ampak je potrebna bolj za pokrivanje mejnih področij kot npr. upravljanje, komerciala itd. Pri izbiranju metod za indeksiranje upošteva specialna knjižnica pravilo, da je poudarek na informaciji, na tem, kaj neki dokument govori o določeni zadevi, manj pa na tem, za kaj v dokumentu gre. Specialna knjižnica mora dati upo= rabnikom informacijo, ne le prezentirati dokumentov, v katerih se informacija nahaja. Specialne knjižnice so navadno urejene po sistemu prostega pristopa, znotraj tega pa po strokah. Zelo važno je, da specialna knjižnica uporabniku zmanjša čas iskanja, zato mora knjižničar v specialni knjižnici narediti za uporabnika več kot v splošnoizobraževalni knjižnici. Uporabnika mora naučiti, kako naj na najbolj racionalen na= čin uporablja vire. Informacije je treba dajati tudi po telefonu. Za delovanje vsake knjižnice je bistvenega pomena prostor in oprema. Priporočljivo je, da je knjižnica blizu prostorov za skupno uporabo, npr. pri sejni sobi ali glavnem vhodu. Imeti mora dovolj prostora za knjižničarske delavce, knjižno gradivo in uporabnike. V večini delovnih organizacij je zaželeno, da imajo prostore, ki jih lahko razkažejo obiskovalcem in zelo primerna za to je urejena knjižnica. Nobena, niti največja knjižnica nima vsega gradiva, da bi lahko delala popolnoma izolirano, ampak mora vzdrževati ~ stike z drugimi knjižnicami. Pri tem so za specialno knjižnico važne predvsem vse ostale specialne in univerzne knjižnice, pri katerih bo dobila literaturo iz sorodnih strok, pa tudi za pomožne stroke oziroma menja področja. Sicer pa se ta tako imenovani vertikalni pretok informacij ne kaže le v medbibliotečni izposoji, koordinaciji nabave gradiva, ampak tudi v skupnem publiciranju, nastopanju na mednarodnih kon= ferencah na določeno temo itd. PRIKAZ SPECIALNE KNJIŽNICE V SAVI KRANJ Sava Kranj proizvaja gumene, usnjene in kemične izdelke. Okoli polovico proizvodnega programa predstavljajo pnevmatike za osebne avtomobile, tovornjake in kmetijske stroje, poleg tega pa izdeluje še različne gumene proizvode za potrebe gradbeništva, ladjedelništva, čevljarske industrije, rudar= stva, avtomobilske industrije in druge predmete. Glede na gospodarski položaj spada med dvajset največjih slovenskih organizacij združenega dela, v Jugoslaviji pa je po velikosti na sedemdesetem mestu. Je največji izvoznik v svoji panogi. Ima okoli 4000 delavcev. Specialna knjižnica v Savi Kranj deluje pod imenom INDOK, ki je eden od oddelkov v razvojno tehnološkem inštitutu. Ta spada k skupnim službam Save Kranj. INDOK je bil ustanovljen leta 1969 in je bil eden od pogojev za registracijo tehnološkega inštituta pri Raziskovalni skupnosti. Aktivnih uporabnikov INDOKa je okoli 170. To so predvsem raziskovalci iz razvojno tehnološkega inštituta, ekonomisti, marketing, inženiring, obratna ambulanta, skratka ljudje z visoko izobrazbo. Ne morejo pa pritegniti obratovodij in nižje= kvalificiranega kadra, čeprav bi bilo to potrebno. INDOK dobi= va vprašanja zlasti iz področja gumarstva za tehnologijo in surovine, pravno samoupravna vprašanja, vprašanja iz ekonomije, varnosti, zaščite okolja, upravljanja, vprašanja v zvezi s strokovnim izobraževanjem itd. V zadnjem letu je na primer posredoval sledeče informa= cije iz gumarskega področja: Standardizacija (materiali s seminarjev, teorija), Konstrukcija avtopnevmatike, Mehanske lastnosti gume, Konstrukcija klinastih jermenov, Inozemska potna poročila od 1.19 80 do 1.1985 o transportnih trakovih, ceveh, profilih in prevlekah valjev, Vpliv naključne odpovedi strojev na planiranje proizvodnje,Histerezne lastnosti, Trgalne lastnosti, Ruski kavčuki, Tubeless plašči za motorna kolesa, Zeleni modul (green strength), Ognjeodporni tran= športni trakovi, Zakon o standardizaciji - garancijski list za velopnevmatiko, Nova tehnologija motoplaščev, Platišče za tubeless plašče, Publiciranje inovacijskih dejavnosti Save Kranj v javnih občilih, Založnik revije Informations Chimie, Tehnologija pridobivanja saj, Impregnacija steklenih vlaken, UV - spektroskopija, Obraba, Gumeni transportni trakovi, Vpliv težkih kovin v pigmentih in barvilih na gumo, Gumeni izdelki za farmacevtsko industrijo, Poljska gumarska industri= ja, Silikonsko olje firme Goldschmidt, UHF in mikrovalovna vulkanizacija, Vzdrževanje in obnavljanje strojev in strojnih elementov, Kombinirani profili, Literatura o transferu tehno= logije, Literatura o nevarnostih pri fotokopiranju, Naravni kavčuk, njegove lastnosti in predelava, Lepila, lepilni tra= kovi, Termoplastični kavčuki, mešanje, Materiali s skandi= navske gumarske konference 1.1981, Recikliranje, Stroji za gumarstvo, Vulkanizacija cevi z vložki, Spajanje profilov, Priprava napajalne industrijske vode, Predpisi Food and Drug Administration, Merske enote, Proizvodnja izdelkov iz gume v svetu in v Jugoslaviji, Električne lastnosti vulkanizirane gume, Mehanizem vezave gume, Transfuzijski zamaški, Proizvod= nja in poraba naravnega in sintetičnega kavčuka od 1.1965 do 1985, Termična degradacija, Staranje naravnega kavčuka in vulkanizator, sredstva proti staranju, fenoli, amini, Uplinje= valci, Potna poročila Semperit, Računalniško kompaundiranje, Mešanje, PVC, blendi, Zračni cementi, Vlivanje žvepla, Vis= koelastične lastnosti, Bitylin kavčuk brom za farmacijo, Rege= nerat-patenti, Naslednje informacije pa je INDOK posredoval iz samoupravnega področja: Način izvedbe referenduma, Način zbiranja dokumentar= nega gradiva (arhivi), Varovanje avtorjeve pravice izven DO, Pretok blaga med TOZDI, Carinski postopki za uvoz surovin, Glavna in stranska dejavnost OZD, Delavci s posebnimi poob= lastili in odgovornostmi (pristojnosti v statutu), Pristoj= nosti in odgovornost članov delavskega sveta in izvršilnih organov, glasovanje, Delovanje skupščine in njenih organov, Izločitev in združevanje TOZD, Varstvo pravic pred sodiščem združenega dela, Skrajševanje delovnega časa, Delovna skup= nost - razmerje do TOZDov, Disciplinski postopek, Analiza delovanja skupščin SIS in delegacij za SIS znotraj DO, Sestavine gradbenih pogodb o novih investicijah, Možne poti povezave informacijskega sistema znotraj DO, Izobraževanje delegatov, članov DS, Dolžina letnega dopusta, Vpliv minu= lega dela na osebni dohodek, Nadomestila OD za čas porod= niškega dopusta, Organizacija obrambe in zaščite v DO, Višina obresti po odloku EIS, Odškodnina za poškodbo na delu v OZD, Osebno odločanje, Vsebina temeljev planov, Plačilni promet med TOZDI, Obračun OD za praznike, Nadurno delo in pokojnine, Dolžina porodniškega dopusta, Bodoči razvoj pravnega sistema v SFRJ, Materialni stroški OZD in prehrana med delom, Vpliv računalnikov na pisarniško poslovanje, Uporaba računalnika v pravnem oddelku, vpogled v poslovanje TOZD, Nomotehnika sploš= nih samoupravnih aktov, Skladiščnica in njene sestavine, Dolž= nosti volilnih komisij in volilnih odborov pri volitvah, Čas, za katerega je lahko izvoljen V.D., Osebno, premoženjsko za= varovanje, Sporazumi in vsebina pri združevanju dela in sred= stev, Kongresi in vsebina ZK, Odgovornost železnice za blago. V INDOKu dela ena knjižničarka, dve dokumentalistki za gumar= sko področje, ena za pravno oziroma samoupravno področje, ena skrbi za terminološki slovar, ena pa vodi INDOK in izdaja strokovno glasilo delavcev Save, Obzornik. INDOK je dobil v letu 1985 10,250.000,- din ter 10000 DM za nakup gradiva in izdajanje strokovnega glasila. Literaturo kupujejo po željah uporabnikov, ki jih zberejo s pomočjo ankete, pa tudi z upoštevanjem neposrednih naročil. Knjižničarka zbira knjige, priročnike in revije oziroma časo= pise, ki jih takoj po prejemu pošlje interesentom. Dokumenta= listke pa zbirajo potna in strokovna poročila, gradiva iz semi= narjev, diplomske in magistrske naloge, doktorate, tržne ana= lize, investicijske študije, elaborate, prospekte, separate, skratka vse gradivo, pomembno za delo organizacije. Knjižnica ima trenutno okoli 7000 knjig, 700 priročnikov, 250 brošur, 40 tujih in 90 slovenskih oz. jugoslovanskih naslovov revij. Letni prirast knjig je različen, od 300 do 500 knjig. Odpis je okoli 20 knjig letno. Približno 30% je tuje literature. Knjižnica je urejena po prostem pristopu, ima abecedni imenski, naslovni in UDK katalog, INDOK je že vrsto let kompjuteri ziran. Novosti za tehnično in pravno področje objavljajo v Indok biltenu, o prispelih knjigah oz. revijah pa pošiljajo tiskane informacije v vse oddelke. S kranjsko splošnoizobraževalno knjižnico, ki je za to pod= ročje matična, se INDOK ne povezuje. Pač pa koordinira na= bavo tuje literature s Centralno tehniško knjižnico, s katero poteka tudi največji del medbibliotečne izposoje. Preko specialnega indok centra za kemijo FNT so vključeni v online informacijski center, kjer imajo nekaj baz podatkov za direktno uporabo. Delno sodelujejo s knjižnicami ekonomske, medicinske in strojne fakultete, po potrebi pa tudi z Gorenjem, Tomosom, Aerom itd. ODNOS MED MATIČNO IN SPECIALNO KNJIŽNICO Prej opisani teoretični kakor tudi praktični model specialne knjižnice prikazujeta pomen te ustanove v poslovnem sistemu. Kaj lahko oziroma so dolžne v zvezi s tem storiti knjižnice? Predvsem matične knjižnice ne smejo pričakovati, da bodo člani organizacij združeneqa dela sami od sebe potrkali na vrata, prealedovali knjižnično aradivo, orosili za nasvete v zvezi z ureianiem aradiva in podobno. Delavec matične služ= be je tisti, ki bo moral poskrbeti za navezavo stikov in orvo, kar ori tem potrebuje, je prealed vseh poslovnih sistemov v občini oziroma na območju, za katerega izvaja matično dejav= nost. Važno je, da ima o vseh organizacijah združenega dela vsaj osnovne podatke o dejavnostih, velikosti, pomenu na tržišču, številu delavcev, statusnem položaju in tako dalje. Naslednja naloga bo razvid knjižnic, ki bo po eni strani omo= gočila pregled organizacij združenega dela brez specialne knjižnice, po drugi strani pa spremljanje, ocenjevanje in usmerjanje obstoječih specialnih in drugih knjižnic. Razvid naj bi vseboval vsaj osnovne podatke o knjižnicah: naslov, telefon, teleks, vodja, leto ustanovitve, statusni položaj knjižnice, strokovni delavci, letna kvota za nabavo litera= ture, knjižnično gradivo (vrste, fond, prirast), prostori, tehnična oprema itd. Nadaljnje delo v zvezi z organizacijami združenega dela, ki Še nimajo specialnih knjižnic, naj bi potekalo tako, da bo delavec matične službe navezal osebne stike z vodstveni= mi delavci, jim predstavil pomen specialne knjižnice, naloge, ki jih specialna knjižnica opravlja za organizacijo združe= nega dela, kako prispeva k zmanjšanju proizvodnih stroškov, zbere v podjetju potrebe po informacijah, poskrbi za rešitev kakšnega problema, razložil bo pogoje za začetek dela spe= cialne knjižnice, navedel okvirne stroške, ki jih bo organi= zacija imela z ustanovitvijo knjižnice, prikazal za primerja= vo že delujoče specialne knjižnice, skratka, posredoval bo čimbolj konkreten načrt za uvedbo specialne knjižnice. Zelo pomembna naloga matične službe, še posebej v času usta= navijanja oz. začetkov dela specialne knjižnice, je poskr= beti za ustrezne kadre. Pri tem je treba vodstveni kader organizacij združenega dela predvsem opozoriti, da v knjiž= nico ni dopustno nastaviti slabega delavca, ki ga ni mogoče uporabiti pri nobenem drugem delu, ampak človeka z ustrezno izobrazbo, ki ga je treba dodatno usposobiti s primerno prakso, strokovnim tečajem in izpitom. Matična knjižnica je dolžna pri strokovnem izobraževanju sodelovati. Glede gradiva med specialno in splošnoizobraževalno knjižnico praviloma ne prihaja do povezav, razen v kolikor specialne knjižnice potrebujejo podatke o centralnih katalogih knjig, periodiki v občini in na širšem teritorialnem območju. Spe= cialne knjižnice se glede koordinacije nabave tuje literature povezujejo s Centralno tehniško knjižnico, oziroma z drugo osrednjo knjižnico za določeno strokovno področje, preko katere poteka tudi velik del medbibliotečne izposoje. Matična knjižnica pa bo specialni seveda dala tudi podatke o tem, kje drugje dobiti strokovno literaturo za določene panoge in ji b6 pomagala pri navezavi stikov. Samo spremljanje, ocenjevanje in usmerjanje specialne knjiž= nice je ena od nalog, ki jih zakon o knjižničarstvu sicer omenja, pa ne specificira. Velikokrat je slišati, da naj bi matične knjižnice izvajale to nalogo s pregledom katalogov, evidenc? ureditve, izločanja, posredovanja gradiva itd. Vendar si moramo biti pri tem na jasnem, da bo moral delavec matične službe, ki bo skušal to narediti, vedeti o specialni knjižnici že zelo veliko, pa ne le o njej, ampak tudi o po= slovnem sistemu kot celoti. Gotovo ne bi imelo smisla, da bi v specialni knjižnici forsirali tako ureditev, kot jo ima splošnoizobraževalna, v osnovi pa mora biti urejena po biblio= tekarskih načelih že zaradi povezovanja v sistem. Zato bi v takih primerih delavci matične službe morali gledati predvsem na poslovanje specialne knjižnice kot celote, katere naloga je predvsem hitro preskrbeti uporabnika z gradivom. Matična knjižnica bo lahko svetovala specialni tudi v zvezi z opremo in prostori, ki so danes pri njih že mnogo bolje urejeni kot pri nekaterih, tudi' najboljših specialnih knjižnicah. Prav tako se bodo specialne knjižnice obračale na matične v zvezi z organizacijo seminarjev, razstav itd. gotovo pa se bodo razvile tudi še druge oblike sodelovanja, če bodo matične knjižnice le vzpostavile nujne stike s poslovnimi sistemi, v katerih se konec koncev nahajajo tisti, ki jih tako poudarja naša ustava : delavci. Danes ima marsikatero podjetje potrebna sredstva za orga= niziranje informacijske službe, ker pa od nikjer ne dobi pobude, odvajajo sredstva, ki bi doprinesla k boljšim sto= ritvam in manjšim proizvodnim stroškom, v druge namene. Tudi knjižničnega gradiva v organizacijah združenega dela ni tako malo, vendar pa to ne daje prave koristi, saj ne le, da ni strokovno obdelano, ampak tudi ni nikjer regi= strirano, zato si lahko knjige in revije, kupljene za drage devize, ki so družbena last, prisvoji kdorkoli, dokler se končno ne porazgube, ne da bi uresničile namen, za katere= ga so bile nabavljene. Primerjaj: ASHWORTH W.: SPECIAL LIBRARIANSHIP. LONDON 1977 ANKETA MED MLAJŠIMI OBISKOVALCI KNJIŽNICE JOŽETA MAZOVCA /Maja Sotenšek/ 1. Uvod 2. Rezultati ankentiranja mladih uporabnikov 2.1. Zanimanje za leposlovje in neleposlovje 2.2. Uporaba časnikov in časopisov 2.3. Mnenja o glasbenih medijih 2.4. Sodelovanje v programu knjižnice 2.5. Kaj menijo mladi o knjižnici in delu knjižničarjev? 2.6. Zaključek 3. Priloge 3.1. Vprašalnik 3.2. Podrobnejši pregled odgovorov ankentirancev 1. Uvod 0 mladih obiskovalcih je malo objavljenega gradiva. Zato bodo rezultati ankete, ki je potekala v Knjižnici Jožeta Mazovca v Ljubljani, morda zanimivi tudi za delavce drugih knjižnic, čeprav je nastala le kot pomagalo moščanskim knjižničarjem pri delu z mladimi. Ankentiranje mladih uporabnikov je potekalo v Knjižnici Jožeta Mazovca v času od oktobra 1984 do maja 19 85. Z anketo smo želeli dobiti odgovore na dvoje vprašanj: 1. Kako so mladi zadovoljni z izborom knjižnega gradiva, periodike, z delom knjižničarjev in delovanjem glasbene sobe? 2. Katera področja knjižničnega delovanja so zanemarjena oziroma niso dovolj vključena v animacijo mladih. Z anketo smo knjižnični delavci hoteli zajeti mlajše obisko= valce oddelka za odrasle: dijake in študente ter tiste učence višjih razredov osnovnih šol, ki obiskujejo ta oddelek ali glasbeno sobo. 2. Rezultati ankentiranja mladih uporabnikov. V našo knjižnico je bilo v lanskem letu (1984) vpisanih 2.424 dijakov in 742 študentov (skupno 3.111), iz statistike obiska za leto 1984 je razvidno, da nas je obiskalo 23.389 mladih bralcev v starosti od 15 do 20 leta, od tega 8.049 moških in 15.340 žensk. Ankentiranih je bilo 200 uporabnikov - 6,7% (70 moškega spola, 116 ženskega, 14, brez odogvora) v starosti od 13 do 25.let. Izbrani so bili naključno, edino merilo nam je bilo, da so dokaj redni obiskovalci knjižnice in so torej vsaj nekoliko seznanjeni z naginom poslovanja. Anketa je potekala anonimno, odgovore so oddajali v poseben zabojček. Vzorec je bil sestavljen iz desetih vprašanj na A4 formatu (Priloga 1;Vprašalnik). 2.1. Zanimanje za leposlovje in neleposlovje. Prva štiri vprašanja ankete zajemajo izbor knjižnega gradiva, prvi dve leposlovje, tretje in četrto strokovno literaturo. Želeli smo ugotoviti, katere zvrsti leposlovja in literatura katere stroke mlade najbolj privlačijo, takšna spoznanja pa bi nam bila lahko V veliko pomoč pri svetovalnem delu. V ta namen imamo že sedaj postavljen v knjižnici poseben "pano za mlade", na katerem so razstavljena dela, ki jih knjižničarji priporočamo mladim bralcem. Ker si je tako razstavljena dela mogoče izposojati in je razstava fleksibilna, smo izdelali še katalog z naslovi tovrstnih del, tako da lahko razstavo ob vsakem času spet dopolnimo, žal pa je izbor leposlovja za to starostno skupino številčno precej omejen, zato smo želeli izvedeti, s katerimi literarnimi zvrstmi, pa tudi poljudno strokovno literaturo bi ga lahko popestrili. Anketa je poka= zala, da se največ mladih ogreva za kriminalni roman (99), nato družbeni in psihološki (85) , humor (80), pustolovski (69), vojni in zgodovinski (66), znanstveno fantastiko (44), sledita poezija in dramatika (30,31), najmanj pa jih zanimajo biogra= fije in potopisi (23,20). Ta izsledek nas je nekoliko presenetil (dokaj medlo zanimanje za znanstveno fantastiko in potopiSe), predvsem pa opozoril na premalo izrabljene možnosti pri ponudbi humorja in zanimi= vejših vojnih in zgodovinskih romanov. Veliko zanimanje za kriminalni roman pa gotovo zahteva os nas, da se bolj posve= tirno svetovanju te zvrsti oziroma pripravimo izbor kvalitet= nejših del. Odgovori pri drugem vprašanju (Katera knjiga ti je bila do sedaj najbolj všeč?) so nas znova opozorili na dejstvo, da je pri precejšnjem številu mladih v tem obdobju okus še relativno neizoblikovan (14 jih je navedlo naslove del, ki so vključena v obvezno šolsko branje), zato se ne bi smelo dogajati, da jih prepuščamo stihijskemu branju, ki v marsika= terem mlajšem bralcu za vedno ubije željo po kvalitetnejši knjigi. Rezultati so vse prej kot vzpodbudni, saj se jih je kar 51 (torej četrtina, večinoma deklet) opredelilo za lažje leposlovje, ki je že na robu trivialnega (Holtova, Konsalik ipd.). Bolj razveseljiv je podatek, da jih je 33 navedlo dela, ki jih priporočamo mladim (npr.Jonathan Livingston Galeb, Otroci s postaje Zoo, Peklenska pomaranča, dela H.Hesseja) in 21 naslove kvalitetnejših družbenih romanov, kar morda le kaže, na določen premik v bralni zavesti prihajajočih generacij. Opozoriti velja še na tiste (14), ki so izbrali svojo naj ljubšo knjigo s področja strokovne ali strokovno poljudne literature (največ s področja psihologije - zlasti parapsihologije - in filozofije ali poljudno znanstvenega, npr. dela Fromma, Brajše, Moody: Življenje po življenju, pa Bermudski trikotnik, Pirati, Daenikenova dela, kar trije pa Sveto pismo),ker je pri svetovanju tudi literatura te vrste več ali manj prezrta. Na splošno strokovna literatura mlajše bralce nekoliko manj zanima kot leposlovje, saj jih je na to vprašanje odgovorilo manj kot pri prvih dveh. Največ pozornosti posvečajo gradivu o umetnosti in športu (9 3 se jih je opredelilo za umetnost, pri tem so nekoliko izpostavili področje filma, fotografije in glasbene umetnosti, 12 za šport - skupaj 104). Sledi knjižno gradivo o zemljepisu in zgodovini (71), prirodoslov= nih vedah (51), filozofiji in psihologiji (45, parapsihologi= ja!), uporabnih vedah (44), družbenih vedah (36), manj zani= manja je za jezikoslovje (27) in verstvo (11). Tudi tukaj izsledki kar presenečajo, vsaj zanimanje za zemlje= pis in zgodovino (predvsem zgodovino!) v praksi ni tako opazno, zato jih k tem strokam bolj redko usmerjamo. Prav tako pa bi kazalo razmisliti o nabavni politiki v zvezi s fotografijo, filmsko in glasbeno umetnostjo in si priskrbeti, kadar je to izvedljivo, več izvodov te literature, da bi jo lahko posojali tudi na dom. Mladi sami so z izborom strokovne literature večinoma zadovoljni, največ pripomb imajo na gra= divo tistih strok, ki ga potrebujejo za šolo. (30 v zvezi z uporabnimi vedami, 19 s prirodoslovnimi, 15 umetnostjo, 12 zemljepisom in zgodovino, 12 filozofijo in psihologijo - pri slednji si želijo več del v slovenščini). Na tem mestu jih je dalo 25 tudi predloge v zvezi z leposlov= jem, ki si ga želijo več, pa tudi sodobnejšega, več z erotično tematiko (Dotik, Erotikon) in širšo zastopanost tujejezičnega leposlovja (5 bralcev). 2.2. Uporaba časnikov in časopisov. Ponudba periodike v knjižnici zanima le približno polovico mladih obiskovalcev (polovica pa jih na to vprašanje ni od= govorila ali so zapisali, da s stanjem niso seznanjeni). Že raziskava S.Novljanove (Knjižnica, 1981, 25, 1-4, str.94) je pokazala, da se zanimajo večinoma za zabavno periodiko, saj jih največ pogreša več glasbenih revij (Bravo, Pop Rocky ipd.). Nekaj želja v zvezi s strokovnimi revijami smo že upoštevali (The New Scientist), kazalo pa bi razmis= liti še o predlogih za nakup: - Matematično - fizičkog lista, - tuje revije s področja računalništva. Zdi se, da bi bilo treba znova preveriti tudi naš odnos do stripa (mladi so v anketi na nekaj mestih poudarili, da ga pogrešajo), ki je včasih nekoliko mačehovski. Morda bi lahko za začetek poizkusili z nakupom stripa o Alanu Fordu, ki ga prebira največ mladih, pa tudi vprašanje njegove kvalitete skorajda ni več sporno. Dokaj negativno je mnenje ankentirancev o urejenosti in ohranjenosti periodike, saj je bilo v zvezi s tem kar nekaj pritožb, žal pa naše že tako okrnjene kadrovske in finančne možnosti ne kažejo na bližnjo rešitev tega problema. 2.3. Mnenja o glasbenih medijih. S sklopom vprašanj o glasbi in urejenosti glasbene sobe smo želeli izvedeti predvsem dvoje: - ali obstaja pri mladih, vsaj v zametkih, zanimanje še za druge glasbene zvrsti poleg zabavne glasbe in - kako organizirati poslušanje zabavne glasbe bolj sistema= tično ter ga od časa do časa pospremiti še s pogovorom o določeni zvrsti glasbe. Tako kot pri knjižnem gradivu, so tudi tukaj odgovorni znova opozorili na neizoblikovanost (glasbenega) okusa v tem živijenskem obdobju. Večina jih je, kot smo pričakovali, označila za svojo naj ljubšo zvrst zabavno glasbo (v glavnem več njenih smeri, le približno 30 jih posluša samo eno zvrst zabavne glasbe), bolj presenetljivo pa je spoznanje, da se nekaj več kot 50 ankentirancev (torej spet dobra četrtina) zanima tudi za klasično glasbo, to število pa niti zdaleč ni v razmerju z dejanskim poslušanjem klasike v glasbeni sobi. V kolikor bi anketo kasneje kdaj ponovili, bi bilo potrebno zastaviti v zvezi s tem še nekaj dodatnih vprašanj, ki bi nam pomagala osvetliti vprašanje, zakaj je tako. Ena od mož= nih razlag je, da jim je morda neprijetno, ker njihovi vrst= niki večinoma poslušajo zabavno glasbo, še posebno zato, ker obiskujejo glasbeno sobo navadno v skupinah in jim pomeni to bolj neke vrste družabno srečanje z vrstniki, Vsekakor so možnosti vzgoje na tem področju še precej odprte. 2.4. Sodelovanje v programu knjižnice. Odgovore na vprašanje, ali bi želeli bolj aktivno delovati v knjižnici (s pripravo glasbenega, literarnega večera ipd.), lahko uporabimo tako pri usmeritvi programa glasbene sobe, kot drugih prireditev, ki potekajo v okviru knjižnice. Tudi tukaj so bili izsledki nepričakovano vzpodbudni, kljub temu, da jih veliko toži zaradi pomanjkanja prostega časa. Četrti= na jih je pripravljenih aktivno sodelovati, v glavnem s pri= pravo tematskih glasbenih in literarnih večerov, večina pa ne daje nadrobnejših sugestij, na kakšen način. Eden od ankentirancev je podal zanimiv predlog, naj bi jih o vseh takšnih prireditvah res dosledno in vnaprej obveščali v občinskem glasilu. Pri tem vprašanju je prišla do izraza nova pomanjkljivost ankete - zaradi anonimnosti so konkretni podatki o bralcih, ki bi želeli sodelovati v knjižnici, izgubljeni. To smo opa= zili že med samim anketiranjem, vendar pa njenega poteka nismo hoteli spreminjati zaradi drugega vprašanja (Ali ste zadovoljni z delom knjižničarjev?), ker bi morali v tem pri= meru žrtvovati verodostojnost teh odgovorov. Pomanjkljivost bomo skušali vsaj nekoliko popraviti z obvestilom mlajšim bralcem na več mestih v knjižnici, ko bo stekla organizacija tovrstnih prireditev. 2.5. Kaj menijo mladi o knjižnici in delu knjižničarjev? Ob koncu si oglejmo še pripombe na delo knjižničarjev ozi= roma knjižnice: velika večina na delo ni imela pripomb (191, od tega jih je 158 odgovorilo bolj skopo, 33 se je izrazilo o delu pohvalno), 9 pa jih z delom ni zadovoljnih. Štirje se pritožujejo, ker ne dobijo željenih knjig (premalo izvodov bolj branih knjig), eden zaradi neustrezne UDK razvrstitve nekaterih del (kot primer navaja ’Borghesove Izmišljije pri lite= rarni teoriji), štirje pa se ne strinjajo s "hišnim redom", ki jim ne dovoljuje nemotenega zadrževanja na stopnišču in obiskovanja glasbene sobe brez izkaznice. Pohvalno se izraža= jo največ zaradi prijaznosti knjižničarjev, manj zaradi samega načina dela. V glavnem so z našim delom zadovoljni, kar je lahko samo nova vzpodbuda za delo z mladimi bralci. 2.6. Zaključek Bežen pregled na izpolnjene anketne liste nas je sprva morda nekoliko razočaral, saj smo pričakovali bolj obširne in poglobljene odgovore. Prav zato ne bo odveč ponovno opo= zorilo na osnovno značilnost ankentirancev, da so njihovi pogledi v marsičem še neizoblikovani, zato sta pravilen pri= stop in usmerjanje mladega bralca neprecenljive vrednosti, v kolikor želimo, da bi se bralne navade prihodnjih genera= cij izboljšale. V tem okviru pa je anketa vendarle pokazala, da so možnosti knjižnične vzgoje še precej odprte in široke in na nas je, da jih izkoristimo. Zdi se, da je prvi korak na poti k temu boljše poznavanje tistega knjižničnega gradiva in posebnih oblik dela, ki mlade najbolj zanimajo, čeprav se morda z njihovim izborom včasih ne strinjamo, tako da jih vsaj v tem okviru usmerimo k najboljšemu, v upanju, da bodo ostali redni uporabniki knjižnice. 3. Priloge. 3.1. Vprašalnik. Lepo pozdravljen, prosimo te za sodelovanje. Radi bi izvedeli, kaj mladi po= grešate v naši knjižnici. Pripravili smo nekaj vprašanj zato, da bi čim bolj približali naše delo tvojim in vašim željam. Obkrožiš ali podčrtaš lahko več odgovorov pri posa= meznih točkah, če se ti zdi primerno. Ob koncu vsakega vpra= šanja lahko oblikuješ še svoje mnenje, neodvisno od že nave= denih možnih odgovorov, seveda pa lahko pripišeš kaj o stvareh, ki jih morda nismo omenili 1 1. Katero zvrst leposlovja najraje bereš: a) kriminalni roman b) znanstvena fantastika c) družbeni in psihološki roman d) vojni in zgodovinski roman e) potopisi f) biografije g) humor h) pustolovski roman i) poezija j) dramatika k) kaj drugega 2. Katera knjiga, ki si jo prebral(a), ti je bila tako Všeč, da bi jo priporočil(a) svojemu prijatelju? 3. Najbolj te zanima strokovna literatura s področja: a) filozofije in psihologije b) verstva c) družbenih ved (sociologija, politika, gospodarstvo, pravo, vojne znanosti, pedagogika, metrologija, etnologija) d) prirodoslovnih ved (matematika, fizika, kemija, geologija in meteorologija, paleontologija, biologija, rastlinstvo, živalstvo) e) uporabnih znanosti (medicina, tehnika, industrija in obrt, kmetijstvo) f) umetnosti(likovna, glasbena umetnost, fotografija, film, gledališče), športa in razvedrila g) jezikoslovja, literarnih ved h) zemljepisa, zgodovine (zgodovina starega veka, Evrope, ostalih celin, druge svetovne vojne) i) drugo in kaj: 5. Kaj meniš o izboru revij in časnikov v knjižnici? Imaš kakšen predlog? (Upoštevaj, da smo pri nakupu tujejezične periodike povsem omejeni.) 6. Katero glasbo najraje poslušaš? a) klasično b) narodno c) priredbe d) pravljice in otroške pesmi e) zabavno f) drugo in kaj: 8. Imaš kakšne pripombe na delo knjižnice ali delo knjižničnih delavcev? Sporoči nam! 9. Ali bi hotel(a) tudi bolj aktivno delovati v knjižnici (s pripravo glasbenega ali literarnega večera ipd.)? 10. Prosimo te, napiši še svojo starost, spol in zaposlitev oziroma kakšno vrsto šole obiskuješ (osnovno, srednjo,visoko). Hvala ti za sodelovanje, knjižničarji moščanske knjižnice 3.2. Podrobnejši pregled odgovorov ankentirancev I. Ankentiranci glede na spol, starost in izobrazbo: a) Spol molki - 70 (35%) Ženske - 116 (58%) Brez odgovora - 14 (7%) (V letu 1984 je bilo 8049 moških obiskovalcev (34,4%) in 15.340 ženskih (65,5%) v starosti od 15 do 20 let.) b) Starost 13 in 14 let - 18 15 do 20 let - 145 20 do 25 let - 29 Brez odgovora - 8 Skupaj - 200 c) Izobrazba 05 (8.razred) - 18 Srednja šola - 116 Večerna srednja šola - 1 Višja in visoka - 48 Višja ob delu - 1 Brez odgovora - 8 Skupaj - 19 2 v delovem razmerju - 8 Skupaj - 200 II. Katero zvrst leposlovja najraje berejo; (Obkroži se lahko več odgovorov) Kriminalni roman - 99 bralcev Znanstvena fantastika - 44 bralcev Družbeni in psihološki roman - 85 bralcev Vojni in zgodovinski roman - 66 bralcev Potopisi - 20 bralcev Biografije - 23 bralcev Humor - 80 bralcev Pustolovski roman - 69 bralcev Poezija - 30 bralcev Dramatika - 31 bralcev Pod rubriko ostalo so navedli: erotično literaturo (3 bralci), stripi (4), ljubezenski roman (2), sodobni roman (1), vse zvrsti (1). III. Katero knjigo bi priporočil prijatelju: Odgovori so precej raznovrstni, 38 jih ni odgovorilo (5 se jih ni moglo odločiti). Klasika, šolsko čtivo - 14 bralcev Lažje leposlovje - 51 bralcev Dela s pionirskega oddelka - 16 bralcev Dela, ki jih priporočamo mladim - 33 bralcev Vojni in zgodovinski roman - 10 bralcev Biografije - 1 bralec Potopisi - 4 bralci Pustolovski roman - 11 bralcev Družbeni roman - 21 bralcev Poezija - 4 bralci Kriminalni roman - 13 bralcev Znanstvena fantastika - 1 bralec Strip - 1 bralec Strokovna in poljudno strokovna dela - 14 bralcev IV. Katera strokovna literatura te najbolj zanima; Filozofija in psihologija - 45 bralcev Verstvo - 11 bralcev Družbene vede - 36 bralcev Prirodoslovne vede - 51 bralcev Uporabne vede - 44 bralcev Umetnost in šport - 104 bralci Jezikoslovje in literarna veda - 27 bralcev Zemljepis, zgodovina - 71 bralcev Večina je obkrožila osnovno skupino, nekateri pa so izpostavili stroke podrobneje: 1 - nekoliko v ospredju je psihologija 3 - vojne vede (2), pedagogika (1), gospodarstvo (1), politika (1), etnologija (1) 5 - matem. in fizika (3), paleontol./živalstvo (1) ras= tlinstvo in živalstvo (3), geologija, meteorologija (1), biologija (2), kemija (1) 6 - medicina (4), tehnika (2) 7 - umetnost (92), šport (12) 9 - večje je zanimanje za zgodovino. Šest bralcev je zapisalo, da jih strokovna literatura ne zanima. V. Za katero stroko imamo v knjižnici premalo knjig: 73 ankentirancev na vprašanje ni odgovorilo, 5 od njih s pojasnilom, da jih to vprašanje ne zanima. 14 jih je s po= nudbo zadovoljnih, ali menijo, da ni pomanjkanja strokovne literature. Ostali pa so navedli naslednja področja: 0 - (horoskopi ipd.) - 1 bralec 1 - splošno - 1 bralec - magija - 1 bralec - parapsihologija in joga - 1 bralec - psihologija - 8 bralcev ( predvsem več del v slovenščini) Skupaj - 11 bralcev 2 - verstvo - 2 bralca 3 - splošno - 1 bralec - ekonomija - 2 bralca - pedagogika - 4 bralci - pravo - 1 bralec - etnologija - 1 bralec - novinarstvo - 1 bralec - turizem - 1 bralec Skupaj - 11 bralcev 5 - splošno - 2 bralca - astronomija - 1 bralec - matem.,fizika,kemija - 10 bralcev - biologija - 2 bralca - živalstvo - 4 bralci Skupaj - 19 bralcev 6 - splošno - 3 bralci - medicina - 7 bralcev - tehnika, elektronika - 5 bralcev - tehnično risanje - 1 bralec - gospodinjstvo (kozmetika, kuharske knjige) - 2 bralca - gradbeništvo - 1 bralec - računalništvo - 11 bralcev Skupaj - 30 bralcev 7 - splošno - 1 bralec - film - 2 bralca - glasba - 4 bralci - šport - 6 bralcev - šah - 2 bralca - taborništvo z orientacijo - 1 bralec Skupaj - 16 bralcev 8 - splošno - 2 bralca - učbeniki za učenje tujih jezikov - 1 bralec - jezikoslovje za višjo stopnjo - 1 bralec Skupaj - 4 bralci 9 - splošno - 1 bralec - zgodovina (starejša obdobja) - 7 bralcev - vojnozgodovinska tematika - 1 bralec - zemljepis - 3 bralci Skupaj - 12 bralcev Drugo: - spolnost - 2 bralca - leposlovje - 25 bralcev (leposlovje na splošno - 4, poezija - 2, sodobna književnost - 2, znanstvena fantastika - 4, kriminalni roman - 2, družbeni roman - 2, biografije - 1, zbirki Dotik in Erotika - 3, tuje jezično leposlovje - 5) VI. Kaj menijo o izboru periodike v knjižnici; Brez odgovora je bilo 82 ankentiranih listov, ki jim lahko prištejemo še 11 tistih, ki stanja ne poznajo (skupaj 93, oziroma približno polovico). 57 bralcem se zdi izbor revij in časnikov dober in so z njim zadovoljni, ostali pa so zapisali takšne predloge: - več izvodov strokovnih in tujih revij (z možnostjo izpo= soje na dom) - 5 bralcev - več tujih revij - 4 bralci - izbor je preskromen - 2 bralca - periodika je slabo ohranjena in urejena - 11 bralcev - konkretni predlogi z naslovi periodike - 39 bralcev (tuje s področja računalništva, beograjska Književna reč in zagrebška Republika, Matematično - fizički list, Cosmos, Kaj, As, Vikend, Bravo, Pop, Rooky, Rock, francoski Photo, več naslovov zamejskega tiska - Most, Glas Korotana, Naš tednik, stripi). - nekatere revije bi lahko pogrešali (npr. Delavec) - premalo je zabavne periodike itd. Eden od ankentirancev predlaga, naj bi dobili tuje revije z z zamenjavo s knjižnicami v tujini, drugi pa, naj bi nam jih darovali člani knjižnice, potem ko jih sami ne potrebujejo več. VII. Katero glasbo najraje poslušajo; VIII. Ali so zadovoljni z nakupom plošč in revij v glasbeni sobi: Na obe vprašanji ni odgovorilo le 6 ankentirancev, 10 jih glasbene sobe ne obiskuje, 9 pa bolj redko, zato razmer ne poznajo dovolj. Skoraj vsi najraje poslušajo zabavno glasbo (191), le trije samo klasiko. Večina ni podrobneje opredelila, katero zvrst zabavne glasbe imajo najraje (162), ostali pa so se odločili za: - rock - 6 ankentirancev - heavy metal - 8 - heavy metal & hard core - 1 - disco - 8 - novi val - 1 - punk - 2 - novi val & punk - 2 - jazz - 1 V rubriki "drugo in kaj" so zapisali: glasba šestdesetih let, stari pop, nova romantika (2 obiskovalca), folk & country (2), šansoni, elektronska glasba (2), reggae (3) in eden svojo glasbo. V zvezi z izbiro plošč in revij v glasbeni sobi je podalo kritična mnenja 46 ankentirancev; največ jih meni, da bi morali imeti več hitov in novejše glasbe, eden med njimi predlaga, naj bi jih posneli vsaj na kasete. Precej je tudi tistih, ki niso zadovoljni z izborom (ker je preskromen, ker ni tujih plošč) in so zapisali kar konkretne predloge : -preveč je disco glasbe na škodo rocka in heavy metala (5 mnenj), - več novoromantične glasbe, novega vala in punka, plošče italijanskih kantavtorjev, več plošč izvajalcev Limahl, Iron Maiden, Culture Club, Duran Duran, Lynyrd Skynyrd, Prince, Gu Gu, Randez vous, Roger Chapman, Lou Reed, Dire Straits, AC&DC, Wham, glasba iz musicala Hair itd. Želje o nakupu glasbenih revij se pokrivajo s tistimi, ki so bile že omenjene pri vprašanju periodike (Bravo, Pop Rocky, Rock), eden predlaga nakup revije New Musical Express, več pa si jih želi le popestritev izbora glasbenih revij, brez kon= kretnih predlogov. Dva ankentiranca se ogrevata za izposojo plošč na dom, eden se pritožuje zaradi prostorske omejenosti (premalo sedežev in slušalk), eden zaradi slabega stanja apa= ratur, eden pa pogreša tematske večere, o katerih bi bili obveščeni v Naši skupnosti. IX. Pripombe na delo knjižnice ali delo knjižničnih delavcev: Na to vprašanje večina ni imela negativnih pripomb (191), 158 jih je odgovorilo bolj skopo, 33 pa se jih je izrazilo o našem delu pohvalno. (Npr. "Prijaznost je najpomebnejša in v tej knjižnici je je dovolj"; "Odlično se razumemo" ipd.) Enemu izmed bralcev ugaja, da ima v izkaznici tudi žig z da= tumom, kdaj naj knjige vrne, drugi pa je pohvalil priložnostne razstave knjig. Nek osnovnošolec na tem mestu predlaga, naj bi ponovno organizirali pogovore z raznimi ustvarjalci, zlasti s tistimi, ki se ukvarjajo s glasbo (kot je bil npr. pogovor z Dariom Diviacchijem). Kot že rečeno, je 9 ankentirancev zapi= salo negativne pripombe v zvezi z delom knjižnice: - ker je "čakalna doba" za bolj brane knjige predolga (4 bralci), - ker je potrebno pokazati ob obisku glasbene sobe izkaznico in se ni dovoljeno zadrževati na stopnišču (4 bralci), - UDK klasifikacija - "v kolikor to ni NUKovo delo (Borghes pri literarni teoriji!)" X. Ali bi hoteli tudi bolj aktivno delovati v knjižnici: 56 ankentirancev na to vprašanje ni odgovorilo, 11 se jih ni moglo odločiti ("ne vem", "morda, če bi vedela, kako poteka" ipd.) 83 Odgovorov je negativnih, 57 od njih brez pojasnila, sicer pa je glavni razlog pomanjkanje časa (19), 5 pa jih je navedlo druge vzroke (trema, oddaljenost, slaba obiska= nost takšnih prireditev). 50 ankentirancev bi bilo priprav= ljenih sodelovati, 30 jih je odgovorilo le pritrdilno, 8 bi jih pod pogojem, da bi lahko to dejavnost uskladili z drugimi obveznostmi, ostali pa so podali še nekaj namigov, kako bi sodelovali (s pripravo glasbenega večera, pri te= mah s področja družboslovja, pri sestavljanju lestvice uspešnic, s predstavitvijo svoje poezije oziroma z lite= rarnimi večeri). STATISTIČNI PRIKAZ DELA UNIVERZNIH KNJIŽNIC V LETU 1984 Pripravila Ana Martelanc Po enoletnem premoru smo v matični službi Narodne in uni= verzitetne knjižnice ponovno zbrali poročila o delu uni= verznih in nekaterih specialnih knjižnic. Podatke o delu knjižnic za leto 1983 je zbral Zavod za statistiko SR Slovenije in jih objavil v svoji publika= cijah. V tej številki "Obvestil" objavljamo statistične podatke o delu za leto 1984 za 61 knjižnic ljubljanske univerze in 7 knjižnic mariborske univerze. Tudi za leto 1984 nam objavljeni podatki prikazujejo le okvirno stanje v univerznih knjižnicah in tudi niso pri= merljivi s podatki prejšnjih let, ker se število knjižnic, ki nam pošiljajo poročila o delu vsako leto spreminja. Tako nam Knjižnica za mehaniko ni poslala podatkov za leto 1984 in Knjižnica oddelka za primerjalno jezikoslovje in orientalistiko Filozofske fakultete pa nam je po nekaj= letnem premoru ponovno poslala podatke. Knjižnica Inštituta za sociologijo je poslala podatke o delu za pol leta, ker se je nato združila s knjižnico Fakultete za sociologijo. Še vedno tudi opažamo pri nekaterih knjižnicah netočnost pri navajanju podatkov, oziroma le-ti precej nihajo iz leta v leto zaradi različne in neusklajene metodologije zbiranja podatkov. Sredstva za kniiž. gradivo 6484784 32073341 166699 657675 190199 2184309 1268441 1282059 486216 2898731 1120000 2340197 •o n 7N Ti n ■H ■H 4688692 437120 1910653 'O ■s. *r *0 N 1732224 1351385 584960 750000 6643021 7063723 on O oo rH o ro ro o oo O O o ON 00 vO H vo rH O T N) T N O O H 1615844 1804761 266493 delno zaposl. vjO »h rH rH rH rH 04 o\ rH (N ro rH fS| 1363 686 VO Kr ■*r on rH 240 259 r- o ^ cm ro O* 'V O V rH rH CM CM VO H CM -»T VO rH 862 295 270 VD CO D f! H & \ V L 4J Ul G •H skupaj 16271 3255 142 404 328 O 00 ’'*• rH O O Q ooh*oo\vi?)n tt o\ r' n m h rH 4673 3432 r- o o ro o r—* 1377 987 vp vo ro m o oo cr> r- o o rO rH VO rH o r-^ rH vo oo m r- ro ro TT CM 4109 789 1090 692 cc 3 s B' 1 1131 2384 142 > 363 89 O t C' H ro o ^ CM in vo r** vo p* o HinrMH^rMco 2649 2017 349 716 1065 968 00 rH O rH f~«» oj v v ro rj ro h vo ro oo oo cm p* m rH rH 2321 572 755 278 u > U N I zaloga drugo crradivo 577799 1303 43468 2900 116 63 558 2410 3147 70 1 222 14180 249 14651 *«r O VO m •r— 5 »a čas. itd. 1 c •r" knjige, rokoo. L——- -* 1028142 148024 11787 24621 6484 vo o rH cm rH rH r» ro H v m rH r* VT rH 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24. 25. VO CM r-* CM 00* (N CO H O o^rinr-inrsir^o^vor^^rvoo ^ovcfsntNiNHnvomhfNv fN »H (N 'XJ^^vfNn^rn n h o\-en n o HOHn^oa\r^q> nnooNHfNHiN HMirinco'j'voh on Hinminoovoinoovom’iroOMo in^rina\o>mr^oofNooa\^roo*«r,«r —< m -< rvi cr> rsi m cn vo a> fN (N m (T> O VO VO fN m ^ r- fN o fN VO in rS O CN VO aovovoHo^rr^HQ inr'vxjvo'TfNin^in (*1 (N (N (N VO o «J I i — \*^ 'V ii ui m u i >N <0 ’rfl «3 <—t fT3 fO rH **-< -r± *3 '-H-ni fij-nffl S ? *& 3 £) *& fi S Srt'g oH o {p^S-SloS 8' 8 in x O' _• • O 0S!S2££££ O' o HOjn rS fN o H Tf H h H 00 H H O fN (N O ro r- r* fN in r^- VO 'T O V H oo n in ct\ h *h on vo rn vo cn r- fN n co in vo in oo r-co vo cr\ cr* oo o (N -H r" CN j] V 4J 4J Ch M M H $ in inHQMvoo'O’Tvoo H^pir^oo^o'vovoo rorrmcnfNoinr^cocBo r^fNH&ovOHvono r^COrHcTv^rfN^QQVOVO OfOCM^r^^inr^inroi-H ifNtrr\jin*- vo o fN H O H H fN in r* fN vo a\ m ro on voooo>ooino*-*fNoo oofNoooinoo OH^h^connmco^ •^rfNinchinfNininvo^r in h h rr m r- rO *h rl QJ ■8 &> (0 fO >>MHMMM| »-♦fNco^rinvor^oocno*-* inminminininininvovo in "«T O fN r* fN 19 84 D CC O co M CC < T. < N CC w > M 2 D O C/) 5 a «s w •H 8 (TJ -H flj B* w • >83 s; s« U U M 2 )N M *“3 2 X o r- t on oo 'T ro o rn h iA ^ in H o m v ^ H oo •v i7S »h >—4 ro (N 00 VO vo m m »H CM m •H r» «—< «—« rv VO in r* o (N (N rv s 00 ON cn cr> O vo »H r* o on ro »H VO oo 00 VO m rsj 00 o •*r ON m VO r—i ro rH 00 m r- vo O