MED KNJIGAMI
K. Št. 2
Leto 1974/75 št. 2
MED KNJIGAMI je bilten pionirske knjižnice v Kranju /oddelek pri Osrednji knjižnici Kranj/.Na leto izide 5 številk. Ureja vodja oddelka Berta Golob. Uredniški odbor: Ada Hrovatin, Bojan Pisk, Alenka Bo-le-Vrabec, Ivo Zrimšek.Razmnožuje Delavska univerza v Kranju.
PomoC pri opremi: E. Batista.
PREBERITE
ura pravljic
je v pionirski kn j " ž n i c i vsak četrtek ou 1? Glej objave v torkovi številki Glasa!
Kadar so ure pravljic,je knjižnica od 1711 dalje za izposojo
zaprta.
2
NA OBISK JE PRIŠLA PISATELJICA
Proti konou leta emo bili povabljeni v pionirsko knjižnico. Vodja pionirske knjižnice nas Je seznanila s knjigami. Poleg tega pa nas Je povabila na obisk, ko bo priSla pisateljica.
Branko Juroo smo si predstavljali drugaSe. Mislili smo, da je veliko mlajSa. Ko Je priSla v knjižnico, Ji Je neki dedek podaril ovetje. Zadela je pripovedovati o svojem življenju, mi pa smo Jo poslušali in spraševali. Povedala nam Je,da najraje piše za mladino.
Vsi smo bili veseli, da smo‘se sredali s pisateljico.
Stane Favlovid,8.r. Posebna osn.šola Kranj
BRANKA JURCA
breg je Ul 1 dtile?, 7 e vi Už^eg e rutko dal §5, Lahko til kil -oala n n pomoti , ali j a v, nisem klicala - sklenila eem, ust ne bom kiloalm.
Tn tako se je zatiel tudi breg bližati, lahko eem Že vedela, da bom Bravo preplavala. Preplavala!
Lila sem vesela - ustnice so po si nele, noge so se tre sle,ali sroe je bflo ko ponorelo,
/Iz knjige R( : Tf' -f oamo ENKRAT/
V letošnjem šolskem letu smo bili tudi učenci naše šole povabljeni v pionirski knjižnico. Tu nas je profesorica seznanila o knjigah in tudi o pisateljih. Ko je spoznala, da se vsi radi seznanjamo s knjigami, nas je povabila na srečanje s pisateljico. Tega vabila smo bili veseli. To pa zato, ker do sedaj še nismo videli pisateljice od blizu.
Ko smo čakali na slovesni trenutek, smo vsi mislili, da bo stopila pred nas prav mlada pisateljica. Vsi smo se zmotili. Med nas je prišla že priletna gospa. Pripovedovala nam je o svojem življenju. Pisateljica je po poklicu učiteljica. Knjige je pisala samo ob prostem času.
Ko je sama nehala pripovedovati, smo jo začeli spraševati različne stvari. Iz knjižnice smo odšli polni lepih vtisov. To srečanje mi bo ostalo v spominu.
Resnik Dušan,8.r.
Posebna osn.šola Kranj
vnmoouL jrucmimjL no nKul^m, rvuttuu r^c^rvyomLu/nCb
fonutolb. 00*
klOodiMv
x^V»
)iomov(> dleiki nr o.Vmio (uook
ju h<oz3V/Wriui'
KNJIGE Z NAŠIH
P.Godina: Sezidala si bova hišico
G.Padoan: Robinzon v vesolju K.Grabeljšek: Moja partizanska oprema
E.Peroci: Kje so stezice
J.	London: Tri srca
M.Jelnikar: Moj vrt moje veselje M.Hace: Zadnja rakolovka V.Forbis: Kavboji B.Capps: Indijanci A.Polenec: Z Darvinom okoli sveta
A.Šiftar: Vrtno drevje in grmovnice
Rdeči atom
R.Horstmann: Pleskarstvo za vsakogar
K.	Jarunkova: 0 psičku, ki je imel dečka
Enciklopedija okrasnih rastlin

POLIC
PAVEL KUNAVER
BREZNA
IN
VRHOVI
IN ZOPET SMO SE ZBRAT,T OB BREZNU TN VPRIČO LJUBI IZ O KOI,IŠKIH VASI TER OB PREROKOVANJU, BA NAS 'BOLO VZELI "BET,E ROKE" y "KRVAVA S TE ON A" TN "TISTI Z RBEČO KAPICO," SMO SE PRIPRAVIT,! ZA SPUST V MARJANŠČTCO. OB JAMI SMO PRITRDILI VITEL NA MOČNO BEŠKO, JO OBLO-ŠTLT S TEŽKIMI SKALAMI, VRV PA PRETAKNIT,! SKOZI ŠKRTREC, KI JE BIL PRIVEZAN NA MOČNO VEJO NAD PREPADOM. NA KONEC ŽELEZNE VRVI SMO PRITRDILI KOTEČ ZA SEDEŽ.PRVI JE BIT, ZOPET BRINŠEK, KI SI JE NAVEZAT, VAROV AT,NO VRV ČEZ PRSI, BA RT IMET, PROSTE ROKE ZA SVETILKO IN PIŠČALKO. NATANČNO SMO SE DOGOVORIT,! ZA PO S ARE ZN A ZNAMENJA S PIŠČALKO, POTEM SE JE VRV NAPELA IN BRINŠEK SE JE ZA* ČET, POGREZATI V TEMO. TIHO SMO ZRLI ZA NJIM V GLOBINO. ZAVOJ ZA ZAVOJEM SE JE ODVIJAJ, Z VALJA. ŽE SE JE BLIŽAT, KONEC VAROVALNE VRVI IN BALT SMO SE ŽE, BA BO NAŠ TRUD TO POT ZOPET ZASTONJ,KO SMO ZASLIŠALI ZNAMENJE "STOJ"! VRV JE POSTALA OHLAPNA, VEDELI SMO,
BA JE TOVARIŠ STOPIL NA TLA. ZA NJIM SMO SE SPUSTIT,I ŠE ŠTIRJE V PREPAD IN DOMAČINI SO MENILI, DA NAS NE BO NAZAJ. TODA TO PREROKOVANJE SE NT IZPOLNILO, KAJTI VSI SMO SE VRNIT,! IZ TE PREKRASNE JAME. IZ DNA SEM LAHKO LEPO OBČUDOVAL NAŠO VOŽNJO. VRHNJI DEL BREZNA JE PODOBEN STRMEMU LIJAKU, KATEREGA STENE SO SICER PREPERELE, VENDAR K SREČI PRERASLE Z MAHOM. PO OZKEM LIJAKU SMO PREŠLI PRECEJ OSTER ROB, NATO PA SE JE PRIČEL NAJLEPŠT TN NAJZANIMTVEJŠI DEL PREPADA, KER SE JE PROSTOR POLAGOMA ŠIRIL. VODA JE OGLADILA SKALNATE PLASTI. STENE SO GLADKE, LE MAJHNI ŽLEBIČI JIH PREPREZA-JO. NIKJER VARNEGA OPRIMKA TN GORJE MU, KI BI SE MU SREDI VOŽNJE PRETRGALA VRV.
Knjiga opisuje ekspediciji s papirusovo ladjo RA. Thor Heyerdahl Je hotel preveriti ali so stari Egipčani morda pripluli v Ameriko že nekaj tisoč let pred Kolumbom.
Za ta podvig Je zgradil ladjo Iz Istega materiala, kot so bile včasih zgrajene egipčanske ladje. Ladja — »papirnata ladja«, ki Je bila Izdelana Iz papirusovih trstov, Je bila dolga nekaj več kot deset metrov In prvič po več stoletjih se je podobno plovilo spet pojavilo na valovih oceana. Strokovnjaki so trdili, da bo razpadla In potonila kakor hitro bo zapustila mirne rečne vode.
Na prvi odpravi je Ra preplul 2700 milj; potem pa so ga strahovite nevihte tako prepojile z vodo In poškodovale, da ga je moštvo v strahu pred morskimi psi moralo zapustiti. Druga — zmagovita — odprava na Raju II, Je samo leto dni kasneje Izplula Iz Maroka, obšla afriško obalo In Kanarske otoke ter nato prečkala Atlantik. Po 57 dnevih In 3270 preplutlh miljah je pristala v Brldgetovvnu na otočju Barbados — le 300 milj od južnoameriške obale. EKSPEDICIJA RA Je še ena Izmed resničnih dogodivščin Thora rieyerdahla; po zanimivosti, privlačnosti In pomembnosti prav nič ne zaostaja za Kon-TIkijem.
Moč vetra je naraščala. Postalo je skoraj divje. Brez krmilnih vesel nismo Imeli sploh nobene oblasti nad Rajem, vendar se je na srečo še vedno držal prave smeri. Abdulah, ki se je očistil zunaj in znotraj, se mi je pridružil na mostičku in s sabo prinesel nož in sveder. Treba je bilo najti način, kako privezati lopate z vesel nazaj na drogove. Abdulah je bil Židane volje; medtem ko se je trudil, da bi obdržal ravnotežje in mu je veter napenjal dolgo haljo, je popeval centralnoafriške pragozdne melodije. Prišel je še Carlo s svojim alpinističnim znanjem vezanja vozlov in prvo veslo je bilo že skoraj nared, ko se je veter resnično poslabšal. Dva močna udarca vetra iz različnih smeri sta nas presenetila in zasukala jadro, še preden smo sploh lahko uredili jadra in pritrdili kline.
Zdaj se je veter z vso močjo od spredaj zakadil v veliko jadro. Težki in skoraj sedem metrov dolgi križ, na katerem je viselo jadro, je tako divje udaril ob dvonogi jambor, da je malo manjkalo, da bi se les na vrhu razklal; veliko glavno jadro pa je plahutalo in krčevito trzalo, da smo mislili, da se bo raztrgalo. Prevrnilo je košare s sadjem in se ujelo v kokošnjak, da se je našim krikom pridružilo še besno kokodajsanje kokoši. Štirioglata košara s hrano ee je hipoma osamosvojila in zaplesala v peneči se brazdi za ladjo.
ftfcrr«'* Al^uO^rfK, V3L «
0)| >. 4 >	v	,5
MWEk^ tvodUu:*
h^£ts^id-,t2s
b^: v2^^;Sr^^!u^“.»4
Sls^ri&s
^2fc	^ ^»t-vL
..m^vo., umv.-.vvL.^ *n»C
^.S-V
Q , n.
UUs^AerrueP VXV» j|<oig)Vj\OA»8^x
C^3JL^lrcyvv^Svas.
€&>Ctkj6ru
G* Padoan:
ROBINZON V VESOLJU
Robinzon se je zavedel, da ga doslej nista podpirala ne pogum ne trdna volja, ampak upanje v Čudež, Zdaj, ko ni mogel več upati, se je poCutil praznega, brez volje.
V nekaterih pogledih se je njegov položaj izboljšal. Bil je tako blizu pajka, da bi ga reševalci s pomoCjo lunarnega džipa, ki ga je pajek v svojem trebuhu prinesel na luno, kmalu našli. Toda našli bi truplo. Kisika je imel samo za tri ure. Tri ure življenja. Reševalci pa so bili verjetno še na žemlji.
Tri ure življenja, sto osemdeset minut. Pravzaprav že nekaj manj...
Zazrl se je v ogromno skalnato ogrado, ki je strmo loCevala eli-ptiCno dolino kraterja 436. Belkasti grebeni neenakih oblik so se odražali od temnega nebesnega ozadja kot množica kipov. Južna konica je kot nagrobna plošča molela kvišku, toplotna erozija in meteoritski dež sta zarezala vanjo tisoče čudnih in pošastnih podob.
"Prav, Robinzon," je zamrmral major, "dobil si največji grob, kar jih je kdaj imel človek."
Grob je bil dolg osemdeset kilometrov in širok šestdeset, nad njim se je kot nagrobnik dvigal nebesni obod, ves pretkan z drobnimi sinjimi, rumenimi, rdečimi in belimi lučkami.
K* Jamnicova:
0 PPTfiKU, KT JR TtCI, PEfiKA
Psiček je bil svetovljan, veliko zanimivega je videl na svojih potepih. Vedel je, da vsakemu peu pripada vsaj en človek. Videl je močne volčjake, boksarje in doge, kako vodijo na sprehod evoje gospodarje. Videl je neumne terierje, kosmate pinče in brezoke jazbečarje, kako vlečejo križem kražem po stezicah na jermen privezane gospodarje.
Dolgo je takole opazoval pasji svet in marsikaj mu v njem ni bilo všeč.
Nekaj pa je doumel: da je brez svojega prijatelja vsak pes žalosten in sam sebi odveč.
Sklenil je tedaj, da si bo načel svojega prijatelja.
Tn že si ga je tudi izbral.
To sicer ni bil bogve kako velik človek, saj je hodil komaj v prvi razred, vendar je bil zanj pomemben. Bil je droben in pegav in to je bilo psičku seveda vSeč.
Tako mu je bilo to vgeč, da se Je cele dneve motal po parku in čakal, kdaj ee bodo na drugi strani ulice odprla šolska vrata.
A ne, da bi vedel, kdaj se ta vrata odpro. Kot vsak dober pes je tudi on imel v glavi uro, ki mu je natančno kazala, kdaj mora priti tisti, ki ga imamo radi.
Vedel je, da to ne bo prej kot okrog dvanajste.
Zitidr nouoL JUmmtv
AwyAA**. IhoA? d®f*v rmi^L xn<bkh M&jJuMks $VVUMil/.
d V>* OJ/Vrv	A>c^4d
o*/ a^JsxojL nr
H/ywu^ asi/rrsi i%j> fiAtl** (mJL.	nMATTU fjJ&
) A/Kbd,, ^e- jg, JnJUo* / ^mLuHcu JUujucufc
luJi itiZT —
MfiJuffuts rzilar ^uL nmidi Oud!/0-y tyy fx& mMJsjHkA apdk w iuic YnO^/X|i>-fc 00- o!/KA&> otHA>^>aijL /utr A#^r (ftjuu^/dhtoca^
f>g*JUT 4M. JmftfUrA. JrrtVHMiJj
^MjiomSuu. %<iU m,	yL JkJo-lnJL
Itm&a. Jfafootf amv\
a*
ft& fitrmoj*
SLAVKO
BORAk
V PTONIRSKT KTJJT7NTCT LAHKO PREBIRATE NOVO REVIJO. TO JE
LIST ZA MLADE
FIZIKE
MATEMATIKE
ASTRONOME
V NJEN PORTF NA?LT ZANIMIVE ČLANKE, PA TUBI REPNE IN KBAT-KOČAPNE NALOGE, ČAPE, ANEKDOTE, PODATKE 0 Z N AN P TVE NIKIH, KRIŽANKE IN PTRTPE. ZNANSTVENE SEVEDA.
'UAHjAX'
IZHAJA V TRSTU UE ENAINDVAJSET LET. PODOBNA JE NAGEMU CIOILANU IN KURIRČKU.
Ivan Matičič: Svarunlovo bratstvo
69. Na glavi Imajo nizko železno pokrivalo, čez pril In pleča blvolske kože, ki naj Jih ščitijo pred kopjem In udarcem sekire. Podobne blvolske ščite nosijo tudi Sloveni. Bavarl pa Imajo celo gole roke in noge povite z vrbovlno, To so torej Bavarl, novi In nevarni sovražniki Slovanov. Nlzdol hrume čez ovire In nasipe, s prvim mahom hočejo pobiti te poganske pse, s katerimi se srečajo danes prvič na svojih bojnih pohodih Močno so prepričani, da Jih bodo že s prvim mahom pobili na tla, preostale bodo pa gnali na cesto.
ODSLEJ JC. LAHKO PREBIRATE TUDI V PIONIRSKI KNJIŽNICI
knjige, ki jih priporoča
RAKOVEC MATJAŽ:
Pika Nogavička
Drejček j n trije Marsovčki
V pasti
P AVI,TČ DARKA:
Edinka
Gnezdo Sršenov Robin Hood
DEBELAK JOLANDA:
Mladost na stopnicah
Letališče
Gimnazijka
Klic divjih gosi
KOSIRNIK ROK:
Bratovščina Sinjega galeba
Ostržek
Bobri
18
OBLAK POLONCA:
Lasale se vrača Rolf gozdovnik Narava neznana znanka
ABRAMOVIČ ANITA: ,
Baree, Kazanov sin Pisani živalski svet
KARTIGER MOJCA:
Angleške pravljice Solzice
Gospod Hudournik
BERTONCELJ BOJAN:
Lepi janičar Mladost
ČIRIČ MATJAŽ:
Leteča učilnica Pikica in Tonček Emil in trije dvojčki
OBLAK BARBARA:
Luke c in njegov škorec
Lupinica
Mule
KRŽIČNIK ZVONKO:
Velika gala predstava
(>
SuAk OWy\ lIom. |Xicnwrju.
l^irijavTu^^ ivT Ou>ovvuul , ^£laMj^x.
omn. iit duvt Mc.
Orvu. y. dal frvNoj j^jcdol |t ič- (jčx/V	, WTXjLO|^
(V W|UVYva. nrvuL rulr u^a^xjcg-. 9a/t\jvYyo/vvx rx. fKx. o^o^cnjv^cz
jxWo)"uLrr<ir xyvv jporro-ir^ihKr.
{fl. ii^c^ doavn fvvincd-. a<L frmz-Smrv^u^. ^^iA/wtQX do?nmx
rvv^cr fncAJt^v	• 1^cL'
^jtruvlcr W/XnyY\j(ž(M/>f>-> p:	li
a 4 Vir .	^ h -s ' ^
r dvioc<^cr
^.SiaWj\.
iCrut-cbjoJ • x
fiWxA\j£A^cx. (ir Wyt/wjicl jjaMicr rudiizizr Wf [(% t lai^-rua^ , V lCa! !bMn	itd:
5\^X A-r IiacIl mna^ijj
^V^Jrev
SERAŽIN BORIS:
Skrivnostni otok Rodila se je svotodna
ZUPANC DARKO:
Med igro in matematiko Vesele ure Superanekdote
MAVEC MILAN:
Zgodba o Ferdinandu Neznalček na Luni Neznalčkove dogodivščine
KOVAČIČ IRENA:
Čarodejev klobuk Na Krasu
ŽNIDARČIČ DARJA:
Dekle z biseri Zlato pero Dekla Ančka
RAKOVEC SANDI:
Na milijarde sono Old Surehand Karavane se bojujejo
tzA>
^	/u-	o,
'Jt "•‘i
to- ftoua, pCyxlla to ^U^U3j^AUX'' ^mvvcl /imj rtidotet*,
Tr^ ^ lU^Lov,, i k i
»<v-D. J,f . ^^^UACOv /XsL
r do^oL^.
^ Miu li
w h. C^. ^ ^fl.U Muzao
£>
^ ^	(Uoo^f/
(1$^
oWyv tj ^cjv ot
Hu)V. Pouoloaro ^tvtj'.
^	fvajs.fo^t^ pu-
.Maji/,1^1 Mio- iXitwW •■-^,ck k	Ibit ol^tou-
^0-b.^tr, f«aii^c(j vkk Wkč)
'Voo lIo*v 'Btž)6h tivulo
s knjigo
SLOVENSKA NARODNA TN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA JE L. 1974 PRAZNOVALA DVESTOTETNTCO. NUK JE NAŠA NAJPOMEMBNEJŠA KNJIŽNICA. V NJEJ HRANIJO VSE KNJIGE, REVIJE, LEPAKE, PROSPEKTE, SKRATKA VSE, KAR IZIDE NATISNJENO V SLOVENSKEM JEZIKU. TA USTANOVA POSREDUJE NAŠE KNJIGE V NAJBOLJ POMEMBNE KNJIŽNICE PO SVETU, TAKO DA SLOVENSKO KNJIGO LAHKO NAJDETE TUDI V KNJIŽNICI V LONDONU ALT NA PRIMER V MOSKVI TN LENINGRADU. NAJSTAREJŠA KNJIGA, KI JO HRANI NUK, JE STARA ŽE NAD TISOČ IET.
- kdor se želi natančneje seznaniti z zgodovino NUK, naj poišče ustrezni članek v PIONIRJU,1.1974/ 1975, št.3.
skozi stoletja
.L. 1974 se je v pionirsko knjižnico vpisalo 699 rovih Slanov.
Izposodili smo vam
na dom 69921
v čitalnico 126 1 5 knjig in revij.
Knjižnico si je ogledalo 18 skupin iz šol in vrtcev.
Ure pravljic se je udeležilo vsakokrat od lo do 15 poslušalcev«
Od 5•9. do 15.9- je bila v Gorenjskem muzeju javna razstava, ki jo je v sodelovanju z uredništvom Pionirja pripravila pionirska knjižnica /PIONIR V LETIH PO OSVOBODITVI - OTROČKI EKSLTBRTSI/; ista razstava je bila septembra 1974 v ljubljanski Narodni in univerzitetni knjižnici ter na osnovni šoli Tone Čufar v Mariboru.
V čitalnici smo pripravili razstavo sto let starih knjig.
Srečanja s pisateljico Branko Jurca se je udeležilo 4o bralcev.
L. 1974 smo kupili 1 931 novih knjig




























.

'