MED KNJIGAMI K. Št. 2 Leto 1974/75 št. 2 MED KNJIGAMI je bilten pionirske knjižnice v Kranju /oddelek pri Osrednji knjižnici Kranj/.Na leto izide 5 številk. Ureja vodja oddelka Berta Golob. Uredniški odbor: Ada Hrovatin, Bojan Pisk, Alenka Bo-le-Vrabec, Ivo Zrimšek.Razmnožuje Delavska univerza v Kranju. PomoC pri opremi: E. Batista. PREBERITE ura pravljic je v pionirski kn j " ž n i c i vsak četrtek ou 1? Glej objave v torkovi številki Glasa! Kadar so ure pravljic,je knjižnica od 1711 dalje za izposojo zaprta. 2 NA OBISK JE PRIŠLA PISATELJICA Proti konou leta emo bili povabljeni v pionirsko knjižnico. Vodja pionirske knjižnice nas Je seznanila s knjigami. Poleg tega pa nas Je povabila na obisk, ko bo priSla pisateljica. Branko Juroo smo si predstavljali drugaSe. Mislili smo, da je veliko mlajSa. Ko Je priSla v knjižnico, Ji Je neki dedek podaril ovetje. Zadela je pripovedovati o svojem življenju, mi pa smo Jo poslušali in spraševali. Povedala nam Je,da najraje piše za mladino. Vsi smo bili veseli, da smo‘se sredali s pisateljico. Stane Favlovid,8.r. Posebna osn.šola Kranj BRANKA JURCA breg je Ul 1 dtile?, 7 e vi Už^eg e rutko dal §5, Lahko til kil -oala n n pomoti , ali j a v, nisem klicala - sklenila eem, ust ne bom kiloalm. Tn tako se je zatiel tudi breg bližati, lahko eem Že vedela, da bom Bravo preplavala. Preplavala! Lila sem vesela - ustnice so po si nele, noge so se tre sle,ali sroe je bflo ko ponorelo, /Iz knjige R( : Tf' -f oamo ENKRAT/ V letošnjem šolskem letu smo bili tudi učenci naše šole povabljeni v pionirski knjižnico. Tu nas je profesorica seznanila o knjigah in tudi o pisateljih. Ko je spoznala, da se vsi radi seznanjamo s knjigami, nas je povabila na srečanje s pisateljico. Tega vabila smo bili veseli. To pa zato, ker do sedaj še nismo videli pisateljice od blizu. Ko smo čakali na slovesni trenutek, smo vsi mislili, da bo stopila pred nas prav mlada pisateljica. Vsi smo se zmotili. Med nas je prišla že priletna gospa. Pripovedovala nam je o svojem življenju. Pisateljica je po poklicu učiteljica. Knjige je pisala samo ob prostem času. Ko je sama nehala pripovedovati, smo jo začeli spraševati različne stvari. Iz knjižnice smo odšli polni lepih vtisov. To srečanje mi bo ostalo v spominu. Resnik Dušan,8.r. Posebna osn.šola Kranj vnmoouL jrucmimjL no nKul^m, rvuttuu r^c^rvyomLu/nCb fonutolb. 00* klOodiMv x^V» )iomov(> dleiki nr o.Vmio (uook ju h. 4 > v ,5 MWEk^ tvodUu:* h^£ts^id-,t2s b^: v2^^;Sr^^!u^“.»4 Sls^ri&s ^2fc ^ ^»t-vL ..m^vo., umv.-.vvL.^ *n»C ^.S-V Q , n. UUs^AerrueP VXV» j|Ctkj6ru G* Padoan: ROBINZON V VESOLJU Robinzon se je zavedel, da ga doslej nista podpirala ne pogum ne trdna volja, ampak upanje v Čudež, Zdaj, ko ni mogel več upati, se je poCutil praznega, brez volje. V nekaterih pogledih se je njegov položaj izboljšal. Bil je tako blizu pajka, da bi ga reševalci s pomoCjo lunarnega džipa, ki ga je pajek v svojem trebuhu prinesel na luno, kmalu našli. Toda našli bi truplo. Kisika je imel samo za tri ure. Tri ure življenja. Reševalci pa so bili verjetno še na žemlji. Tri ure življenja, sto osemdeset minut. Pravzaprav že nekaj manj... Zazrl se je v ogromno skalnato ogrado, ki je strmo loCevala eli-ptiCno dolino kraterja 436. Belkasti grebeni neenakih oblik so se odražali od temnega nebesnega ozadja kot množica kipov. Južna konica je kot nagrobna plošča molela kvišku, toplotna erozija in meteoritski dež sta zarezala vanjo tisoče čudnih in pošastnih podob. "Prav, Robinzon," je zamrmral major, "dobil si največji grob, kar jih je kdaj imel človek." Grob je bil dolg osemdeset kilometrov in širok šestdeset, nad njim se je kot nagrobnik dvigal nebesni obod, ves pretkan z drobnimi sinjimi, rumenimi, rdečimi in belimi lučkami. K* Jamnicova: 0 PPTfiKU, KT JR TtCI, PEfiKA Psiček je bil svetovljan, veliko zanimivega je videl na svojih potepih. Vedel je, da vsakemu peu pripada vsaj en človek. Videl je močne volčjake, boksarje in doge, kako vodijo na sprehod evoje gospodarje. Videl je neumne terierje, kosmate pinče in brezoke jazbečarje, kako vlečejo križem kražem po stezicah na jermen privezane gospodarje. Dolgo je takole opazoval pasji svet in marsikaj mu v njem ni bilo všeč. Nekaj pa je doumel: da je brez svojega prijatelja vsak pes žalosten in sam sebi odveč. Sklenil je tedaj, da si bo načel svojega prijatelja. Tn že si ga je tudi izbral. To sicer ni bil bogve kako velik človek, saj je hodil komaj v prvi razred, vendar je bil zanj pomemben. Bil je droben in pegav in to je bilo psičku seveda vSeč. Tako mu je bilo to vgeč, da se Je cele dneve motal po parku in čakal, kdaj ee bodo na drugi strani ulice odprla šolska vrata. A ne, da bi vedel, kdaj se ta vrata odpro. Kot vsak dober pes je tudi on imel v glavi uro, ki mu je natančno kazala, kdaj mora priti tisti, ki ga imamo radi. Vedel je, da to ne bo prej kot okrog dvanajste. Zitidr nouoL JUmmtv AwyAA**. IhoA? d®f*v rmi^L xn* OJ/Vrv A>c^4d o*/ a^JsxojL nr H/ywu^ asi/rrsi i%j> fiAtl** (mJL. nMATTU fjJ& ) A/Kbd,, ^e- jg, JnJUo* / ^mLuHcu JUujucufc luJi itiZT — MfiJuffuts rzilar ^uL nmidi Oud!/0-y tyy fx& mMJsjHkA apdk w iuic YnO^/X|i>-fc 00- o!/KA&> otHA>^>aijL /utr A#^r (ftjuu^/dhtoca^ f>g*JUT 4M. JmftfUrA. JrrtVHMiJj ^MjiomSuu. % SuAk OWy\ lIom. |Xicnwrju. l^irijavTu^^ ivT Ou>ovvuul , ^£laMj^x. omn. iit duvt Mc. Orvu. y. dal frvNoj j^jcdol |t ič- (jčx/V , WTXjLO|^ (V W|UVYva. nrvuL rulr u^a^xjcg-. 9a/t\jvYyo/vvx rx. fKx. o^o^cnjv^cz jxWo)"uLrrf>-> p: li a 4 Vir . ^ h -s ' ^ r dvioc<^cr ^.SiaWj\. iCrut-cbjoJ • x fiWxA\j£A^cx. (ir Wyt/wjicl jjaMicr rudiizizr Wf [(% t lai^-rua^ , V lCa! !bMn itd: 5\^X A-r IiacIl mna^ijj ^V^Jrev SERAŽIN BORIS: Skrivnostni otok Rodila se je svotodna ZUPANC DARKO: Med igro in matematiko Vesele ure Superanekdote MAVEC MILAN: Zgodba o Ferdinandu Neznalček na Luni Neznalčkove dogodivščine KOVAČIČ IRENA: Čarodejev klobuk Na Krasu ŽNIDARČIČ DARJA: Dekle z biseri Zlato pero Dekla Ančka RAKOVEC SANDI: Na milijarde sono Old Surehand Karavane se bojujejo tzA> ^ /u- o, 'Jt "•‘i to- ftoua, pCyxlla to ^U^U3j^AUX'' ^mvvcl /imj rtidotet*, Tr^ ^ lU^Lov,, i k i » ^ ^ (Uoo^f/ (1$^ oWyv tj ^cjv ot Hu)V. Pouoloaro ^tvtj'. ^ fvajs.fo^t^ pu- .Maji/,1^1 Mio- iXitwW •■-^,ck k Ibit ol^tou- ^0-b.^tr, f«aii^c(j vkk Wkč) 'Voo lIo*v 'Btž)6h tivulo s knjigo SLOVENSKA NARODNA TN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA JE L. 1974 PRAZNOVALA DVESTOTETNTCO. NUK JE NAŠA NAJPOMEMBNEJŠA KNJIŽNICA. V NJEJ HRANIJO VSE KNJIGE, REVIJE, LEPAKE, PROSPEKTE, SKRATKA VSE, KAR IZIDE NATISNJENO V SLOVENSKEM JEZIKU. TA USTANOVA POSREDUJE NAŠE KNJIGE V NAJBOLJ POMEMBNE KNJIŽNICE PO SVETU, TAKO DA SLOVENSKO KNJIGO LAHKO NAJDETE TUDI V KNJIŽNICI V LONDONU ALT NA PRIMER V MOSKVI TN LENINGRADU. NAJSTAREJŠA KNJIGA, KI JO HRANI NUK, JE STARA ŽE NAD TISOČ IET. - kdor se želi natančneje seznaniti z zgodovino NUK, naj poišče ustrezni članek v PIONIRJU,1.1974/ 1975, št.3. skozi stoletja .L. 1974 se je v pionirsko knjižnico vpisalo 699 rovih Slanov. Izposodili smo vam na dom 69921 v čitalnico 126 1 5 knjig in revij. Knjižnico si je ogledalo 18 skupin iz šol in vrtcev. Ure pravljic se je udeležilo vsakokrat od lo do 15 poslušalcev« Od 5•9. do 15.9- je bila v Gorenjskem muzeju javna razstava, ki jo je v sodelovanju z uredništvom Pionirja pripravila pionirska knjižnica /PIONIR V LETIH PO OSVOBODITVI - OTROČKI EKSLTBRTSI/; ista razstava je bila septembra 1974 v ljubljanski Narodni in univerzitetni knjižnici ter na osnovni šoli Tone Čufar v Mariboru. V čitalnici smo pripravili razstavo sto let starih knjig. Srečanja s pisateljico Branko Jurca se je udeležilo 4o bralcev. L. 1974 smo kupili 1 931 novih knjig . '