Št. 9.
V Ljubljani, dne 26. februarja
1939.
■f tf di £
Od Ribn'ce do Rakitn'ce
»Zdaj gleda za drugimi, ki hodijo in se učijo, prej pa je lenaril«, se je na smehnila druga.
Vinko se je jezil, ali njegova jeza ni nič pomagala Doma je mora) biti Tako je ukazala mati, ki je bila pred nekaj dnevi v trgu pri gospodu ravnatelju. Silno veliko so gospod povedali o Vinku in priporočali materi, naj Vinka obdrži kar doma In mati je to tudi storila »Naj bo fant doma in naj se uči na kmetiji«, je razlagala stara ženica ko je prinesla malico na njivo.
Seveda sta imela tisti dan, ko je Nosanka prišla vsa zasopla in razdražena iz trga, še veliko pridigo z Vinkom, da ni vso noč zatisnil očesa.
»To imaš zdaj, lenuh«, je pihala kot meh v kovačnici, »učil bi se bil, pa se ti ne bi bilo treba ubijati doma. ti gr-doba grda«
Strašno se je jezila Drugi dan je vse pozabila.
In tako se je moral Vinko poprijeti dela. Nič ni pomagalo Sprva ga je bilo sram, pozneje je hodil z rokama v žepu po vasi med tovariši, kot se ne bi bilo nič zgodilo.
»Saj sem rekel, da s tem fantom ne bo nič, prav nič. Hja! Zdaj mj pa ni bilo treba govoriti z gospodom dereh tarjem«, je modroval stric Rok ko mu je Matevžek povedal, da Vinko ne hodi več v trško šolo
»V šoli se je treba učiti, saj sem se moral tudi jaz. Je mislil, da bo kot Nosankin glavač kar tako gospodka igral, pa so gospod že videli kam pes taco moli. Šment. kc.r tako pa vendar ne gre!« se je jezil stric Rok.
»Zdaj bo doma!« je povedal Matevžek.
»Seveda bo doma, saj je zadnji čas da so ga dali ven, drugače bi ne bil ne krov ne voda,« je še dodal in tlačil z nogo kup gline.
Matevžek mu v srcu ni privoščil te ga. Bila sta prijatelja Le včasih sta se ■prla* pa sta si bila spet kmalu dobra.
Ko sta šla tistega dne Tone in Ivan iz šole, sta videla Vinka, ki je peljal poln voz ajde v kozolec. »Počakaj! Halo!« sta kričala za njim. Vinko je ustavil Poskakala sta na voz Šele tedai sta zvedela da bo njun prijatelj ostal za vedno doma to da bo še nekaj časa hodil z njima v šolo
Tone in Ivan sta se tega močno razveselila. Kot trojčki so sedeli vsi trije na vozu. žvižgali tisto vojaško »Ti boš oa doma ostala ...«
Matevžek se je naučil marsičesa Sedaj, ko Vinko ni bil več v trški šoli, je p, J bolj pohleven
»Saj ima doma grunt, kaj lazi okoli pri gospodi. Takle frkolin naj se uči doma kosit in oral če ni njegova betica za učenje«, je pripomnil nočni čuvaj stricu Roku. ko je bil zvedel.
»Ni hujšega, kot pol kmet, pol gospod!« je še pripomnil.
Matevžek je poslušni izkušenega starčka Njegove besede so mu šle do srca. Kar smilil se mu je Vinko Pomislil je, da bi z njim lahko prav tako godilo, če bi šel v mestne šole To bi se lahko zgodilo tudi v obrtnih šolah kot so mu rekli gospod učitelj v šoli
»Fant, če si pameten uči se doma,« je rekel Primož Matevžku »Ko boš velik pa 7 .čni na svoje Saj ti bo *lo" je bodril Matevžka »Takih lepih reči še ni nihče delal v naši vasi, kai se jaz spomin4QTi«, je še dodal
M Levžku je bilo toplo pri srcu Najrajši bi od veselja zavriskal Ugajala mu je Primoževs pohvala In tudi očetu je prav tako povedal
Nekaj dni pozneje so bili naši prijatelji že pozabili na Vinkovo smolo Na dvorišču pri Nosanki. kjer je bilo njihovo zbirališče, so se snet igrali po stari navadi. Tudi naš Matevžek je bil zraven Vinku ni bilo treba Dišati težkih nato«? Milka je sedela na oragu in se učila Vinko io je ntiazil a takoi je pogledal drugam Sram ga je bilo, če bi bil kdo omenil trške šolo
»Gremo v jamico .brkat'?« je vprašaj
Vinko.
»Rajši se premo lovit«, so glasno vsi
odgovorili
Vinko Jih je postavil v krog, jih prešteval in spuščal ven. Nazadnje je ostal spet Matevžek tisti, ki je prvi lovil.
Po vseh vrtovih jih je bilo dosti. Tu so skakali čez plot, se lovili po kozolcih ter uganjali burke kot še nikoli.
Matevžek je lovil, da je bil ves poten po telesu. Silno vroče mu je bilo. Končno je ujel Toneta, da se je nekoliko odpočil.
Tako je šlo z dneva v dan. Pa tudi vso dolgo jesen. Matevžek je prihajal ob pravem času domov. Nič več skrbi ni imel oče z njim. Vinko ga je pustil v
miru. Prav tako Tone in Ivan. Odslej so bili pravi prijatelji.
Norčije in igre so se vrstile še vedno, le s to razliko, da je čestokrat manjkalo Matevžka, ki je sedel pri stricu Roku in barval konjička, ptičke, pa tudi druge, silno lepe lončarske Izdelke . ..
Nekoč je šel gospod učitelj po vasi. Nosanka ga je videla Ln mislila, da gredo gospod k njim. Toda gospod učitelj je zavil mimo njene hiše in stopil — v bajto strica Roka, da bi videl lepe izdelke marljivega Matevžka
Nosanka je gledala za njim. Pomislila je na svojega Vinka — in izginila v vežo.
»Kaj neki bodo videli gospod v tisti podrti bajti?« si je mislila, rekla pa ni ničesar.
KONEC
Vas(l Pavurdžtev:
Deček z zlatim srcem
(lz bol g prev. K. Spur in St. Atanasov)
Sum Čum Šum je bil sin gozda Rodil se je nekega pomladanskega jutra, ko so po cvetočih vejah bademov in breskev peli slavčki. Slavčki so ga zjutraj s pesmijo budili iz spanja, skozi veje pa se je muzalo sonce. Sklanjalo se je k ležišču, spletenem iz zelene praproti in poljubljalo dečka na modra očesca. Od sončnih poljubov pa so Sum Čum Sumove oči postajale bistre, kakor gorski potok in svetle, ko nebo. Ves obraz se mu je svetil, kakor bi bil zlat.
Vse je ljubilo lepega dečka.
»Sum Čum Sumi« so šepetale trave, ko je deček zjutraj nabiral jagode.
»Sum Čum Sum!« je šelestelo listje in veje so se nalahno sklanjale in mu božale lase.
»Sum Čum Šum!« je žuborel potoček, ko se je deček ustavljal ob njem in pil njegovo ko solze čisto vodo.
»Sum Čum Šum!« je šepetalo cvetje, ko so se ga dečkove noge dotikale.
Ko se je na planini počasi znočilo, so pogledale z neba svetlooke zvezdice in mesec se je nasmihal dečku Sedel je na vejo k njemu in mu vso noč pripovedoval pravljice.
Tako je Sum Čum Šum rasel in po> Stal mladenič. Ptičke in trave, potok in cvetice so ga naučile samo ljubezni in njegovo srce ni poznalo hude misli
Vsi so ga začeli klicati: »Deček z zlatim srcem«.
Nekega jutra je Sum Čum Sum počival na mehki travi.
Sonce se je premaknilo med veje. Z zlatimi prsti mu je božalo lase in ga nežno poljubilo.
»Vstani, Šum Čum Sum!« je zašepe-talo.
»Prebudi se, Šum Čum Šum!« je zapel slavček.
Šum Čum Šum je odprli svoje lepe modre oči. Ko je zagledal sonce, je brž planil po koncu.
»Šum Čum Šum!« so zašepetale trave, cvetice, potok in listje. In njihov šepet je šel kakor pesem po vsem gozdu.
Deček z zlatim srcem se je ozrl. Srce se mu je napolnilo z radostjo. Daleč spredaj se je dvigala v dolini jutranja megla. Potok je hitel od kamna do kamna, tekel proti polju in se dušil med zelenimi njivami. Skrjančki so vzletavali proti nebu, da bi se oko-pali v sončni svetlobi. Kakor Šum Čum Sumove oči modro nebo pa se je raz» prostiralo od konca do konca zemlje.
»Kako lep je svet!« je vzklikniJ Sum Čum Šum. »Kako lepo bi bilo, ko bi ga šel pogledat!«
Ko so ptičke zaslišale te besede, eo umolknile, trava, listje in potok pa so prenehali šumeti
Tudi sonce ga je slišalo in teman oblak mu je zastrl obraz.
»Ne hodi. Sum Cum Sumi« je vznemirjeno zašenetal gozd. »Veliko hude-
ka krila in ga pone®i na *emlk>. In po vsej zemlji bo zavladalo veselje in vd ljudje bodo imeli zlata srca.« In sonce se j« skrilo za veje. Sum
a je na svetu in le malo dobrega. Ne
odi I«
»Ne hodi. Sum Čum Sumi« so prosile ptičke, cvetje, trava, potok.
»Šel bom!« je rekel deček z zlatim srcem. »Kaj neki bi se mi moglo zgoditi? Vedeti hočem, kako je po širokem svetu. Potem se sipet povrnem k vam.«
In sonce se je umaknilo med veje, posulo poti z zlatom. Z zlatimi prsti je pobožalo Sum Cum Sumove lase in reklo:
»Prav, zlati deček, ker že hočeš vedeti, kako je po širnem svetu, pojdi. Jaz, ki že stoletja potujem po širokem svetu, ti pravim, da je ves svet poln gorja in hudobije. Nikjer na svetu ni tvojemu zlatemu srcu enakega. Ali pa hočeš pomagati ljudem, ki žive po širokem svetu?«
»Hočem!« je radostno vzkliknil deček z zlatim srcem.
»Prav. Ali vidiš onile čist bel oblak pod modrim nebom?« in sonce jc z zlato roko pokazalo proti nebu.
»Vidim«.
»Ta beli oblak, ki se kakor brezdo mec potepa po nebu, je Dobrota. Spremenim te v hitrokrili veter. Pohiti k belemu oblaku, vzemi ga na svoja lah-
Cum Sum pa je postal hitrokrili veter in je pohitel k belemu oblaku.
Še danes ga ni ulovil. Beži za njim, pa ga ne more dohiteti.
Ko pa ga bo dohitel, ga bo na svojih lahkih krilih ponese! na zemljo in po vsej zemlji bo zavladala dobrota. In vsi ljudje bodo imeli zlata srca.
Lev P.:
Ko bom velik
svetlo sabljo si pripašem, konja vranega zajašem, S konjem tja pred beli grad.
—	S kraljem bi govoril radi
•— Peter, Sokol divni zdravol jaz pod Tvojo grem zastavo. Treba Ti je, kralj, junaka, evo tukaj me vojaka.
—	Tam na meji — časi takil — tam se zbirajo junaki,
tja me vodi. Sokol čili, branit domovino v sili.
—	Z nama na junaško pot tretji pojde še od tod,
ki bo najinega kova. Bova ga našla? — Ga boval
—	Mar nas loči Dunav. Sava? Mar nad nami več ne plava vse od vzhoda do zahoda duh Cirila in Metoda?
—	Naša vera je velika, živa kot plamen svetal, ki jo djakovski vladika
v mladiJb srcih nam je vžgal.
—	Štrli z nog in rok smo spone — duh naš ni še prost okov!
Kar |e staro s starim tone, z nami raste narod nov!
Kako fotografiramo strahove
Strah je sicer v sredi votel, okoli ga pa nič ni; a fotografirajo ga časih vendarle. Ali ste že kdaj videli takšno sliko? Če imate fotografski aparat, si jo lahko napravite takole:
Povabite dva prijatelja, ki bosta predstavljala »strah« in »prestrašenega«. Privijte aparat na stojalo in ga namerite na »prestrašenega«, to pa tako, da ne bo stal v sredi slike, ampak bolj pri strani Držati se mora prav preplašeno, tako ga fotografirajte Med tem. ko on ostane v tej legi, naj smukne v slikovni prostor »strah«, ki se je zavil v belo rjuho, da bo tem strašnej-ši videti, in naj se postavi »prestrašenemu« ravno nasproti Zdaj fotografirajte še nekrat in osvetlite prav kratko, v sobi 1 do 2 sekundi, zunaj pa eno stotinko sekunde — na isto ploščo!
Če to sliko razvijemo, bomo videli na njej prestrašenega človeka ki se mu je prikazal duh. prozoren in nejasen, kakor se »strahu« spodobi.
LOJZE ZUPAJVC:
Lonec bi šel pa nima nog
(Belokraj
V Radovici sta živela mož in žena, ki sta Kita brez otrok Za dvoje ust ni treba mnosjo jela. zaro je imela ženska same majhne lončke, v katerih je ku hala sebi in možičku Nekoč pa so ju obiskali sorodniki Žensko so pričele pestiti skrbi, ker je imela lončke prt majhne da bi mogla za vse goste sku ha ti obed Odšla je k sosedovim, kjer si je sposodila velik lonec V njem je skuhala obed. da ga je bilo dosti za goste, pa še za njo in za moža je ostalo	, ,
Pod večeT. ko so gostje odšli, sta lensku in možiček sama ostala v bajti
iinska)
Ker nihče ni hotel nesti sposojenega lonca nazaj, sta se pričela prepirati. Hudo sta se prerekala, kmalu bi se
stepla.
»Hej, možiček, nesi lonec nazaj!« je zakričala ženska.
»Hej, lahko se je z drugim blagom dičiti!« se je posmehoval možiček. o Ampak jaz si lonca nisem sposodil. Kdor je šel ponj, tisti naj ga nese nazaj!«
Lep glas se sliši daleč, a grd še trikrat dlje! Možiček in ženska sta kričala. da je vsa vas priletela na kup Ko sta zagledala pod okni sosede, ki «o
prodajali zijala, ju je minila jeza. Umirila sta se in se sporazumela, da bosta drug drugemu govorila: »Lonec bi šel, pa nima nog!« Kdor se bo prvi zmotil in spregovoril kaj drugega, tisti bo nesel lonec nazaj.
Domenjeno.
»Lonec bi šel, pa nima nog...« je pričel možiček.
»Lonec bi šel, pa nima nog! Lonec bi šel, pa nima nog ...« je zajezikala ženska.
Oba sta hitela žebrnjati, kakor da bi predivo navijal na vreteno.
Mrak. Mimo bajte je prišel tujec. Namenjen je bil v Metliko, zgrešil je v temi pot, vstopil je v bajto in vprašal:
»Kod naj grem, katero pot naj ube-rem, da pridem v Metliko?«
»Lonec bi šel, pa nima nog...« je kakor v litanijah ponavljal možiček in se ni pustil motiti od neznanca.
»Lonec bi šel, pa nima nog...« je kar naprej brbrala ženska, mimogrede pa je le iztegnila roko in skozi okno pokazala tujcu smer proti Metliki. Neznanec se je zahvalil in stisnil ženski v roko svetel groš.
»Lonec bi šel, pa nima nogi« je ženska kar naprej drdrala, vmes pa se je možičku nagajivo posmehovala in mu pomolila groš pod nos...
Možiček se je ujezil in vzkipel: »Hej, ženska, groš boš dala meni, da si kupim tobak!«
Tako je izgubil stavo. Moral je ne-sti lonec nazaj k sosedovim. V temi pa se je pred bajto spotaknil ob paj»
čevino, da je telebnil po tleh in zdrobfl lonec.
Razbil se je lonec — pripovedke je koneot
Jutrovčki pišejo
Drugi stric Matici Danes se Ti prvič oglašam. Opisati Ti hočem, katero mesto mi je najbolj všeč Najlepše mesto se mi zdi Beograd Ko sem bil tam, sva si z očkom ogledala dvorec, novi viseči most, reko Donavo, itd Videl sem lepe stavbe, palače in cestni promet Najbolj všeč mi je bila mka stavba, ki je imela okrog in okrog vse polno raznovrstnih rib Nato sva šla dalje Videl sem še mnoge zanimive stvari in reči. Zvečer sva se odpeljala z ozkotirno železnico v Sarajevo. Lepo Te pozdravlja
Herzog Miran, uč. 4.a r. Ljubljana 7, Vodovodna c št 46.
Dragi stric Matici Danes se Ti prvič oglašam in sicer z nalogo »Kaj bi najraje postala, ko bom velika« — Najljubši predmet v šoli mi je risarje Pa tudi doma rišem in slikam Tu* di gospa učiteljica je zelo zadovoljna z mojimi risbami. Ne misli, dragi stric Matic, da se baham, a vsi, ki vidijo moje risbe, jih hvalijo. Zato bi rada
Eostala profesorica risanja Z veseljem i poučevala mladino v predmetu ki je tudi meni najljubši. — Če ne boš vrel mojega pisma v koš, Ti bom več-rat pisala Lepo Te pozdravlja
Pauer Neda, uč. IV. r. Kranj, Klanec 35
Dragi stric Matic! Kot redni čitatelj »Mladega Jutra« se danes prvič oglašam v Tvojem kotičku V zadnji številki »Mladega Jutra« si vprašal, kaj bi rad postal ko bom velik Velik postati je zelo različno Eni si žele postati bogataši, drugi slavni, tretji si žele udobnosti brez dela, jaz sem se pa odločil za praktičen poklic, ki mi ga narekuje moj talent Iz rizbe za »Mlado Jutro«, ki jo prilagam pobarvano, boš, dragi stric Matic, sam uganil mojo željo po poklicu Dragi stric Matic! Ako moje prvo poročilo ne vržeš v svoj nenasiten in izbirčen koš potem bova imela še priliko v kratkem se več pogovoriti Te pozdravlja
Potnik Bogdan, uč. 1. r. drž. mešč. š.
Žalec.
Dragi, dosedaj nepoznani mi stric Matic! Zelo rada čitam Tvoj prelepi list »Mlado Jutro«. Mnogokrat sem se le hotela oglasiti s kako pesmico v
Tvojem listu, a no vem, ne Tem, preveč se bojim Tvojega nenasitnega koša. Danes pa le striček m Tvoj koš po« glejta malo čez prste in vaju oba prosim, da mi prizaneseta In ker sem se spomnila gesla »korajža velja«, začnem svoje delo. — Iz Tvojih treh vprašanj sem se odločila za vprašanje »Katera igrača mi je najljubša?« Sem že dosti velika in zato me ne zanimajo razne igrače, punčke i dr, ampak kakor najlepša, najljubša zabavna igrača mi je — »knjiga« Lepa, poučna mladinska knjiga, to je moja najljubša igrača Sedaj ko zopet kraljuje huda starka zima in ded mraz, smo vsi radi blizu peči Torej je najlepše biti blizu peči, a kaj šele citati na zapečku lepo knjigo. Vem, da je mnogo lepših igrač kakor knjiga, ampak jaz ljubim knjigo nad vse druge igrače.
Z. Dufek, dij. L r. meš. šole v Kranju.
Dragi stric Matic! Kadar bom dorasla, bi bila najraje učiteljica Tudi moj očka in mamica sta učitelja Stanujemo v šoli, po pouku večkrat kaj rišem. Moji učenci bodo vsak dan risali in poslušali lepe pravljice, ki jih že veliko znam Pozimi bomo pa vzeli s-nke in smučke, pa bomo telovadili po hribih in dolinah. — Lepo te pozdravlja
Milenca Jurčec, uč. 111. razr osn. šole
v Birčni vasi pri Novem mestu.
Dragi stric Matici Ze smo zapustili leto 1938 Ze smo stopili v leto 1939. Vse leto sem bila zelo zadovoljna z »Mladim Jutrom« in to si želim še v naprej. Samo to Te prosim stric Matic, da povečaj »Mlado Jutro«, da bodo vsa naša pisma objavljena v njem Pa tudi to Te ob novem letu prosim, da razse-kaj tisti Tvoj požrešni koš, da ne bo več požiral naša pisma Ti si boš pa lahko zakuril z njim v pisarni saj vem, da Te sedaj pozimi zebe.
Sedaj Ti pa odgovorim na Tvoj natečaj, kaj bi rada postala, ko bom ve» lika Ko bom končala šolo se bom šla učit za modistinjo Pridno se bom učila vsa leta, da bom po učni dobi postala pomočnica. Z pridnostjo svojih rok si bom služila svoj vsakdanji kruh Pa bom tudi varčevala taiko da bom po preteku nekaj let postala samostojna
to si bom postavila majhen salon v ka terem se bodo vajenke učile in si pomočnice služile svoj kruh.
Sedaj pa ti stric Matic napišem še tole. V nedeljskem Mladem Jutru sem čitala, da je n.ka deklica v majhno ši vankino uho vdela 16 nitk sukanca št. 50 in to v 8 minutah Tudi jaz sem to poskusila in se mi je posrečilo, kakor sam vidiš, da sem v majhno šivankino uho vdela 26 nitk sukanca št. 70 in v to v 6 minutah.
Sedaj pa Te prosim, da mojega pisma ne vržeš v koš, ampak da koš vr-ieš v peč.
Korun Valerija, uč. 111 r. v Ij Soli v Trnavi 42 p Gomilsko
Kaj bi rad postal, ko bom velik? Ko bom velik, bi najrajši postal častnik Častnik je junak, ki brani svojo dumo Vino in svojega kral ja Kdor bi rad po Stal častnik mora biti dober dijak ^Ao ra se mnogo učiti, kdor se mnogo uči tudi mnogo ve Častnik vidi mnogo sveta in ljudi. Prisrčno pozdravlja strica Matica in vse Jutrovčke
Jerman Julijan, uč IV r. os. Šole v Domžalah, Preserje št 47, p Radomlje
Dragi stric Matici Danes sc prvič Oglašam v Tvojem kotičku Pri nas ku» pimo vsako nedeljo »Jutro« V ponedeljkih si vzamem čas in prečitam vse strani »Mladega Jutra« Najraje pa čitam pripovedke, ki so zelo lepe, rešujem rada uganke. Če smem. oziroma če ne boš zavrgel mojega pisma. Ti bom večkrat poslala kako uganko Ko sem bila bolna, imela sem ošpice, sem vedno pisala ali premišljevala kako uganko Danes sem Ti napisala dve. a dru gič pa več Sedaj Ti bom napisala par vrstic, o našemu radio aparatu Najpr-yo Ti moram povedati, da zelo rada vrtim gumbe, pri radio aparatu Rada poslušam igre, lepe narodne pesmi, godbo, poročila in šolske ure Tudi jaz včasih nastopim v radio, pri otroških urah. pri g Grošljevi in Manici Komanovi.
Tako. sem ti danes nanisala nekaj, a drugič več! Lepo Te pozdravlja
Ema Lončar, uč. 1 b gimn. na Liceju v Ljubljani
Dragi stric Matici Danes se Ti drugič oglašam v »Mladem Jutru« Čitala Mm Tvoje tri lepe natečaje Najbolj mi ugaja prvo vprašanje »Katera igra« ča mi je najljubša?«
Meni je najljubša igrača, punčka Imam jih šest: enega zamorčka Nace-
ka, se enega tantka Metodka, 3 male punčke in eno veliko. Pošiljam Ti sliko od šeste punčke Tista mi je najljubša Na sliki sem tudi jaz Imam tudi voziček, enega s streho, enega pa navadnega malega, dve posteljici in še omaro za punčke Če boš to pisemce vrgel v Tvoj požrešni koš, Ti nikdar več ne pišem. Prosim, če mi pošlješ eno knjigo. — Lepo Te pozdravlja Tvoja
Martina Dregant, uč. 111. razr. Št. Jani pri Dravogradu, p Meža
Mani c a;
Kali® fe to napravil
V zgodnjem majskem jutru stoji Korenov oče na pragu, gleda kvišku in opazuje raztresene oblake, ki jih prepe-Ijav južni veter Ko potem še premeri i očmi po dolgem in po čez belo osuše-no cesto, zakliče v hišo:
»Blažek topli jug je priromal v deželo in sonce se nam smeje kakor kakor poleti Danes pa le pojdi kar bos v šolo!«
»Bog obvaruj,« se upira iz kuhinje mati »Prezgodaj je še Spomladni dnevi so najbolj nevarni za prehlad če se človek ne pazi. Ne, ne. Blažek, le kar čevlje obuj!«
Blažek se naenkrat nahaja v pravcati duševni zagati Vajen je ubogati starše. Ali kako naj ukrene zdai? — Če gre v šolo bos, bo užalostil mater, ako pa se obuje se bo jezil nanj oče. Težka zadeva. res.
Ali, prebrisani sinko je iznašel pravo. Ni bil nepokoren očetu in ne materi. Zadovoljil je oba. — Kako je to napravil? Uganite!
Ugibajte
1.)	1	2.	3.	4	vina
2.)	1	5	6	4	vina
3.)	7	4.	8	4	vina
4.)	9	4.	10	4	vina
5.)	11. 2 7. 2. vina
6 ) 12 4 7 4 vina
Ustavite črke namesto številk, da dobite besede, katerih zadnje polovice že imate.
Rešitev posetnice
Urednik »Jutra«
Rešitev kvadrata št. 4
1. gora; 2. opai; 3. rake, 4 alem.
Listnica uredništva
Anica U., učenka v Toplicah pri Za-gorjah: Stric Matic se Ti zahvaljuje za ljubeznivo pisemci in želi. da mu čim prej odgovoriš na razpisani natečaj. Dekle, zdaj pa le hitro na delo! ★
Vsevolod K., dijak v Zagrebu: Ali si pesem in pravljico prevedel iz hrvaščine ali iz francoščine?
★
Franc Z., dijak v C.: Tvoj odgovor na razpisani natečaj, kakor tudi priložena pesem nista primerna za objavo. AJi nisi nič pomislil, kaj bi rekli gg. profesorji k Tvojemu umotvoru? Stric Matic že ve, da ne misliš vsega tako hudo, kakor je napisano, vendar pa tega časih ne razumejo vsi odrasli. Oglasi se še kaj in uporabljaj svojo
nadarjenost v dobro!
★
Martina B., uč. iz Ši. Janža: Tvoj spis bo stric Matic objavil, slika pa je na žalost premahna in premalo jasna
za kliširanje Stric Matic si jo bo shranil za spomin in se Ti za oboje lepo zahvaljuje.
Križanka
				1				
	2		3		4		5	
6		7				8		
	9							
		10						
								
Vodoravno: 3. razdobje, določeno za izvršitev dejanja; 6. pesem Zupančičeve zbirke; 9. vrh v Julijskih Alpah, 10. svetlobna enota.
Navpično: 1. paznik; 2. kvarnerski otok; 3. hrošč; 4. posoda; 5. zvok do« ločene višine; 7. zakonski drug; 8. močno oglašanje.
King, detektivski pes
'9. Morski rajzbojniki so očividno mislili, da so prišli streli s kakega mesta v notranjosti otoka; hitro so se oddaljili in kmalu skoraj ni bilo več slišati njihovih glasov. »Tako«, je rekel Mulligan, »zdaj pa glejmo, da pride* mo do čolna, preden se u malopridneži vrnejo.« Jadrno so jo ubrali na breg. Kakor bi trenil so porinili čoln v vodo in odveslali. Hvala Bogu, da so imeli veter za hrbtom, drugače bi se bili z velikim čolnom pač težko približali BMnfott.
10. Na parniku je bilo vse tiho, toda naši prijatelji so se vzlic temu kar najprevidneje vzpeli po vrvičrri lestvici; morda je bil vendarle še kdo zgoraj. Tudi Kinga so, čeprav s težavo, potegnili na palubo. Zvesta žival jim je utegnila biti v veliko korist, če bi se zapletli v boj od moža do moža, saj je bila že večkrat pokazala, da zna storiti tudi najnevarnejšega zločinca neškodljivega.