GORENJE: PREDVIDEN NOV KOMPRESOR
ČRNOMELJ — V Gorenju — tozdu Kompresorji iz Črnomlja predvidevajo bistveno spremembo pri tehniki in tehnologiji proizvodnje kompresorjev. Z novimi rešitvami bodo pocenili in tržno izboljšali zastarel kompresor, kar bo tudi dobra osnova za sanacijo vseh ostalih problemov. Sedaj že dosegajo maksimalno dnevno kapaciteto proizvodnje kompresorjev (1.600 kosov na dan), uvedba dodatne izmene, ki jo predvidevajo že dlje časa, pa je odvisna od dobav elektromotorjev in hitrosti uvajanja novega kompresorja. V črnomaljskem tozdu predvidevajo, da bodo zmanjšali tudi porabo električne energije in tehnološke vode.
40 LET KARLOVAČKEGA TJEDNIKA
ADLEŠIČI — V sredo, 4. julija, je bila v Adlešičih v počastitev dneva borca in 40. obletnice tiskanja prve številke Karlovačkega tjednika slovesnost, ki šo jo pripravili krajani krajevne skupnosti Adlešiči in delavci Karlovačkega tjednika in Radia Kar-lovac. Na svečanosti so predstavili izdajanje vojnih številk Karlovačkega tjednika in publikacije o nastanku in razvoju lista, ki se je porajal prav na tamkajšnjih tleh. V kulturnem programu pa sta sodelovali kulturnoumetni-ški društvi iz Adlešičev in Rečica iz Karlovca. Več o tem v prihodnji številki Dolenjskega lista.
TRIJE NOVOMEŠKI KOLESARJI V GRČIJI
NOVO MESTO — Trije novomeški kolesarji so v torek odpotovali v Grčijo, kjer bodo nastopili za jugoslovansko reprezentanco na balkanskih igrah. Glivar in Lavrič bosta vozila za mladince, Sandi Papež pa za člane. Tako mladinci kot člani bodo nastopili ekipno in posamično.
PODPORA RUDNIKU NA BLANCI
SEVNICA — Občinski izvršni svet je na seji v ponedeljek obravnaval sanacijski program rudnika nekovin na Blanci v ustanavljanju. Znano je, da je rudnik zaključil minulo poslovno leto z nekrito izgubo, trenutno pa ima blokiran žiro račun. Do 10. julija pričakujejo pisna stališča upnikov. V 'Sevniški občini ne želijo narediti križa čez to naložbo, saj rudnik namreč izkorišča domačo surovino. Med ukrepi sanacijski odbor predlaga moratorij za posojila in obresti, zavzema pa se tudi za deblokado računa, da bi lahko normalno poslovali. Zanimanje za peske tega rudnika je, pripeljati pa bi morali pilotsko napravo, s katero bi preverili čiščenje peska za potrebe steklarske industrije.
N
k
I
j
\
I
*
I
I
%
L
PRIJATELJSTVO MED PIONIRJI — Skupno življenje sklepa mnoga nova prijateljstva, ki se bodo ohranila tudi potem, ko se bodo pionirji vrnili na svoje domove. (Foto: J. Pavlin)
Mala Jugoslavija pod platnenimi strehami
Osemdeset pionirjev iz vse Jugoslavije na tabo- ru Sutjeska v Dolenjskih Toplicah
-----1
N
I
I
N
I
N
I
I
V
I
N
I
I
N
I
N
I
%
I
S
I
N
0 nalogah sindikata danes
Predsednik Marjan Orožen v črnomaljski občini
DOLENJSKE TOPLICE — Na prostoru bodočega doma slovenskih pionirjev pod obronki partizanskega Roga se je minuli petek slovesno pričel 27. slovenski tabor Sutjeska 84, k i ga letos sestavlja 80 pionirjev iz Titovega Velesa (SR Makdodnija), Arandelovca (SR Srbija), Karlovca (SR Hrvat-ska). Bosanske Dubice (BiH), Ni-kšiča (Črna gora), Žalca JSR Slovenija), Kovačiče (SAP Vojvodina) in Leposaviča (Kosovo). Slovesnosti, ki zaradi slabega vremena ni potekala na tabornem prostoru, temveč v osnovni šoli ..Baza 20" so se udeležili predstavniki organizatorja Zveze pionirjev Slovenije, RK ZPM, predstavniki DPO občine Novo mesto ter predstavniki KS Dolenjske Toplice.	,	,	■ «
Mlade iz vse Jugoslavije je najprej nagovoril Franci Kržan, predsednik sveta Zveze pionirjev Slovenije pri ZPMS. Poudaril je velik pomen združevanja pionirjev v taboru Sutjeska. „To je
ena najpomembnejših oblik negovanja in razvijanja tradicij NOB, razvijanja bratstva in enotnosti ter prijateljstva in tovarištva med pionirji,"je dejal govornik mladim, ki bodo štirinajst dni preživeli skupaj, letos že drugič zapored pod platnenimi strehami.
Letošnji program tabora je zaradi varčevanja nekoliko okrnjen, zato bodo pionirji več časa preživeli v Dolenjskih Toplicah in njihovi bližnji okolici. Sutjeska bo istočasno tudi zvezna pionirska delovna akcija, saj bodo pionirji vsak dan po dve uri urejali prostor Doma pionirjev. V teh dneh so bili že gosti zdravilišča Dolenjskih Toplic in tovarne Bor, opravili so pohod po dolinij§tarih žgg, imeli so sprejem predstavnikov RO ZZB NOV na Bazi.20, v naslednjih dneh pa bodo tabor preselili na Kunč (Rog), kjer naj bi se urili v SLO, spoznavali zdravilne rastline, jamarstvo in taborništvo.
J. P.
N
k
k
*
k
I
I
N
i
I
N
I
ČRNOMELJ — V ponedeljek je črnomaljsko občino obiskal Marjan Orožen, predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije. S političnim aktivonf občine se je pogovarjal o nalogah sindikata danes, si ogledal proizvodnjo v Beltu, na proslavi dneva rudarjev v Kanižarici pa je spregovoril kot slavnostni govornik.
Predstavniki osnovnih organizacij ZS, samoupravnih in vodstvenih organov Belta so Marjanu Orožnu predstavili svojo delovno organizacijo, razvoj, dejavnost ter načrte za prihodnje. Orožen je poudaril pred-
• Delavci Belta so Marjanu Orožnu poklonili kip belokranjskega livarja z željo, da jih ponovno obišče. O b dnevu rudarjev pa so rudarji, ki so 20 ali 15 let vključeni v jamsko reševalno moštvo, prejeli priznanja in plakete, za vestno delo so bili delavci nagrajeni s knjižnimi nagradami, za tehnične izboljšave pa s priznanji.
vsem vlogo informativnih skupin in ocenil, da delujejo v Beltu dokaj uspešno ter da s svojim delom pripo-
V TREBNJEM ODKRILI SPOMINSKO OBELEŽJE
TREBNJE — V tukajšnji Galeriji samorastnikov je bila v ponedeljek, 2. julija, zvečer slovesnost, na kateri so se poklonili spominu na pred meseci umrlega Romana Ogrina, podpredsednika skupščine likovnega tabora in člana CK ZKS. Spominsko obeležje Romanu Ogrinu je, odkril in o njegovem liku govoril Janez Gartnar, predsednik skupščine tabora. Podobno obeležje so Trebanjci že pred leti odkrili Adolfu Grumu, marljivemu sodelavcu trebanjskih taborih prireditev in skrbniku galerije.
Na pajčevino pripet razvoj
Posavje in Dolenjska potrebujeta močnejše daljnovode — Svet posavskih občin podpira družbeni dogovor o financiranju elektroenergetskega omrežja
KRŠKO — Gospodarstvo Dolenjske in Posavja ogroža šibko elektroenergetsko omrežje in edina rešitev je čimprejšnje izboljšanje napetostnih razmer v obeh regijah. Sedanje tri pajčevine, kot strokovnjaki imenujejo obstoječe daljnovode, morajo torej zamenjati močnejše vezi.
Do novembra 1986 je v programu nov daljnovod Trbovlje—Sevnica— Brestanica, do novembra 1987 daljnovod Brestanica—Krško—Novo mesto in daljnovod Novo mesto—Trebnje z razdelilno transformatorsko postajo. H gradnji sodi tudi vključitev daljnovodov v stikališča. Prvotno je bilo to načrtovano za obdobje 1981 — 1985, zaradi pomanjkanja denarja pa so pozneje roke premaknili.
Saniranje kritičnih razmer naj bi pospešili s premostityenim financi-
ranjem, o čemer je pripravljen družbeni dogovor. V njem se dolenjske in posavske občine obvezujejo, da bodo s samoupravnim sporazumevanjem zbrale od pogodbenih odjemalcev elektrike, od bank, zavarovalnic in JLA 250 milijonov dinarjev. Dogovor je 28. junija obravnaval svet posavskih občin in predlagal občinskim skupščinam, naj ga sprejmejo.
Svet je nadalje menil, naj v dogovoru natančno določijo tudi roke za izgradnjo posameznih daljnovodov. Ob-
ravnaval je tudi samoupravni sporazum, po katerem se podpisniki dogovarjajao, koliko sredstev bodo zagotovili za premostitveno financiranje investicije. Ljubljanska banka — Novo mesto in zavarovalnica naj bi prispevali 60 milijonov, LB Krško in Zavarovalnica 40, Elektro Ljubljana 20, Elektro Celje 10, izvajalci in dobavitelji 40, pogodbeni odjemalci elektrike iz Dolenjske 30, pogodbeni odjemalci elektrike iz Posavja 30 in JLA 20 milijonov dinarjev. Med pogodbenimi odjemalci v Posavju nosi največji
• Na seji je bilo postavljeno tudi vprašanje, kaj bo s tistimi, ki sporazuma ne bodo podpisali, saj si s takim vedenjem najbrž ne bodo zaslužili enakih ugodnosti pri elektriki kot podpisniki.
delež tovarna papirja „Djuro Salaj", ki naj bi sama prispevala 22 milijonov dinarjev.
./. TEPPE Y
morejo k premagovanju težav v gospodarjenju. Zlasti pa ga je zanimalo, ali so delavci zares pripravljeni na reševanje problemov in ali je sindikat toliko močan, da je sposoben pravočasno zaznati znake nezadovoljstva med delavci.
Svoj praznik so v ponedeljek slavili rudarji rudnika rjavega premoga Kanižarica, ki so lahko letos še posebno zadovoljni s svojim delom. Za 40 odst. so presegli normo, izboljšali strukturo zaposlenih in zmanjšali fluktuacijo. Modernizirali so delo v jami, pri čemer so posebno ponosni na novo ventilacijsko napravo, v Kanižarici so dogradili obrat družbene prehrane in 18-stanovanjski blok, v kratkem pa bo vseljiv še 24-stanovanjski blok v Črnomlju. Nadaljujejo tudi z investicijo v južno polje kadunje, kjer imajo zaenkrat težave z vodo. Marjan Orožen se je ob prazniku rudarjev zavzel za uresničevanje najvažnejših nalog sindikata, kot sta bitka za nagrajevanje po rezultatih dela in zagotavljanje temeljnega socialističnega načela.
B. M.
Metliška lekarna v novih prostorih
Ob otvoritvi tudi zgodovinski pregled le- karništva__________________
METLIKA — V petek, 29. junija, se je metliška lekarna po skoraj 100 letih preselila v nove, večje prostore v stolpnici stanovanjsko-poslovnega centra „Ob križišču”. Investicija, ki so jo podprli občinska skupščina, občinska zdravstvena in stanovanjska skupnost iz Metlike ter tozd Dolenjske lekarne, je veljala dobrih 12 milijonov dinarjev in je bila upravičena saj so inšpekcijske službe opominjale, da prejšnji lekarniški prostori ne bodo dobili več odločbe o verifikaciji lekarne.
Kljub temu da je lekarna v novih prostorih (stare je prodala metliški občinski skupščini), bo enak delovni čas kot doslej, torej od 7. do 19. ure(za nujneprimeredo20. ure), ob sobotah pa od 7. do 14. ure.
Delavci metliške lekarne so za otvoritev novih prostorov pripravili zanimiv zgodovinski pregled lekarništva v Metliki.
OBČNI ZBOR SLOVENSKIH NOVINARJEV
LJUBLJANA — Pred tednom dni je bil občni zbor Društva novinarjev Slovenije, na katerem je 147 delegatov pretreslo dejavnost društva v zadnjih dveh letih. Po uvodnem poročilu dosedanjega predsednika Jaka Koprivca, ki je govoril o vlogi novinarjev in javnega obveščanja sploh pri uresničevanju dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije, se je razvila kritična in samokritična razprava o poročilih organov društva, pri čemer je v ospredje prišlo spoznanje, daje morebitne nesporazume ali celo nepravilnosti v društvu oz. novinarskih vrstah mogoče odpravljati le z jasno in javno besedo. V tem duhu bo društvo delovalo tudi pod novim predsednikom. To je postal Slavko Fras, glavni in odgovorni urednik Naših razgledov, delegati pa so izvolili tudi nove organe društva.
PRIZNANJA
SAMOUPRAVLJALCEM
ČRNOMELJ — Za prispevek k razvoju socialističnih samoupravnih odnosov so ob dnevu samoupra-vljalcev 27. juniju v Črnomlju na svečanosti na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti skupščine občine podelili letošnja občinska priznanja in plakete. Priznanja, ki sta jih podelila Julij Škrinjar, predsednik občinskega sindikalnega sveta, in Marjan Kukman, predsednik zbora združenega dela, so prejeli Betin tozd Konfekcija Črnomelj, Dijaški dom, Bojan Vipavec, Alojz Laterner in Anton Jankovič.
ARTIČANI SO SLAVILI
ARTIČE — Krajani so v soboto obudili spomin na 1945. leto, koso se prvi izgnanci vrnili iz nemških taborišč. S svečano sejo v Prosvetnem domu so tako obeležili 28. junij, svoj krajevni praznik. Slovesnosti so začeli z nedavnim jubilejem gasilskega društva v Dečnem selu. Prazniku so posvetili tudi dve športni srečanji.
NA JUBILEJNI SLOVESNOSTI V CERKLJAH — Prisostvovali so ugledne vojaške osebnosti, borci NOB, predstavniki domicilnih občin in drugi. Na letališču so odkrili skulpturo Rudija Stoparja, kip simbolizira like letalcev, ki so vzletali z afriških in italijanskih tal in se na letalih hurri-cane borili za svobodno Jugoslavijo. (Foto: J. Teppey)
PRVA IZMENA ZE ODHAJA — Danes popoldan bo v brigadirskem naselju v Žužemberku slovesnost ob zaključku prve izmene ZMDA „Suha krajina 84”. Najboljši brigadirji bodo ob tej priložnosti prejeli udarniške značke, brigade pa trak akcije. Na slovesnosti bodo tudi delavci naših zdomcev iz Dortmunda, ki so zadnji teden delali v Suhi krajini. Na sliki: pomemben del življenja brigadirjev so tudi interesne dejavnosti. Brigadirje je najbolj navdušil pouk osnov računalništva, ki sta ga s štirimi računalniki vodila Marko Injac in Aleš Dravinec iz novomeškega računalniškega kluba. (Foto: J. Pavlin)
V spomin na junaško eskadriljo
Letalci veterani v Cerkljah pri počastitvi 40. obletnice druge eskadrilje lovcev ______NOV	v	Severni Afriki — Na slovesnosti čestitke in priznanja
CERKLJE OB KRKI — Na tukajšnjem letališču seje 28. junija zbralo veliko gostov. Med njimi so nadvse prisrčno pozdravili borce Druge eskadrilje NOV Jugoslavije, ki sojo 1. julija pred 40 leti ustanovili na letališču Benina v Libiji. Ta dan je zdaj praznik vojaške enote v Cerkljah.
Pod Druge eskadrilje sta v svojih ski, liško-primorski in reški operaciji, nagovorih obudila generalmajor Ivan Na letališču v Cerkljah so se tokrat
Hočevar in komandant eno'te polkovnik Zvonko Kramar. Eskadriljo so 1044 sestavili iz Jugoslovanov in jo v nekaj mesecih usposobili za vojaške akcije. Naši piloti so vzleteli na prvi bojni polet 18. julija 1944 z letališča Cene v Italiji, kamor je bila eskadrilja premeščena kot sestavni del britanskih vojaških sil na Balkanu. Od tistega dne naprej so bili naši piloti do konca vojne prisotni na jugoslovanskem meb*. Najboljesokeizkazali vmostar-
oddolžili spominu na štiridesetletnico ustanovitve Druge eskadrilje z odkritjem novega spominskega obeležja s plastiko Rudija Stoparja iz Sevnice.
V imenu borcev se je zahvalil za sprejem in gostoljubje na četrtem zaporednem srečanju z enoto nekdanji komandir A eskadrilje Miloš Marinovič.
V imenu domicilnih občin Posavja •je enoti čestital za njen praznikMirko
Kambič iz Brežic. Na slovesnostLso
izročili priznanja vojakom in starešinam enote, predsednikom občinskih skupščin, delovnim organizacijam in občanom Sevnice, Krškega in Brežic. Srečanja z borci, letalci veterani, katerih pogum in revolucionarnost sta danes zgled mladim rodovom, bodo poslej v Cerkljah prirejali vsako leto.
J. T.
amr*—
Oi
|u? { aJ
I a
P* E - f-' |f|§V| •*-5h4i —riimVii i«tt
Ob koncu tedna bo prevladovalo nestalno vreme.
' Liaaaana ^ ^	‘j
Št. 27 (1821) Leto XXXV NOVO MESTO petek, 6. julija 1984 Cena: 20 din
13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
Ljubljansko
pismo
Se ena podpora solidarnosti
Tudi zbor združenega dela se je zavzel za solidarnostno akcijo za IMV
Pod pezo dolga
Razmislek o razvoju Slovenije v prihodnjem desetletju
LJUBLJANA —Znanstveno tehnološki napredek je v naših razmerah lahko le del procesa, s katerim naj bi presegli krizo razvoja. Drugi del tega procesa je samoupravna, delovna in strokovna povezanost delavcev in delovnih ljudi, gospodarstva in družbe, kar zahteva korenite spremembe odnosa do dela in načinov odločanja, upravljanja ter organizacije na vseh področjih družbenega, političnega in gospodarskega življenja. Hitreje bo treba presegati tudi vse oblike razdrobljenosti in zaprtosti in ustvarjati pogoje za globljo družbeno in gospodarsko integracijo skladno z interesi delavcev in delovnih ljudi.
Učinkovitejša uporaba proizvajalnih sredstev, dela in znanja je pri izgrajevanju socialističnega samoupravnega sistema in razvoja še posebno pomembna, saj spaja opredelitev jugoslovanske družbene revolucije z možnostmi, ki jih nudi znanstveno tehnološki napredek. Pri uveljavljanju gospodarskega sistema in ukrepov gospodarske politike bomo izhajali s stališča — piše v predlogu smernic za sestavo dolgotočnega plana razvoja SR Slovenije — da so odločitve, ki zagotavljajo učinkovit gospodarski in družbeni razvoj vse Jugoslavije, tudi najbolj koristne za zmanjševanje razlik v materialnih in drugih razvojnih možnostih med republikami in pokrajinama.
Kljub rasti družbenega proizvoda in njegovi smotrnejši delitvi v naslednjih letih bomo razpolagali s skromno akumulacijo, imeli pa bomo številne kvalificirane strokovno izobražene delavce, ki bodo vključeni v tiste gospodarske dejavnosti, kjer so še velike neizkoriščene možnosti in kjer lahko racionalno uporabimo tudi domače surovine, ter v proizvodne programe, ki zahtevajo več znanja in manj energije in surovin na enoto proizvoda in katerih proizvode in storitve je mogoče uveljavljati zlasti na konvertibilnih trgih. S takšno politiko bomo svoj razvoj usmerili zlasti na tri v svetu priznana temeljna področja dolgoročnega materialnega razvoja. Le-ta so: tehnologija, energija, hrana.
Temeljni dolgoročni cilj naše družbe je krepitev družbenega in materialnega položaja človeka, ki mora temeljiti na delu in rezultatih živega in minulega dela in na zagotavljanju dinamične gospodarske rasti na kakovostnih osnovah ter na zagotavljanju stabilnega razvoja. V prvem obdobju razvoja je treba zagotoviti odplačilo dolgov tujini, urediti odnose pri primarni delitvi, odpraviti žarišča izgub in možnosti za pridobivanje fiktivnega dohodka, zagotoviti finančno disciplino in hkrati pospešiti že začeto prestrukturiranje gospodarstva in njegovo vključevanje v mednarodno delitev dela. Le tako bo možno ohranjati doseženi življenjski standard delovnih ljudi -in občanov. V drugem obdobju pa je potrebno zagotoviti bogatejšo vsebino in kakovost družbenoekonomskega razvoja, zasnovano na višji ravni samoupravne družbene organiziranosti v celoti, na znatno večjem vplivu znanstvenega in tehnološkega napredka in razvoju domače znanosti in tehnologije ter na še večjem upoštevanju ekonomskih zakonitosti in kriterijev produktivnosti ter uspešnosti gospodarjenja v razvitejšem svetu.
Tako bo samoupravno organizirano združeno delo potrjevalo izvirno pot razvijanja samoupravnih družbenoekonomskih odnosov kot temeljne smeri in vsebine procesa osvobajanja človeka in dela.
VINKO BLATNIK
NOVO MESTO — Pobuda medobčinskega sveta Zveze sindikatov za Dolenjsko o solidarnostni akciji za IM V in njena potrditev na seji skupnosti dolenjskih občin je bila sprejeta tudi na seji zbora združenega dela pretekli teden v Novem mestu. Torej vse kaže, da bomo na Dolenjskem delali za delavce IMV, ki si niso mogli ustvariti sklada skupne porabe in izplačati počitniškega regresa.
tseveda tudi to pot ni šlo vse gladko. Po uvodnem nastopu predsednika KPO IMV Janeza Roškerja sc je razvnela razprava, v kateri je bilo postavljenih več jedkih vprašanj in izreče-
nih nič manj pikrih trditev. Med drugim so delegati ugotavljali, da je po Novem mestu še vse prepogosto videti delavce z emblemom IMV, ki obiskujejo bifeje, da je v tej tovarni slaba
ZGODOVINSKA PO T VD V — V avli Doma JLA v Novem mestu so 28. junija odprli obsežno razstavo ob 40-letnici Vojske državne varnosti in o vzgajanju varnostnikov ter zaščitnikov med NOB. O jubileju VD V in razstavi je zbranim — med njimi so bili predstavniki DPO občine, vojaški starešine in drugi — spregovoril komandant garnizije Stanislav Galič. Razstava je prišla v Novo mesto iz Maribora in bo na ogled do konca tega tedna... (Foto: J. P.)
Trideset let Gorjancev
V Straži počastili jubilej Gorjancev — Ustvarjajo tristokrat več kot ob ustanovitvi — Priznanja jubilantom
STRAŽA PRI NOVEM MESTU — S slavnostno akademijo v Domu svobode so v soboto, 30. junija, počastili tridesetletni jubilej delovne organizacije „Gorjjanci”, ki se lahko kot ena redkih v Sloveniji ponaša s tako dolgim stažem.
Kot je zapisano v brušuri, ki so jo ob tej priložnosti tiskal , je bilo podjetje ustanovljeno 16. junija 1954. V Novem mestu je bilo takrat 6 avtobusov, ki so vozili na petih medkrajevnih progah: v Sevnico, Vinico, Kostanjevico, Stično in Zagreb. Šele po zgraditvi avtomobilske ceste Ljubljana—Zagreb in modernizaciji cestnega omrežja na Dolenjskem se je hitreje začel razvijati tudi avtobusni promet. Leta 1964 je vozilo po Dolenjski in izven nje že 24 avtobusov,danes v jubilejnem letu, razpolaga tozd
Avtobusni promet že s 70 avtobusi.
Tovorni promet je imel ob nastanku 40 kamionov in 4 prikolice starejšega tipa. Leta 1974 so imeli v voznem parku že 198 kamionov z več kot 2000 tonami skupne nosilnosti. Danes znaša skupna nosilnost sodobnih kamionov »Gorjancev” skoraj 3 000 ton. Pomemben mejnik v zgodovini podjetja je bilo leto 1971, ko so se združili z gostinskim podjetjem Hotel Metropol v enotno delovno organizacijo. Tri leta kasneje so adaptirali prostore Gostišča na Loki, s sodelovanjem vseh tozdov pa je bil leta 1978 zgrajen nov hotel B kategorije.
Z večjim obsegom delaje rasla tudi zaposlenost. Ob ustanovitvi podjetja je bilo zaposlenih 107 delavcev, danes jih je v vseh tozdih skoraj 500, ki ustvarjajo 300-krat več kot v času ustanovitve. V tem času seje kar za 200-krat povečala tudi vrednost osnovnih sredstev. ..Vaš delovni kolektiv je primer, kako.se da v naši družbi dobro gospodariti z zaupanimi družbenimi sredstvi in množiti oziroma povečevati njihova vrednost ter tako bogatiti sebe in družbo kot celoto," je na slovesnosti poudaril slavnostni govornik, sekretar Splošnega združenja prometa in zvez SRS Miroslav Odar.
Ob jubileju so podelili posebna priznanja in pohvale najprizadevne-jšim delavcem podjetja, spominske plakete pa delovnim organizacijam in organom, s katerimi so v vseh letih tesno sodelovali. Še posebej slovesno je bilo podeljevanje priznanj za 30 let dela in napora najstarejšim članom kolektiva Avgustu Bradaču, Francu Ivanetiču, Štefanu Galiču, Rudolfu Pintarju in Mariji Progar.
Slavnostno akademijo so pripravili: pevska zbora iz Dolenjskih Toplic in Šmihela, pevski trio Toneta Finka in učenki o. š. iz Vavte vasi; programje povezovala Staša Vovk, avtor scenarija pa je bil Jože Škufca.
J. PAVLIN
delovna disciplina, da se širijo govorice o izjemno visokih osebnih dohodkih članov KPO. Toda poročilo o dosedanjih prizadevanjih IMV, pripravljeno za sejo zbora, ter odgovori predstavnikov IMV govore drugače.
IMV je v zadnjih dveh letih precej povečala proizvodnjo, zmanjšala je porabo materialov, začela je uvajati solidarnostno delo režije ipd. Vse ostalo so samo izpadi posameznikov, medtem ko si velika večina tega delovnega kolektiva prizadeva, da bi tovarno rešili izgub in uspešno izpeljali sanacijo tako, kot je bila zamišljena. To pa pomeni, da IMV ne more biti brez avtomobilske proizvodnje. Ker se vprašanje njenega obstoja zastavlja najbolj na republiški ravni, naj bi se dolenjski delegati v republiški skupščini temeljito pripravili na njeno zasedanje, ki bo sredi tega meseca v Ljubljani.
Zbor združenega dela je po vsem tem sprejel sklep, da podpira solidarnostno akcijo, ki jo bo potrebno izpeljati do septembra. Vendar pa bodo morali iz IMV odgovoriti, koljko regresa bodo komu izplačali, po kakšnem kriteriju in podobno. Odgovoriti pa bodo morali tudi, koliko je resnice v govoricah, da vodilni dobivajo tudi po 10 in več milijonov starih dinarjev visoke osebne dohodke. Nasploh pa bodo morali več naredili za informiranje javnosti, prav tako pa tudi svojih delavcev.
J, SIMČIČ
BOSTANJ: DAN GASILCEV
BOŠTANJ — Občinska gasilska zveza sevniške občine prireja letošnji dan gasilcev v tem kraju. V nedeljo bodo boštanjski gasilci slavili svojo 60-letnico. Ob 13.30. uri bo najprej prikaz gasilske opreme industrijskega obrata Pohorje z Doba, razstava posebnih vozil gasilske brigade iz Krškega in jedrske elektrarne ter sev-niških gasilcev. Ob 15. uri bo proslava z mimohodom. Domači gasilci so opravili še nekatera udarniška zaključna dela na lani povečanem domu.
Je bolezen še ozdravljiva?
Za mlačnost do sej so najbrž kaki razlogi
BREŽICE — Kot epidemija se širi nova bolezen — nesklepčnost. V ponedeljek, 2. julija, sta odpadli kar dve seji: seja občinskega komiteja ZKS in skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti, kjer niso bili sklepčni niti izvajalci niti uporabniki. Čudno, saj je bilo na dnevnem redu odločanje o kreditih, ne o stanarinah, o katerih so odločili že drugi.
Ce kdo misli, da so dopusti krivi za tolikšno izostajanje, se moti. Nesklepčnost se je začela že mesece prej. Z njo se je srečeval sindikat in prav tako druge DPO, zdravila za njo, pa še niso odkrili. Dogaja se celo tako, da so na začetku seje sklepčni in se pozneje porazgubijo, kot je bilo na primer danes teden na seji sveta posavskih občin v Krškem. Predsednik je nato ugotovil, da se odtlej naprej lahko le pogovarjajo, ne da bi o čem sklepali. In res so se potem samo še pogovarjali.	j	j
PRIZNANJA OB JUBILEJU — Pet delavcev »Gorjancev” je v tej delovni organizaciji ie od samega začetka. Med njimi je tudi direktor Štefan Galič, kateremu je priznanje za 30-letno delo izročil predsednik delavskega sveta Albert Mervar. (Foto: J. P.)
VSE POSTELJE ODDANE
ČATFŠKE TOPLICE — V zdravilišču tudi letos računajo na polno zasedbo prenočitvenih zmogljivosti. Do konca septembra imajo rezervirana vsa prosta mesta. Ponudbo izboljšujejo, da bi nadomestili izpad pacientov socialnega zavarovanja z drugimi gosti. Prihaja vedno večje število tujcev in v kampu jim celo zmanjkuje prostora. Še letos ga bodo razširili za 200 novih mest, da bodo ustregli prihodnim gostom, ki zelo radi preživijo nekaj dopustniških dni ob termalnih bazenih.
Težav ni moč prezreti
Delovna skupina OK ZKS o razmerah v črnomaljskem Beltu
ČRNOMELJ — Delovna skupina pri občinskem komiteju ZKS Črnomelj je ocenila razmere v tamkajšnjem Beltu z namenom, da opozori na probleme, ki sojih reševali neuspešno ali pa jih sploh niso reševali. Kot so poudarili na nedavni seji občinskega komiteja ZKS, morajo biti smernice, ki so jih sprejeti, temelj za delo komunistov v Beltu in v občinskih družbenopolitičnih organizacijah.
Delovna skupina je ugotovila, da Belt v analiziranem obdobju 1981-1983 dosega sorazmerno dobre poslovne in finančne rezultate, a da ni moč prezreti težav pri programskih in tehnoloških usmeritvah, zaradi nedorečene organizacijske in dohodkovne povezanosti, zaostrovanja na tržišču (izpad prodaje ulitkov v Vzhodno Nemčijo), pri prodaji gradbene mehanizacije itd.
Po razgovorih z. vodilnimi in
vodstvenimi delavci in predstavniki družbenopolitičnih organizacij v delovni organizaciji je prišla delovna skupina do zaključka, daje dohodkovna povezava v Beltu dokaj labilna. To povzroča napetosti med tozdoma, ki se kaže v neurejenih razmerjih pri porabi ustvarjenih deviz, pri financiranju tekočega poslovanja in pri izvajanju skupne investicijske politike za dosego skupnih ciljev ter pri formiranju ocene skupnega proizvoda. Predpogoj za kvalitetno izvajanje celotne razvojne politike je predvsem raziskava trga ter ustrezna organiziranost skupnega razvoja.
Zato občinski komite ZKS terja od vseh komunistov, tako v Beltu kot v občinskih DPO, od skupščine občine, izvršnega sveta in banke, da se enotno vključijo v odpravljanje slabosti in v hitrejši razvoj Belta.
B. M.
NAŠA ANKETA
Brez pšenice ni kruha!
Pred leti, ko smo še hiti ..bogati", smo pšenico uvažali. Zdaj zelenih dolarjev ni več na pretek in nasloniti se moramo na svoje moči. tudi na kmete. Zato je bitka za hrano tudi bitka za pšenico. VJugo-slaviji bi morali odkupiti približno 5 milijonov ton, v Sloveniji okoli 70 tisoč ton pšenice. O tem, kje in koliko bodo družbena posestva, kmetje-kooperanti zadrug posejali pšenice in je oddali v skupno slovensko kaščo, ie vse zapisano. Toda letošnja dolga in s padavinami bogata zima jo je po svoje zagodla tudi tem načrtom. Pridelek pšenice bo manjši od načrtovanega, zlasti na Dolenjskem je zima snedla ptecej ..kruha . Toda plan odkupa je potrebno izpolniti za vsako ceno. Kmetijske zadruge, izvršni sveti občin, krajevne skupnosti imajo nalogo, da izpeljejo odkup v optimalnem obsegu.
JOŽE ŠUKLJE, kmet iz Bereče vasi: „Lani sem je prodal 3 tone in pol, medtem ko je vsa krajevna skupnost Suhor imela plan 5 ton. Tudi letos sem podpisal pogodbo za 2 toni, čeprav sem je posejal na dveh hektarih. Dal bom ves tržni presežek, o tem ni nobenega dvoma. Zamenjal bom za koruzo, ker jo potrebujem za živinsko krmo. Seveda bom nekaj pšenice obdržal tudi zase, saj je kmet, ki kupuje kruh, malo vreden."
ANTONIJA PROSENIK, kmetica z Rožnega pri Brestanici: „Lani smo oddali 500 kilogramov pšenice. Letos smo spet posejali 40 arov in prevzeli ravno takšne obveznosti. Vendar kaže, da bo letos pridelek nekoliko slabši, ker je pšenico prizadela pozeba. Jeseni pa bomo naše površine s pšenico povečali za 10 arov."
BRIGITA RIFELJ, pospeševalka v KZ Krka, Novo mesto: »Žaradi nizke cene pšenice se naši kooperanti ne zanimajo za prodajo pšenice. Namesto predvidenih 620, hektarov so s pšenico posejali le 360 hektarov. Letošnji pridelek bo tudi sicer slab, saj sta svoje opravila dolga zima in snežna plesen. Za manjši pridelek lahko krivimo tudi prepozno dostavo gnojil.
Sicer pa bo pravo stanje pokazala žetev, ki bo letos nekoliko bolj pozna."	•
ALOJZ VIDIC, direktor kočevske Govedoreje: „Pri nas smo posejali s pšenico vse površine, ki so za to primerne. To je vsega skupaj 60 hektarov. Računamo, da bomo letos pridelali okoli 200 ton pšenice. To pa je za naše kraje tudi vse, kar lahko dosežemo, saj pri nas skoraj ni področje za kakšne večje dosežke. Pa še letošnji pridelek bi bil lahko slabši, če ne bi dosledno izpeljali vseh agrotehničnih ukrepov.”
FRANC PRIBOŽIČ, kmet iz Dečnega sela: »Letina dobro kaže, zato bom lahko oddal več kot 2 tisoč kilogramov pšenice, kolikor sem zapisal v pogodbo. Vso pšenico bom zamenjal za koruzo, zato me ne moti odkupna cena za pšenico. Upam, da do žetve, ki se bo začela 20. julija, ne bo neurij, ki bi nam lahko skvarila pridelek."
JOŽE ŠPREJCER. kmet iz Lokev pri Črnomlju: »Tako kot lani sem tudi letos posejal pšenico na enem hektarju njiv. S kmetijsko zadrugo sem podpisal pogodbo za prodajo poldruge tone pšenice. Kljub hudi zimi in. pomanjkanju gnojil pšenica odlično kaže. K dobremu pridelku je pripomogla tudi dobra sorta mačvanka. Zdaj sem prepričan, da bom prodal še več pšenice, kot sem se zadolžil, kako pa bo prihodnja leta, zdaj še ne vem.”
LOJZE METELKO, vodja proizvodnje v K Z Trebnje: »Pri nas smo doslej še vedno izpolnili vse načrte.
Težje pa bo letos, saj je zima hudo prizadela pridelek na zasebnih površinah. Računamo, da bomo naše pogodbene obveznosti izpolnili le 80-odstotno. Bolje se bomo odrezali z našo zadružno pridelavo, kjer bomo na 11 hektarjih pridelali 50 ton pšenice in jo seveda vso prodali žitnim organizacijam. K težavam prispeva tudi razmerje med cenami za pšenico in koruzo. Koruza je očitno precenjena."
ALOJZ FLORJANČIČ, direktor kooperacije sevniškega kmetijskega kombinata: »Letos imamo precej veliko obvezo, saj moramo zbrati 200 ton pšenice. Ker večino pšenice pridelajo naši kooperanti v hribovskih predelih, je že zdaj jasno, da je bomo pridelali manj, kot je predvideno. Doslej so kmetje podpisali več kot tri četrt pogodb, pričakujemo pa, da bodo kljub slabši letini in drugim težavam v celoti izpolnili vse svoje obveznosti.”
IVAN KLUN, kmet iz Nemške vasi pri Ribnici: »Malo zemlje imam, pa sem kljub temu podpisal pogodbo.
Toda dolga zima in povodenj sta opravili svoje tudi v Ribniški dolini.
Pridelek pšenice bo slabši kot pretekla leta. Zato dvomim, ali bom lahko izpolnil določila pogodbe.”
kmetijstvo
nevarnost za
POGIN RIB
NOVO MESTO — Veliko poginov rib v zadnjem obdobju se je pripetilo V času, ko je gladina rek in potokov nizka in je samočistilna moč vode močno zmanjšana. Zato inšpekcijske službe še posebej poudarjajo, naj v tem času, ko so reke in potoki nizki, kmetje ne perejo škropilnic in ostalih posod, ki jih uporabljajo pri škropljenju, naj v potoke ne spuščajo gnojnice, v podjetjih pa naj ne čistijo kanalizacije, kajti vsaka dodatna obremenitev voda v tem času lahko povzroči usoden pogin rib.
7. JULIJ, PRAZNIK KS DOBOVA
DOBOVA — Prireditve za krajevni praznik so spravile na noge staro in mlado. Športniki bodo spomin na vrnitev izgnancev počastili z dvema turnirjema, nogometnim in rokometnim. Svečanostim se tokrat pridružujejo tudi dobovski gasilci, ki slavijo 60-letnico obstoja društva. Domačine in obiskovalce iz drugih krajevnih skupnosti bo privabila cvetlična razstava. Odprli jo bodo v soboto, 7. julija, ob 15. uri. Cvetje bo na ogled do nedelje zvečer. Praznovanje bodo tudi letos popestrili s kmečkimi igrami. Začele se bodo v soboto ob 18. uri. Za njimi bo koncert pihalne godbe iz Loč, nato pa tovariško srečanje.
Sejmišča
NOVO MESTO — Napro-dajjebilo 120 pujskov, starih od 7 do 10 tednov, ter 205 prašičkov, starih od 10 do 12 tednov, prodanih pa je bilo le 110 živali, in sicer mlajše po 4.000 do 6.000 din, starejše pa po 6.000 do 7.500 din. Rejci so pripeljali tudi 13 glav goveje živine, prodanih pa je bilo le 6 repov. Cena volom je bila 140 do 145 din, kravam pa 110 do 120 din za kilogram žive teže.
BREŽICE — Na sobotnem sejmu je bilo naprodaj 330 pujskov, starih do tri mesece, ter 12 prašičkov z nad tremi meseci starosti. Lastnike je zamenjalo 197 živali, cena pa je bila za mlajše 240, za starejše pa 150 din za kilogram žive teže.
Cene večajo stiske kmetijstva
Ob sedanjem razmerju cen med kmetijskimi pridelki in potrebščinami bodo v Kmetijskem gospodarstvu v Kočevju končali poslovno leto z izgubo
KOČEVJE — „Ce bo še naprej ostalo takšno razmerje med cenami kmetijskih potrebščin in našimi pridelki, potem se bojim, da bomo kljub povečani proizvodnji končali poslovno leto z izgubo,” je dejal Janez Žlindra, direktor Kmetijskega gospodarstva v ZKGP Kočevje. S tem pa je pove-
dal vse o stiskah, ki tarejo pri nas tako zasebne kmete kot družbena posestva, le da so slednja obremenjena še s precejšnjimi dajatvami, kijih kmet nima tonko.
V tozdu Govedoreja so se v zadnjem času naslonili na svoje moči. Povečali so površine za koruzo, začeli so izkoriščati travno rušo, toda razkorak med cenami koruze in gnojili na eni strani ter mesom in mlekom na drugi je še vedno prevelik. V tem tozdu so namreč kljub povečanemu stal-• ežu govedi, večjim količinam mleka, a manjši porabi krmil zabeležili okoli 30 milijonov dinarjev izgub samo v prvih petih mesecih.
Podobne težave imajo tudi z rejo prašičev, kjer so na farmi v Klinji vasi
Proizvodni okoliš približal kmete in strokovnjake
Drugačen način dela
BRESTANICA — Vodja proizvodnega okoliša za krajevne skupnosti Brestanica, Koprivnica, Rožno-Presladol in Senovo je od nedavna 53-letni kmetijski tehnik Milan Sotošek. Doslej je imel na skrbi še odkup živine na področju celotne krške občine: Pri krškem M- Agrokombinatu je zdaj pet proizvodnih okolišev.
„Tu sem bil pet let v proizvodnem okolišu, potem smo se branžno razdelili (posebej živinoreja, posebej sadjarstvo...), a se to ni obneslo. To področje na levem bregu Save ni bilo ustrezno pokrito nekaj let. Kmetom in drugim tržnim pridelovalcem hrane smo se bolj približali, saj ljudem zdaj za sklenitev pogodbe, ali za prošnjo za posojilo ni treba več v Krško. Vsak dan, razen sobote, sem dve do tri ure v pisarni nove Agrokom-binatove trgovine v Brestanici, ob
Ul
Milan Sotošek: „Še so rezerve za večjo pridelavo hrane!”
sredah pa ves čas. Tedaj je tudi tržni odkup. Tod pridelujejo predvsem meso in mleko, sam pomagam rejcem organizirati pridelavo, naši tehnologi pa skrbijo za tehnološko plat,” pripoveduje Sotošek.
Pričakuje pomoč krajevnih skupnosti pri organiziranju sestankov s kmeti, saj so tudi v teh krajih pod obronki Bohorja in na meji š Kozjanskim še precejšnje rezerve za kmetijstvo. Zato si lahkoobetamo od tod še več tržnih presežkov hrane.
P. P.
Kmetijski
Pot do statusa kmeta
Vračamo se k zemlji, k temu prastaremu viru vseh dobrin. Po ekonomski streznitvi se veča zanimanje za obdelovanje, ponovno veljavo dobiva kmetijstvo, ljudje se zanimajo, kako bi si pridobili status kmeta in s tem nekatere družbene ugodnosti.
Ze zakon o kmetijskih zemljiščih, kije izšel leta 1974, je pojmoval kmeta zelo široko. Tudi delavec, obrtnik ali upokojenec je bil po njem lahko kmet, če je izpolnjeval nekatere pogoje, predvsem, daje sam obdeloval kmetijsko zemljišče in daje od tega dela ustvarjal pomemben dohodek.
Pet let kasneje dopolnjeni zakon je določil še nekatere nove nadrobnosti. Tako pravi v četrtem členu, da se za kmeta šteje občan, ki z osebnim delom obdeluje kmetijsko zemljišče, na katerem ima kdo lastninsko pravico, je za obdelovanje ustrezno usposobljen ter mu kmetijska dejavnost pomeni glavno oz. dopolnilno dejavnost. Za kmeta se šteje tudi občan, ki da izjavo v zapisnik pri občinskem upravnem organu, pristojnem za kmetijstvo, da bo z osebnim delom obdeloval kmetijsko zemljišče, ki ga namerava pridobiti, ter dokaže za to dejavnost primerno usposobljenost.
• Seveda ni mogoče vsakomur priznavati statusa kmeta in mora biti neka spodnja meja velikosti kmetijskega zemljišča, ki ga obdeluje, oz. namerava obdelovati. V ravninskih predelih je treba imeti vsaj 1 ha kmetijskega zemljišča, v predelih nad 600 m pa 3 ha. Veljajo še nekatera druga določila, kijih ugotavlja kmetijskozemljiška skupnost oz. upravni organ, pristojen za kmetijstvo.
Glede usposobljenosti za kmetovanje veljajo navodila, ki pravijo,-da je treba izpolnjevati enega od naslednjih pogojev: končana najmanj dveletna kmetijska šola ali šola za kmetovalce, nadalje, da interesent že najmanj 5 let obdeluje kmetijsko zemljišče ali da opravi predpisan preizkus znanja. Ta preizkus je dolžan opraviti, če želi na novo opravljati kmetijsko dejavnost, pa ne izpolnjuje prej naštetih pogojev.
Inž. M. L.
povečali čredo na 18 tisoč glav, kar je za 3 tisoč več kot lani. Ob tem pa so zmanjšali porabo krme, izpeljali in dopolnili organizacijo. Kljub tem ukrepom utegne biti vsak mesec za 10 milijonov dinarjev izgube. Nekoliko boljše kot v preteklosti so poslovali le v klavnici, kjer so izboljšali razmere za delo s posodobitvijo linije za klanje prašičev in govedi. V nasprotju z lanskim letom pa jim tudi ni primanjkovalo ne govedi ne prašičev.
„Take razmere so, dolgoročno gledano, lahko težek udarec za naše kmetijstvo,” razmišlja Žlindra. „Na račun ekonomike bomo začeli razmišljati o zmanjšanju črede. To velja zlasti za prašiče, pa tudi za govedo, saj je 30 din za kilogram koruze prevelik izdatek za našo delovno organizacijo. Ce
PRIČAKUJEJO 30 TON SOJE
METLIKA — Zadnjih štiri, pet let v metliški občini sejejo tudi sojo, letos soje posejali na najmanj 10 ha in na 6 ha v 'Mestnem logu, se pravi na zemljišču metliške kmetijske zadruge in zelo lepo kaže. Računajo, da bo letos v metliški občini okoli 30 ton soje in zadruga se dogovarja z. Oljarico iz Slovenske Bistrice, da bi sojo odkupili, tropine (razmaščeno sojo), ki so primerne za živinsko krmo, pa vrnili.
ponovim primer z mlekom, kjer seje sicer izguba zmanjšala, potem bo dovolj nazoren podatek, da velja nas liter mleka 40 din. zanj pa dobimo nekaj manj kot 30 din. Če ne bo prišlo do pokrivanja razlike med proizvodno in prodajno ceno, potem bo potrebno zmanjšati čredo krav. Ko pa ne bo krav, tudi telet ne bo.
• Skratka, zaradi nerazumljivih in s sleherno ekonomsko logiko sprtih razmerij je hrana pri nas zlasti v primerjavi z industrijskimi izdelki še vedno prepoceni. In razkoraka med proizvodnimi in prodajnimi cenami, med stroji in gnojili pri nas in v tujini ni moč premostiti s še tako marljivim delom in varčevanjem.”
J. SIMČIČ
V TOZDU ŽIVINOREJA NI VEČ DRUŽBENEGA VARSTVA
"ČRNOMELJ — Pred kratkim je v tozdu Živinoreja črnomaljske kmetijske zadruge prenehal začasni ukrep družbenega varstva. Ukrep je bil izrečen novembra lani, ker je tozd posloval brez poslovodnega organa, oz. je v. d. poslovodnega organa opravljal dolžnost več kot šest mesecev. V obdobju začasnega ukrepa družbenega varstva so delavci tozda Živinoreja z referendumom sprejeli spremembe in dopolnila statuta tozda ter za vodjo tozda imenovali Franca Kureta.
X *
V Posavju nad 2.000 ton?
V Posavju pričakujejo, da bo znana cena spodbudila oddajo tudi pri nepogodbenih pridelovalcih
vljena potrebna sredstva pa naj bi tudi bila zagotovilo, da kmetje ne bodo imeli večjih pripomb. Zavoljo manjših površin in pomanjkanja goriva za snopoveznice si belijo glave zlasti Sevničani, medtem ko Krčani niso povsem zadovoljni z zamenjavo pšenice za Koruzo.
Po žetvi pšenice bodo kmetje posejali več oljne repice. Kljub močno zapozneli vegetaciji si posavski kmetje obetajo dobro letino tudi od spomladanskih posevkov.
P. P.
KRŠKO — Ob letošnji žetvi pšenice v Posavju pričakujejo samo od kmetov preko 2.000 ton pšenice. Čeprav v sevniški, brežiški in krški občini tudi letos niso dosegli dogovorjenega povečanja površin, si obetajo, da bodo tudi nepogodbeni pridelovalci oddali več pšenice, saj se jim zdi 24din za kilogram pšenice dokaj ugodna cena.
	
	•
EH
HRIBČEK
BOM
KURIL..
Ureja Tit Doberšek
Varovanje
praznih
sodov
Z razvojem pridelovanja in shranjevanja vina v velikih kleteh dosedanja izključna raba lesenih sodov ne ustreza v.eč pogojem tehnologije vina v teh obratih. Zato je uporaba lesenih sodov v sodobnih vinskih kleteh omejena le na posamezne primere in posebej določene prostore. Tako v večjih družbenih kleteh danes prevladujejo cementne in je— klene cisterne za shranjevanje vina.
Drugače je v zasebnem kletarstvu. Zasebniki hranijo vino skoraj izključno v lesenih sodih, kar velja zlasti za male vinogradnike našega vinorodnega območja. V sosednji Italiji in drugod se pa tudi med zasebnimi vinogradniki poleg lesenih sodov vse bolj uveljavlja plastična, pa tudi cementna posoda za shranjevanje vin v raznih oblikah in velikostih.
V primerjavi z ostalo vinsko posodo (plastično, cementno in jekleno) imajo leseni sodi to dobro lastnost, ker nimajo nobenega škodljivega vpliva na vino, nasprotno, leseni sodi zelo ugodno vplivajo na vino in njegovo kakovost. Zato tudi v večjih kleteh najbolj kakovostna vina še vedno shranjujejo v lesenih sodih v ločenih prostorih.
Svojo pozitivno vlogo pa lahko odigrajo le zdravi in dobro vzdrževani leseni sodi. Vedeti moramo, da so leseni sodi v nasprotju z ostalo vinsko posodo zelo podvrženi
raznim okvaram, zlasti notranjim. Te okvare izvirajo od tega, ker so lesene doge več ali
manj porozne, v teh majhnih luknjicah v lesu se skrivajo mnogi škodljivi mikroorganizmi, povzročitelji kvarjenja vina. Zato so leseni sodi, kijih slabo vzdržujemo in površno pripravimo za vino, glavni povzročitelji mnogih okvar vina.
V tem letnem času ima vsak vinogradnik nekaj praznih sodov, ker je vino prodal ali porabil. Pri vzdrževanju praznih sodov pa naši vinogradniki delajo tako hude napake, da se ni čuditi, zakaj imamo toliko pokvarjenih vin.
Andrej Žmavc v knjigi „Vinski zakon in kletarski ve-dež” (Maribor 1932) omenja eno glavnih napak vzdrževanja praznih sodov z besedami: „Puščanje ostankov vina in droži v sodu je nekaka kletarska vraža, ki je ponekod ne moremo odpraviti z nobeno dobro besedo.”
Neverjetno je, kako se ta vraža še danes drži številnih vinogradnikov, celo takih, ki sodijo, da so napredni. Mnogi se celo hvalijo, da puščajo vino in droži v sodu, in to priporočajo drugim, ne zavedajoč se, kako škodljivo navado priporočajo. Prebral sem mnogo slovenskih in jugoslovanskih kletarskih knjig in nasvetov, pa niti eden izmed piscev priročnikov te vraže ne priporoča kot sredstvo za vzdrževanje praznih lesenih sodov. Kljub predavanjem in dobrim nasvetom razpoložljive kletarske literature mnogi vinogradniki raje poslušajo vraže kot pa dobre strokovne nasvete strokovnjakov, kt imajo brez dvoma bogate izkušnje v kletarjepju.
O vzdrževanju in negi praznih sodov bom zaradi pomanjkanja prostora pisal prihodnjič, za sedaj le to, da ne nasedajte vražam.
DT
Reja kur kar na podstrešju
Rezerve v kmetijstvu: preprost način reje, kakršnega uporabljajo pri Becijevih na  Razborju v sevniški občini, zahteva precej dela, vendar se izplača
V pripravah na žetev te dni še posebej dejavno sodelujejo trije občinski izvršni sveti, kmetijske organizacije pa zagotavljajo, da bo prevzem pšenice hiter, enotna cena za kombajniranje in zagoto-
FRANC JEVNIKAR PREJEL SREBRNO PLAKETO
BEOGRAD, LJUBLJANA — Na občnem zboru Zadružne zveze Slovenije, ki je bil nedavno v Ljubljani, so bile podeljene tudi zlate in srebrne plakete posameznikom in organizacijam, zaslužninrVa razvoj zadružništva. Med prejemniki tega visokega priznanja Zadružne zveze Jugoslavije je tudi znani zadružnik Fragc Jevnikar iz trebanjske občine. Prejel je srebrno plaketo. V obrazložitvi med drugim piše, da je bil aktiven udeleženec NOB, daje bil ves čas po vojni dejaven družbenopolitični in zadružni delavec. Z vzornim delom je veliko prispeval k razvoju KZ Trebnje.
R AZBOR — V kmetijstvu so še precejšnje rezerve. I ako so kmetijskim pospeševalcem pri temeljni organizaciji kooperantov sevniškega kmetijskega kombinata padla v oči marsikje neizkoriščena podstrešja velikih sodobnih hlevov. Kmetje namreč po novem pripravljajo izdatnejšo krmo v silosih, podstrešja pa zato ostajajo prazna.
V občini je že nekaj primerov takšne kurjereje. Peto leto redijo na podstrešju nesnice pri kmetu Francu Beciju na Razborju. ..Nesnice smo pričeli gojiti pred petimi leti v sodelovanju z laško zadrugo. Na 16 x II metrih podstrešja smo v prvem poskusu nastanili kar 3.600 nesnic. To je bilo pretirano, dejansko ni bilo kam stopiti. Sedaj smo število ustalili na okrog 2.000,” pripoveduje Beci, opirajoč se na skrbno vodeno knjigo, kjer ima vpisane vse podatke o reji.
V teh letih so si Becijevi nedvomno pridobili dosti izkušenj. Kure se pri njih prosto gibljejo. Nesnice imajo na voljo gnezda, lično narejena iz lesa, kjer nesejo jajca. Le-te je treba skrbno pobirati in zlagati v embalažo za odvoz. S stropa visijo napajalniki in krmilniki. Ker je bilo pozimi. Hladno, • poleti pa prevroče, je gospodar do-misleno obesil na strop sloj stiropora. Skratka, nobenih posebnih vlaganj ali prezidav. Največji izdatki so prav napajalniki. Za udobnejše delo so si Be-
cijevi omislili avtomatiko za prižiganje luči zjutraj in zvečer ter zaganjanje ventilatorja za prezračevanje. Seveda so si Becijevi ogledali tudi sodobne farme, kjer so nesnice v
Pri "Becijevih: koristno izrabljen prostor.
Hladna pomlad odložila žetev
Obveza metliške občine je 350 ton pšenice, pogodb pa je za okoli 200 ton, ostalo pričakujejo v prostem odkupu — Največ pšenice bodo dobili v zameno za koruzo
METLIKA — Prejšnja leta je bila žetev pšenice v metliški občini v začetku julija, letos pa se zaradi hladne pomladi ne bo začela pred 10. julijem, kajti vlage je dovolj in vegetacija še traja. Sedaj kaže, da bo letina povprečna, ne vejo pa še, kakšna bo škoda zaradi plevela, kajti herbicidi zaradi prehladnepa vremena niso bili dovolj učinkoviti.
Letošnja obveza metliške občine glavnem zamenjujejo za koruzo, za
znaša 350 ton tržnih presežkov pšenice, sklenjenih pogodb je za 200 ton, ostalo pa računajo, da bodo dobili v prostem odkupu. Izkušnja iz prejšnjih let kaže, da v prostem odkupu dobijo toliko pšenice, kot je sklenjenih pogodb. Tako v Metliki upajo, da bodo dosegli zastavljenih 350 ton tržnih presežkov pšenice, vendar le, poudarjajo, če bo dovolj koruze za zamenjavo, kajti kmetje pšenico v
denar, ki je iz dneva v dan manj vreden, je nočejp dajati. Zamenjava na račun letošnje letine pšenice že poteka.
V metliški kmetijski zadrugi bodo naredili vse, da bo za žetev na voljo dovolj kombajnov. V metliški občini je sedem lastnikov kombajnov, dogovorili so se še z dvema s hrvaške strani in enim iz črnomaljske občine. V rav-
ninskin predelih, kjer lahko žanjejo veliki kombajni, ne bo težav in bo žetev končana v treh, štirih dneh, težje bo tam, kjer lahko žanjejo le manjši kombajni, ki naredijo le šest efektivnih ur na dan, medtem kojih veliki tudi deset. K0|j|(0 j,G staja ura je|a.
kombajnom, še ne vejo, vsekakor pa več, kot znaša izračun slovenske zadružne zveze, kjer so izračunali, da stane ura brez vezanja 4.500 din, z vezanjem pa okoli tisočaka več, vendar so bruto uro kombajnista računali le 180 din, za ta denar, pravijo v metliški zadrugi, pa ne dobiš nobenega.
A. BARTELJ
posebnih kletkah. En trak v taki reji odstranjuje iztrebke, drugi pa jajca. Becijevi zanje ne marajo ne le zato, ker so drage, temveč tudi iz drugih razlogov. V Zvezni republiki Nemčiji imajb bojda na tako avtomatiziran način pridobljena jajca celo nižjo ceno, da ne govorimo o ugovarjanju ..zelenih”, ki imajo to kratko malo za mučenje živali.
Zadruga jim redno dostavlja samo porvovrstne jarčice, stare 18 do 20 tednov, ko torej začenjajo nesti. V tej „službi" so nato eno leto, nakar jih razprodajajo. Nesnice krmijo izključno z umetnimi krmili za nesnice iz Emo-nine mešalnice. Gospodarje ugotovil, da kure' kljub tem dodatkom rade zobljejo dodatni pesek, kar jim zagotavlja t«tdi tršo jajčno lupino, posebno proti koncu nesnosti. Kubik peska komaj zadostuje za dva tedna.
Becijevi so na splošno zadovoljni s sodelovanjem z laško knTetijsko zadrugo, ki ima to rejo tudi dogovorno rešeno s sevniškim tokom. Franc Beci bi seveda sam raje videl, če bi z vsem, tako kot npr. z govedom, sodeloval z eno zadrugo.
A. ŽELEZNIK
DRAGE
AGROMELIORACIJE
KOČEVJE — Na območju kočevske občine že dve leti potekajo večja agromelioracijska dela. Namen teh del je, da bi spet usposobili nekdanja kmetijska zemljišča za kmetijsko pridelavo. Seveda so taki posegi precej dragi, a so nujno potrebni, če hočejo v občini odpraviti posledice napa’k iz preteklosti. Izvajalec takih del na področju Drage meni, da je 25 tisoč dinarjev za hekrar agromelioracije premalo. Za čiščenje grmičevja na 20 hektarov velikem kompleksu zahteva več denarja. Sicer pa bodo v kočevski občini v prihodnjem srednjeročnem obdobju očistili in ponovno pridobili za kmetijstvo okoli 800 hektarov zemljišč.:
   D
Em
— 6. julija 1984
DOLENJSKI LIST
IZ NKŠIH OBČIN
IZ NlkŠIH OBČIN
Odlog je kot dvorezen meč
Nove, za 40 odst. povišane stanarine šele od l. septembra, čedalje bolj kritično pa je vzdrževanje — Propadajo že objekti v novejših mestnih naseljih
NOVO Mti> l o — rsovomesKa oocma je mec. sestimi v Sloveniji z najnižjimi stanarinami, temu primerni pa so tudi skladi, formirani iz teh sredstev. Nove, za 40 odst. povišane stanarine bodo uveljavljene šele 1. septembra letos, najemnine pa bodo po novi ceni zaračunavali od 1. julija. Skupščina stanovanjske skupnosti je 22. junija sprejela rebalans letnega plana
Ko so delegati potrjevali usmeritev oziroma zahtevo izvršnega sveta novomeške občinske skupščine o krčenju programov in zmanjševanju prispevnih stopenj, so menili podobno kot odbori in predsedstvo te .skupščine: da zmanjševanje prispevka za vzajemnost v stanovanjskem gospodarstvu letos ne bo imelo za posledico manjših možnosti kreditiranja združenega dela pri nakupu družbenih stanovanj, niti ne bo prizadeto kreditiranje zasebnih graditeljev hiš. Tako bo letos razdeljeno kot posojilo delavcem 44 milijonov din, kot posojila združenemu delu za pridobitev družbenih stanovanj pa bo šlo 118 milijonov dinarjev.
Menili pa so, da nikakor ne sme biti prizadet sklad za nakup solidarnostnih stanovanj, kajti 180 družin je že na listi čakajočih, za pridobitev novih solidarnostnih stanovanj pa ima sklad že obveznosti za 174 milijonov dinarjev.
Odlog za uveljavitev novih stanarin za dva meseca pa je po eni strani dobrodošel stanovalcem «
ZA DRAGE MEDICINSKE INSTRUMENTE
V sklad za drage medicinske instrumente pri občinskem odboru Rdečega križa Novo mesto so prispevali učenci 1. a razreda SŠTTJ Metlika namesto rož učiteljem ob koncu šolskega leta 1.500 din ter OK ZSMS Novo mesto namdkto cvetja na grob pokojnemu mladinskemu aktivistu Marjanu Nosetu 5.000 din. Vsem darovalcem iskrena hvala!
Dočakali vodo
Geršiči, Gor. in Dol. Dobravice bodo dobili vodovod — Potice za brigadirje
GERŠIČI — „Končno je tudi naša vas dočakala vodovod," se veseli Zofka Matkovič iz Geršičev, kjer so 25. junija brigadirji z MDA Bela krajina 84 začeli kopati jarke za vodovod, zdravo pitno vodo pa bosta poleg Geršičev dobili še vasi Gornje in Dolnje Dobravice, morda pa tudi Krivoglavice.
Brigadirjev so seveda v vasi zelo veseli, prvi dan so jih pričakali s poticami in pecivom, v sredo pg je zanje Matkovičeva spekla dve potici in soseda tudi dve pa še vino in sok sta dali zraven. ..Voda je za te naše vasi res precejšen problem, kajti pri vsaki hiši imamo živino in prašiče in v suši je treba vodo voziti od drugod ali jo črpati v prazne vodnjake iz Lahinje. Se bolj kot za našo vas je težko za Gornje Dobravice, mi smo vsaj ob Lahinji. No, sedaj bo tega konec, potem pa bi bilo treba zgraditi še most čez Lahinjo in te naše vasi bi bile takoj več vredne. Sedaj smo pa res precej odmaknjeni, sredi lože živimo, ljudje niti ne vejo za nas. Neka sodelavka iz Beti. «loma blizu Metlike, meje vprašala: ,Kje pa sploh so ti Geršiči?"
Iz Matkovičeve hiše so kar trije zaposleni v Beti, poleg mame Zofke še hči in sin. „Jaz sem se
Zofka Matkovič: „Scdaj, ko bomo imeli vodo, bodo naše odmaknjene vasi več vredne.”
zaposlila že starejša, 14 let delam v Beti. Zadnjih deset let sem si uredila tako, da delam sanio popoldne, da lahko dopoldne! kosta hči in sin na delu, še to jp ono postorim. Pa hčerina otroka pazim. Imamo tri krave, po pet prašičev redimo."
A. B.
blokih, po drugi pa jih tudi prizadene, ker bo še manj denarja za vzdrževanje stanovanjskega fonda. V letošnjem letu je bilo registriranih za 65 milijonov dinarjev nujnih del, prihodki stanarin in najemnin pa znašajo 57 milijonov din. Vsi prihodki niso več dovolj za golo vzdrževanje, kaj šele za nadomeščanje starega stanovanjskega fonda z novim.
stanje je zelo kritično, saj ugotavljajo, da propadajo že bloki v novejših mestnih soseskah, kot so Segova, Majde Šile in Ragovska.
Kot pomembno novost pa je skupščina sprejela predlog za spremembo pravilnika o delni nadomestitvi stanarine. Po novem lastništvo avtomobila ni več razlog, da družina z nizkimi osebnimi dohodki ne bi dobivala nadomestila za stanarino. Seveda, če izpolnjuje ostale pogoje. Na ta račun pa se bo število upravičencev do nadomestila za stanarino izredno povečalo.
R. BAČER
USPEL PRAZNIK „LABODA” — Osrednja prireditev v počastitev 60. obletnice tovarne Labod je bila minulo soboto na jasi v Dolenjskih Toplicah. Zbralo se je več kot 2500 delavcev in njihovih družinskih članov iz vseh Labodovih tozdov. Za to priložnost je iz Ptuja pripeljal poseben vlak 550 delavcev prav do Straže, kjer je zadnji potniški vlak zapiskal pred skoraj dvajsetimi leti. O Labodovih uspehih je zbranim govoril predsednik GZS Marko Bulc in ob tej priložnosti podelil visoka priznanja holandskima Labodovima partnerjema Melki in Elmioru. Uroš Dular pa je v imenu skupščine občine Novo mesto predal plaketo mesta v znak priznanja za uspešno poslovanje ..Labodov dan”, ki se je zavlekel pozno v noč, je minil v znamenju zabave, največ na račun šaljivih iger,kijih je vodil MitoTrefalt. (Foto: Janez Pavlin)
PO POLŽEVO GRADIJO
NOVO MESTO — Nedavno so ugotovili, da je med leti 1975 in 1980 v novomeški občini dobilo 639 ljudi posojilo pri stanovanjski skupnosti s pogojem, da do določenega roka izpraznijo stanovanje. Kot so s prever-bami ugotavljali konec lanskega leta, se je 250 posojilojemalcev preselili), ne da bi obvestili stanovanjsko skupnost, 36 posojilojemalcev pa je še vedno bivalo v starih stanovanjih, čeravno jim je bil rok za preselitev že podaljšan za 2 leti. Vsem tem so povišali obresti za neodplačani del posojila od 3,5 odst. na 12 odst. letno, nekateri prizadeti pa so se zoper ta sklep pritožili. Neprc-seljenim iz utemeljenih razlogov so ugodili.
LE DVA PREKORAČITELJA
METLIKA — Razen v Komunalnem gospodarstvu, kjer povečanje sredstev, namenjenih za osebne dohodke, ni upravičeno, nobena delovna organizacija materialne proizvodnje v metliški občini v prvem letošnjem četrtletju ni kršila dogovora o razporejanju dohodka. Glede na to, da je metliško gospodarstvo v prvem trimesečju namenilo za osebne dohodke delavcev za 21,3 odst. več sredstev kot v enakem obdobju lani, negospodarstvo pa le 17,2 odst., imajo delovne organizacije nematerialne proizvodnje možnost poravnave osebnih dohodkov. To ne velja le za izobraževalni center Beti, kjer so kršili dogovor, saj je bila rast osebnih dohodkov letos za 7 odst. večja kot v gospodarstvu.
»VODOVODNA” BRIGADA — Brigadirji prve izmene M DA Bela krajina 84 so začeli v ponedeljek, 25 junija, kopati jarke za vodovod v krajevni skupnosti Dobravice v metliški občini. Skupaj bodo skopali 2.200 m jarkov. V prvi izmeni dela 64 brigadirjev iz Kočevja in Ljubljane Bežigrada. (Foto: A. Bartelj)
j]
Podvojene kraje
Novomeški Dinos mora vpeljati čuvaj-
sko službo
NOVO MESTO — Zadnje čase imajo pri Dinosu v Bršljinu vse več nočnih gostov, ki odnašajo nezavarovano družbeno premoženje čez ograjo. Ker v delovni organizaciji sami niso 'poskrbeli za boljše varovanje premoženja in problematike ne obvladujejo, je p stanju v Dinosu razpravljal izvršni svet občinske skupščine.
Medtem ko sta bili leta 1982 v Dinosu ugotovljeni le 2 tatvini s škodo 6.600 dinarjev, je bilo leta
1983 že 6 takih kaznivih dejanj, v katerih pa je bila delovna organizacija oškodovana že za 30.000 dinarjev. Samo v treh mesecih leta
1984 pa je bilo v Dinosu že 12 kaznivih dejanj, kar je enkrat več kot v vsem lanskem letu, družbeno premoženje pa je bilo letos oškodovano že za 139.000 dinarjev.
Resda vsota, za katero je družbeno premoženje oškodovano. ni velika, vendar precej pomeni tako majhni delovni organizaciji kot je Dinos. Po odpadlih kovinah je vse večje povpraševanje, cena^udi raste, tatovom pa predstavljajo nočni skoki čez ograjo razmeroma lahak zaslužek.
Pri Dinosu so kraje ocenjevali zgolj z ekonomskega vidika, češ da bi jih fizično zavarovanje premoženja dosti več stalo, kot jim narede škode kazniva dejanja. Ker pa je lastnina, s katero upravljajo, družbena in ne njihova last, so dolžni družbeno premoženje varovati.
Tako so na seji novomeškega izvršnega sveta sklenili, da mora Dinos čimprej uvesti varnostno službo, poleg tega pa naj poskrbi še za lokacije za odkupni postaji na Dvoru in v Šentjerneju. Dinosu so naložili tudi večjo skrb za ureditev okolja na novomeški odkupni postaji, predvsem pa bodo morali delovni čas prilagoditi potrebam občanov.
R. B.
Drobtinica več
Letos malce višje nagrade inovatorjem in malo boljše plačil«) raziskovalcem
NOVO MESTO — Konec junija je novomeška občinska raziskovalna skupnost z rebalansom letnega plana lahko zagotovila le za malenkost več denarja za raziskovalno delo, pri čemer so malce navzgor zaokrožili tudi sicer pičle vsakoletne nagrade inovatorjem.
Z rebalansom v vrednosti 600.000 din so na skupščini raziskovalne skupnosti zagotovili denar za prioritetne raziskovalne naloge, predvsgm še za sofinanciranje analize možnosti dolgoročnega razvoja občine, s tem v zvezi pa tudi družbenih dejavnosti in irfteresnih skupnosti materialne proizvodnje.
Samo 9,55 odst. več pa so lahko namenili delu razisko •	:	;upnosti. V
okviru teh sredstev so s. 'dločili povečati plačilo neto ure, kije osnova za vrednotenje raziskovajčevega dela, od 60 na 66 dinarjev. Da pa 10-odstotno povečanje ob sedanji draginji in inflaciji ni spodbuda za raziskovalce, je bilo najbrž tudi vsem jasno.
Na skupščini so sprejeli tudi predlog za podelitev letošnjih nagrad inovatorjem. Razpisali bodo 20 nagrad po 10.000 din (prej 8.000 din) za dosežke na področju inventivne dejavnosti in za raziskovalne dosežke 1 nagrado v znesku 20.000 din za dolgoletno razvojno raziskovalno delo, 2 nagradi po 10.000 din za mentorsko delo z mladimi in 1 nagrado za 4.000 din za raziskovalno delo mladih.
Delegati so se seznanili še z rezultati ankete o opremljenosti z aparati za izvajanje lizikalno-kemijskih materialov. Odgovori iz združenega dela kažejo, da tovrstna opremljenost v občini niti ni tako šibka, da pa je med delovnimi organizacijami, ki usluge potrebujejo in onimi, ki bi jih s prostimi zmogljivostmi lahko dajale, mnogo premalo povezav.
R. B.
Vodovod za vse 4 vasi?
Prva izmena MDA Bela krajina 84 začela kopati jarke
geršiči —v prvi izmeni republiške mladinske delovne akcije Bela krajina 84 delajo brigadirji iz Kočevja in Ljubljane-Bežigrada, skupaj 64 brigadirjev, medtem ko brigada iz Nove Gorice ni prišla. Prva izmena dela pri gradnji vodovoda Geršiči — Dobravce, brigadirji pa bodo izkopali in zagrnili 2.200 m jarka za vodovod.
Krajevna skupnost Dobravice, ki šteje štiri vasi in okoli 170 prebivalcev v 45 gospodinjstvih, doslej ni imela vodovoda. Oif Grma do Geršičev je bil vodovod sicer že speljan, vendar se je šele letos spomladi nekaj hiš v Ge-ršičih lahko priključilo na vodovod. Sprva so mislili, da bo delo pri gradnji vodovoda kombinirano in da bo treba jarke izkopati s strojem, ostalo pa naj bi opravili brigadirji, zato je vsako gospodinjstvo v krajevni skupnosti prispevalo po stari milijon dinarjev za ta strojna dela. Sedaj, ko je jasno, da bodo vse delo opravili brigadirji, pa bi v krajevni skupnosti radi, da bi vodovo.d potegnili še od Primostka do Krivoglavic, čeprav sprva to ni bilo v planu, vendar bi tako cela krajevna
skupnost hkrati dobila vodovod. Denar, ki so ga krajani prispevali za strojni izkop, bi sedaj namenili za nakup cevi za vodovod Primostek — Krivoglavice.
Hkrati z Dolnjimi Dobravicami bo zdravo pitno vodo dobilo tudi pet romskih družin v naselju pri tej vasi, ki so tako kot ostali vaščani prispevali svoj delež za vodovod.
V okviru prve izmene NflbA Bela krajina deluje tudi brigada Rdečega križa, nekakšna tehnična enota, ki jo sestavlja osem miličniških kadetov iz šole v Tacnu, ki pomagajo ostarelim, jim pripravljajo drva, kosijo in opravljajo druga dela.
A. B.
V STRAŽI NI UREJENO
NOVO MESTO — O napakah na stanovanjih v novih blokih v Straži že dve leti govorijo, sestankujejo, stanovalci pa se jezijo. Marsikaj so resda že popravili, toda pojavljajo se (love nevšečnosti, kot je napaka v kanalizaciji. Zaradi tega so v nekaterih stanovanjih občasne »smrdeče" poplave. Skupščina občinske stanovanjske skupnosti je 30. julij določila za skrajni • rok /a odpravo napak na Straških blokih. Če dotlej ne bo vse urejeno, bodo vložili tožbo zoper izvajalca del.
Počitniški dom povsem zaseden
V dveh mesecih bo v Betinem domu v Seči in treh prikolicah letovalo okoli 1.100 delavcev Beti in njihovih svojcev — Stari milijon za štiričlansko družino
METLIKA — V letošnjem poletju bo v počitniškem domu Beti v Seči pri Portorožu in v treh prikolicah na Rabu in Krku preživelo del svojega rfbpusta okoli 1.100 v Beti zaposlenih in njihovih svojcev. Letos je zanimanje za letovanje zlasti v domu v Seči zelo veliko, tako da bo dom ves čas, od 1. julija do zadnjega avgusta, kolikor je odprt, povsem zaseden.
Pred kolektivnim dopustom, ki bo v manja za letovanje v domu v Seči, kjer
^5eti od 14. julija do_5. avgusta, in po njem traja izmena v Seči 10 dni, v času kolektivnega dopusta pa 7 dni. Dva meseca skrbijo za dom v Seči poleg kuharice še trije ljudje, v času kolektivnega dopusta pa bo lam tudi Betin avtobus, ki bo delavce vozil do 3 km oddaljene plaže in nazaj v dom.
Pred leti so zumiii majhnega zani-
je okoli 60 ležišč, v Beti celo razmišljali, da bi ga prodali, zadnja leta, ko se življenjska raven delavcev močno znižuje, pa jih hoče vedno več letovati v tovarniškem počitniškem domu, saj so cene dokaj ugodne. Delavci Beti plačajo za popolno oskrbo 400 din na dan, njihovi družinski člani 520 din, otroci do osmih let starosti 280 din. za
mlajše otroke pa je treba odšteti 200 din na dan, medtem ko je ekonomska cena enodnevnega bivanja v domu v Seči 950 din. Tako stanc sedemdnevno bivanje v Seči za štiričlansko družino, če sta starša zaposlena v Beti, okoli 10 tisočakov, kar gotovo ni drago.
V Beti kljub temu niso zadovoljni z možnostmi za organizirano letovanje svojih delavcev in nameravajo zaposliti delavca, ki se bo posvetil samo temu področju, poleg tega pa skrbel še za rekreacijo zaposlenih v tej največji belokranjski delovni organizaciji.
A. B.
Uspešno delo za »Triumph”
Betin tozd v Mirni peči pol leta dela za nemški „Triumph” Kakovost na visoki ravni
METLIKA — Po dobrega pol leta,.kolikor metliška Beti dela za rtSj večjega proizvajalca ženskega perila na svetu • nemško firmo Triumph, ki ima po vsem svetu zaposlenih okoli 25.000 ljudi, so zadovoljni eni in drugi. Še posebej velja to za,Triumph, saj je tej firmi veliko do tega. da bi sodelovanje z Beti še razširili, in ji ponujajo vsako količino, ki jo Beti lahko prevzame.
Sprva je Betina temeljna oiga-nizacija v Mirni peči delala z^ Triumph po 30.000 kosov ženskega perila na mesec, sedaj pa jim pošiljajo že 80 do 90 tisoč kosov
na mesec in za Triumph dela pol zaposlenih v mirnopeškem tozdu. Poleg ženskega perila dela Beti za to veliko svetovno firmo še kopalke, spalne srajce in jogging trenirke, vendar najboljšo kakovost dosegajo v Mirni peči pri proizvodnji ženskega perila.
„Pri proizvodnji ženskega perila za Triumph so v Mirni peči v prvega pol leta dosegli precej več. kot smo od začetka lahko realno pričakovali," pravi Tone Štrucelj, direktor konfekcijske skupnosti Beti. Res da Se ne dosegajo izredno »napete" nemške norme, kar sc kakovosti izdelave tiče, pa so se mirnopeške šivilje že izkazale kot zaupanja vreden partner, kar so potrdili tudi zelo strogi nemški kontrolorji.
A.	B.
Novomeška kronika
MOST — V Krki se ob vsakem malo večjem soncu kopljejo otroci. Počitniški živžav je največji ob starem, zaprtem mostu v Ragov log. Mladost ne ve, kaj je nevarnost, v Krko se poganja s preperele lesene konstruckije, poročevalec je na svoje oči videl, kako so nadobudneži most spravili v nihanje, konstrukcija je opletala za cel meter. Bodo nevarni most namesto komunalcev ppdrli otroci, ali se odgovorni morda zanašajo na naraslo Krko?
ČRNI PRIKLJUČEK — Nevarna zadeva je tudi črni priključek Ragov-ske na magistralo pred novim mostom v Ločni. Priključek je ob sobotni in nedeljski zapori prometa skozi staro mestno jedro še posebej živ. Kljub opozorilom občanov prometne oblasti nič ne store. Če je vse lepo in prav, če zadeva po njihovem ni nevarna, zakaj priključka ne opremijo z ustrezno prometno signalizacijo?
KNJIGA — Pred dnevi si je tretji del Dedijerjevih »Novih prispevkov” Omislil tudi neki novomeški družbenopolitični delavec. Potem ko je knjigo plačal, je trgovko lepo prosil, naj mu Dedijerjeve izsledke skrbno zavije. Da ne bo kdo videl, kaj bere. Poteza, ki sili k razmišljanju.
Ena gospa z Zagrebške je rekla, da si bo morala nadeti plinsko masko, če iz kontejnerja za kan-dijsko mini klavnico ne bodo prenehale uhajati tiste smradne »dišave”....
f:. m
■.'51
v casu ou /l. b. do 27. b. iy&4 so v novomeški porodnišnici rodile: Majda Levstik izSenuš —Tomaža, Jožica Papež iz Trebnjega — Karmen, Marinka Bregar iz Gornje Radovlje — Mojco, Metoda Okoren iz Krmelja — Sašo, Silva Strniša iz Železnega — Anito, Gabrijela Lužar iz Šentjurja — Uroša, Jožica Gracar iz Trbinca — Petra, Marija Grahek s Stražnega vrha — Mitja, Martina Grubar iz Volčkove vasi — Mojco, Darinka Bregar iz Gorenjega Vrhpolja — Marka, Majda Vizlar iz Osrečja — Jožico, Anica Blatnik iz Žužemberka — Damjana, Mila Jerman iz Črnomlja — Vesno, Ivanka Hrovatič iz Koroške vasi — Petra, Danijela Barbič iz Dolenje Straže — Janeza, Antonija Murn iz Mokronoga — Franjo, Nada Klemenčič z Mirne — Dejana, Antonija Vasič z Dolenjih Kamene — Andreja, Biserka Sopčič iz Ozlja — Ivano, Slavica Garič iz Kota pri Semiču — Veljka, Irena Pavlič iz Sečovelj — Matejo. Jožica Žonta iz Stranske vasi — deklico, Marjanca Ladika iz Kamanja — dečka, Zagorka Vasiljevič iz Otočca —.dečka in Ana HočevaV iz Skrovnika — deklico.
IZ NOVEGA MESTA: Andreja Krajšek k iz Ločne 35 — Gašperja, Milica Korošec s Ceste herojev 34 — Simono, Majda Okroglič iz Ločne 13 — Roka in Darja Peranec z Mestnih njiv 1 — Majo. Čestitamo!
SREČANJE ZDOMCEV V TRIBUČAH
TRIBUČE — V Tribučah pripravljajo za soboto, 7. julija, tradicionalno srečanje zdomcev in vseh krajanov, ki so nekdaj živeli v Tribučah. Srečanje bo pri gasilskem domu, začelo pa se bo ob štirih popoldne. Domačini so pripravili tudi kulturni program. Na srečanje posebej vabijo vse, ki so bili med vojno v tem belokranjskem kraju, in učitelje, ki so učili v Tribučah. Za to priložnost pripravljajo veselico, na kateri bo igral ansambel Tonija Verderberja.
Sprehod po Metliki
KULTURNO UMETNIŠKO DRU- : ŠTVO IVAN NAVRATIL Pripravlja za v soboto, 14. julija, na Vinomeru pri Metliki »Razkošje v stelji”. Gre za večjo veselico, na kateri bo igral ansambel Slavček, Beti pripravlja modno revijo, nastopila bo plesna skupina iz Novega mesta, seveda pa ne bo šlo brez. bogatega srečelova. »Fešta" sc bo pričela ob 16. uri in bo trajalo do 24. Na plakatih piše, da bo teklo vino v potokih in da sc bo mast cedila po bradi.
TE DNI SO ČLANI METLIŠKE GODBE NA PIHALA v Imotskem. Tam bodo nekajkrat nastopili, hkrati pa vračajo tamkajšnjim godbenikom obisk. Ti so namreč igrali na Vinski vigredi.
LETOS V METLIKI NE BC
GANGLOVE slikarske kolonije,prav tako ne bo prireditev, ki smo jih poznali v preteklosti pod imenom Metliško kulturno poletje. Bo pa zato v okolici več gasilskih veselic in ljudje nc bodo mogli reči, da jim je ob sobotah in nedeljah dolgčas. Sicer pa jc dejstvo, da je še tako slaba veselica bolje obiskana kot najbolje pripravljena kulturna prireditev.
r ^	'	‘	S
Črnomaljski drobir
. NIVSETURIZEM—Karnazunaj diši po turizmu, bi lahko dejali za črnomaljsko pisarno z zvenečim imenom ..Turistični biro”. V Črnomlju, in ne le tam, bi sicer potrebovali pisarno, kjer bi turisti dobili potrebne informacije, a zaenkrat ni moč misliti, da bi lakoto obiskovalcev Bele krajine po irfformacijah potešili v obstoječem turističnem biroju. Zato bi bilo prav,da bi odgovorni razmislili o (neutemeljenosti napisa na' pisarni in ga zameniali z ustreznejšim.
RAZSTA VICA ZA ZGLED — Učenci črnomaljske osnovne šole s prilagojenim programom Milke Šobar — Nataše so ob koncu šolskega leta pripravili v vitrini pri skupnosti za' zaposlovanje lično razstavo ročnih del. Izdelki zbujajo pozornost mimoidočih, za(o ne bi bilo napak, če bi o takšnih nevsiljivih razstavah razmislili tudi v drugih osnovnih šolah in vrtcih ter z njimi vsaj občasno polepšali izložbe. Izdelkov otrok gotovo ne bi nikoli zmanjkalo.
TUDI ODSLEJ VSI ZA VSE
ČRNOMELJ — Na zadnji seji zbora združenega dela črnomaljske občinske skupščine je bilo slišati, daje republika priporočila, naj bi prihodnje leto prenehali s šolskim samoprispevkom. V semiški osnovni šoli se s tem ne strinjajo, kajti začeli bodo graditi prizidek osnovne šole, prav sredstva iz tega samoprispevka pa bi bila edini vir. Na seji so zagotovili, da je za prvo lazo gradnje v Semiču denar iz šolskega samoprispevka zagotovljen, kako pa bo vnaprej, bodo morali še proučiti. Seveda bo pri tem odločilna volja občanov,.vendar bodo morali v občini ugotoviti, ali so občani še sposobni prispevati za samoprjspevek. Predlog, da bi odslej razpisovali samoprispevke po krajevnih skupnostih, pa je bil zavrnjen z obrazložitvijo, da bi to ne bilo prav, saj so tudi doslej dajali vsi za vse.
Ribniški zobotrebci)
VSI Sl ŽELIJO TELEFON — Telelon že dolgo časa ni luksus, ampak vsakdanja življenjska potreba. To je opaziti med drugim tudi po tem, da se vse več krajanov ribniške krajevne skupnosti poteguje za telefonske priključke. Zato se je krajevna skupnost odločila, da pripravi prednostno listo telefona najbolj željnih. Vendar pa ta akcija jji.uspela, /.ato bo tako listo pripravila pošta. • '
SLIKARSKA KOLONIJA BO — Tradicionalna likovna kolonija Janko Trošt bo začela letos z delom 16. julija.-Kolonija bo potekala v dve.h delih. Najprej bodo začeli z delom slikarji, potem pa še kiparji, nakar bodo vsi razstavili svoje stvaritve na ribniškem sejmu suhe robe.
M. G.-č
Drobne iz Kočevja |
,LETEČE PODGANE" SE MNOŽIJO — Golobi ali ..leteče podgan-e”, kakor jih tudi imenujejo, so se v Kočevju namnožili prek vsake meje. Največ jih je okoli silosov Trgoprome-ta ob Roški cesti. Ker je skladišče odmaknjeno od ceste, se jim radi pridružijo še divji golobi iz bližnje hoste. Vsekakor bo potrebno nekaj ukremti, da bi se zaradi golobov ne razpasle bolezni.
PRETEPI SO .OKRAS" VESELIC
— Veselice se vrstijo kot po tekočem traku. Vstopnice ali konzumacije, kakor se danes taki vstopnici reče, so visoke. Toda jedača in pijača, ki jo obljubljajo plakati, vseeno vabita. Pretep pa tako pride sam po sebi. Zdi se, da se vračamo v stare čase, ko so se fantje radi pohvalili, da so se tako -užgali”, da je zdravnikom „cvirna" /manjkalo.
[ Trebanjske iveri
ZAKAJ NI BILO ..OBČINARJEV"?
— Televizijska oddaja o IGK je bila v marsičem brez precendensa. Novinarka je kar pošteno oštela nemarne Dolenjce,- ki menda še tovarne ne /najo pospraviti, tako da sc dobe-, sedno valjajo vdreku ipd. Toda v IGK tedaj ni bilo •■iti enega izmed vodilnih občinskih mož. ‘Pred slovensko televizijsko javnostjo sta vso občinsko strukturo zastopala samo predsednik zbora združenega dela in predstavnik trebanjske enote Temeljne dolenjske banke. Saj ne da bi podcenjevali oba moža, ampak na drugačnih srečanjih ju prav gotovo ne bi bilo med izbranci.
NAJBulJE GRE DOBU — Po podatkih, ki jih je zbral trebanjski izvršni svet, so na področju negospodarstva najbolje poslovali v delovni skupnosti K PD Dob. Dohodek so povečali za 70 °dst., čisti dohodek za prav toliko, osebni dohodki pa znašajo domala 33 tisoč dinarjev in so za 70 odst. večji kot lani. Kot kaže, s'o zapori kardonosna dejavnost, vprašanje pa je, ali jo kaže razvijati in širiti?
IZ NKŠIH OBČIN
IZ NtvŠIH OBČIN
G
V izsiljevanju, molku ni rešitve
Črnomaljski komunisti o uveljavljanju krajevne samouprave in razmerah na področju SLO in DS — Informiranju bodo morali posvečati več pozornosti
ČRNOMELJ — V krajevnih skupnostih posvečajo vse preveč pozornosti gradnji infrastrukturnih objektov, premalo pa sociali, zdravstvu in drugim za življenje krajanov prav tako pomembnim področjem. Tako so-menili na nedavni seji črnomaljskega komiteja ZKS, ko so govorili o uveljavljanju krajevne samouprave. Ker pa komunalna dela niso poceni, se pojavljajo tudi veliki apetiti po denarnih sredstvih.
Zato si poskušajo v krajevnih skupnostih tudi s pomočjo pritiskov in zvez zagotoviti denar za komunalno ureditev. Pri tem imajo večkrat pomembno vlogo posamezniki, ki gledajo predvsem na lastne interese, kar povzroča pri krajanih napetost.
V črnomaljski občini bodo morali začeti iskati primernejše oblike organiziranosti krajevnih skupnosti, kajti nekatere med njimi so zelo velike (Semič) ali pa močno raztresene (Sinji vrh, Vinica), vprašanje pa je, če bi razcepitev prinesla rešitev. Semiška,
na primer, bi takodobila dve nerazviti in eno razvito krajevno skupnost. Iz razprav po osrfovnih organizacijah ZK je moč razbrati, da je preslab pretok informacij v krajevni skupnosti in povratnih informacij v občino, da skupnost krajevnih skupnosti Črnomelj in hišni sveti niso zaživeli ter da v krajevni samoupravi pozabljajo na mlade.
Ko je tekla beseda o oceni stanja na področju SLO in DS, so komunisti poudarili, da je razpoloženje v občini dobro, prihaja pa tudi do izpadov, ki
Zelena luč za gradnje
V črnomaljski občini leto in pol ni bilo novogradenj — Še je moč dati pripombe na prostorski del družbenega plana
ČRNOMELJ — Zakon o varstvu kmetijskih zemljišč je naložil občinskim skupščinam, da prčd spreminjanjem namembnosti kmetijskih zemljišč uskladijo svoj prostorski del družbenega plana s tem zakonom. Ker v črnomaljski občini prostorski del družbenega plana v takšnem obsegu, kot je opredeljeno v omenjenem zakonu, ni bil izdelan, so morali pripraviti popolnoma nov plan, kar pa je pomenilo, da se v občini leto in pol urbanizacija ni premaknila z mesta.
Sklep zborov tukajšnje občinske skupščine konec junija pa je gradnjam znova odprl zeleno luč. Sprejeli so namreč ugotovitveni sklep, da je prostorski del družbenega plana, ki so ga obravnavali, predstavniki krajevnih skupnosti, sisov. kmetijske zadruge, gozdnega gospodarstva in drugi, v skladu s predpisi. Ob izdelav) plana so upoštevali pripombe nOsifcev plhnira-nja, po besedah predstavnikov komiteja za družbeni razvoj pa ni bilo moč upoštevati pripomb prebivalcev krajevne skupnosti Dragatušo lokaciji centralne deponije.odpadkov, ker na. območju, ki je zaradi nepropustnosti , terena edino primerno za smetišče, ni bilo moč dobiti druge lokacije.
Ker je kategorizacija kmetijskih zemljišč, ki je osnova za nadaljnji urbanistični razvoj občine, opravljena, bo gradnja sicer dovoljena, še naprej pa bodo zbirali pripombe, ki so v skladu z zakonom in širšim družbenim interesom. To pa pomeni tudi. da lokacija za centralno deponijo odpadkov še ni dokončna, zlasti še ker je delegat dragatuške krajevne skupnosti na seji zborov nazornp opredeli) probleme, ki se porajajo ob tem in rešitev. Poudaril je, da je prostor za
Je za učenca samo metla?
Delovne organizacije nerade sprejemajo učence na praktično usposabljanje
TREBNJE — Te dni se odpirajo vrata tovarn tudi za mlade. Nekateri bodo imeli srečo, da si bodo s proizvodnim delom prislužili nekaj denarja, drugi bodo morali opraviti obvezno proizvodno delo. Vendar oboji tu in tam nalete na težave, katere seje, sicer malo pozno, lotil reševati tudi občinski svet Zveze sindikatov Trebnje.
Na posvetu, ki ga je pripravil občinski svet Zveze sindikatov, je bilo slišati več kritičnih mnenj. Predvsem ni normativno urejeno nagrajevanje učencev in inštruktorjev. Mnogi učenci so slabo nagrajeni za to delo, nič bolj niso stimulirani njihovi inštruktorji. Zato ni čudno, da sc v delovnih organizacijah šc vedno otepajo učencev, ki morajo obvezno opraviti praktično delo. Krog delovnih organizacij, ki poleti odpirajo vrata tem učencem, je v trebanjski občini še vedno zelo majhen. Pa tudi tam, kjer jih sprejmejo, učenci ne dobe najboljšega vtisa o delovni disciplini, samoupravljanju, medsebojnih odnosih. Zato bo po-trebnt/v prihodnosti lem vprašanjem posvetiti več pozornosti in učencem poleg vihtenja metle ter opravljanja drugih manj zahtevnih del zagotoviti, da se bodo v resnici lahko usposobili za svoje bodoče delo.
Spet je bilo slišati veliko kritičnih besed na račun razkoraka med potrebami združenega dela in prilivom iz šol. Šole ponavadi še vedno „produ-cira jo" take profile, ki jih združeno delo ne potrebuje ali pa jih ima preveč. Torej je na tem področju za oboje več kot dovolj dela. Tudi zato nekateri učenci še vedno ne bodo opravili obvezne proizvodne prakse.
smetišče preblizu naselja in okoliških njiv, da bo s tem uničen prvorazredni gozd, in opozoril na nevarnost požara in samovžiga, ogrožen bo studenec pod vasjo, ki je. če odpove vodovod, edini vir pitne vode, izcedki iz smetišča pa se bodo stekali v Podtur-nščico. Zato so predlagali, naj se poišče lokacija v košenicah, kjer ne bi bila prizadeta nobena vas.
B.	M.
so posledica subjektivnih neodgovornih dejanj. Ker ljudje niso pravočasno obveščeni, kakšne razmere so v delovnih organizacijah, o zastojih, prihaja do dezinformacij. So tudi primeri, ko želijo posamezniki izničiti vse, kar je bilo storjenega v zadnjih 40 letih, in povzdigujejo le svoja dejanja. Občani se veliko bolj odgovorno obnašajo kot leto poprej, manj je primerov kriminalitete, čeprav primerov neodgovornega obnašanja do družbene imovine še vedno ne manjka.
Tudi tu bodo morali posvetiti več pozornosti informiranju, saj je še preveč prikrivanja, molčanja, kar velikokrat privre v delovnih organizacijah na dan ob konfliktnih situacijah.
M. BEZEK
MLADINA LOKE POBRATENA
ČRNOMELJ — Preteklo nedeljo sta v Dugi Resi podpisali listino o pobratenju osnovni organizaciji mladine Loka iz Črnomlja in 5. rajon iz Duge Rese. Obe organizaciji sta najaktivnejši mestni mladinski organizaciji, prav tako pa sta sorodni tudi po številu članov in dejavnostih. Ob pobratenju se je mladina pobratenih občin pomerila tudi v športnih tekmovanjih.
VEČ ZA KMETIJSTVO, SOCIALNO SKRBSTVO IN ZDRAVSTVO
ČRNOMELJ — Usklajevanja skupne porabe v letošnjem letu so se v črnomaljski občini lotili selektivno. Glede na perečo problematiko v kmetijstvu morajo povečati program za intervencije, tako da se bo prispevna stopnja za-kmetijstvo povečala za 0,35 odst., kar pomeni, da bodo do konca leta.zbrali dodatnih 3 do 4 milijone dinarjev. Glede na dodatni republiški program bodo povečali iz bruto osebnega dohodka tudi prispevr no stopnjo za.socialno skrbstvo, in sicer za 0,14 odst.
Vendar zaradi tega ne bo prizadet neto osebni dohodek delavcev, saj ostanejo globalne prispevne stopnje iz bruto osebnih dohodkov nespremenjene ,V občini so namreč zmanjšali prispevne stopnje za otroško varstvo (za 0,29 odst.) in solidarnost (za 0,20 odst.).. Zaradi prepočasnega dotoka sredstev glede na plan pa je prispevna stopnja iz dohodka za program zdravstva povečana za 0,30 odst.
NOVI DIREKTOR UPRAVE ZA DRUŽBENE PRIHODKE
ČRNOMELJ — 1- julija je črnomaljska uprava za družbene prihodke dobila novega direktorja. Prejšnji, Franc Cimerman, je odšel v pokoj, njegovo delovno mesto pa je prevzel Marko Kraševec, organizator dela, ki je do sedaj opravljal dela in naloge davčnega inšpektorja.
Socialna pomoč le za potrebne
V kočevski in ribniški občini sta se sestala sveta za socialno in zdravstveno poli- tikopri OK SZDL — Pomoči bodo delili res samo upravičenim
KOČEVJE; RIBNICA — Socialnovarstvena in zdravstvena politika sta v tem času v središču pozornosti. O tem bo razpravljal'tudi svet za socialno in zdravstveno politiko pri predsedstvu RK SZDL. Zaradi tega so v obeh občinah že imeli seje svetov za to področje, minuli petek je bil tak posvet tudi na regijski ravni.
V kočevski občini .so Jia področju zdravstvenega varstva zaznavne pre-cejšnje težave. Osebnj dohodki delavcev. zaposlenih v zdravstvu, zaostajajo, oprema je iztrošena. Čeprav je bilo že veliko narejenega, da bi se položaj zdravstva izboljšal, je. vendarle očitno, da prihrankov ni mogoče povečati. Mnoge dejavnosti se podvajajo, nega na domu tudi ni zastonj.
• Na področju socialnega varstva v kočevski občini_ še nimajo enotne evidence. Vendar so na posvetu sklenili, da sc zaradi stabilizacije obseg sredstev za te namene ne bi smel zamnjšati. Poskrbeti pa bo potrebno, da bodo vse oblike takih pomoči dane funkcionalno in ne „dcnar na roke.”
V ribniški občini menijo, da je potrebno vprašanjem socialnega in zdravstvenega varstva posvetiti več pozornosti. Doslej se je dogajalo, da so pomoč prejemale tudi družine, kije niso potrebovale. Mnogi ustvarjajo dopolnilni zaslužek, ki ni nikjer evidentiran, pomoč prejemajo tudi zdomci, ki zaslužijo precej več kot delavci doma. Tudi obrtniki večkrat prijavljajo tako nizke osebne dohodke na
člana družine, da je pravi čudež, kako se preživijo. Ker zdaj še nimajo enotne evidence — pripravil naj bi jo bodoči center za socialno delo — bodo mnenja o upravičenosti nekaterih občanov do pomoči zbrali s pomočjo krajevnih skupnosti, in vaških odborov SZDL. Vse. ki prejemajo kakršno-
koli pomoč, bodo objavili v občinskem glasilu Rešeto.
Tudi sistem financiranja zdravstvene dejavnosti ni najbolj primeren. Ribniški zdravstveni dom. na primer, je zmanjšal, obseg bolnišničnega zdravljenja, a se; ti napori rjiso ustrezno odrazili tudi v manjših stroških. Zato bodo poskušali najti še druge, rešitve, zlasti naj bi se izognili podvajanju uslug pri laboratorijskih preiskavah, porabi zdravil ipd.
J. S.
Za tretjino večji izvoz
Eurotrans je povečal izvoz za okoli tretjino — Med najbolj uspešnimi prevozniki v Integralu
RIBNICA — Ribniški Eurotrans ostaja še naprej med vodilnimi izvozniki v občini. Kot kaže ocena poslovanja v prvem polletju, bodo ustvarili okoli 350 milijonov prihodka, od tega 250 milijonov na tujem trgu.
Čeprav imajo v tej delovni organizaciji težave z gumami, rezervnimi deli in sploh dragim vzdrževanjem, se le uspešno vključujejo v mednarodno delitev dela. Da bi obdržali dosedanje uspehe, so nabavili 15 novih vozil, ki so že uspešno vključena v mednarodni transport. Ker je šlo le za zamenjavo vozil, so njihovi dosežki tembolj pomembni. Že v prvem polletju so na-
mreč povečan Konvcuiuiine iztržke za 35 odst. ali za 500 tisoč dolarjev. Tako kaže, da bodo do konca leta na zunanjem trgu imeli okoli 4 milijone dolarjev deviznega iztržka.
Prizadevajo si, da bi njihovi tovornjaki prevozili čim manj praznih kilometrov, kar pa je v zadnjem času zaradi manjšega uvoza v Jugoslavijo precej težko. Kljub temu so na tem področju dosegli že precejšnje uspehe, zlasti v povezavi s tujimi prevozniškimi družbami. Seveda se ti uspehi odražajo tudi v drugih pokazateljih dobrega poslovanja, ne nazadnje tudi pri osebnih dohodkih zaposlenih. Tako se Eurotrans vključuje med najbolj uspešne prevoznike v SOZD Integral.
J. S.
Denarja bo več, a še premalo
Trebanjska zdravstvena skupnost težko poravnava obveznosti — Lanska izguba še ni pokrita — Za sanacijo zdravstvene postaje naj bi prispevalo združeno delo
TREBNJE — Občinska zdravstvena skupnost se še naprej ubada z velikimi denarnimi težavami. Najtežje bo bržkone poravnati zapadle finančne obveznosti iz lanskega leta, ko je zdravstvena skupnost poslovala z izgubo. Kot so delegati zdravstvene skupnosti slišali na seji pretekli teden, je bilo letos denarja le za 16 odst. več, zato pa so nad to mero naraščali stroški.
V skladu s sklepi organov zdravstvene skupnosti je morala skupnost najprej poravnati dolgove iz lanskega leta. Največ denarja je šlo za trebanjski zdravstveni dom, novomeško splošno bolnišnico in druge. Več denarja je šlo tudi za nadomestila za osebne dohodke, za pogrebnine in •posmrtnine, stroški za zdravstveno varstvo pa so porasli domala za dve petini. Več denarja so porabili tudi za zdraviliško Zdravljenje, še bolj pa so narasli stroški za bolnišnično in specialistično zdravljenje. Največ denarja gre prej ko slej za Univerzitetni klinični center v Ljubljani in ostale bolnišnice po Sloveniji. V celoti so dajatve za izvenpogodbeno zdravljenje v zdravstvenih domovih in bolnišnicah zajemali tretjino vseh stroškov.
Ker je skupnost v velikih finančnih težavah, ne more poravnavati ob-
veznosti do izvajalcev. Zaradi tega imajo potem težave tudi v trebanjskem zdravstvenem domu in novomeški bolnišnici. Stanje se bo zaradi povečane prispevne stopnje nekoliko izboljšalo, ne bo pa se do kraja normaliziralo.
Kot je moč videti v finančnem načrtu za letošnje leto, bo skubfipst razpolagala z več kot 212 milijoni dinarjev. Največ tega denarja bodo pridobili iz brmo osebnih dohodkov in dohodka, manj pa iz ostalih virov, medtem ko bo republiška solidarnost manjša za 21 milijonovdi-narjev. Ker se bo delež združenih sredstev za zdravstveno varstvo v občini povečal z lanskih 40 odst. na 48 odst., bo skupnost ob skrajno smotrnem gospodarjenju lahko zagotovila izvajanja rednega programa. Zalo pa bo potrebno zmanjšati odtok sredstev
Dohodek je močnejši motiv od parol
Inles iz Dolenje vasi ima kratek stabilizacijski program, pa izjemne dosežke
DOLNJA VAS — In lesov tozd v Dolenji vasi (nekdanja mizarska delavnica Hrast) sc lahko pbhVali z izjemno kratkim stabilizacijskim programom. Obsega samo tipkano stran in pol in na njej je vse povedano. Toda rezultati, tega tozda so daleč nad številom uporabljenih besed. Če povemo, da so povečali produktivnost, osebne dphodke, izvoz in še vse ostalo, kar,'spada h gospodarnejšemu ravnanju, potem smo povedali premalo. V tem '50 -članskem kolektivu vlada tudi zdravo, delovno vzdušje, ko nobenemu delavcu ni odveč prijeti odvržene letve, kjer hočejo vsi delati na normo.
Ko direktor tega tozda Vili Levstik pojasnjuje dosežke, pravi, da v tem nj nič izjemnega. Stabilizacijski program so sprejeli že pred petimi leti in ga ves čas izvajajo. Pravi, da je to nekaj vsakdanjega. življenjskega. Gre za spremljanje zunanjih dejavnikov in za analizo ter odpravljanje notranjih slabosti. Vsak mesec ali tako rekoč vsak dan natančno vedo, kolikšen je plan delovne organizacije, hkrati pa, kakšen je njihov interni plan, ki je nekoliko bolj ambiciozno postavljen. „Mi smo še lani imeli poprečne Inlesove osebne dohodke, pa tudi proizvodnjo. Toda ko smo znotraj Inlesa uravnilovko ukinili in dobe tozdi toliko, kolikor naredijo, seje začel naš vzpon. Proizvodnjo smo povečali za petino, hkrati pa so šli gor tudi osebni dohodki. Lani ob koncu leta so bili pri nas poprečni osebni dohodki 18 tisoč dinarjev, januarja so poskočili na 22 tisoč dinarjev, maja so znašali že 26.700 din.
Vse Ur smo dosegli zaradi lega, ket smo interni plan dopolnili s podatkom o osebnih dohodkih, ki jih bomo izplagili, če izpolnimo plan. ZdajJprl nas vsakdo ve, koliko in kaku. mora-delati, da bo obdržal ali jcclo .piTvečal sedanje •osebne dohodke,. Vendar tega~< msmn dOšc.-gtKirrnti s pdOeČahjčm proizvodnje£)ffiarveč fbdi s prihranki. Začej j spto.uporabljati slabši les (a ne 'na škodo potrošnika, saj lepimo lesv.notranji sloj oken), odpadke uporabljamo za izdelavo .novih izdelkov, zmanjšali smo porabo materialov. Pri vsem tem pa norme ne nameravamo povečati, saj osebni dohodki ne pomenijo skoraj nič v dohodku. Bolj se nam splača, da damo nekaj več zanje, hkrati pa bistveno povečujemo proizvodnjo. Seveda vsega tega ni bilo moč narediti čez noč. V našem tozdu smo se zaradi spoštovanja stabilizacijskega programa, ki smo ga sprejeli že pred petimi leti, zdaj lažje prilagodili novim razrfrtram.”
Vsi ti ukrepi in ravnanje soTsili nujno potrebni. Razlike med prejšnjo in sedanjo nabavno ceno materialov so namreč za letos znašale kar 9(H) milijonov dinarjev. Negativne učink£_so nevtralizirali z večjo prooizvoUitjo, z za 2 odst. manjšo porabo materiala, dopolnilnimi programi, manjšo bolniško in še čim. Negativnih razlik pa bo ostalo za okoli 10 milijonov dinarjev, kar bodo še pokrili. Bojazni, da ne bo tako, skoraj ni. Pred diagrami, ki kažejo doseganje internega plana, se večkrat ustavijo delavci. Njihov cilj je namreč izpolniti plan in dosegati osebne dohodke, kakršne so si zastavili
J. SIMČIČ
za nepogodbeno izvajanje zdravstvenega varstva, medtem ko bo skupnost lahko priznala višje materialne stroške le z dodatnimi sredstvi. Ta pa bodo potrebna tudi za pokrivanje lanske izgube.
Ker zdravstvena skupnost nima denarja za dodatna dela, še manj sevedtr za naložbe, se bo obnove zdravstvene postaje na Mirni lotila s pomočjo združenega dela. Na seji so sprejeli osnutek samoupravnega sporazuma, po katerem bodo delovne organizacije in tozdi iz skladov skupne porabe in ^sredstev za materialno razširitev proizvodnje prispevali prek 11 milijonov dinarjev.
Obnovitvena dela so več kot nujna, saj zdravstvena postaja, ki je bila zgrajena pred 20. leti, dobesedno razpada, o čemer govore tudi poročila ■inšpekcijskih služb in ljubljanskega zavoda za raziskavo materiala. Osnutek sporazuma mora sprejeti še občinska skupščina.
J. SIMČIČ
SAMOUPRAVLJALSKO PRIZNANJE ZA ITPP
RIBNICA — Ob letošnjem dnevu samoupravljanja je bilo na srečanju v Skopju podeljenih 38 priznanj klubom samoupravljalcev, delovnim organizacijam in posameznikom. Med petimi prejemniki tega priznanja iz Slovenije je tudi ribniška ITPP.
PRIZNANJA KLUBA SAMOUPRAVLJALCEV
TREBNJE — Na skupščini kluba samoupravljalcev, ki je.bila pretekli ; tfeden v Trebnjem, so podelili 'občinska priznanja sam-oupravljaicbv. Dobili so jih Kolinska-trad.Tp varna za predelavo krompjfja žj Mirne in krajevna skupnost Šentrupert, med posamezniki pa Rafko Borin in Jože Bartolj. Na skupščini kluba samoupravljalcev so izvolili za predsednico skupščine Miro Gole, za predsednico izvršilnega odbora pa je predlagana Darinka Dekleva.
IZ NKŠIH OBČIN
IZ NKŠIH OBČIN
E
EETRTKGV INTERVdU
Kose za žetev nabrušene
V brežiški občini bodo kmetje oddali nad 700 ton zrnja — S ceno pšenice niso'najbolj zadovoljni
BREŽICE — Pšenica zori inčez dober leden se bo začela žetev. V brežiški občini bodo letos odkupili 700do 750 ion zrnja, KaietjeNo v kooperaciji posejali s pšynico 230 hektarov njiv. Jane/ Zevnik, vodja poljedelske proizvodnje Agra-rie TOK Kooperacija pričakuje normalen pridelek.
— Ste se na žetev dobro pripravili? nas je zapimalo.
— Dobro, zato upam. da ne bo zastojev. Sklicali smo vse kombaj-niste in se dogovorili za ceno. Predvideli smo 10 tisočakov za hektar oziroma 2550 do 5500 dinarjev na uro, odvisno od širine kose. Računamo, da bo pšenica pospravljena s polj v desetih dneh. Kombajnov je precej. Kmetijske organizacije imajo štiri. Gozdno gospodarstvo enega, strojne skupnosti tri, zasebniki pa 28. Dogovorili smo se tudi za žetev v’tistilv okoliših, kjer ni kombajnistov ih kjer bi kmetje zaradi tega lahko prišli v zadrego. Pri nabavi goriva bodo imeli kom-
bajni prednost. Zanjo smo se v občini dogovorili s Petrolom; da ne bi prišlo do nepredvidenih zapletov.
— Ali načrtujete zdaj tudi zamenjavo pšenice za koruzo?
— Vsekakor, Prve količine koruze Smo dobili šele pred dobrim mesecem in upamo, da bomo do začetka žetve prejeli še preostale pošiljke. Takoj ob žetvi bomo že sklepali pogodbe o posevku pšenice za naslednje leto.
— Ste zadovoljni z dosedanjim odkupom?
— Lahko bi bil večji, vendar je na živinorejskem območju težko prepričati kmete, da bi čez noč povečali setev. Uspeh je kljub temu velik, vsaj kar zadeva sorte in pridelek. Tako dobre pšenice kmetje zlepa niso imeli. Seme so zamenjavali komaj po desetih letih, ker so sejali pšenico predvsem zaradi kolobarjenja in z„radi lastne preskrbe s kruhom. Lani je bilo že precej pridelka nad povprečjem.
— Kaj pa cena, so kmetje z njo zadovoljni?
— Ne preveč. Realna cena bi bila za tri dinarje višja od sedanje. Za zrnje drugega kakovostnega razreda — prvega je na tem območju zelo malo, tretjega pa ne od-‘ kupujemo — plačujemo 21 din in 2 din premije. Skupaj z regresi dobi kmet za kilogram pšenice 26 do 26,5 din. Cena je sicer enotna, toda le na papirju. Pravkar smo zvedeli, da bo sosednja republika Hrvatska namenila za stimulacijo veliko dodatno vsoto in Srbija prav tako, čeprav so na njunih območjih možnosti pridelovanja boljše kot v Sloveniji. To potem izniči vse dogovore.
J. TEPPEY
Bo Posavje ujelo zeleni vlak?
Pogoj zanj je vnaprejšen nakup 60 letnih vozovnic — Že Krško samo 30?
BREŽICE, KRŠKO, SEVNICA — V regiji se za poslovni vlak ogreva vedno več ljudi in v občinah ocenjujejo, da bi bil tak vlak zagotovo poln. Za njegovo uvedbo se je na zadnji seji zavzel tudi svet posavskih občin. Pogodbo zanj naj bi podpisale občinske skupščine.
Posavski zeleni vlak bi vozil na relaciji Dobova — Ljubljana in nazaj s postanki v Brežicah, v Krkšem in v Sevnici. Odhod iz
kih. Za letno karto bodo morali v Krškem in v Brežicah odšteti po 130 tisoč dinarjev, v Sevnici pa 103 tisočake.
Dobove je predviden ob 6.45 uri, iz Brežic ob 6.51, iz Krškega ob 6.59 in iz Sevnice ob 7.14, v Ljubljano pa bi prispel ob 8.25 uri. Povratek iz Ljubljane je zamišljen ob 14.40, prihod v Sevnico ob 15.53, v Krško ob 16.08, v Brežice ob 16.16 in v Dobovo ob 16.20,
Pogoj za uvedbo vlaka je 60 vnaprej zakupljenih letnih vozovnic. Vseh sedežev je 92. Letna vozovnica bo veljala tudi za druge vlake, vendar samo ob delavni-
VENDARLE
DELAVNICE
SEVNICA — Tudi na skupščini socialnega varstva so podprli zamisli o gradnji prostorov za delavnice pod posebnimi pogoji v bližini sedanjega vrtca. Skromne prostore v domu upokojencev so namreč že zdavnaj prerasli. Skupnosti še manjka denarja za gradnjo.
TRŽNICA NE PRIVLAČI
SEVNICA — Krajevna skupnost je skupaj z Mercatorjem pred časom postavila dvoje stojnic, prostor pa so tudi asfaltirali. Gospodinje in branjevke se še vedno najpogosteje dobivajo na trgovskem stopnišču ali pločniku. Ker Sevničani tudi nasploh niso zadovoljni s ponudbo Velenjave, bo na predlog potrošniškega sveta to predmet na posebnem sestanku tistih, ki bi morali za to poskrbeti.
Krška občina namerava kupiti 30 vozovnic, brežiška in sevniška pa se za število še nista sporazumeli. časa je malo, zato bodo izvršni sveti še ta teden seznanili s
ponudbo železnice delovne organizacije, SIS in.DPO, Sodeč po velikem interesu krškega gospodarstva, je pričakovati podoben odziv tudi v sosednjih občinah. Ena od ugodnosti je, da so vozovnice prenosne in da ni nujno, da vsak interesent odkupi celo vozovnico. Lahko se odloči za polovico ali za četrtinko, kolikor pač utreza številu potovanj. To seveda zahteva v vsaki občini dobro sprotno koordinacijo.
z . ' J. T.
..Bomo ostali na cedilu?”
Solidarnost pri napeljavi vode naj velja do konca
BIZELJSKO — Prebivalci te krajevne skupnosti veliko prispevaj^ za napredek. Radi bi ujeli korak z razvitejšimi kraji, da mladi ne bi več odhajali drugam za kruh. Solidarnost je temelj vseh akcij, ki so se jih lotili dosedaj, vendar tiste na najvišjih legah prav zdaj skrbi, če jih nižinci pri vodovodu ne bodo pustili na cedilu.
V okoliš Sv. Vida morajo vodo še vedno dovažati gasilci, vsa gospodinjstva, ki jo dobivajo iz Pišec po naravnem padcu, pa so že-oskrbljena z njo. Andrej Černoš z Vidove poti meni, da dela za vodovod niso zastavili tako, kot piše v dogovoru. Najprej bi morali zgraditi rezervoar pri gostilni Funk, od koder bi nato vodo prečrpavali v višje lege. Tega rezervoarja pa ni.
„Za začetek smo vsi prispevaj! po 20 tisoč dinarjev," je pojasnjeval Černoš, „in enak obrok je zapadel konec junija. Predsednik sveta KS Rok Kržan pa je predlagal, naj bi tisti, ki vodo že imajo, dodali 40 tisočakom še 20 tistoč dinarjev in jim potem ne bi bilo treba nič več prispevati. Vendar se tako nismo dogovorili. V pogodbi, ki smo jo podpisali, piše, da bo končni obračun napravljen šele po prilključitvi vseh hiš. To zdaj pa pomeni, da solidarnosti ne hi izpeljali do konca, da bi
krajani, ki so bolj oddaljeni, morali nositi večje stroške."
Seveda akcija za vodovod še ni končana, izpeljali naj bi jo v letih 1983, 1984 in 1985. V hribih pa niso v skrbeh le zaradi solidarnosti, ampak se bojijo, da bo vode zanje zmanjkalo, ker so jo v nižini razpeljali preveč na široko, za kar se tudi niso dogovorili. Sprva je bilo za vodo 640 interesentov, zdaj jih je 700. Pod naravnim padcem priteče do višine 260 metrov, za višje lege pa jo bodo morali prečrpavati. Černoš in drugi se nikakor ne morejo sprijazniti s tem, da so šli obratno pot in da njso napravili rezervoarja. Za zgled je omenil Pišece, kjer imajo pri takih akcijah oddaljeni hribovski predeli vselej prednost pred nižinskimi vasmi in krajevnim središčem.
Solidarnosti se najbrž tudi Bizeljan-ci ne bodo kar tako odpovedali, čeprav je bilo zaradi vode izrečenih že
Udarništvo živi
Mladi v Stillesu
SEVNICA — Za mladinsko organizacijo dostikrat kritično ugotavljamo, da se preveč ukvarja sama s seboj, mladi pa da v njej ne morejo uveljavljati svojih interesov. Osnovna organizacija v Stillesu z vztrajnim delom dokazuje prav nasprotno.
Nasploh je značilno za ves sozd Slovenijalesa, katerega član je tudi Stilles. razgibano delo mladinske organizacije. Sevničani so bili prav lani gostitelji srečanja mladih in več kot 24-članske družine teh kolektivov. Predsednik osnovne organizacije mladih v Stillesu je dipl. lesni inženir Štefan Teraž. „Naši člani so se večkrat zapovrstjo udeležili udarniških akcij pri delih v našem obratu družbene prehrane. Omembe vredna akcija je bilo udarniško zlaganje desk z velikih vlačilcev. Denar, zaslužen na ta način, smo dali v skupno blagajno za strokovni izlet," opisuje: delavnost svojih -članov predsednik Teraž.
Pri delu se niso zaprli le za tovarniško ograjo obratov v Sevnici. Udarniško soboto so imeli tudi pri novi tovarni na Blanci, k jer so uredili prostor za odbojkarsko igrišče. Večinoma mladinsko zastopstvo je uspešno branilo barve
Inž. Štefan Teraž — „V našem podjetju ima mladinska organizacija že lepo tradicijo.”
Stillcsa na sindikalnih igrah sozda v Cerknici.
In kako je s samoupravno aktivnostjo? „Ni še dolgo, kar smo imeli volitve v nove samoupravne organe. Z zadovoljstvom lahko povem, da so mladi dobro zasto-pani v teh organih in nasploh.delc-gatskem sistemu ter političnih organizacijah," odgovarja mladinski-predsednik.
A. Ž
Odgovore prej kot elektrarne
Programski svet za Krško polje, ki bo spremljal vse okoli priprav in izgradnje spodnjesavske verige hidroelektrarn, čaka obilo dela
KRŠKO — Hidroelektrarne na Savi naj gredo takoj v predlokacijske postopke, da ne bodo potem prihajale pet minut pred dvanajsto in, po domače povedano, ne bodo izsiljevale hitrih rešitev za lokacije.
. To je bil eden poudarkov seje, ki jo je 27. junija v Krškem sklicala Medobčinska gospodarska zbornica Posavja zavoljo ustanovitve programskega sveta za Krško polje, kjer so združeni vsi, ki jih izgradnja sedmih savskih hidroelektrarn zadeva s škodljivimi ali pozitivnimi vplivi in posledicami. Programski svet sestavljajo vodje sed-
ZADRUGA V VZPONU
KRŠKO — Na skupščini Obrtne zadruge Resa Krškojc prejšnjo soboto direktor zadruge Aleksander Strupeh povedal, da ima zadruga že 109 članov, od tega 28 novih. Čeprav sta dobri dve tretjini kooperantov aktivnih, je nekaj obrtnikpv pokazalo tudi slabši odnos do „pravil igre” v zadrugi, in ker v daljšem obdobju niso imeli prometa preko zadruge, so jih izključili. Vsa dokumentacija razen gradbenega dovoljenja, za prenovo in dozidavo Doma obrti v Krškem je pripravljena, zato pričakujejo, da bodo lahko kmalu pričeli z deli, ki so jih skupaj z Obrtnim združenjem Krško ovrednotili na 18,5 milijona dinarjev. Vsa dela, razen gradbenih, bodo opravili člani zadruge. Več o zadrugi prihodnjič!
BOJKOTA NI BILO
BOŠTANJ — K v prejšnji številki objavljeni vesti o zasedanju boštanjske delegacije smo dolžni popravek. Ni šlo za bojkot delegatov v ponedeljek, 23. junija. Tajnik krajevne supnosti je bil namreč sklicaj, sejo delegacije za sredo, 25. junija, čeprav je za ponedeljkov rok povabil celo tajnika občinske skupščine. Delegatov zato seveda ta dan ni moglo biti, zato so jih tisti večer tudi zaman čakali. Končno se delegacija vseeno ni sestala na ..nogometno sredo” (fatalna tekma na evropskem prvenstvu), marveč šele v četrtek. Delegacija, žal, ni bila sklepčna, gradivo pa so vseeno obravnavali.
A. Ž.
mih projektnih podskupin za vodno gospodarstvo, agroživilstvo, geotermalne in odpadne vode, gozdarstvo, izkoriščanje naplavin, za varstvo okolja in urejanje prostora ter komunalo in promet. Sklenili so, da ga bo do zaključene izgradnje zadnje spodnjesavske hidroelektrarne vodil sedanji predsednik brežiškega občinskega izvršnega sveta Jože Avšič. njegov namestnik pa je Igor Dobrovnik, podpredsednik občinskega izvršnega sveta iz Krškega.
• Posavje je tudi v republiških načrtih predvideno kot tretji rezervat hrane (za Prekmurjem in Vipavsko dolino), ki naj pripomore k 85-odstotni samooskrbljenosti s hrano v Sloveniji. Zato bodo Posavci pohiteli s pripravo dokumentov, da bi hidro- in agromelioracije financirali kot v Vipavski dolini in podobnih projektih, torej povsem enakovredno!
Splošna razmišljanja bo treba čim-prej spremeniti v projektne naloge, zato poletne počitnice ne bi smele trajati predolgo. Kot kaže, so z načrti še najdlje vodnogospodarstveniki, zato Cie preseneča, da območna vodna
skupnost Dolenjske zahteva razmejitev financiranja določenih objektov, jasno mora biti, kaj mora in do kdaj zgraditi HE. Ob načrtovanju kme-tijcev, ribičev in drugih je treba ne le opredeliti pričakovanja, ampak tudi predvideti pota do teh ciljev.
Po besedah predsednika sveta posavskih občin Mirka Kambiča na zadnji seji sveta investitorji spodnjesav-skih HE sploh niso znali odgovoriti, kaj bo z akumulacijo pri Brežicah, kakšen bo vpliv krške nuklearke na
okolje  Odgovore moramo dobiti
zdaj, ne pa šele, kose bo že pričela gradnja, kot je bilo pri krški jedrski elektrarni," je dejal Kambič.
P. PERC
SE EN KADROVSKI ZAPLET?
SEVNICA —Direktor šolskega centra je minulo pomlad dal vedeti, da odhaja v pokoj. Šolniki so po drugi strani dobiti na znanje, da mora biti novi direktor ali ekonomist ali pravnik. Temperaturo so dvignili konec minulega tedna nekateri sestanki oziroma vehementna stališča posameznikov na njih. Eden tovarišev si je upal celo mahati „s stališči partije in sindikata". Kljub vsemu direktorja še vedno-nimajo.
Andrej Černoš: „Šc je čas, da do konca izpeljemo dogovor.”
precej vročih besed, kot je vedel povedati sobesednik Černoš, kije za konec odločno pribil: ..Svoje pravice bomo uveljavljali in ne bomo dopustili, da bi posamezniki samovoljno odločali namesto nas."
J. T.
MORJE ZA OTROKE NI VEČ POCENI
BREŽICE — Iz občine bo tudi to poletje letovalo omejeno število otrok. Zveza prijateljev mladine nima svojih ležišč, zato seje vnovič obrnila za gostoljubje na Počitniško skupnost Ljubljana Center. Ta ji je odstopila v Savudriji 110 ležišč od 24. julija do 7. avgusta. Dnevna oskrba za enega otroka v Savudriji je 515,50 dinarjev, starši otrok iz brežiške občine pa bodo plačali le 345 dinarjev, kar predstavlja 4.830 dinarjev za štirinajstdnevno bivanje. Razliko do ekonomske cene bodo s svojimi deleži poravnale občinska skupnost otroškega varstva, izobraževalna in zdravstvena skupnost. S tem bodo omogočile letovanje zdravstveno ogroženim otrokom iz družin, ki same ne bi mogle kriti celotnega zneska.
Imenovanje propadlo še vdrugič
Delegati ob politični primernosti zahtevajo tudi potrebno izobrazbo
SEVNICA .— Med petnajstimi točkami dnevnega reda zasedanja vseh treh zborov občinske skupščine minuli petek je šlo mirno mimo več vsebinskih vprašanj: od zapoznele analize gospodarjenja v prvem letošnjem trimesečju do družbenega dogovora o lovstvu in škodah zaradi divjadi.
Krepko seje ustavilo znova pri volitvah in imenovanjih. Imenovanje načelnika oddelka za ljudsko obrambo, ki je hkrati tudi član IS, je postalo vroče že na zadnji seji. Glasovanje že. takrat ni uspelo .,zaradi mejne sklepčnosti", tako smo brali v skupščinskem gradivu za to sejo. Tokrat je. bila potrebna dvotretjinska večina kar dobro zagotovljena. Razlog torej ni bil v proceduralnih vprašanjih, temveč vsebinskih razhajanjih, kakšen kandidat lahko zasede to mesto.
Ce bo kilo še proučeval, zakaj se je pri tem imenovanju tako zapletlo, ne
ho mogel mimo pomanjkljive obrazložitve samega imenovanja. Tokrat ni bilo v njej črke o kandidatovi strokov-
• Oddelek za ljudsko obrambo seveda ne more biti v nedogled nezaseden. Predsednik IS mora zato začasno imenovati vršilca dolžnosti te funkcije.
 ------
ni in šolski izobrazbi, pač pa dosti o raznih soglasjih in funkciji. Iz ent krajevne skupnosti so v pripravi na sejo delegacije celo povsem uradno
vprašali za pojasnilo o teh vprašanjih. Delegati očitno niso zadovoljni, če je rečeno, kako za člana IS šolska izobrazba sploh ni potrebna, ko je dolžan sleherni upravni delavec Na občini izpolnjevati tudi ta pogoj.
Časi so resni, čij delegati končno zahtevajo tudi take jasne odgovore, to lahko samo krepi delegatsko odločanje. Taka vprašanja so seveda izredno mučna, ker gre za povsem določeno ime. predsednika občinske konference SZDL, Vendar so še najbolj zavzeti nasprotniki tega imenovanja v prvi vrsti poudarjali, da nimajo nič proti osebnosti, ker ocenjujejo pač kriterije. Kulturo dialoga moramo pač šele pridobiti.
A.ŽELEZNIK
Novo v Brežicah
„PA MENDA NE MISLIJO, DA VSE VEMO?" — Tako razmišljajo kmetje, ki so se posvetili živinoreji, pa jih pospeševalci zelo poredko obiščejo. Nekateri mladi gospodarji zatrjujejo, da več let ni bilo nikogar blizu. Sadjarji in vinogradniki so veliko bolj zadovoljni, saj se pospeševalci vsak čas ustavljajo v njihovih nasadih. „Samo zaradi tega se živinorejci ne moremo preusmeriti," pravijo v upanju, da jih bodo le še kaj obiskali.
V ŠOLSTVU JE OBRATNO — Za sporazumevanje in sodelovanje v Posavju je znano, da nasploh težko napreduje, vendar to ne velja za vsa področja. Brežiški šolniki so drugačnega mnenja. Izkušnje šo jih prepričale, da se v svoji regiji še nekako zmenijo, z Dolenjsko pa dogovori ne obveljajo.
ALI NAJ SE ODPOVEDUJEJO SAMO NEKATERI? — Gradnja Zgodovinskega arhiva v Celju povzroča v Posavju precej prahu zaradi tega. ker se odločajo za najdražjo varianto, za rušenje stare zgradbe v centru mesta in za postavitev nove na istem mestu. Gre za investicijo 250 milijonov dinarjev. Če bodo vztrajali pri njej, potem niti brežiška hiti krška in sevniška občina niso pripravljene prispevati deleža za komunalno urejeno'zemljišče. To zadeva le občino Celie.
V času od 16. do 23. junija so v brežiški porodnišnici rodile: Marija Urek iz Glogovbroda — Polono, Danica Grgečič iz. Gornjega kraja r— Tomislava, Jasnica Gamilec iz Samobo-ra — Ano, Renata Vašatko iz Orešja
— Marjano, Heti Kovač iz Krškega — Nino, Vesna Milkovič iz Zagreba -i-dečka, Doroteja Zorič iz Brežic — Jureta, Ana Žokalj iz Piršenbrega — Moniko, Mirjana Baralič iz Brežic — Mašo, Durda Mataušič iz Samobora
— Majo, Stanislava Tominc iz Mi-halovca — Emo, Snježana Jaklenec iz Rakovega potoka — Dejana, Erna Botički iz Kraja donjega — Sandija, Jadranka Jakšič iz Farkaševca — Majo, Anica Prišlin iz Farkaševca — deklico, Branka Oslakovič iz Samobora — Ranka in Greta Kozinc iz Kompolja — Nušo in Urbana. Čestitamo!
Klike novice
GOSTILNA BOBIČ NA DRAŽBI — Prejšnji četrtek je bilo pred gostilno Bobič na Vidmu zelo živahno. Ker vrli gostinec dolguje občinski upravi za družbene prihodke že blizu 700 tisočakov za neporavnane družbene dajatve oziroma davke, so krški davkarji le uspeli z rubežem opreme tega gostinskega lokala. V četrtek so Bobičev dolg s prodajo inventarja več kot prepolovili, upajmo pa, da bodo uspeli „postrgati” vse dolžne milijončke in da bo Bobičev primer opomin vsem, ki jih je kdaj morda že mikalo, da bi krenili po njegovih poteh...
STRANK NE MANJKA — Vsklo-pu nove krške tržnice je tudi delavnica za hitro popravilo čevljev in izdelavo ključev. Obrtnik Mlakar se je z lokalom priselil iz Sevnice, kjer je imel bolj malo prometa. PraV v zadnjih mesecih obrti v Sevnici je imel polne roke dela, toda tedaj ježe imel kupljen lokal v Krškem in selitev je bila skoraj neizogibna. Te so pa veseli številni Krčani, saj so pogrešati nagle in kakovostne čevljarske storitve, ki so v večjih mestih umevne. Je pač več ljudi in konkurence, upajmo pa, da bodo imeli Krčani malo pripomb zoper obrtnika, ki so ga pogrešali.
SLOVENSKI OKTET NAVDUŠUJE — V nedeljo so v videmsko cerkev povabili sloviti Slovenski oktet. Seveda se ob takih gostovanjih ni nikoli bati, da bi ne bilo dovolj poslušalcev, vedno pa je vprašanje, kako najti kakšen prazen sedež ali celo stojišče. Še zlasti, če na orgije zaigra Hubert Bergant...
Sevniški paberki
OH, TA KRUH! — Ko je na zadnji seji skupščine delegat krmeljske Metalne potožil nad kakovostjo kruha, so se mnenju, da je treba o kruhu nasploh kaj reči, pridružili tudi sevniški delegati. Prigovore imajo h kakovosti, sprašujejo pa tudi, ali je naključno, da kruha ob ponedeljkih tolikokrat zmanjka. S peki se bodo pomenili na občini.
MANJ PRA H U? — Za počasno napredovanje del pri posodabljanju šmarske vpadnice niso krivi le cestarji, je pojasnil predsednik občinskega izvršnega sveta. Cestarji se počutijo nelagodno, ker puščice letijo venomer nanje. Za most čez Sevnično so sedaj načrti nared. Ker se zaradi nekaj metrov makadama pri priključku na stari most neusmiljeno kadi, da o luknjah ne govorimo, iščejo denar, da bi cesto tudi tod zasilno poajfaltirali, saj novega mostu ni mogoče zgraditi čez noč.
ZAKAJ ZAMUDE? — V krmcljski krajevni skupnosti so se pred leti vzorno potrudili in zgradili ličnoavto-busno postajo, a kaj, ko vanjo avtobusni prevozniki ne obesijo voznega reda. Javna skrivnost je, da avtobusi pripeljejo, kadar pač pripeljejo. Če bi bili razobešeni vozni redi, bi bila mogoča kontrola. Izjema glede voznega reda je samo Sevnica s svojim postajališčem pod milim nebom. Sledpje poslej ne drži popolnoma, saj postavljajo majhno zavetišče.
DOLENJSKI LIST
Št. 27 (1821) -- 6. julija 1984
kultura
in
izobra-
ževanje
Kamenčki za zgodovino
Že napisana pričevanja o NOB na Dolenjskem bodo v Novem mestu izdali v novi zbirki kot ___________________________gradivo__________________________
"NOVO MESTO — Cernav je bilo o narodnoosvobodilnem boju na Dolenjskem že veliko napisanega in objavljenega, pa Dolenjci že vedno ne premoremo dela. ki bi vsestransko, znanstveno poglobljeno in celovito obravnavalo dogajanja v letih 1941 — 1945 na tem območju. Pisatjje takega dela, zgodovine NOB na Dolenjskem, zgodovinarje že čaka. Popr-ej je namreč treba zbrati in urediti čimveč avtentičnega gradiva, rudi pričevanj samih udeležencev narodnoosvobodilnega boja.
Komisije za zgodovinopisje tega obdobja so do zdaj na tem področju opravile pomembno delo. nikakor pa že ne vsega. Zdi se celo. da je tudi marsikaj zamujenega, saj se vrste nekdanjih partizanov in aktivistov naglo krčijo, z njimi pa tako rekoč pred nažinti očmi za vselej tonejo v molk pričevalci velikega časa. ne da bi sami kaj napisali ali lastno pričevanje narekovali drugim. Da bi biI ta pričevanjski mozaik kljub vsentu kar najbolj popoln in zaokrožen oziroma tak. da bi lahko zgodovinarji nanj dovolj zanesljivo oprli svoje pisanje. ostaja'že naprej glavna naloga tovrstno gradivo (spomine. pričevanja, dokumente, izjave itd.) ne samo zbirali, ampak ga tudi objaviti.
Tako nalogo si je naložila tudi komisija za programiranje raziskovalnega dela in izdajanje virov ter gradiv, ustanovljena pri svetu oddelka NOB Dolenjskega muzeja, o ureditvi in izdaji nekaterih že zbranih gradiv pa je bil govor, na prvi seji komisije, kije bila 27. junija pod predsedstvom Bogdana Osolnika. Člani komisije so menilij da bi bito potrebno vsaj nekaj tekstov takoj Ttbjaviti, saj bi bila to spodbuda ne samo za njihove avtorje, ampak tudi za druge, da bi prižli z morebitnimi rokopisi na dan.
Gradiva, kijih ima komisija v mislih, obravnavajo, denimo. Suho krajino (pisec Smerkej. žmarježki predeI (Jurančič), novomežke železničarje (Tepin). začetke O E na obrobju Gorjancev (Penca) itd. Zaokroženo delo predstavljajo spomini na narodnega heroja Jožeta Slaka, posebno dragocenost pa dnevnik Slavke Kersnikove iz Dolenjskih Toplic. Komisija se je odločila, da bo zrelejže tekste takoj poslala v presojo poznavalcem, kobo zbrala njihova mnenja, pa bo na posebni seji odločala o natisu.
Vsi ti spisi naj bi izhajali v zbirki z enotnim naslovom.. Gradivo za zgodovino NOB okrožja Novo mesto", V kakžni izdaji in opremi bodo ti zvezki izhajali, bo seveda odvisno od razpoložljivega denarja. Bržkone pa bomo natis prvega zvezka dočakali že to jesen, če bo seveda delo steklo tako. kakor ga je komisija zastavila.	^	y
Sedmi salon samorastnikov
V Trebnjem od 7. julija do 24. avgusta: pregledna razstava najboljšega, kar so jugoslovanski samorastni slikarji in kiparji ustvarili v zadnjih treh letih — Nagrajenih _____________•	ali pohvaijenih dvanajst avtorjev
TREBNJE — „Tudi v težki ekonomski situaciji se ne smemo in nočemo odpovedati duhovnemu bogatenju," je med drugim zapisal Janez Gartnar v katalog letošnjega 7. salona likovnih samorastnikov Jugoslavije, ki ga bodo tu odprli v soboto, 7. julija.
Na tej pregledni razstavi jugoslovanske naive, ki bi morala biti že lani. pa so jo zaradi poslabšanih gmotnih razmer prestavili na letos, bo do 24. avgusta na ogled 90 slikarskih in kiparskih stvarbev 39 avtorjev. Razstavljena bodo seveda tudi dela. za katera so člani žirij avtorjem že prisodili priznanja 7. salona, podelili pa jih bodo neposredno pred otvoritvijo salona na skupni seji častnega odbora, umetniškega sveta, organizacijskega odbora in žirije občinstva.
Kot vselej pred tovrstnimi razstavami, ki so pomenile likovnidogodek leta, se tudi tokrat, ob 7. salonu, zastavljajo vprašanja, kaj so samorastniki v tem kratkem obdobju treh let, se pravi od zadnjega salona, ustvarili novega in vrednega, oziroma če citiramo Janeza Gartnarja, ..kakšna so bila v tem času njihova razmišljanja in videnja življenja in sveta, s kakšno ustvarjalno močjo in prepričljivostjo so to prenesli na platna, stekla, les in kovino". In še nas zanima, do kod sta segla nemirno iskanje in ustvarjalni zanos slikarjev in kiparjev, še posebej tistih, ki so že doživeli priznanje doma in na tujem, ter kako uspešno se jim pridružujejo nova imena.
Nehvaležno je vnaprej pisati karkoli z zvezi s prireditvijo, ki šele bo. A če naj obvelja tradicija, bi rekli tole:
V Črnomlju pričakujejo denar, ,v Trebnjem vabilo na sestanek
Za zdaj so samo v Novem mestu že zbrali nekaj denarja v znani akciji „Knjige v
 _______knjižnice”	—	Za	knjige	zbirajo	le	sindikati,	kaj	pa	00	ZK?
DOLENJSKA — Akcija „Knjige v knjižnice”, ki sta jo pred tedni na republiški ravni začeli Zveza sindikatov in Zveza komunistov, v dolenjski regiji ne poteka tako, kakor bi želeli. Ob koncu minulega tedna, ko bi morala biti akcija tako rekoč že končana, so lahko le v Študijski knjižnici Mirana Jarca, matični.knjižnici za novomeško občino, povedali, da je nekaj denarja za nakup knjig že zbranega. Vse matične knjižnice v drugih občinah so potarnale, da jim do zdaj iz te akcije ni nihče poslal niti dinarja.
V novomeški občini, kjer se je v a k-cijo vpregel sindikat, so-do sredine ju-
nija zbrali “44.740 dinarjev ali dobro desetino načrtovane vsote. Svoje zneske — po 20 dinarjev na člana—je nakazalo 17 osnovnih sindikalnih organizacij, med drugimi iz šentjernejske Iskre, novomeškega Laboda, Zavarovalnice Triglav, nekaterih šol itd. Po dogovoru naj bi tudi osnovne orga-
Kmalu prva desetletnica
Negotovost pred nadaljnjim uveljavljanjem celodnevne osnovne šole
IJUBIJANA — V novem šolskem letu bo celodnevna osnovna žola slavila svojo prvo desetletnico. Jubilej bo pravzaprav obhajalo šest žol. ki so v drugem polletju šolskega leta 1974 — 1975 prešle delno ali v celoti na celodnevno organizacijo šolskega dela in življenja. Nekatere od teh. še posebej šola v Dobrovi pri Ljubljani, so postale vzorčne, za zgled vsej Sloveniji.—Njihove izkušnje so porabiti malone povsod, kjer so kasneje vpeljali celodnevno šolo. Tudi šolnik£ iz Dolenjske in Posavja so se hodili k njim učit prvih ,.celodnevnih" korakov.
Prva desetletnica bo spodbuda za celostno oceno, kaj smo s celodnevno Solo želeli in kaj dosegli. Takega mnenja je tudi koordinacijski odbor za uvajanje celodnevne osnovne šole pri predsedstvu republiške konference SZDL, ki seveda budno spremlja razmere pri nadaljnjem uveljavljanju novega načina dela v osnovnih šolah. Odbor je lahko ugotovi/, da doživlja celodnevna osnovna šola v današnjih razmerah precejšnjo negotovost. Negotovost spremlja nemajhna bojazen pred zastoji in nepremišljenim krčenjem denarja, odločajo o usodi celodnevne osnovne šole.
Jubilej bo tudi priložnost, da bi razrešili nekatera vprašanja, na katera do zdaj ni bilo zadovoljivih odgovorov. Ta vprašanja so povezana z zahtevo, da mora bili celodnevna osnovna šola kar najbolj prožno organizirana, prilagojena okolju in potrebam otrok. Celodnevna organizacija in program namreč nista edini pomembni prvini nove osnovne šoie. kot pravimo. Nič manj. če ne celo bolj pomembno je. da zna Solu povezali r enovit proces pouk. interesne dejavnosti, samostojno učenje in prosti čas.
I. ZORAN
mzacije ZK prispevale po 20 do 40 din od članarine vsakega člana, vendar do zdaj ni bilo rezultatov. Zatrjujejo, da bodo denar začeli zbirati, ko bojasno, na kakšen način naj bi to akcijo izpeljali v ZK.
Prof. Nataša Petrov, upravnica Študijske knjižnice Mirana Jarca, je povedala, da v času dopustov ni pričakovati večjih sprememb. Zato so se dogovorili, da bodo'dosedanje rezultate razčlenili do 10. julija, nato pa se pripravili za nadaljevanje akcije v jesenskdm času. Začeli naj bi jo spet takoj septembra, končali pa novembra, ko se bo iztekel tudi tradicionalni mesec knjige.
Lea Grabrijan, vodja ljudske knjižnice v Črnomlju, je povedala, da seje akcija v črnomaljski občini začela že
maja, ko je občinski sindikalni svet pozval vse osnovne sindikalne organizacija, naj o pobudi razpravljajo in nakažejo sredstva za knjige. Za zdaj so zneski obljubljeni, niso pa še nakazani, tako da knjižnica ni še nič dobila. Grabrijanova je tudi dejala, da bodo v črnomaljski knjižnici pripravili slavnosten zaključek akcije z.razstavo vseh knjig, pridobljenih s pomočjo sindikalnega članstva.
Medtem ko črnomaljska knjižnica, pričakuje, da ji bodo izročili zbrani denar, pa Goliova knjižnica v Trebnjem še vedno čaka na sestanek na občinskem sindikalnem svetu, kjer naj bi predstavnik knjižnice obrazložil, kakšno akcijo naj bi v trebanjski občini izpeljali, kako in zakaj. Kaže. daje vodstvo občinskega sindikata na sestanek pozabilo, saj je od dogovora, da bo, minilo že mesec in pol. Vodja Goliove knjižnice France Režun je. lahko le zagotovil, da knjižnica zaenkrat nima še nič od te akci je, računa pa, da se bo premaknilo jeseni.
I. Z.
Koncert in priznanja
Moški pevski zbor Svoboda v Kočevju proslavil 10-letnico — Štirinajst pevcev dobilo Gallusove
značke
KOČEVJE — Moški pevski zbor kočevske Svobode, ki praznuje letos 10-letnico delovanja, je imel 20. junija v Šeškovcm domu jubilejni koncert. Na prireditvi, katere pokroviteljica je bila občinska konferenca SZDL, je nastopilo 32 pevcev. Zbor uspešno vodi Peter Klun.
Nastopajoče je pozdravila Tangi Svetličič, sekretarka OK SZDL, program pa sta povezovala brat in sestra Žagarjeva. Julij Plut, predsednik ZKO Kočevje, je zaslužnim pevcem oz. članom zbora podelil Gallusove značke;
Za 5 do 15 let prepevanja v zborih so bronasta Gallusova priznanja dobili: Dušan Čebin, Ivan Debeljak, Avgust Krapež, Peter Klun. Stane Logar in Cveto Sever. Pevcem, ki pojo že po 15 do 25 let, teh pa je osem, je Julij Plut izročil srebrna Gallusova priznanja. Dobili so jih: Franci Dovč, Jože Kalan, Franc Merhar. Janez Oven, Stanc Pahulje, Vinko Pogorelc; Jož? Svete in Ciril Štrumbelj.
Moški zbor bo jubilejni koncert ponovil v nekaterih večjih krajih
V BRUSNICAH »STARI IN MLADI”
BRUSNICE — Dramska skupina KUD Brusnice je imela v nedeljo, 24. junija, na domačem odru premiero ljudske igre v štirih dejanjih Antona Medveda ..Stari in mladi". Dramsko delo je režirala učiteljica Fanika Povše. Z gostovanji po okoliških krajih bodo nadaljevali v jeseni.
kočevske občine, med drugim tudi na proslavi v Kočevski Reki, na prireditvi ob 32-letnici podjetja Avtov Kočevju
• Moški zbor kočevske Svobode je letos prejel srebrno priznanje O E za uspehe, prispevek pri širjenju pevske kulture in tudi za bogatitev kulturnega življenja občanov.
in drugod. Nastopili bodo tudi onkraj Kolpe, in sicer-v Turkih v delniški občini, ko bo tam proslava 40-lctnice ustanovitve partizanske bolnišnice, ter na prireditvi ob položitvi temeljnega kamna za novi most čez Kolpo.
VILKO ILC
dosedanjih šest salonov je dokazalo avtentično prisotnost -naive kot smeri in načina izražanja v jugoslovanski likovni umetnosti, zato tudi tokratni ne bi smel biti kaj drugega kot logična potrditev naporov, ki jih Trebanjci vlagajo v to manifestacijo, pa naj gre za množičnost ali kvaliteto. Upoštevaje to. pa smemo 7. salon pričakovati še bolj optimistično kot smo prejšnje.
UDELEŽENCI 17. TABORA
1 Rl BN.IL — Na letošnjem trebanjskem likovnem taboru ustvarjajo: Ben Baerten. slikar iz Belgije. Gon/alo Lndara Crovv. slikar iz Ekvadorja. Ali Gheddouehi. slikar iz* Alžirije. Ellena Guastalla. slikarka iz Italije. Jan Hruška, slikar iz ČSSR. Mahmud Soua. slikar iz Tunizije in Kono. slikar iz Japonske — kot udeleženci iz tujine. od Jugoslovanov pa sodelujejo:	Ivica Fister. slikar iz
Vugrovca. Milan Generalič.slikar iz Hlebin. Hamdija Hadžič, slikar iz Ljubljane. Dušan Jevtovič. slikar iz Beograda. Andrija Kusanič. kipar iz Karlovca, Boris Lavrič, slikar iz Kranja. Franci Lesjak, slikar iz Ljubljane. Sandi Leskovec, kipar z Mirne, Darja Lobniku* — Lovak, slikarka iz Zagreba, Marko Mamič, kipar iz Grocke. Dobro-sav Milojevič, slikar iz Svetozarc-va, Janoš Mesaroš. slikar iz. Novega Bečeja, Bruno Paladin. slikar z Reke, Andrej Prah, slikar iz Ljubljane. Lucijan Reščič, slikar iz 1 rebnjega. Franc Tavčar, kipar iz Čabrač in Slobodan Živanovič, slikar iz Svetozareva.
Trebanjski napori za razvoj in uveljavitev naive niso neznani. Kažejo sc tako pri organizaciji vsakoletnih taborov kot pri salonih, ki bodo poslej bržčas vsaka tri leta. Pri izvedbi se opirajo na delež domačih delovnih organizacij. ki imajo sedež v drugih občinah. 7. salon je tako omogočilo kar petnajst podpornikov.
Neprecenljiv je tudi delež posameznikov. Naj omenimo, da sodeluje v
• Priznanja 7. salona dobijo — veliko častno nagrado: Stjepan Ivanec za sliko „Beli pejsaž", Martin Kopričanec za sliko „Ob slovesu”, Jože Peternelj za sliko „Pogled iz ateljeja", Konrad Peternelj za sliko ..Burja" in Ivan Ka-buzin za sliko ..Rojstvo svetlobe"; častno nagrado občinstva: Stjepan Ivanec za sliko ..Beli pejsaž" in Sandi Leskovec za relief „V materinem naročju”; častno priznanje umetniškega sveta: Mladen Biželj za sliko „Z njive", Zlatko lluzjak za sliko ..Jesen" in Bruno Paladin za sliko „Ples med otoki”. Pohvalo izreka umetniški svet Andriji Kusa-niču za plastiko ..Sprehajalec", Dobrosavu Milojeviču za sliko ..Sončni vzhod” in Slobodanu Živanoviču za sliko „Maj".
  	■. ■—	i
častnem odboru nič manj kot 37 občanov in prijateljev Trebnjega, da se v organizacijskem odboru trudi 15 domačinov in da jih v žiriji občinstva prostovoljno sodeluje 11. V teh številkah se prav gotovo zrcali širokosrčno razumevanje in pripravljenost občanov. da pomagajo uresničiti stvar, ki jo imajo za skupno, ne da bi zahtevali plačilo. To pa je kapital, s katerim bodo organizatorji taborov in salonov računali tudi v prihodnje. Navsezadnje je tabor tako tudi zrasel.
I. Z.
0 »Grlici
99
17. tabor se je začel
V Trebnjem ustvarjajo slikarji in kiparji iz osmih držav — Zaključek tabora bo v soboto, 7. julija
IREBNJE — V učilnice nekdanje trebanjske osnovne šole se je spet naselilo življenje: v njih od konca minulega tedna ustvarjajo udeleženci letošnjega, 17. tabora likovnih samorastnikov. Kar 24 jih je, slikarjev in kiparjev. Prišli so iz osmih držav. Poleg Jugoslovanov - so tu še po en udeleženec iz Belgije,
Ekvadorja, Alžirije, Italije, ČSSR,
Tunizije in Japonske. Udeleženec iz Dežele vzhajajočega sonca se je tej mednarodni druščini pridružil naknadno, vendar še pravočasno.
Do petka, 29. junija, prispele slikarje in kiparje je na otvoritvi 17. tabora, ki je bila tega dne proti večeru v gostišču na Odrgi, v imenu organizatorjev predstavil in jim zaželel dobrodošlico inž. Damjan Mlakar. V imenu občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij trebanjske
občine pa je zbrane udeležence letošnjega tabora nagovorila Jana Petrovac, predsednica občinskega sindikalnega sveta v Trebnjem. Dejala je, da je tudi sama med tistimi občani, ki umetnost samorastnikov sprejemajo kot nekaj, kar jih notranje bogati in plemeniti.
Letošnji udeleženci bodo na taboru delali do sobote. 7. julija, ko bodo v trebanjski Galeriji samorastnikov odprli 7. salon. Podobno kot vsa dosedanja delovna srečanja je tudi tokratno odprto za vse, ki jih zanima, kako samorastniki delajo. Sami ustvarjalci pravijo, da so obiskovalci dobrodošli, da je zanje dragocen tudi vsak pogovor, saj jim vsako tako srečanje pomeni spodbudo pri delu.
I. ZORAN
Zadnja številka lanskega 25. letnika te revije prinaša pome-mbna kazala
LJUBLJANA — Skoraj s polletno zakasnitvijo je izšla 5. številka ..Grlice”, revije za glasbeno vzgojo, ki jo izdaja Zveza društev glasbenih pedagogov Slovenije v sodelovanju z ZKOS. Ker se s to številko zaključuje tudi 25. letnik te revije, ki jo ureja Jakob Je/, znani slovenski skladatelj, doma iz Loke pri Zidanem mostu, ji posvečamo nekaj več vrstic.
Vsebina pričujoče številke je za nepoznavalca in neglasbenika na moč pusta, toda listi, ki jim je namenjena, je bodo veseli. Prinaša nan\reč vsa ka/ala iz zadnjih desetih letnikov revije, torej za obdobje 1973 — 1983. V knjižnem delu kazal so navedeni pisci, naslovi člankov, posebej je imensko kazalo, kjer so avtorji razvrščeni po abecednem redu. V drugem delu so navedeni skladatelji, naslovi skladb, pisci glasbenih besedil in seznam fotografij. Katalog skladb, člankov in drugega z imenskim kazalom je namenjen vsem zborovodjem oziroma glasbenim učiteljem, študentom glasbe in muziko-Jogije. ki se kakorkoli ukvarjajo z mladinsko glasbeno vzgojo ter zborovodstvom.
Drugi del ..Cirlice” je posvečen 50-letniei izhajanja slavne Kumrove ..Cirlice" (izhajala je v letih 1933 — 1935 v Zagrebu), o čemer je urednik Jakob Je/ napisal nekaj informativnih besed. Med drugim zve nun da je obsegala 128 strani knjižne priloge in 240 strani skladb jugoslovanskih skladateljev. Ježev zapis nadaljujejo citati uglednih jugoslovanskih skladateljev, pedagogov in zborovodij o tem. ali naj učenci v osnovni šoli pojo po notah ali ne. Številka se zaključuje z zapisom Boruta Lo-parnika o medvojnem mladinskem tisku, poustvarjanju in ustvarjanju, pri čemer se avtor opira na tri mejnike: na Kumrov Tiatis ..Otroških pesmi”, uspehe Šuligo-jevega ..Trboveljskega slavčka” in Kumrovo mladinsko revijo „(irli-ca”. Po njegovem mnenju so ta umetniška dejanja temelj naše zrele, ozaveščene, evropsko prodorne mladinske glasbene kulture med vojnama.
LETOS v PIRANU
LJUBLJANA — Letošnje 6. srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov drugih narodov in narodnosti, ki stalno ali začasno bivajo v Sloveniji, bo septembra v Piranu. Pogoji za sodelovanje so taki kot na dosedanjih srečanjih (npr. v Novem mestu in Kočevju). Besedila, ki 'jih morajo zainteresirani poslati do 2(1. avgusta Zve/i kulturnih organizacij Slovenije, bo pregledala tričlanska žirija. Najboljše prispevke v vezani in nevezani besedi bo žirija odbrala za predstavitev na literarnem večeru in za objavo v posebnem biltenu.
— Naše kadrovske rešitve niso vedno dobre, a so vedno trajne.
Mislijo že na jubilej
Na črnomaljski glasbeni šoli uspešno končali šolsko leto — Glasbeni tabor tudi priprava na 20-letnico šole
ČRNOMELJ — Za tukajšnjo glasbeno šolo se je letos izteklo devetnajsto šolsko leto. Po letnih izpitih so se učenci in njihovi starši še enkrat zbrali v šoli, in sicer na zaključni slovesnosti, ki je bila 26. junija. Udeležili so sc sklepnega koncerta, na katerem je nastopilo 36 najboljših učencev solistov na različnih instrumentih in otroški pevski zbor. .
Ob koncu šolskega leta 1983/84 je črnomaljska glasbena šola štela 196 učencev, od lega jih je bilo 45 v dislociranem oddelku v Metliki, 27 pa v pri-
KOMORNI ZBOR NAVDUŠIL — Dvorana zdraviliškega doma v Dolenjskih Toplicah je bila v petek zvečer napolnjena do zadnjega kotička, lam je v okviru cikla kulturnih prireditev ..Topliško-poletje 84” nastopil 20-članski komorni zbor „Loka” iz Škofje Loke, ki ga že štiri leta nadvse uspešno vodi Janez Jocif. Zbor je za nastop pripravil nov letni koncert, ki je obsegal pevske mojstrovine renesančnih, baročnih in sodobnih skladateljev. Zbor je isti večer nastopil tudi v restavraciji na Otočcu. (Foto: J. Pavlin)
BOSTANJSKI FANTJE SPET NAVDUŠILI
SEVNICA — Minulo soboto so v Lutrovski kleti člani okteta Bo-štanjski fantje ponovno navdušili občinstvo. Odpeli so celovečerni koncert zahtevnega sporeda od renesančnih skladb do priredb sodobnikov. Tudi tokrat ni manjkal njihov mentor prof. Egon Kunej. Imeli so še enega dragega gosta, ki se ni mogel udeležiti njihovega jubileja v Boštanju, in sicer skladatelja Slavka Mihelčiča. Ker ta slovenski skladatelj piše tudi izrecno zanje, kot njihov iskren prijatelj, so mu podali svoje priznanje. Judi ta večerje z. znano toplino vodil Marjan Kralj. Pesem je edinstveno odmevala v akustičnent prostoru. Hvaležno občinstvo, ki je klet napolnilo, je izprosilo več dodatkov.
pravrtici novega oddelka v ustanavljanju v Semiču. Delovali so oddelki za pihala, trobila in tolkala, klavir, harmoniko, kitaro in tamburice. Poleg že omenjenega otroškega zbora, ki je pel na zaključni slovesnosti, je uspešno deloval tudi šolski zabavni orkester.
V minuli sezoni so učenci s svojimi enajstimi učitelji kar šestindvajsetkrat nastopili na proslavah, prireditvah v krajevnih skupnostih, v delovnih or-' ganizacijah in šolah, poleg tega pa še zunaj Bele krajine na revijah v Novem mestu. Slovenski filharmoniji v Ljubljani (duet kitaristov) in v pobrateni občini Duga Resa.
Aktivnosti pa s podelitvijo spričeval še ni konec. V Starem trgu ob Kolpi se bo v kratkem začel prvi mladinski glasbeni tabor, ki ga, pripravlja Glasbena mladina Bele krajine, tudi delujoča pri črnomaljski glasbeni šoli. Na taboru bo do 20 mladih glasbenikov. ki bodo med drugim pripravili program, ta pa bo že sestavni del širšega sporeda, s katerim bodo počastili 20-lcinico glasbene šole v Črnomlju. S tem je soglašal tudi svet te šole, ko je nedavno obravnaval rezultate minulega šolskega leta.
Nikakršna skrivnost ni, da tarejo črnomaljsko glasbeno šolo najrazličnejše težave. Najbolj jo pestijo prostorski problemi, glede tega je ta šola daleč pod stanjem dolenjske iri posavske regije. Težave pa ima tudi s kadri, številni razpisi se končajo neuspešno, ker šola nima lastnih stanovanj. Vse to za črnomaljsko glasbeno šolo ni spodbudno, zato tudi z nekaj grenkobe pričakuje jubilej.
I. Z.
St. 27 (1821) — 6. julija'1984
DOLENJSKI LIST
pisma
in
odmevi"
TV oddaja, ki je izzvenela v obtožbo
Novolesovci, ki naj bi odgovarjali, so statirali
Kdor si je 26. junija ogledal TV oddajo v živo. ki je potekala v trebanjskem IG K. je lahko dobit vtis. da je ta tovarna in z njo vsa Dolenjska na ravni razvoja ..culukajrije" ali ..butalske" republike. Kajti zgodilo se je. da so se avtorji oddaje. ki so se v resnici uouati sceto visiuiceto preveč?) strokovnjakov, bolj trudili najti nered in nesposobnost, kot iskati odgovor, kako tovarno spraviti iz rdečih številk, kakor je pisalo v napovedi. Oddaja je namreč izzvenela v obtožbo (porota je bila vsa slovenska javnost) dolenjske nemarnosti, nereda in nesposobnosti.
Ne gre samo za besede o „dreku". ..prodajate na gmajni" in podobno, ampak za nedovoljno poznavanje same stvari. Če so se avtorji oddaje že spravili reševati slovenske izgubarje, potem bi se morali temeljiteje seznaniti z zgodovino te tovarne. Res je. da je tovarna v vseh letih obstoja poslovala z izgubo, a nemara ne samo zaradi nesposobnosti. Vsi strokovnjaki, ki so že delali v tovarni. sr namreč trdili, da tovarna ni tehnološko dograjena. Poleg tega je bilo za poslovanje tovarne odločilno tudi to. da v trebanjski občini ni bilo tradicije v keramični proizvodnji. Dejstvo je tudi. dc0je tovarna poslovala v okrilju ' več delovnih organizacij, da so se v njej vodilni ljudje menjavali kol na tekočem traku.
Toda avtorji oddaje so pozabili navesti izredno pomembno dejstvo. Pred dvemi leti je IGK postala del Novolcsa, ki je ugledna dolenjska delovna organizacija z zgledno urejeno proizvodnjo, vzornim samoupravljanjem, pomembnimi izvoznimi uspehi in — kdo bi še našteval. In prav lesni kombinat iz Straže je i’ dveh letih marsikaj premaknil na bolje tudi v IGK. Proizvodnja se je povečala, kvaliteta prav tako. tovarna je začela poslovati uspešneje. Toda kol marsikatero tovarno v Sloveniji in Jugoslaviji so tudi to pestile cene reprodukcijskega materiala, in surovin, zlasti pa plina, ki je bil vedno dražji.
Medtem ko sta novinarja TV iskala možne rešitelje po Sloveniji in postavljala za zgled keramiko iz Gorenja, skoraj nista pustila do besede vodilnim ljudem iz Novo lesa — ki so na oddaji tako rekoč statirali — da bi povedati, kaj vse so doslej že naredili v tovarni, kakšen je po njihovem mnenju izhod iz izgube. Se več. medtem ko je kamera iz Šmartnega lansirala gledalcem samo nekaj odlomkov ..zgledne proizvodnje", je v IGK kar naprej iskala slabosti in napake. Eden izmed sogovornikov v oddaji pa je kar naprej trdil, da so Nemci, in spel Nemci, dobro projektirali tovarno in jo tudi tako zgradili. Torej v tovarni ne bi smelo biti ne izgube ne zastojev. Skratka, izzvenelo je tako. kot da dolenjski proizvajalec nV zna upravljali nemške tehnologije. Zalo pa bi si upali tovarno hitro rešiti pred potopom sogovorniki iz severnovzhod-ne Slovenije.
Verjetno bomo o oddaji še slišali, saj je bila celo neke vrste pamjlet. v katerem avtorji niso našli dobre besede za delavce IGK in seveda za Novoles. Vprašanje, ki se je zastavljalo ob oddaji, ali je mogoče na tak način obravnavati izgubarje, bo moralo dobili odgo-
J. S. Novo mesto
če bi bilo tudi pri ostalih prebivalcih posameznih ulic le kanček dobre volje do dela v korist celotne družbe.
,	KATICA	KOLAR
. Brežice
VESELI, KER SO POMAGALI — Vojaki in mladinci iz brežiške občine so pomagali prebivalcem Orehove aleje, da so prišli do javne razsvetljave. (Foto: Gričar)
S skupnimi močmi do luči
Akcija, ki naj ne ostane brez posnemovalcev
Da prostovoljno delo mladih m nezanemarljivo, dokazuje.delovna akcija, ki jo je v soboto, 23. junija, pripravila krajevna skupnost Brežice s pomočjo občinske konference ZSMS, doma JLA in vodstva mladinske organizacije garnizona Cerklje. 7 mladincev in mladinka iz posameznih mladinskih osnovnih organizacij ter 6 vojakov je pomagalo stanovalcem Orehove aleje kopati jarek za postavitev javne razsvetljave.
Mladincem so pomagali tudi prebivalci Orehove aleje, moški pri kopanju, ženske pri pripravi toplih obrokov. Prav tako se je delovne akcije udeležila Nada Sušnik, tajnica KS Brežice, ki je bila gonilna sila pri pripravi akcije. Tako je že v ponedeljek,
25. junija, v Orehovi aleji razsvetila cestna razsvetljava. Menim, daje akcija vredna posnemanja, saj bi se v brežiški krajevni skupnosti lahko naredilo marsikaj s prostovoljnim delom.
Zanašajmo se le nase!
V petek, 29. junija, so imeli Novolesovi komunisti svojo letno problemsko konferenco, na kateri so obravnavali dolgoročno razvojno perspektivo Novolesa in inventivno dejavnost v Novolesu. Ugotovili so, daje dolgoročno načrtovanje potrebno in pomembno.
Dosedanji razvoj Novolesa je temeljil pretežno na razpoložljivi in poceni surovini, poceni delovni sili, na ceneni energiji in poceni • prostoru. Spričo tega seje razvijal razmeroma hitro in uspešno. Iz primarne proizvodnje (žagan les, vezane plošče) je kaj kmalu prešel v predelavo lesa (pohištvo) in celo v divcrzificirano proizvodnjo (akrilne plošče, poliestrski izdelki, keramični izdelki). Komunisti so ob teh ugotovitvah opozorili, da so razmere sedaj veliko težavnejše kot v prejšnjih obdobjih. Zato je treba v Novolesu temeljito presoditi, kakšen razvoj bi načrtovali v prihodnosti. Predvsem je potrebno zanesti na lastne moči in v čim večji meri uporabljati lastno znanje.
Nadalje so komunisti opozorili, da je treba ob dolgoročnem načrtovanju upoštevati vse bolj omejene možnosti s surovino in čedalje večjo zastarelost proizvodnih zmogljivosti.
Zato je treba, če hočemo v Novolesu dosegati predvideno 3,6% rast družbenega proizvoda v širši družbi, iskati take razvojne poti, ki bodo zagotavljale ustrezno perspektivo. Pri tem nam ne sme biti žal sredstev za razvoj (svet daje 8% narodnega dohodka za razvoj).
Komunisti so razpravljali tudi o inovativni dejavnosti v Novolesu in drugod. Strinjali so se z ugotovitvijo, da inovatorstvu. posvečamo premajhno pozornost in da z inovativnimi predlogi močno zaostajamo za svetom. Predvsem organizacijsko še vedno zaostajamo. Zavzeli so se, da je treba hitreje razrešiti nejasnosti glede nagrajevanja inovatorja, spodbujanja inovatorstva po temeljnih organizacijah ipd.
A. Š.
mm mmsčm
ll/roel/nMlfoo' iida/
V breznu našli truplo goveda
Ljudi ne izučijo nikakršni pozivi, naj ne onesnažujejo kraških jam — Iz deta dolenjskih jamarjev — Vabilo vsem, ki hočejo sodelovati
Jamarski klub Vinko Paderšič— Batrcja Novo mestoje 23. in 24. junija go|[il dolenjske jamarje (JD Straža, JK Črnomelj, JK Kostanjevica, DZRJ Kočevje, DZRJ Ribnica) v okviru tradicionalnih dolenjskih jamarskih taborov, kakršen je tokrat potekal v Dolenjskih Toplicah.
Udeleženci, ki so se odzvali v velikem številu, so bili deležni izobraže-
Risbe kot priča časa
* Vkulturnem domu razstava del Franja Stiplovška
KRŠKO — Akademski slikar Franjo Stiplovšek, čigar risbe in grafike, razstavljene v Delavskem kulturnem domu Edvarda Kardelja v Krškem, imajo izjemen dokumentarni pomen, je najbolj plodovita umetniška leta preživel prav v tem posavskem mestu.
Čeprav je živel v provinci, je njegovo delo vzbudilo zanimanje tudi v takratnem kulturnem središču Slovenije.'Franjo Stiplovšek se je rodil 1898 na otoku Krku. Šolal se je pri slikarju Gvajcu in kiparju Rendiču, študij pa je nadaljeval na Dunaju in v Zagrebu. Pozneje se je izpopolnjeval v Benetkah, Firencah in Muenchnu. Leta 1920 je organiziral prve umetniške razstgve v umetniškem društvu „Gro-har" v Mariboru, pet let pozneje pa je nastopil službo na meščanski šoli v Krškem in ostal tam do konca vojne.
Vojno je preživel v raznih krajih Posavja, po končani vojni vihri pa je bil po besedah ravnatelja Posavskega muzeja iz Brežic prof. Marjana Gregoriča prvi predsednik krajevnega oz. mestnega ljudskega odbora v Krškem. Potem je bil profesor risanja na brežiški gimnaziji, od 1949 do 1962 pa je kot ravnatelj Posavskega muzeja v Brežicah vdihnil tej kulturni ustanovi neizbrisen pečat.
V Stiplovškovih delih po 1. svetovni' vojni je čutiti navdih impresionizma, zatem ekspresionizma, nakar prevlada plastično poudarjeni realizem. V njegovih delih se zrcalijo njegova življenjska pot in razmere, v katerih je živel. Motive je izbiral čustveno prizadeto. Razstavljal je v Pragi, Berlinu, Parizu, Amsterdamu in Barceloni. Prvi uspeh je dosegel z 12 lesorezi „Stari Maribor” (1923). Že v drugi ma-
pi leta 1927 na isto temo je realistična risba nadomestila ekspresivnost igre svetlobe in senc iz prve mape. Po vojni sta prevladala grafika in risba, veliko motivov pa je umetnik dobil na progi Šamac — Sarajevo leta 1947. .
P. P.
SPOSOJENO TRNJE
— Ni še točno izračunano, koliko funkcija okrepi argumente pri polemiki.
(Iz Svijeta)
RAZSTAVA TRG, EJ — Zveza lovstin organizacij iz Kočevja je v Dolenji vasi pri Ribnici pripravila tradicionalno razstavo lovskih trofej iz preteklega leta. Trofeje so postavili na ogled lovci od Turjaka do Kolpske doline, ki so člani zveze. (Foto: M. Glavonjič)
Pismo iz Amerike
Pol stoletja v novi domovini, srce pa v stari
lz San Francisca v ZDA je v uredništvo prispelo pisemce naše dolgoletne bralke Poldice Podgornik, ki praznuje letos 50-tetnico odhoda iz domovine. Ves ta*dolgi čas je ostala s srcem navezana na staro domovino, zato z zanimanjem sledi, kaj je novega pri nas. Pri tem ji Dolenjski list pomeni čvrsto zvezo z ljubljeno Belo krajino in posebej Metliko, V pismu se v imenu vseh Metličanov, ki žive v San Franciscu, zahvaljuje prof. Jožetu Dularju za njegovo požrtvovalno delo za Metliko. Pismu je priložila tudi pesem, ki joje napisala pred leti in v nji ob smrti svoje stare matere potožila tudi o grenki usodi naših izseljencev. Ker' se s to pesmijo Podgornikova, kot je sama zapisala, poslavlja od domovine, kije „ne bo nikoli več videla", izjemoma pesem (malce popravljeno) ponatiskujemo.
STARA MAMIC A SPI,T1IIO SPI
Umrla mi je, na veke je zaspala moja stara mamica, ona, ki edina je ostala, preživela vse, ki tam v grobu spe.
Solze rodno mamico so zvale v gomilo, v mrzli hram, moje prošnje, klic, molitve ne prebudijo je nikdar.
Pri očeta grobu v trpki žalosti srce mi solza je zalila, ob gomili bratcev, sestric tuga mi srce je razdvojila.
Hišica očetova brez mojih dragih, rojstni dotfl, otroške radosti,' veselje prejšnjih dni dekliških — zame je tedaj minilo vse.
Zeleni gozd in polje, trata, cvetoča jablana, gredice rož so s sreem mojim vzeli, prodali so mi vse.
In šla sem tam k ograji, tujka, k drevesom in h gaju po slovo, sklenile so se veje, cvetke glavice so skrile.
kot bi umele mojo bol.
Stare mamice izguba tako boli, ker me ljubila je vse moje dni. Stare mamice več ni, več ni, z njo so onkraj tudi moji upi vsi.
vanja na področju jamarske tehnike in reševanje ponesrečencev iz jam. Terensko delo je obsegalo ogled jame Jazbine pri Podturnu, brezna Ahnen-locli, ki slovi kot najgloblje in najlepše brezno Kočevskega Roga, nekateri udeleženci pa so se spustili tudi v 105 metrov globoko brezno Pihalnik v zaledju izvira Radešce, ki napaja vodovod za topliško dolino in Dližnjo okolico.
Franc Škufca
Franca Škufce iz Malega Lipja ni več. Gospodar male suhokranjske kmetije, oče devetih otrok, nekdanji partizan in aktivist, odposlanec na Kočevskem zboru- in po osvoboditvi prvi predsednik krajevnega ljudskega odbora v domačem kraju, je umrl 22. junija, dva dni pred svojim rojstnim
V manjšem breznu poleg Pihalnika smo ob obisku našli razpadajoče truplo goveda. Na žalost se to v zaledju izvira Radešce ni zgodilo prvič.
Pred leti smo jamarji našli v Pihalniku vreče odvrženih poginulih kokoši, da o številnih manjših breznih zametanih z odpadki ne govorimo. Takšno dejanje kaže na malomarnost posameznikov in na nepoznavanje zakonitosti kraškega sveta, ki zahtevajo visoko stopnjo previdnosti in zdrav odnos'd o okolja. .
Kaže, da ljudi ne morejo izučiti nikakršni pozivi ali pravni ukrepi in da bodo šele posledice, kijih bomo občutili, dosegle svoje. Mogoče tokrat še ne bodo tako zastrašujoče, vendar je potrebno vselej računati z njimi.
Jamarji se pri raziskovalnem delu vse prepogosto srečujemo z onesnaženimi kraškimi objekti, ki so pereč problem v bližini vasi. Trudimo se, da bi pravočasno‘odkrili in preprečili takšne pojave, vendar nas je za ažurno delo premalo.
Pozivamo vse, ki so pripravljeni sodelovali z nami in se tvorno vključiti v naše delo, da se pridružijo. Prva priložnost za to bo intenzivni jamarski tečaj, ki bo od 22. do 30. julija potekal v obliki taborjenja na Kočevskem Rogu. Namen tečaja je, da usposobimo udeležence z osnovami jamarske tehnike in raziskovanja jam. (Informacije in prijave — tel: 85-749).
ANDRFJ HUDOKLIN
SOLA V NARAVI
Že več mesecev smo se učenci 4. razreda pripravljali na šolo v naravi. Zbirali smo papir, tekstil, urejali domači kraj in tako varčevali denar. Tudi kolektiv Lisce in krajevna skupnost Krmelj sta nam priskočila na pomoč z denarjem. Metalna pa nam jeza 10 dni odstopila sobe v svojem počitniškenu domu v Pacugu. Skoraj vsi smo se naučili plavati, tekmovali pa smo tudi v plavanju za bronaste, srebrne in zlate delfinčke.
RENATA MAJAN, 4. r.
OŠ 12. SNOUB, Krmelj
BILA SEM NEPLAVALKA
Ko sem prišla v šolo v naravi v Pa-cug, sem bila neplavalka. Prvič sem videla morje, a tudi kopala Sem se prej samo enkrat v Šmarjeških Toplicah. Prvi dan sem se morja kar bala, a sem s pomočjo tovarišice Berte že tretji dan sama plavala. Osvojila sem bronastega in srebrnega delfinčka.
NEVENKA GROZNIK, 4. r.
OŠ 12. SNOUB, Krmelj
PRVIČ NA MORJE
Ko sem odšla v šolo v naravi v Pa-cug, sem se prvič poslovila od očeta in mame. Prvič sem videla morje in zdelo se mi je zelo veliko. Plavati nisem znala, a sem se kmalu naučila. Kljub temu da je bilo na morju zelo lepo, sem se veselila povratka domov.
NATAŠA URBANČIČ, 4. r.
OŠ 12. SNOUB, Krmelj
PRIZADEVNI MENTORJI — Kar 52 izvenšolskih dejavnosti premorejo na sevniški osnovni šoli Sava Kladnika. Minuli petek je vodstvo šole povabilo za prepolno zbornico mentorjev v zahvalo za sodelovanje. Mnoge krožke vodijo zunanji sodelavci. Za vrsto dejavnosti kažejo otroci izreno zanimanje. Na sliki: ravnatelj prof. Jože Bogovič izroča v znak zahvale knjigo inž. Stanetu Kočevarju (na levi), predsedniku sevniških radio-materjev. (Foto: A. Železnik)
dnevom, s katerim bi dopolnil 73 let življenja. Številni prijatelji in znanci iz Suhe krajine in drugih krajev so ga spremili na njegovi zadnji poti.
Franc Škufca sc je rodil v družini, kjer je bilo deset otrok. Skopa zemlja male domačije je imela premalo, da bi lahko nahranila toliko ust. Zatosotu-di Škufčevi iskali dodatne vire za preživljanje, največkrat kar v kočevskih gozdovih — z ogljekuho. Trpko življenje pa jim tudi poslej ni rezalo belega kruha. Franc in ostali so že zgodaj okušali tako imenovano proletarsko usodo.
Ko so prišli za slovenski narod težki čaši, si Škufčevi niso pomišljali: bili so med prvimi dolenjskimi partizani. Franc je bil udeleženec NOB od leta 1941. S partizanskimi enotami je bil povezan pred roško ofenzivo. Štirje njegovi bratje in sestre so darovali življenje za svobodo. Eden od bratov je sodeloval v znamenitem napadu na Bučko.
Franc Škufca je bil v prvi vrsti terenski delavec. Skrbel je za vzdrževanje partizanskih enot v Suhi krajini. Včasih se je pridružil tej ali oni partizanski enoti in se spet vrnil na teren.
Po osvoboditvi je predano delal v organih ljudske oblasti. Kot rečeno, je bil predsednik, krajevnega ljudskega odbora, občinski odbornik in član raznih okrajnih komisij, ob tem pa še prizadeven aktivist OF. Vneto je delal v obnovitveni zadrugi, pri preskrbi prebivalstva, sodeloval pri odkupih. Udeleževal seje prostovoljnih akcij za graditev zadružnega doma, hodil na podobne akcije v Kočevski Rog itd.
Njegova dejanja krasijo številna družbena priznanja Dobil je medaljo za hrabrost, medaljo dela. priznanje Ol novomeške občine in različne pisne zahvale.
Svojemu prepričanju in deluje ostal zvest do konca.
I. Z.
SPRETNI MODELARJI — Na krmeljski osnovni šoli deluje modelarski krožek, pri katerem izdelujejo učenci po načrtih ladjice, letala^ rakete in druge modele. Kako spretni so, pa dokazuje tudi fotografija, na kateri nekateri izmed članov krožka držijo v rokah svoje končne izdelke. (Dopisniki OŠ Krmelj)
Našega Toneta ni več
t V četrtek, 21. junija, se je zgodilo tisto, česar smo se vsi bali: prenehalo je biti srce našega Toneta.
Tone Starešinič se je rodil leta 1945. Kot otrok je krepko občutil revščino, ki je tedaj pestila Belokranjce. Življenje mu ni prizanašalo, saj se je mačehovsko zneslo prav nad Grgečo hišo. Čeprav je zemlja dajala tenke rezine črnega kruha, jo je imel Tone rad. Bil je edini- Kfasinčan svoje generacije, ki se je odločil ostati na kmetiji' S trdim delom in mladostno zagnanostjo je sprejel boj z revščino in skopo zemljo. Ustvaril si je družino, zgradil nov dom, vpeljal moderen način kmetovanja. Ob vsem tem pa je našel čas tudi za pomoč sosedom in vaščanom. Aktiven je bil pri gasilski organizaciji. S svojim naprednim gle-
danjem na svet je dal svoj delež k socializaciji vasi in splošnemu napredku. Za vse'je našel dovolj časa, le za svoje zdravje ne.
Dolg pogrebni sprevod in ganljive poslovilne besede Antona Pezdirca in Jožeta Klepca ter lepo zapete pesmi gribeljskega okteta so dokaz, koliko nam je Tone pomenil. Ne bomo ga mogli pozabiti. Pustil ještiri nepreskrbljene otroke, ki nas bodo vedno spominjali nanj, prav ti malčki pa so za nas vse tudi obveza. Vsaj še nekaj let bo družina naše pomoči še kako potrebna. Tudi s tem bomo dokazali, da so bile naše solze iskrene. Čas za dokazovanje se je že začel ...
IVAN KAPUŠ1N Brežice
Hišo gradimo le enkrat
Gradnjo spremlja vrsta težav, ki se pričnožez nabavo in izbiro gradbenega materiala.	..V' ;7- ; '
	'č/jm
	
Zaupajte nam svoje želje!
Pomagali vam bomo s strokovnimi nasveti in z dobavo vseh vrst gradbenega materiala iz našega prodajnega programa. Kupcem nudimo brezplačen izračun količin potrebnih posameznih materialov na osnovi načrtov.
Vse od temeljev do strehe v prodajalni gradbenega materiala.
..s
Organizirana dostava na gradbišča
OPEKARNE ZALOG P. *
NOVO MESTO, tel.: 21-403,22-291
Posebej želimo opozoriti, da imamo na zalogi celoten program termoizolacijskega materiala (Novoterm, Tervol, Perlit, Termon), betonsko železo različnih profilov, 8-valne salonitne plošče, dimnike za centralno ogrevanje, steklene prizme, samokolnice in drugo.
SGP PIONIR iz Novega mesta vam nudi v nakup zaprte lokale zgrajene do 4. faze v naselju Cesta herojev za razne uslužnostne namene in sicer:
2 lokala v velikosti 150 m2 oz. 1 lokal v izmeri 300 m2, 1 manjši lokal v velikosti 25 m2.
Informacije: SGP PIONIR, Ljubljanska c. 3, Novo mesto, tel. (068)23-686
Pokličite nas!
Dom počitka Metlika Metlika, Mestni trg 16
Razpisna komisija
razpisuje
dela in naloge
vodje (računovodje) finančne službe
Poleg splošnih morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
— višja ali srednja izobrazba ekonomske smeri
— 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj na ustreznih delih
— organizacijske sposobnosti
— moralna in politična neoporečnost.
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na gornji naslov z označbo „Za razpisno komisijo”. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po zaključku razpisnega roka.
453/27-84
ZPS Titovi zavodi Litostroj, livarna in tovarna strojev, n.sol.o., Ljubljana, Djakovičeva 36,
Kadrovsko splošni sektor
objavlja
za potrebe TOZD Zunanje storitvene enote prosta dela in naloge
snažilk
za delo y dopoldanski in popoldanski izmeni
V delovno razmerje za nedoločen čas bomo sprejeli večje število delavk. Vabimo kandidatke predvsem z območij, na katerih imamo organiziran prevoz z delavskimi avtobusi.
Vse informacije v zvezi z zaposlitvijo lahko dobite v Kadrovsko splošnem sektorju.
Razglas velja do zasedbe del in nalog.
462/27-84
Mercator
Na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja
Mercator- Agrokombinat Krško delovna skupnost skupnih služb
objavlja prosta dela in naloge referenta za varstvo pri delu
Delo se združuje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom.
Pogoji:
— višja izobrazba tehniške oziroma ustrezne smeri (VIP VI. stopnja),
— 3 leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih in nalogah *
— izpit po 23. členu zakona o varstvu pri delu (Ur. list SRS 32/74), pravilnik o osnovah za organiziranje službe za varstvo pri delu.
Poskusno delo 3 mesece.
Zainteresirani kandidati naj pismene prijave zdokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo na naslov: Mercator-Agrokombinat Krško, Cesta krških žrtev 52, kadrovska služba. Prijave bomo zbirali.8 dni po dnevu objave. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po preteku prijavnega roka.
461/27-84*
Industrija motornih vozil V Razvojni inštitut Novo mesto, Zagrebška 18-20
Komisija za delovna razmerja IMV—Razvojni inštitut objavlja
prosta dela in naloge:
1. KV strugarja
2. KV strojnega ključavničarja
3. snažilke
Kandidati naj v roku 8 dni po objavi oglasa pošljejo prijave na zgoraj navedeni naslov.
454/27-84
„SOP”, specializirano podjetje za industrijsko opremo Krško Komisija za delovna razmerja TOZD Oprema
objavlja
prosta delovna opravila oz. naloge
pri embaliranju in transportu opreme
— 1 delovno mesto
Pogoji:
— dokončana osnovna šola
— zaželene izkušnje iz tesarske ali mizarske stroke
— odslužen vojaški rok
— psihično in fizično zdrava osebnost
— poskusna doba: 3 mesece
Delo se združuje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Stanovanj ni, osebni dohodek po pravilniku o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka, delitve sredstev za osebne dohodke in skupno porabo TOZD Oprema, Prijave naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi oglasa na naslov: „SOP" Krško, kadrovska služba, 68270 Krško, CKŽ 141.
O izbiri bodo kandidati obveščeni .v 30 dneh po objavi oglasa.
468/27-84
„SOP”, specializirano podjetje za industrijsko opremo Krško Delavski svet TOZD Klepar, Krško, Gasilska 3
objavlja
naslednja prosta delovna opravila oz. naloge:
1. diplomiranega inženirja strojništva
2. 5 kvalificiranih kleparjev oziroma ključavničarjev, od tega 2 z znanjem varjenja z aluminijem
Pogoji:
Pod 1:
— fakulteta za strojništvo, II. stopnja
— 5 let delovnih izkušenj
— odslužen vojaški rok
— znanje nemškega jezika
— 3-mesečno poskusno delo
Pod 2:
— poklicna kovinarska šola
— 2 leti delovnih izkušenj
— odslužen vojaški rok
— 3-mesečno poskusno delo
Delo je za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v roku 8 dni na naslov: „SOP” Krško, kadrovska služba, 68270 Krško.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po objavi oglasa.
467/27-84
PETROL
DO TRGOVINA Z NAFTNIMI DERIVATI LJUBLJANA n. sol. o TOZD TRGOVINA NA DROBNO BREŽICE n sub o
BREŽICE, CRNC 1
OBVESTILO
Cenjene kupce obveščamo, da Petrol—Trgovina z avtode-li, Cesta Herojev 60, Novo mesto, posluje s 1. 7. 1984 po spremenjenem delavniku, in sicer od 7.do19. ure, vsoboto od 7. do 12. ure. Objavljamo telefonsko številko: 21-998.
GG Novo mesto TOZD Vrtnarstvo in hortikultura Novo mesto
Komisija za delovna razmerja razpisuje
po sklepu delavskega sveta prosta dela in naloge
cvetličarja
Delavec mora izpolnjevati naslednje pogoje:
— da ima končano cvetličarsko šolo ali trgovsko šolo
— da ima 1 leto delovnih izkušenj.
Pismene prijave sprejemamo 15 dni po objavi na naslov: GG Novo mesto, TOZD Vrtnarstvo in hortikultura, Kristanova 65, 68000 Novo mesto.
O izbiri bomo vse kandidate obvestili v 30 dneh po končanem sprejemu prijav.
Vzgojnovarstvena organizacija Novo mesto, p.o. Ragovska 18 Svet Vzgojnovarstvene organizacije
I. razpisuje prosta dela in naloge
s posebnimi pooblastili in odgovornostmi:
1. vodja zdravstveno-higienskega režima
2. pedagoški vodja
Prijavijo se lahko kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, določene z zakonom o vzgoji in varstvu predšolskih otrok in družbenim dogovorom o oblikovanju kadrovske politike, in
— so po poklicu vzgojitelj, pedagog, psiholog, socialni delavec, specialni pedagog, učitelj ali medicinska sestra,
— imajo najmanj 5 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 2 leti dela pri vzgoji in varstvu predšolskih otrok in opravljen strokovni izpit.
Kandidati bodo imenovani za dobo 4 let, pričetek mandata 1. 9. 1984.
Prijave pošljite na gornji naslov z oznako „Za razpisno komisijo" v 15 dneh po dnevu objave.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 8 dneh po dnevu sprejema sklepa.
.11. S 1. 9. 1984 razpisuje
tudi prosta dela in naloge:
3. svetovalnega delavca,ki je lahko pedagog-psiholog ali pedagog
Kandidat mora imeti opravljen strokovni izpit in najmanj 5 let delovnih izkušenj pri delu z otroki.
4. KV kuharice za delo v centralni kuhinji
Prijave pošljite na gornji naslov v 15 dneh po dnevu objave.
Strah pred meduzami
Problem, ki je prisoten tudi v Italiji, Grčiji, severni Afriki in drugih sredozemskih deželah — Kakšna je učinkovita prva pomoč?_
Marsikdo, ki je užival pri kopanju, je doživel, da ga je ožgala meduza. V zadnjem času se niso pojavile v velikem številu samo na Jadranu, ampak na obalah vseh sredozemskih dežel. V prospektih in drugih propagandnih gradivih za turiste pa je kolikor le mogoče malo govora o tej nadlogi.
Ker so meduze velikega pomena za ves mediteranski bazen, je bil preteklega novembra v Atenah simpozij v organizaciji Združenih narodov. Zavoljo tega je potrebno povedati nekaj odkritih besed, da bi bili turisti pravilno informirani.
Meduza, o kateri je govor, ima znanstveno ime Pelagia noctiluca,
TURISTIČNE ZANIMIVOSTI
POZNATE SLOVENSKE ALPE?
LJUBLJANA —; Pod naslovom „Poznate slovenske Alpe? je Center za turistično in ekonomsko propagando pri Gospodarski zbornici Slovenije v sodelovanju z Alpe-tourom izdal prospekt. Namenjen je prijateljem planin, popotnikom, turnim smučarjem, domačnosti in prvinskim lepotam slovenske zemlje. Bralec najprej izve zanimivosti o planinarjenju v Sloveniji in dobi nekaj predlogov planinskih tur iz desetih planinskih koč.
Privlačnost, slovenskih gora je tudi Triglavski narodni park, ki je največji v Jugoslaviji. Vključen je v planinske ture in lovske planinske izlete. Gostom, ki bivajo v nižinskih hotelih ali pri zasebnikih, so na. voljo eno- in dvodnevni izleti, za katere lahko najamejo planinske vodiče na Bledu, v Bohinju, Bovcu in Kranjski gori.
Podrobnosti so razvidne iz prospekta. Naj povemo še, da so prospekt natisnili v nemškem jeziku (40.000 izvodov), v angleščini (25.000 izvodov), v nekaj manj izvodih v italijanščini in srbohrvaščini le 1000 PA V SLOVENŠČINI. Saj bojda pri ceni penziona
3.000	din za osebo na Bledu ne kaže še laziti po hribih.
Odbor za delovna razmerja in nagrajevanje pri strokovni službi občinskih skupnosti za zaposlovanje Novo mesto
objavlja
prosta dela in naloge
vodje zaposlovanja
Delo je za nedoločen čas, s polnim delovnim časom.
Razpisni pogoji:
— visoka oziroma višja izobrazba pravne, ekonomske ali družboslovne smeri
— 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj na delih in nalogah na področju kadrovske politike
— poskusna doba 3 mesece.
Kandidati naj vložijo prošnjo z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Strokovna služba občinskih skupnosti za zaposlovanje, Novo mesto, Trdinova 10. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po izteku razpisnega roka.
459/27-84
DS OŠ Koprivnica, Koprivnica pri Brestanici,
razpisuje
za nedoločen dela in naloge
čas prosta
učitelja ma-fi (PRU ali absolvent)
Začetek dela 1. 9. 1984. Stanovanje je na razpolago. Prijave pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na OŠ Koprivnica.
455/27-84
ker njeno telo ponoči fosforescira. V velikem številu so se nedavno pojavile leta 1977 — vendar vzrok ni znan. Verjetno gre za cikličen pojav, ki pri različnih živalih traja različno dolgo. Po znanih podatkih so se meduze pojavile v večjem številu v začetku tega stoletja, ko ljudje še niso tako masovno hodili na morje. Brez dvoma pa drži, da meduze niso v nikakršni zvezi z onesnaženostjo morja, saj vzhodni Jadran še vedno sodi med čista morja.
Najuspešnejše varstvo pred meduzami je plavanje s potapljaškimi ali varnostnimi očali, ker jih pravočasno opazimo in se jim umakne-
mo. Ce pa meduza le ožge, moramo vedeti, kaj na storimo. Najprej je potrebno ožgano mesto dobro sprati, obvezno samo z morsko vodo in nato splakniti z alkoholom ali kisom. (Spiranje s sladko vodo ni priporočljivo.) Nato • je potrebno poškodovano kožo namazati z Antihistamin-Kortikoste-roid kožnim mazilom (npr.: Syno-pen). Važno je tudi, da ožganega mesta ne praskamo. V glavnem tudi ni potrebna zdravniška pomoč. To pa dokazuje, da meduza ni nobena pošast. Naj botakoalidru-gače, zaželeno je čim manj „obje-mov’’ tega morskega mehkužca. PoVVILLKOMMEN pri redil J. SAJE
m
novoles
OBVESTILO
Novoles, lesni kombinat Novo mesto — Straža, n.sol.o.
Krajane Podgrada, Zajčjega vrha, Stopič in okoliških krajev obveščamo, da bomo ob zadovoljivem odzivu pričeli s prevozi na delo in z dela iz Podgrada v Stražo s 1. 8. 1984.
Če želite združevati delo v našem kolektivu, se oglasite ali oddajte vlogo v kadrovski socialni službi DO NOVOLES Straža.
Novoles, lesni kombinat Novo mesto — Straža, n.sol.o.
Komisija za delovna razmerja TOZD Tehnično energetske storitve
objavlja
prosta dela in naloge:
1. brigadir komunalne skupine (1 delavec)
2. zidar (1 delavec)
3. gradbeni delavec (1 delavec)
4. komunalni delavec (4 delavci)
pod naslednjimi pogoji:
Pod 1: vrtnar ali cvetličar in 3 leta delovnih izkušenj v poklicu
Pod 2: zidar in 1 leto delovnih izkušenj v poklicu
Pod 3 in 4: končana osnovna šola, delovne izkušnje so
zaželene
Komisija za delovna razmerja Delovne skupnosti strokovnih služb objavlja
prosta dela in naloge:
1. čuvaj — vratar (3 delavci)
2. gasilec (1 delavec)
pod naslednjimi pogoji:
Pod 1:
končana osnovna šola, delovne izkušnje zaželene Pod 2:
gasilec in najmanj 1 leto delovnih izkušenj v poklicu
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas in s 45- oz. 60-dnevnim poskusnim delom. Kandidati naj oddajo svoje vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov: Novoles, lesni kombinat, kadrovsko-socialna služba, 68351 Straža.
Kandidate bomo o izbiri obvestili najpozneje v 30 dneh po končanem zbiranju vlog.
Komisija za delovna razmerja osnovne šole
Škocjan
objavlja
naslednja prosta dela in naloge:
1. učitelja za fiziko— tehnčno vzgojo za nedoločen čas—V, Vš
2. varuhinjo za vzgoj-novarstveno enoto (vrtec) pri Oš za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu), od 6. avgusta
Razpisni rok: 8 dni po objavi.
Prijave pošljite na naslov: OŠ Škocjan — komisija za delovna razmerja.
457/27-84
Emona Dolenjka Tozd Engro—Detajl Novo mesto
Obvestilo
Prebivalce krajevne skupnosti Šmihel in okoliških naselij obveščamo, da odpiramo novo samopostrežno prodajalno v Šmihelu v soboto, 7. julija, 1984. Obratovalni čas bo od 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 13. ure. Upamo, da bomo naše cenjene potrošnike lahko zadovoljevali s pestro ponudbo in solidno postrežbo.
Priporočamo se za obisk!
472/27-84
Delovna skupnost skupnih služb SIS občine Trebnje
razpisuje
prosta dela in naloge
strokovnega delavca za komunalno dejavnost
Dela in naloge so s posebnimi pooblastili in odgovornostmi.
Pogoji:
— višja ali srednja izobrazba ustrezne smeri in 3 leta delovnih izkušenj
— družbenopolitične in moralno-poiitične kvalitete.
Kandidat bo izbran za 4 leta.
Kandidati naj pošljejo ponudbe o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po razpisu na naslov: Delovna skupnost skupnih služb SIS občine Trebnje, Baragov trg 1, 68210 Trebnje.
O izbiri bomo prijavljene kandidate obvestili v 30 dneh po končanem razpisu.
456/27-84
Srednja kmetijska šola Grm, Novo mesto Sevno na Trški gori 13
razpisuje
prosta dela in naloge
snažilke
(čiščenje šolskih in poslovnih prostorov)
— za nedoločen čas.
Pričetek dela bo 1. 9. 1984, poskusna doba tri mesece.
458/27-84
POSTRV VELIKANKA — Potočno postrv, dolgo 63 cm in težko 2,36 kg je 15. junija zvečer uplenil v Kolpi pri Slavskem lazu član Ribiške družine Kočevje Vojko Zadnik. Na suho mu jo je pomagal spravljat ribič Ivan Janež. Oba sta imela z velikanko kar okoli 20 minut dela. Ni znano, da bi kdo izmed kočevskih ribičev uplenil večjo potočnico oz. to ni bilo ..uradno” zmerjeno in stehtano, kot je bilo v tem primeru. Na fotografiji srečni ribič s plenom. (Foto: Primc)
ZDOMKA PREHITEVALA V SMRT
NOVO MESTO — V soboto, 23. junija. jc Dragica Turčinovič, ki jc začasno zaposlena v ZRN, vozila z osebnim avtom iz Ljubljane proti Zagrebu. Pri vasi Jezero je zapeljala v levo in začela prehitevati. Iz nasprotne smeri je takrat z osebnim avtom pripeljala Franja Šarič iz Livnega. Avtomobila sta čelno trčila. Za Šaričevo je pripeljal še Dubravko Šašek iz Zagreba in se zaletel v avto pred seboj. V nesreči sta bili pri priči mrtv' voznica Turčinovič in njena sopotnica Janja Dovrič iz Bosanskega Šamca. Ranjeni so bili voznica Šarič in njena sopotnika Stipe Šarič in Mario Šarič. Gmotne škode je za 2,500.000 din.
OPERNI BIENALE SE IZTEKA DANES
LJUBLJANA — Danes sc tu izteka letošnji, 9. jugoslovanski operni bienale, na katerem že od petka minulega tedna nastopajo malone vsa jugoslovanska operna gledališča, med drugim tudi obe slovenski. Mariborska opera je na tej tradicionalni prireditvi predstavila Gounodovega ..Fausta”, ljubljanska Verdijevo ..Traviato". beograjska Verdijevega ..Nabucca", zagrebška Bellini jevo „Normo”, osiješka Egkovega ..Revizorja” in skopska Puccinijevo ..Madame Butterfly”. Vzporedno je potekal simpozij, na katerem so med drugim osvetlili razvojne poti odrske in glasbene interpretacije v Jugoslaviji po zadnji vojni.
Skupna služba SIS družbenih dejavnosti Novo mesto svet delovne skupnosti
Razpisuje
prosta dela in naloge
s posebnimi pooblastili in odgovornostmi za doboštirih let
glavnega računovodje
pogoji:
— visoka ali višja izobrazba ekonomske smeri
— 3 oz. 5 let delovnih izkušenj
— izpolnjevanje pogojev po družbenem dogovoru o kadrovski politiki v občini Novo mesto.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 30 dneh na naslov: Skupna služba SIS družbenih dejavnosti, Novo mesto, Kidričev trg 3.
O izbiri bomo kandidate obvestili v roku 30 dni.
469/27-84
Delegacija delavcev sveta šole „Baza 20” Dol. Toplice
razpisuje dela in naloge:
1. učitelja biologije — gospodinjstva oziroma kemije — gospodinjstva
za določen čas
2. dveh KV kuharic
— 1 za določen čas, 1 za nedoločen čas
3. snažilke
— za nedoločen čas
Pogoji za zasedbo delovnih mest:
Pod 1: ustrezna strokovna izobrazba Pod 3: KV kuharica, eno leto delovnih izkušenj Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o ustrezni izobrazbi in poklicni usmeritvi v 15 dneh po objavi razpisa. Kandidati bodo obveščeni o izidu v 30 dneh.
Začetek dela 1. 9. 1984.
Srednja šola za gostinstvo in turizem Novo mesto
razpisuje
prosta dela in naloge
laboranta za kemijo, biologijo in fiziko
Končan program srednjega izobraževanja kemijske ali biološke smeri.
Rok za prijavo je 15 dni po objavi razpisa na naslov: Srednja šola za gostinstvo in turizem Novo mesto, Ulica talcev 3.
Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po objavi razpisa.
473/27-84
Metalna Maribor n. sol. o.
TOZD Tovarna lahkih konstrukcij n. sol. o. Krmelj
objavlja
prosta dela in naloge:
1. strugar
(4 delavci)
2. rezkalec
(1 delavec)
3. ključavničar (5 delavcev)
4. varilec
(5 delavcev)
Pogoji:
— končana ustrezna poklicna šola
— vsaj 1 leto delovnih izkušenj
— 3-mesečno poskusno delo
Delovno razmerje bo sklenjeno za vsa objavljena prosta dela in naloge za nedoločen čas.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 30 dneh po dnevu-objave na naslov: Metalna TOZD Tovarna lahkih konstrukcij Krmelj — komisija za delovna razmerja — 68296 Krmelj.
471/27-84
*
— Vprašal sem ga, kako naj vzdržujem družino samo z mojo
NAGRADA V KRŠKO
Milena Levičar iz Krškega, Gubčeva 5/22, je naša tokratna nagrajenka. Morebitne pasje dni si bo hladila z zanimivim in napetim zgodovinskim branjem. Seveda smo že pripravili knjižno nagrado za prihodnji teden. Rešitev pošljite na naslov: Uredništvo Dolenjskega lista, Germova 3, Novo mesto, s pripisom: KRIŽANKA. Morda bo sreča tokrat izbrala vašo pravilno rešitev.
NAGRADNA KRIŽANKA - NAGRADNA KRIŽANKAI V ZapOf Zaradi ljubezni
SLOVEN-
SKO
SMUČI-
ŠČE
POMO-
ČNIK
Ni pomembno živeti. Ni pa tudi pomembno umreti.
A. MORAVI A Burni časi in večne spremembe zgneto iz poprečnih ljudi zapletene značaje.
I. ANDRIC Kultura in umetnost sta najmočnejše orožje, ki ga ima človek v boju za demokracijo in svobodo.
B. ŠTIH
Zenske imajo za marsikaj in zlasti za neumne moške besede kaj točen in trajen spomin.
I. PREGELJ
SENE/GR
SREDIŠ-
ČE MOL
N0V0ZE-
LANO.
NOJ
RIM VARUH OGNJIŠČA
MEDN. ZVEZA ZA STAN-OARDIZA
21 LA UTRIPAL NICA
DL
DL
POLET
OVČJE
KRZNO
2UU 00 OBUTVE/ LEONID LEONOV
POROČI-
LO
ODTOK
GLASBILO/PUSTA TBA-VA
DRŽAVA V HIMALAJI
VRSTA
USNJA
GLMAL-
BANIJE/
PORT,-
AGENC.
TIHOTA
PRIKRI-
TOST
IT. REŽISER ICARLO)
GR. BOGINJA NESREČE
GLASBE-
NIK
SOSS/
LESK
HUMOR.
ERZlŠNI-
KOVA/
SOHA
0L
MOŠKI
OKRAS
' NORO. BOGINJA MORJA/ NATRI JE-.VA SPOJ.
BRINJE-
VEC/
HOLMU
BRIVCE-V0 ORODJE
ALEKSAN DER. V./ M IME
RAZU-
MAR
GLASILO IT. KP
ORIENT. PRAŠEK ZA USE
0L
Novost, stara dve tisočletji
Bikini so ženske nosile že v starem Rimu — Srednjeveški ljudje so bežali od vode — Prvo pravo kopalno obleko je iznašel človek, ki je ukinil steznik
Današnja ženska kopalna oblačilca niso veliko manjša od svojih pravzorov. Enega od njih je mogoče občudovati na rimskem mozaiku iz 4. stoletja. Pisani kamenčki sestavljajo podobo mla-' denke v zares majhnih in globoko izrezanih hlačkah, ki ima prsi pokrite z nečim, kar bi še danes komaj zaslužilo ime nedrček. Zanimivo je, da je letos, po skoraj dveh tisočletjih spet v modi podoben bikini. Moda si nikoli ničesar ne izmisli iz temelja.
O zgodovini kopalne obleke bi lahko napisali debele knjige, čeprav si od Rimljanov naprej nekaj stoletij nihče ni razbijal glave z vprašanjem, kaj obleči za v vodo. Kaže, da je bila golota najbolj smiselna rešitev za morebitne kopalne podvige naših srednjeveških prednikov, o katerih vemo, da so se držali bolj daleč od higienskih tekočin.
Prva slavna kopalka v rtovejšj zgodovini človeštva je bila Maria Carolina di Berrv, hči napolitanskega kralja Franca I. Nekega soparnega dne v avgustu 1825 se je kraljična pred številnimi pričami odpravila v morje. Na sebi je imela težko brokatno obleko, nogavice in lakaste čevlje. Dogodek je vzbudil nezaslišano ogorčenje javnosti in moralnih arbitrov. V naslednjih petdesetih letih nimamo podatkov o podobnih škandalih.
V dvajsetih letih je Paul Poiret (dobrotnik žensk, leta 1910 je ukinil steznik) izumil prve prave kopalne obleke. Ženske kopalke so bile pletene, hlačke so segale do polovice beder. Model je imel velikanski uspeh, še posebej, ko mu je Coco Chanel, ..kraljica kratkih hlačk”, slekla hrbet. Coco je iznašla Znameniti „maillot-de- bain”, ki so ga nosile deklice—dečki. Ženske so se končno lahko predale soncu.
Trideseta leta. Iz Amerike je prišel prvi klasični kostum za plavanje. Ramena so popolnomaTaz-galjena. Zavzel je kopališča. V štiridesetih letih se je kopalna obleka revolucionarno prepolovila na dva dela, zgornji in spodnji. Petdeseta leta so prinesla dvoboj dveh kopalnih smeri. Ene so se kot Ester Williams kopale v enodelnem športnem kopalnem dresu iz lasteksa, drugim je bil bolj všeč dvodelni kopalni kostum, ki sta ga sestavljala podložen nedrček in hlačKe. kiso pokrivale popek. Hlačke so se manjšale, naramnice tanjšale; novi modni eksploziji je bilo ime bikini. Kopalke so dobile ime po otočku, na katerem so preizkušali jedrske bombe.
V šestdesetih letih so dodatki modrčku dokončno izginili, neki Rudy Gernreich je izumil celo enodelne kopalke, ki so imele na-
mesto modrčka prekrižani naramnici. To je bil topless. Uspeh ni bil velik, ideja pa je preži vela in dočakala boljše*čase.
Sedemdeseta leta so prinesla tango, string, monokini, imena kopalk, ki jih ni treba posebej pojasnjevati, saj so del naše vsak-dajnosti. Kaj nam bodo prinesla osemdeseta leta? Na polovici že lahko rečemo, da se večina žensk ne brani več porjaveti v čim manjšem bikiniju, vse več pa je takih. ki so (po mnenju čistunov in dežurnih varuhov morale) popol-nom brez sramu, saj se soncu in vodi predajajo zgoraj in celo spodaj brez.
Morda pa se bo zasukalo tudi drugače. Nekateri modni kreato-rji namreč že spet priporočajo klasični enodelni kopalni kostum, sešit iz zelo zračne in lahke tkanine. V svet naj bi prodrl v znamenju gesla, da je seksi tisto, kar se ne vidi. Moda si res nikoli ničesar ne izmisli iz temelja.
Človek ne sme nesmiselno umreti, kadar mora umreti.
P. ZIDAR
Brez političnih nasprotij ni nobena doba in noben narod.
J. MENCINGER
Najbolj ščitijo rdeča, rumena in rjava stekla
Nevarna zaščita
Angleški oftalmolog John Mar-shal opozarja, da so sončna očala sicer lepa, vendar nevarna za oči. ležava je po njegovem mnenju v tehi, da sončna očala izdelujejo predvsem po merilih estetike, bolj malo pa razmišljajo o zaščiti oči. Modra in ultravioletna svetloba škodita očem. Očala, ki ne preprečujejo prodora teh žarkov, so bolj škodljiva kot koristna. Neprimerna očala ne samo da ne preprečujejo prodor modrih žarkov, ampak tudi prevarijo zenico, da se zaradi zatemnitve razširi, pri čemer sprejme še več škodljivih žarkov, kot bi jih, če človek sploh ne bi nosil očal.
Pred nakupom sončnih očal bi bilo treba stopiti po nasvet k optiku ali oftalmologu. Načeloma pa velja, da rdeča, rumena in rjava stekla veliko uspešneje zaustavljajo škodljive žarke kot modra ali zelena.
Neverjetna usoda židovskega tradicionalista, ki ženi ne dovoli ločitve — Solze vnučkov ne pomagajo
V najbolj varnem izraelskem zaporu Ramleu je poleg morilcev, posiljevalcev in njim podobnih že 24 let zaprt tudi Jehija Abraham, katerega edini „zločin” je, da ženi ne da ločitve. Zgodba trdovratnega židovskega tradionalista je domala neverjetna. Leta 1960 je versko sodišče ločilo zakon Jehije in Nadre Abraham. Ker se po rabinski zakonodaji, ki je v Izraelu edina odločujoča za vprašanja zakona, žena ne more ločiti od moža, je sodišče velelo Jehiji, naj podpiše poseben dokument in s tem da ženi svobodo. Brez podpisa dokument ne velja, zakon še naprej obstaja. Jehija papirja ni hotel podpisati, češ da svoje ljubljene Nadre ne želi izgubiti. Poleg tega kot pravi Žid ne more prelomiti zakonske zaobljube, ki jo je položil pred 14. leti.
Sodnik je ubral običajno pot, ne da bi slutil, kam pelje. Trdoglavega moža so zaradi „nespo-štovanja sodišča” zaprli, na svobodo lahko stopi tisti trenutek, ko bo podpisal dokument o ločitvi. Od leta 1960 v Jehijevo celico vsako jutro vstopi oficir in zapornika vpraša, ali je pripravljen podpisati. Se isti dan bo na svobodi. Oficirja vsako jutro pospremi isti odgovor: „Tega nikoli ne bom storil." Takšnih juter se je do danes nabralo že skoraj za četrt
Zlati WC
Intimno zatočišče saudskega kralja je stalo 2 milijona funtov
Bogataši so radi nekaj posebnega tudi pri najbolj intimnih zadevah, neredko so žrtve njihove posebne pozornosti stranišča. Znani so'primeri, ko je dal lastnik in uporabnik desko preobleči z dragocenim krznom, drugi spet zahtevajo ogrevano desko, treji so spokojni samo. če je školjka poslikana s cvetlicami itd. Nihče med bogatimi posetfneži razen saudskega suverena Sauda, ki velja za najbogatejšega kralja na svetu, pa se ne more pohvaliti, da ima stranišče za dva milijona funtov. Intimno sobano za ta denar so uredili na kraljevi luksuzni jahti ..Abdul Aziz", ki jo grade v southampton-ski ladjedelnici. Stranišče je polno rezbarij in pozlate, posebna držala, ki bodo v pomoč njegovemu vi-sočanstvu, pa so iz čistega zlata.
Jahta saudijskega suverena tudi sicer vzbuja najrazličnejše komentarje. Nekateri so navdušeni.drugi se zgražajo. Ena od posebnosti te plavajoče palače je na primer bazen, ki ga orjaške črpalke lahko izpraznijo v nekaj minutah, dno bazena s hidravliko dvignejo do roba in na voljo je plesišče.
Lastniki jahte so ob zaključku del priredili za okoli 500 mojstrom in njihovih žena zabavo na ladji. Ena od povabljenih žena je po zabavi, ki je potekala na vseh treh jahtinih palubah, izjavila, da tega večera sicer nikoli ne bo pozabila, kljub temu pa je prepričana, da je za „en sam čoln nesmiselno porabiti toliko denarja".
stoletja. Jehija se ne zmeni niti za prošnje svojih zdaj že odraslih štirih otrok in kup vnučkov.
Direktor zapora Ramle pravi, da je Jehija Abraham eden njihovih najbolj poslušnih zapornikov, obenem pa tudi eden tistih, ki so v zaporu najdlje. Številni morilci so odsedeli precej manj let kot trdoglavi Abraham.
Na vse prošnje in nagovarjanja Jehija Abraham mirno odgovarja, da mu je za rešetkami udobno, da mirno spi in sanja, kljub vsemu upa, da ga bo njegova Nadra sprejela nazaj.
Zdi se, daje Jehija prevelik optimist, Nadra je novinarjem izjavila, da iz te moke ne bo kruha, da se je z Jehijem na pritisk staršev poročila kot 16-letno dekletce.
„Tudi jaz sem zapornica," je rekla nesrečna ženska, ki šteje danes že 54 let. „Nekoč sem bila lepa, danes sem stara, žalostna in zlomljena. Oba z možem bova umrla. Vsak v svoii celici.”
Živalske tarče
Mladi vojaški zdravniki nasprotujejo nepotrebnemu mučenju
Vojaški zdravnik mora biti sposoben zdraviti rane, kijih povzroči strelno orožje. Pogoj za pridobitev te spretnosti je praksa. Toda kje vežbati negovanje strelnih ran, če država ni v vojni? Na Švedskem se vojaški zdravniki urijo na prašičih, ki jih najprej uspavajo, nato pa ranijo. Podobno ravnajo v ZDA, tam uporabljajo za pouk poleg svinj tudi koze.
Skupini ameriških vojaških zdravnikov pa ta način očitno ne zadostuje. Naveličali so se anest-eziranih živali, pravijo, da so preveč negibne, njihovo stanje da ni primerljivo s stanjem resnično obstreljenega ranjenca. Skupina je predlagala, naj za poduk oskrbovanja strelnih ran v prihodnje uporabljajo mačke in pse. Na te živali, ki bi jih na poligonu žive in zdave spustili iz kletk, bi najprej streljali, nato pa jih zdravili.
Pobuda ima na srečo več nasprotnikov kot zagovornikov, med najbolj glasnimi sovražniki nepotrebnega mučenja živali so mladi ameriški * ojaški zdravniki, ki pravijo, da pouk na uspavanih prašičih in kozah več kot zadostuje.
Starost je grda zategadelj, ker nam vzame sposobnost, da bi v kaj verjeli.
M. SELIM O VIČ
Razumsko znanje ne pove nič o smislu življenja in ga izključuje.
L N. TOLSTOJ
Vetika naloga umetnosti: odkrivati človeku človeka.
J. VIDMAR
'Janez Trdina
Znamenita deklica—deček, ki jo je na plaže poslala Coco Chanel.
S prvimi pravimi poskusi obleke za v vodo se srečamo ob koncu minulega stoletja na francoski obali. Najbolj priljubljeni so bili nekakšni kopalni plaščki v kombinaciji s hlačami do gležnjev. K temu so nosili čevlje, nogavice in klobuk s širokimi krajci. Da ne bi koža na soncu porjavela! Bela k ožji je bila namreč simbol lepote in bogastva. Vendar se ti zametki kopalcev niso upali prikazovati na planem. Na plaže so se odpravili v kočijah-kabinah, ki sojih po brezkončnih peščenih atlantskih plažah vlekli konji. Morje je segalo v kočijo, tako da se je bilo mogoče zmočiti do beder.
Na začetku tega stoletja so se hlače skrajšale, mogoče je bilo videti meča (!), nogavice in čevlje so kopalci puščali v garderobi. Prevladovali so kopalni kostumi v črni in rttodri barvi. Lahko so bili pikčasti ali po mornarsko progasti.
V
Črtice in povesti iz narodnega življenja
s
I
N
I
S
<
S
I
N
I
N
I
S
I
S
!
s
I
s
I
s
I
N
I
N
I
S
I
S
I
s
I
v
JANEZ KLEŠČAR
Na
trgu ga dobim lahko za tri, koze pa ne bi hotel v hišo, ne zastonj. Takih tisoč šest sto je prinesel domov tudi moj Janez, le škoda, da so skopneli v resnici tako, da jih ne ostane več kakor samo šest sto."
„Oče, ali ni veliko, če jih je prav samo šest sto? Jaz sem povedala to, kar sem slišala od drugih. To pa še zmerom pravim, da je\aš sin dober, da je malo takih, in tako govore vsi, ki ga poznajo.”
»Tudi jaz ga nekoliko poznam, to mi menda verjameš, ali jaz pa trdim še zmerom, da je takih prismod malo, kakršna je on. Ali nisi slišala, kako se je ženil?"
,.Drugega ne vem, kakor da je dobil prav pridno ženico, proti meni je še ni grajal noben človek."
»Pridno! He, he, he —to je pa več ko smešno. Ta bi bila lepa, da bi kmetica lenobo pasla. Saj je ne more, če bi prav hotela. To je majhna hvala, če ni nič drugega ko pridnost. Izmed desetih jih je pridnih včasi vsaj sedem, včasi osem, včasi pa vseh deset. T o je za kmeta tako navadna, tako potrebna reč kakor za gospodo lenoba, če mi pripelješ deset tistih pajčevinaatih gospodičen in me vprašaš, koliko menim da je med njimi pridnih, bom dejal: Morebiti ena, dve, kvečjemu tri, najbrž pa nobena."
»Vem, Kleščar, da sem vam ne pride nikoli do konca. Ali povejte vendar, kako se je ženil vaš Janez, da ga tako zaničujete."
»čakaj, najprej se moram malo okrepčati.” Popivši dve, fri kupice in pojedši kos kruha, je povedal stari Kleščar prigodbo, ki se mi zdi dovolj mikavna, da jo priobčim.
Jakob Kleščar je bil oženjen samo pet let. Po smrti svoje sitne in poredne žene se ni hotel več ženiti, tako strašno se mu je pristudil zakonski jarem. Drugih otrok ni imel ko Janeza. Namesto hlapcev in dekel je vzel k sebi dva sina in hčer svoje revne sestre. Jakob je bil varčen gospodar in priden kmetovalec. Oče mu je zapustil na hiši težak dolg. Jakob ga je sčasoma poplačal, razen pet sto goldinarjev, katerih ni mogel zaradi več zaporednih slabih letin na noben način prigospodariti. Ta ostanek dolga ga je pekel noč in dan in mu grenil vsako veselico, vsako pijačo. Sin Janez je bil krotka dušica, boječ in tih kakor jagnje. T o očetu ni bilo všeč, čeravno je bil sicer zadovoljen z njegovo delavnostjo in pokornostjo. Ko odraste, je starec večkrat zagodrnjal: »Jaz nisem več tako trden ko nekdaj, fanta bi oženil, ali kdo pa bo hotel to tapico?”
In res niso marala dekleta nič za Janeza, I akortudi ni maral on zanje. To se je spremenilo, ko gre enkrat na novo mašo. Ti* se seznani s prav čedno, ali popolnoma ubogo deklico, s hčerjo stare sebenjke. Silno se začudi Jakob, ko stopi predenj sin in mu, gledaje brez stralju v oči, pove, da si je našel nevesto, pa ga prosi za privoljenje. Starec je do zdaj r lislil, da ne zna Janez šteti ne do pet, in glej, kako brez plahosti in težave mu govori naenkrat o nekaki nevesti in o ženitvi!
Ko se iz čuda nekoliko predrami, mu reče, ne prijazno, pa tudi ne ostro: »O prav je, že prav, nisem protiven, še veseli me, toda počakaj malo, najprej se morava zmeniti. Povej no, kdo pajetvojašpeca — bo imela kaj prida grošev? Kaj molčiš? To bogme ni dobro zrflSmenje. Ti, poslušaj dobro, karti bom rekel; vtisni si vsako besedo prav trdno v glavo. To vem samo jaz pa Bog, koliko sem.se ubijal z delom, da poravnam dolg. Tisoč tri sto sem nekako odrinil, ostaja še pet sto. Veš, pet sto niso majhni denarji, če jih zvalim nate, boš zdihr.il marsikaterikrat pod to težo. Jaz sem že tako moški in nečem, da bi mi očital moj sin dolg, kakor sem ga očital natihoma tolikokrat jaz svojemu očetu. Pa tudi ni treba. Naša kmetija je velika in dobra, ena prvih, vredna štiri tisoč goldinarjev v srebru. Ko bi bil ti drugačen korenjak, kakor si, bi lahko priženil tisoč dve sto, ne pa pet. Toda tolilčo od tebe ne pričakujem in ne zahtevam, ker vem, kaka šlevica si. Nevesto s pet sto goldinarji si boš menda pa vendar dobil brez velikih potov in J prošenj: saj poznajo ljudje mene in moj grunt. Ali j manj pa ne sme imeti ne krajcarja. Najprej se bo | plačal z nevestino doto dolg, potem šele, to je precej . tisti dan bom prepisal kmetijo nate in tudi še tisti dan, | če bo mogoče, pojdemo k poroki.”
Janez je poznal Sčeta, zato ga ni skušal skloniti na 1 druge misli. Ves obupan je lazil okrog kakor senca, s I povešeno glavo je premišljeval svojo nadlogo in ! preudarjal sem ter tja, kako bi se ji prišlo v okom. ' Sčasoma si je moral izmisliti kako pomoč, ker se mu ] je čelo razvedrilo in se je kazal ne le zadovoljnega, j ampak celo veselega.
1*«TA IN STI*/
I	dežurni	
I	mruci	IJO
ZAJCI NISO VARNI — V noči na
1.	julij je nepridiprav obiskal zajčnico Darka Kotnika iz. Vel. Brusnic in odnesel 4dolgouhce. Škode je za 8.000 din.
PRIŠEL PO BONE — V času od 27. do 30. junija je nekdo prišel v stanovanje Milana Murna iz. Osojnika in odnesel za 345 litr n bencinskih bonov.
MOTORČKOM POD AVTO
NOVO MESTO — Sandi Čop iz Novega mesta; je 30. junija peljal z. motorčkom po Kristanovi cesti proti Šmihelu. Ko je vozil po klancu navzdol v desni nepregledni ovinek, je zapeljal na levo polovico ceste. Takrat mu je / osebnim avtom pripeljal nasproti Bi n Potočar iz Novega mesta. Kljub izmikanju ni mogel preprečiti nesreče. Čop se je huje ranil in so ga odpeljali v novomeško bolnišnico.
AVTO SEJE VŽGAL
NOVO MESTO — V nedeljo, I. julija, se je vžgal osebni avto Bojana Boleta iz Ljubljane. Bole je spreml jal s svojim avtom simca 1308 kolesarske dirke od Krškega v Novo mesto. Ko je pripeljal na Zagrebško cesto, se je iz. motorja začelo kaditi. Bole je ustavil, odprl pokrov motorja in videl, da gori električna napeljava. Voznik avtobusa, ki je pripeljal mimo, je ustavil in z gasilnim aparatom pogasil ogenj.
' Avto se je vnel zaradi pregretja motorja, Škode je za 5().(X)() din.
OB 300 LITROV VINA
NOVO MESTO —V času od 13.do 26. junija je v Ostrožniku nekdo vlomil v zidanico Branka Zabukovca iz Ljubljane. Lastnik je ob 200 litrov vina in nekaj domačih salam. Za storilcem poizvedujejo.
STRELJAL NA SINA
ŠENTJERNEJ — Šenjterncjski miličniki so 27. junija pridržalj do iztrez-nitve Antona C etinskega iz Šentjerneja. Cetinski se je z ženo in.sinom prepiral in z zračno puško streljal na sina. Zagovarjati se bo_ moral pred sodnikom za prekrške.
Z!V IZ ZGNElLINL PLOČEVINE — Slavko Radulovič pred ostanki mogočnega priklopnika, potem ko so ga pripeljali s kraja nesreče v Stražo. (Foto: J. Pavlin)
OB KOKOŠI — V noči na 29. junij je neznan storilec na Vrheh ukradel 4 kokoši Antoniji Lavrič. Škode je za 3.200 din. Isto noč je bil ob 7 kokoši tudi Alojz Derganc iz Loke.
Smrt mladega šoferja
ŽAGA IN BENCIN — V času od 23. do 26. junija je neznan nepridiprav iz nedograjene stanovanjske hiše Petra Ciglerja iz Novega mesta ukradel motorno_žago znamke Dolmar in 40 litrov bencina. Cigler je na škodi za
15.000	din.
Ura je minila, preden je po hudo ranjenega Cirila Kumeta prišel rešilec
STRAŽA PRI NOVEM MESTU — V bližini Sida na avtomobilski cesti Zagreb—Beograd seje 19. junija ponoči zgodila prometna nesreče, v kateri je izgubil življenje še ne devetnajstletni Ciril kume iz Potoka pri Gorenji Straži, huje pa je bil poškodovan Slavko Radulovič iz Žabje vasi pri Novem mestu. Z njim smo se o nesreči pogovarjali teden dni po dogodku.
PO BITUMEN — V času od 20. do 26. junija je nekdo iz skladišča GOK Črnomelj ukradel sod, v katerem je bilo 80 kg bitumna. Škode je za 3.500 din.
Ciril in Slavko, šoferja v tozdu Tovorni promet Gorjanci v Straži, sta bila na mogočnem fiatu prikoličarju skupaj šele mesec dni. Ciril je bil
mesec
novopečen šofer. Tragičnega dne sta v
BENCINSKA ŽEJA — V noči na 30. junij je nekdo iz osebnega avta Jožeta Papeža iz Velikih Lipelj iztočil 20 litrov bencina. Škode je za 1.630 din.
PEČENKA — V noči na 29. junij je nekdo odnesel 10 kokoši iz kokošnjaka Egidija Železnika iz. žabukovja. Škode je za 5.000 din.
Pečincah, nčkaj deset kilometrov pred Beogradom, naložila 25 ton sladkorja za ljubljansko trgovsko hišo. V bližnji restavraciji sta skupaj s prijatelji počakala konec tekme Jugoslavija — Francija in nato odšla na pot.
..Ciril mg je prosil, da bi on vozil. Ker je bila noč lepa in pogoji izvrstni, sem mu prepusti! volan. Vse je lepo teklo. Sedel sem na levem sedežu in nekaj razmišljal, kilometri so izginjali . za nama. Na postajališču v Rumi sva obrisala prva stekla tovornjaka in nadaljevala pot proti Zagrebu. Utrujen sem legel na posteljo za šoferjem. Kmalu zatem sem občutil, da je kamion zapeljal na slabo cesto, saj je bilo čutiti udarce vzmeti. Zavpil sem: ,Kume, vozi počasi!" zatem pa je počilo," se spominja 29-letni izkušeni voznik Slavko Radulovič, kije bil po tednu dni še vedno pod vplivom nesreče.
Najbrž je bil vzrok majhna nepazljivost. ki je njun orjaški priklopnik spravila s ceste na veliko parkirišče. Mogočni fiat je naprej z. desno stranjo udaril v kamion —: priklopnik niške registracije, nato še v drug kamion, ta se je ob udarcu premaknil in zadel avtobus. Drugi priklopnik je bil naložen z betonskimi mrežami, ki so tovornjak Gorjancev popolnoma raztrgale. Kabine skorajda ni bilo več. S prikolice je odtrgalo-stranice, tako da sc je tovor sladkorja razsul po okolici. Slavko je ostal na postelji, stisnjen za ostanki strehe. Blazino, ki jo je imel nekaj sekund pred dogodkom pod glavo, so našli nabodeno na betonske mreže.
ZA 2,600.000 DIN
SK0DE
KRŠKO — Tomislav Sedjakov iz. Sente je 29. junija vozil z osebnim avtom iž Ljubljane proti Zagrebu. Pri Krški vasi je na ravnem in preglednem delu ceste začel prehitevati avto pred seboj. Takrat mu je iz nasprotne smeri s tovornjakom pripeljal Stefano Va-sillov iz Sofije. Oba sta zavirala, vendar trčenja ni bilo mogoče preprečiti. Sedjakova je zasukalo za 360 stopinj, nato pa je trčil še v osebni avto, ki ga je iz Zagreba pripeljal neki nemški turist. Huje ranjenega Sedjakova so odpeljali v brežiško bolnišnico, na vozilih pa je za 2,600.000 din škode.
SMRT POD VLAKOM
SEMIČ — V soboto, 30. junija, je strojevodja Alojz Pust iz Dolenje vasi pripel jal potnike iz Zaloga pri Ljubljani na železniško postajo v Semiču. Potniki so bili delavci Iskre, ki so se v Zalogu udeležili, „!skriadc". Med njimi je bil tudi AntonŠtublars Pugleda. V Semiču je stopil z vlaka. Ko je vlak ob 20.05 nadaljeval pot proti Črnomlju, je Štublar, ki je stal na peronu, skočil proti vagonu in pri tem padci pod vlak. Bil je takoj mrtev.
POD CESTO — Janez Huitclja iz Knežine je 27. junija vozil s traktor jem iz. Belčjega vrha proti Nerajcu. Ko je peljal po klancu navzdol, je zapeljal v levo, nato v desno in se prevrnil po nasipu na travnik. Hudeljo so zaradi poškodb odpeljali v novomeško bolnišnico.
PREVEČ PO LEVI — Lovro Vrbas iz Metlike je 28. junija pri vasi Jugorje z osebnim avtom pripeljal iz levega ostrega ovinka po levi strani cestišča. Nasproti mu je z osebnim avtom pripeljal Matjaž Jereb iz Ljubljane. Ker sc je slednji hotel izogniti trčenju, je zapeijal vjevo, takrat pa je nazaj na svojo stran ceste zavil tudi Vrbas. Avtomobila sta močno trčila, ranjeni
pa so bili \rbas in njegova sopotnika Robert Kastelc in Alenka Eir. Škode je za 600.000 din.
ZAVIL V LEVO — Milan Balde iz Kranja je 29. junija peljal s tovornjakom iz Ljubljane proti Zagfebu. V vasi Mačkovec je v blagem, nepreglednem ovinku iz neznanega vzroka zapeljal na levo polovico ceste. Takrat je iiasproti s tovornjakom in priklopnikom pripeljal Sabid Bajrič. Vozili jjta se oplazili, pločevina, ki je pri tem odletela z obeh tovornjakov, je poškodovala osebna avtomobila dveh tujih turistov. Voznik Balde. ki je bil huje ranjen, je ostal na zdravljenju v novomeški bolnišnici. Gmotne škode je za 530.000 din.
..Mislim, da nisem bil v nezavesti, saj sem se takoj pričel reševati, vendar nisem občutil, da sem ranjen. Medtem je iz bližnje restavracije prišlo več ljudi. nekdo mi je pomagal, da sem skočil na trdna tla. Cirila ni bilo v bližini kamiona, našel sem ga več kot dvajset “metrov stran med kamioni. Bil je še živ. Nesli smo ga v restavracijo in ta-koj poklicali reševalno postajo v Šid. Reševalci so prišli šele čez dolgo uro, medtem je prijatelj umrl," je končal tragično zgodbo Slavko Radulovič.
Slavka so odpeljali v zdravstveni dom v Šid. Zdravnik sije ponesrečenca ogledal le*od daleč. Rane, ki so bile potrebne šivanja, je bolniška sestra le prevlekla s sprejem. Brez opazovanj — čutil je bolečine v glavi —so ga odpustili. Najel je sobo v hotelu in iam prebil noč. Pregled in oskrbo ran so naredili šele čez tli dni v novomeški bolnišnici. Slavko bo naslednji, teden spet sedeJ za volan.
J. PAVLIN
V skednju podtaknil ogenj
Pripor za 47-letnega Milana Plavca s Kr-vavčjega vrha
ČRNOMELJ — V torek. 26.ju-nija, je gorelo pri Jožetu Plutu iz Cerovca. Pogorelo je gospodarsko poslopje, 10 tonjsena, samonakla-dalka, dva pluga, obdelan les za ostrešje, 70 vreč cementa, puhal-ni k in dva vprežna voza. Utemeljeno sumijo, da je ogenj zanetil 47-letni Milan Plavae s Kr: vavčjega vrha pri Semiču, ki je splezal na skedenj in zažgal seno. Plavac je v priporu.
Ogenj so požrtvovalno gasili gasilci iz Črešnjevca, Krvavčjega vrha, semiške Iskre, Semiča, Stranske vasi, Črnomlja in Metlike. Gmotne škode je za okoli 2,000.0(X) din.
ROKAVEC IN AVGUŠriNČIČ STA BILA NAJBOLJŠA
GROBN1K — Motoristi Motoklu-ba iz Trebn jega so se preteklo soboto udeležili cestne hitrostne dirke na avtodromu Grobnik pri Reki. Na tekmovanju, ki ga je organiziralo ljubljansko AMD, so sc motoristi pomerili v razredu super biceks. Najboljši Trebanjec je bil Branko Rokavec, ki je osvojil drugo mesto ((. Tržačan Robert Sila), tretji pa je bil Jože Avguštinčič.
Hitri trije kilometri
Mladi novomeški atlet Matjaž Fabjan zmagal na neuradnem državnem prvenstvu — Velik napredek
NOVO MESTO — Po Komaj letu in pol resnejšega ukvarjanja z atletiko je še ne 17-l—tni dijak novomeške gimnazije Matjaž Fabjan letos v svoji disciplini, teku na 3.000 m, dosegel rezultate, ki obetajo, da se bo ta mladi, nadarjeni in prizadevni fant drugo leto že lahko potegoval za vstop v mladinsko državno reprezentanco. Na nedavnem tekmovanju v Beog-
Matjaž Fabjan: letos velik napredek v teku na 3.000 m, dolgoročna usmeritev pa je tek na
5.000	m.
radu, ki so ga poimenovali po Ivu Loli Ribarju in je neuradno državno prvenstvo za mlajše mladince, je Matjaž v teku na 3.000 m z rczultat«m 8:46,4 premočno zmagal. Da je fant kos tudi takim dirkam, je dokazal zlasti v zadnjem krogu, ko je po dokaj močnem tempu izredno pospešil.
se otresel vseh tekmecev in zadnjih . 400 m pretekel v izvrstnih 61 sekundah.
.Rezultat iz Beograda je moj drugi najboljši rezultat, osebni rekord, ki sem ga dosegel na finalu atletskega pokala Slovenije za mladince v Postojni, pa je za 7 desetink sekunde boljši. Letos sem kar precej napredoval, saj je bil moj lanski najboljši čas 9:07,0, letos pa sem najprej dvakrat tekel 9:01,0. V Beogradu je v tej disciplini, kjer je nastopilo deset tekačev, tekel tudi moj klubski tovariš Vidmar, ki je osvojil tretje mesto z osebnim rekordom 8:52,7," je povedal sicer redkobesedni mladenič, ki je bil letos tudi drugi na slovenskem prvenstvu v krosu za ml. mladince.
Njegov trener Mario Mohoro-vič pravi, daje za Matjaža za letos dovolj izčrpujočili tekov na 3.000 m in bo nastopal samo še na 1.500 in 1.000 m, poskusil se bo pa tudi na 800. .Prihodnje leto, ko bo Matjaž st. mladinec, bo še tekel na
3.000 m, poskusil pa se bo tudi že na 5.000 m, kar je njegova dolgoročna usmeritev. Najin cilj za prihodnje leto je uvrstitev v mladinsko reprezentanco v krosu,’ še leto kasneje pa bi, če bo tako napredoval, lahko prišel v mladinsko reprezentanco v teku na
5.000 m.”
Vsekakor drži, da Matjaž prizadevno trenira. .Treniram šestkrat na teden, trening pa mi vzame kakšni dve uri časa na dan, kar pa mi ni težko, saj poleg šole in atletike nimam drugih večjih obveznosti, podporo za ukvarjanje z atletiko pa imam tudi doma."
A. B.
ZMAGALA VELIKA LOKA
TREBNJE — Na zaključnem turnirju trebanjskega občinskega prvenstva v malem nogometu so se na Mirni pomerile‘štiri ekipe, po dve najboljši iz
vsake skupine. Zmagala je Velika Loka, 2. je bil Albatros, 3. Totteftham
(seveda trebanjski, ne angleški), 4. V. P. Mokronog. Prvi dve ekipi bosta sodelovali na področnem tekmovanju v malem nogometu.
VISOKI ZMAGI REPREZENTANCE
LESKOVEC — Jugoslovanska rokometna reprezentanca je v okviru priprav odigrala dve tekmi v športni dvorani v Leskovcu pri Krškem. Najprej so reprezentanti igrali z Radečami in zmagali z rezultatom 40:16 (23:11). v drugi tekmi pa so premagali Sevnico s 40:28 (19:15). V prvem polčasu so se dobri Sevničani, za katere je nastopil tudi Š. Šumej, dobro upirali, kar kaže tudi rezultat. Zvezni trener Pokrajac je preskusil vse reprezentante.
CUJNIK 5. V BELGIJI
Na atletskem troboju Belgija—Anglija—Jugoslavija v Bruxellesu je v dresu z državnim grbom nastopil tudi Novomeščan Darko Cujnik in v metu kopja osvojil peto mesto.
Iz Beograda s tremi medaljami
Na neuradnem državnem atletskem prvenstvu za ml. mladince Fabjan zmagal v teku na 3.000 m, Vidmar tretji, Jožef srebrn v skoku v višino
NOVO MESTO — Štirje Novo-meščani so nastopili v Beogradu na letos največjem atletskem tekmovanju v državi za mlajše mladince. Tekmovanje je v bistvu državno prvenstvo za ml. mladince, toda od letošnje sezone se imenuje po našem znanem revolucionarju.
Štirje fantje so iz Beograda prinesli 1 zlato, 1 srebrno in 1 bronasto medaljo. Zal se je Matjaž Zupančič, favorit v teku na 110 m z ovirami, na četrti oviri poškodoval in namesto, da bi svoje vodstvo kronal z zmago, je moral odstopiti.
vlogo je močno navdušil gledalce na-, stadionu JLA.
V skoku v višino je Jožef, ki si je poškodoval peto, z rezultatom 185 cm osvojil srebrno medaljo.
J. P„'
Uspela mednarodna tekma
NOVO MESTO —Z ekipno vožnjo na kronometer se je v soboto začela tretja mednarodna pionirska etapna dirka ..Gorjanski bataljon 84”. Na startu se je zbralo trinajst ekip z več kot 70 tekmovalci, med njimi tudi ekipe iz Avstrije in Češkoslovaške, prvič pa so nastopili tudi mladi kolesarji iz Metlike in Straže.
Prva etapa je potekala na progi Novo mesto — Gabrje v dolžini 15 km in po pričakovanju je zmagala prva ekipa Novega mesta pred Avstrijo in Savo. V Gabrju so tekmovalcem pripravili prisrčen sprejem. Druga etapa
V teku. na 3000 m sta nastopila oba še ne sedemnajstletna obetajoča sred-njeprogaša Fabjan in Vidmar. Po vrsti napornih tekem sta se za pokal „!Vo Lela Ribar” spočila'in izvrstno pripravila. V vodilni skupini so bili ves čas štirje tekači, v .zadnjem krogu pa je Fabjan močno pospešil in si v izrednem finišu pridobil veliko prednost: zmagal je z rezultatom 8:46,4. S tem časom je manj kot za sekundo zaostal za svojim osebnim rekordom, ki je tudi najboljši rezultat na 3000 m za mlajše
ZA ADAPTACIJO TELOVADNICE
mladince v SFRJ.
• Izreden je bil tudi Bojan Vidmar, ki je svoj osebni rekord izboljšal kar za 5 sekund: s časom 8:52,7 je osvojil bro-nastovricdaljo. Tčk na 3000 m, kjer sta Fabjan in Vidmar odigrala pomembno
METLIKA — Pred kratkim so imenovali odbor za adaptacijo metliške telovadnice, ki jo je uničil požar, variante adaptacije so izdelane, zbrati pa je treba manjkajoči denar, kajti' sredstva od zavarovalnine in amortizacijska sredstva ne bodo dovolj za vsa potrebna dela. V Metliki računajo tudi na pomoč republiških interesnih skupnosti za izobraževanje in telesno kulturo, seveda pa bo vso zadevo podprlo tudi metliško združeno delo.
e je začela popoldne in pot je kolesarje vodila.iz Gabrja do Šentjerneja,
Kostanjevice in do cilja na Oštrcu. 500 m pred ciljem so svoje sposobnosti pokazali Roman in Peter Judež ter Robi Zaletelj iz prve novomeške ekipe. Na Oštrcu so krajani za kolesarje pripravili program, nato pa jih sprejeli v svojih domovih. Naslednji dan se je v Krškem začela zadnja etapa, ki je kolesarje preko Kostanjevice in Šentjerneja vodila nazaj v Novo mesto. Tudi v tej etapi so se izkazali Novomeščani. saj je zmagal Zaletelj pred Romanom in Petrom Judežem.
V končni uvrstitvi je zmagal R. Judež, 2. je Zaletelj in 3. P. Judež, med ekipami pa je zmagalo Novo mesto 1 pred Avstrijo in kranjsko Savo.
F. B.
m
START V MIRNI PECI —Tretji mirnupeški tek je letos privabil kar 181 tekačev in tekačic, ki so se pomerili na 21 in 10 km dolgih progah, zato je bila na startu prava gneča. Pokale in medalje je najboljšim podelil mirnopeški rojak Stane Potočar—Lazar. (Foto: Darko Cesar)
Množični mirnopeški tek
Na startu v Mirni peči kar 181 tekačev in tekačic   Zmagal Marjan Krempel
GROSUPELJSKA DIRKA V ŠENTJERNEJU — Konjeniški klub iz Grosuplja, ki je sedaj brez hipodroma, je svojo konjeniško prireditev organiziral v Šentjerneju. Lepe kasaške dirke so na šentjernejski hipodrom privabile okoli 2.000 gledalcev. F"cgrina je na vajetih Alojza Slaviča iz Ljutomera izboljšala svoj kilometrski rekord šentjernejskegp hipodroma. Zelo dober je bil tudi nastop Marka Slaviča ml. z Alko MS. V galopski dirki je zmagala Biba, ki jo je vodil Vid Jurič iz Ljubljane. (Foto: M. Klinc)
MIRNA PEČ— V počastitev dneva borca sta OO ZSMS in ŠŠD M irna peč zadnjo soboto pripravila 3. mirnopeški tek, ki je hkrati veljal tudi. kot dolenjsko prvenstvo v malem maratonu. Poleg 2I km dolge proge za mali maraton so pripravili še 10 km dolgo progo za rekreativce, na obeh progah skupaj pa je nastopilo kar 181 tekačev in tekačic, precej več kot na prejšnjih dveh mirnopeških ttekih in več, kot so prireditelji pričakovali. Tako tudi ta prireditev zgovorno priča, da si takih tekov želijo tako aktivni tekmovalci, kot rekreatorji. Med tekači, ki so sc pomerili v malem maratonu in so bili razdeljeni v štiri kategorije, so nastopili tudi znani atleti Krempel iz Maribora, Šamu iz Velenja in Vujasin iz Ljubljane.
Rezultati: moški 21 km: L kat.: L Tomaževič (Qlimpija) 1:14,03, 2. Imperl (Log Boštajn) 1:14,27, 3. Olo-vič (Šmarjeta) 1:16,20, 2. kat.: I. Krempel ^Maribor) 1:06,58.2. Končina (Lj) 1:09,43. 3. Perlot (Sodražica)
fc
je
fti* I *
fc«
I
1:12,25; 3. kat.: 1. Šamu (Velenje) 1:07,26, 2. Vujasin (Lj) 1:08,39, 3^ Umek (Donit—Medvode) 1:10,28; 4. kat.: L Štine (Novo mesto) 1:24,48,2. Lenaršič (Lj) 1:26,15, 3. Colarič (Lj) 1:29,07. Moški 10 km: 1. Vjndiš(V. P. Ribnica) 29.44, 2. Mavrič (Mb) 34.09, 3. Vižintin (Radeče) 34.16.
Ženske 21 km: L kat.: 1. Lavrič(Po-nikve) 1:42.42; 2. kat.: L Čerin (Lj) 1:34,57, 2. Imperl (Log Boštajn) 1:36,12, 3. Knific (Color Medvode) 1:41,55; 3. kat.: 1. Rozman (Kranj) 1:30,09. 2. Filipič (Ježica) 1:37,02, 3. Grabrijan (Ježica) 1:42,32. Ženske 10 km: I. Žmuc (Lj)45,52, 2. Justin (Lj) 47,14, 3. Krnc (Zagorje) 48.07.
Najboljši čas v teku na 21 km je dosegel znani maratonec Marjan Krempel, ki je za dobre 4 minute popravil prejšnji rekord proge, ki ga je imel Svetlan Vujasin, ki je tokrat v skupni razvrstitvi zasedel tretje mesto. Najboljši domačin je bil Polde Žagar, ki je v malem maratonu zasedel 9. mesto.
■ >
8.10	— 22.15 TELETEKST J®-25 POROČILA
j'8-30 CICIBAN, DOBER DAN: Na Kožniku
'8.45 MOZAIK KRATKEGA FIL-
VII.
četrtek
I
7-45 — 23.25 TELETEKST
8-00 POROČILA
S-05 ZUGO IN NJEGOVA SENCA. ! del predslave Slovenskega tolarskega gledališča S-50 ŽELELI STE. POGLEJTE 9 l5 PISANKA 9 26 ZRNO DO ZRNA 9 30 DNEVNIK
MA: SOVRAŠTVO (bolgarski), LOVSKA SEZONA (sovjetski), PONOČI (švedski)
19.15	RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.0035-MM FILMSKA DELAVNI-' CA, ob ameriškem filmu MAČEK FRITZ
22.00	DNEVNIK
19.55	VREME
20.00 LOV ZA ZAKLADOM: SIGI-RIJA (Šri Lanka), kviz francoske TV
21.00 VERDIJEVO ŽIVLJENJE, nadaljevanka
22.15	DNEVNIK
22.30	R ETROSPE KTIVA DOM A ČE TV DRAME — S. Jenko: JEPRŠKI UČITELJ
DRUGI PROGRAM:
17.40	test — 17.55 Dnevnik — IX. 15
Junaški rod
18.45	Mali veliki
svet — 19.30 Dnevnik — 20.00
DRUGI PROGRAM
17.40	Test — I 7.55 Dnevnik — 18.15 Gusarji kapitana Kavlja — 18.45 Narodna glasba — 19.30 Dnevnik —
20.00	Glasba, ki joimatc radi — 21.05 Poročila — 21.10 Oddaja resne glasbe — 21.30 Dubrovniške poletne prireditve
Umetniški večer: Hi-fi (predstava Narodnega pozorišta iz Leskovca) —
21.20	Poročila —21.25 Dosti je narejenega (glasbena oddaja)
ZAGREB 1
17.50	Video strani — 18.00 Poročila — 18.05 TV koledar — 18.15 Junaški rod — 18.45 mali veliki svet — 19.30 Dnevnik — 20.00 Politični magazin — 21.05 Erogena zona (humoristična serija) — 22.05 Dnevnik
talpa rafbrodafa^ojpušČenih keramičnih ploščic „ j
vzorčnih prog ramof tekoče ptoi^vpdnje klasiranej plosčfcg
IIsmmrnsm''''	v	'm	a
WS£m
jnduŠtrrjsli prpMi4SV u»ffločietm
tj). 068/44.|% ' '• TUJ3f:#
DOLENJSKI UST
TELEVIZIJSKI SPORED
6: VII.
petek 1
17.55	—00.15 TELETEKST '8.15 JAZZ NA EKRANU: John Lindberg in George Lewis duo >8.45 TRNOV GRAD, madžarska otroška nadaljevanka Nadaljevanka je posneta po 'znanem mladinskem romanu Istvana Peketa. Glavni junak je deček iz Budimpešte, ki preživi poletje pri stricu na vasi. Tu spozna tudi starega lovskega čuvaja Matulo, ki ga jemlje s seboj v močvirja in ga uči. kako je treba živeti v naravi. Z njegovo pomočjo je lamovo dozorevanje naravnejše in Poteka z veliko manj problemov, kot bi jih bilo v betonskem pragozdu 'elemesta.
'”•5 RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55 VREME
20.00 M O D ROST TE LES A, a ngleška dokumentarna serija
20.55 NE PREZRITE
21.10	MARLOVVE, angleška nanizanka
22.00 DNEVNIK
22.15	STANOVALEC, Irancosko-ameriški film
Roman Polanski, poljski režiser, ki je pred leti emigriral v Ameriko, se od na Poljskem posnetega filma „Nož v vodi" na tak ali drugačen način vrača k isti temi: k razdvojenemu človeku, ki ne more reševati svojih dilem in poiskati dokončnih odgovorov na vprašanja svojega življenja. Polanski pravi. da ga zanimajo situacije, ko vrednote posameznika prenehajo in se prične borba za golo življenje. Tudi film •..Stanovalec" govori o borbi po-^ sameznika za življenje v popolnoma
odtujenem, grozečem svetu, v katerem se prividi spreminjajo v resničnost in resničnost v večpomenski privid. '
DRUGI PROGRAM
l7.40Test — 17.55 Dnevnik — 18.15 Majske igre — 18.45 Silhuete (narodna glasba)— 19.30 Dnevnik —20.00 Košarka Jugoslavija — Nike Nit Ali Starš (prenos iz Maribora) — 21.30 Poročila —21.35 Krleža vvideomedijih: Megleni časi — 22.30 Nočni kino: Potujoči bordel (ameriški film)
ZAGREB 1
17.50	Video Strani — 18.00 Poročila — 18.05 TV koledar — 18.15 Majske igre 83 — 18.45 Silhuete — 19.30 Dnevnik — 20.00 Park avenija 79 (ameriška nadaljevanka) — 21.25 Dober večer (zabavnoglasbena oddaja) — 22.10 Dnevnik —22.25 V petek ob 22.00 (kulturni mozaik)
7. VII.
sobota
1
l(M5 — 23.50 TELETEKST 'b-30 POROČITA
'6 35 ZGODBE O POLUHCU: Kako Je Poluhec premagal stepnega volka
16-S0 ZGODBE IZ NEPRIČAVE, °troška serija
17-20 MODROST TELESA: Krvne Vezi. angleška dokumentarna serija 18.10 ŽENSKA ZA PULTOM, češkoslovaška nadaljevanka
18.35 ČUDEŽI NARAVE: Ameriški l°s. kanadska poljudnoznanstvena serija
‘9 15 RISANKA	*
l9-26 ZRNO DO ZRNA '9.30 DNEVNIK '9.55 VREME
20.00 MALI FAUSS IN VELIKI HALSEY, ameriški film
Film govori o pri nas neznanem načinu življenja nekakšnih potujočih motociklističnih dirkačev, ki še selijo od dirke do dirke. V ospredju je vase zaverovani, bahaški Halsey, ki ga igra Robert Redford, in bolj zadržani in lahkoverni Fauss (Michael Pollard). Nista ravno uglašen par, niti nimata večjih uspehov, njuno življenje je bolj klavrno, o bogatih nagradah in zaščitnikih lahko samo sanjata.
21.40 ZRCALO TEDNA
22.00 ANIMIRANI FILM
22.15 SPLIT 84, festival zabavne glasbe
23.45 POROČILA
DRUGI PROGRAM
16.15 Test — 16.30 Hokej na travi: Jugoslavija — Francija — 18.00 Por-
očila — 18.t)5 TV koledar — 18.15 Glasbena akademija vanupredstavlja
— 18.30 Dosje (dokumentarna serija)
— 19.30 Dnevnik — 20.00 20. jugoslovanske zborovske slovesnosti — 20.45 .Feljton — 21.30 Poročila — 21.35 Športna sobota — 21.55 Split: P J v plavanju — 22.30 Kennedy (nadaljevanka) — 23.20 Rodoljubna poezija
ZAGREB 1
16.00 Kritična točka — 16.30 Hokej na travi: Jugoslavija — Francija —
18.00 Poročila — 18.05 TV koledar — 18.15 Glasbena akademija vam predstavlja— 18.30 Dosje — 19.30 Dnevnik — 20.00 Kenny Rogers kot hazarder (ameriški film) — 21.35 Dnevnik — 22.15 Split: festival zabavne glasbe
8- vil.
nedelja 1
. 8 55 — 13.05 TELETEKST 9 'O POROČILA
9-15 ŽIV ŽAV, otroška matineja 0-00 TRNOV G RA D, ponovitev ma-barske otroške nadaljevanke
'0.30 VELIKO MESTO, nadaljevanka
' ' 45 625, napoved tedenskega sporeda
'2-00 KMETIJSKA ODDAJA ‘3.00 POROČILA »5.15 — 22.45 TELETEKST P-30 MOSTOVI
MO ŽELJOTEKA, zabavnoglas-Pena oddaja
6-5 POROČILA
I7«.00 DELO ZVODOinODKRITJE PENICILINA, angleška dokumentarna oddaja
17.30 JAZ, BABICA IL1KO IN 1LA-RION, gruzinski film
19.00 OHCET 84, reportaža
19.15	RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
19.55 VREME'
20.00 P. Prličko — A. Rusi: KOMEDIJANTI. nadaljevanka
21.25 NADNACIONALNE DRUŽBE:
Usmerjanje povpraševanja
21.55 ŠPORTNI PREGLED •
22.25 TUNIZIJSKE RAZGLEDNICE, reportaža
22.45	POROČILA
DRUGI PROGRAM
17.15	Test — 17.30 Preboj (sovjetski film)— 18.55 Risanka — 19.30 Dnevnik — 20.00 Ch. Gounod: Faust (opera) 22.30 Diamanti na nebu — 23.20 Poročila
ZAGREB 1
11.50	Poročila — 12.00 Kmetijska oddaja — 13.00 Mali veliki hokejist (češkoslovaški film) — 14.30 Glasbeno popoldne— 16.10 Planet opic —
17.00	Ansambel Tonija Hervola —
17.30	Preboj (sovj. film) — 18.55 Risanka — 19.30 Dnevnik — 20.00 Komedijanti (nadaljevanka) — 21.25 Vaške zgodbe (potopisna reportaža) — 21.55 Športni pregled — 22.25 Dnevnik
»onedeljek
7 50 — 22.35 TELETEKST 8-0S POROČILA
8-10 ZGODBE IZ NEPRIČAVE 8.40 PET MINUT ZA REKREACIJO
8 45 PODIUM, glasba za mlade
9-15 RISANKA
9 26 ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK 19.55 VREME
20.00 DUET ZA ENO NOČ, TV drama
21.25 DVE DELI VINKA GLOBOKARJA, glasbena oddaja 22.20 DNEVNIK
DRUGI PROGRAM
17.40 Test — 17.55 Dnevnik — 18.15 Zgodba o p ra deklici - 18.30Zarzuela (otroška predstava) — 18.45 Glasba za cicibane: Rdeča kapica — 19.00
Športni grafikon — 19.30 Dnevnik
— 20.00 Po poteh spoznanj — 20.50 Poročila — 20.55 Mateja (ponovitev zabav. glas. oddaje) —21.40 Dinastija
ZAGREB 1
17.50 Video strani — 18.00 Poročila
— 18.05 TV koledar— 18.15 Zgodba o pradeklici — 18.30 Zarzuela — 18.45 Podium — 19.30 Dnevnik — 20.00 Nezrele jagode (češkoslovaška drama) — 21.35 Izbrani trenutek — 21.40 Svet danes — 22.10 En avtor, en fi|m — 22.30 Dnevnik
VII.
torek
I
7.45	—22.25 TELETEKST " M) POROČILA
®M)5 ZGODBE O POLUHCU: Kako Poluhec prevaral Hana, lutkovna
18.20	MOJ GALEB,dalmatinski plesi
19.00 KNJIGA
19.15	RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.00 JENNY, nadaljevanje in konec
21.25	RAFINERIJE DANES IN JUTRI, notranjepolitična oddaja
22.10	DNEVNIK
DRUGI PROGRAM
17.40	Test — 17.55 Dnevnik — 18.15 Pisani avtobus (otroška oddaja) —
18.45	Catherinc Ribeiro(zabav.glasb, oddaja) — 19.30 Dnevnik — 20.00 Top lista nadrealistov (narodna glasba) — 20.50 Žrebanja lota — 20.55 Spomeniki revolucije — 21.40 Poročila— 21.45 Jazz iz studia — 22.30 %
Branje
AVTOSERVIS
STARO ZA NOVO
hitro in ceneje do novega avtomobila
V našem servisu lahko hitro in ceneje zamenjate rabljeni ai programa IMV RENAULT. Vse informacije v Avtoservisu Pionir Ločna 48 tel. 23-421,
POKLIČITE NAS!
tozd industrija
.	j..	jji	*	|	•
trebnje — rac/e sdlp
■ 'i' /	.	v	i	i*
* *	/	l	m-*	vil
‘ ZAHVALA
V 81. letu nas je nenadoma zapustila naša draga mama in stara mama .
TEREZIJA
ŠINKOVEC
Strelae 11, Šmarješke Toplice
Iskreno se zahvaljtijelno sosedom, sorodnikom in znancem, delovni organizaciji Krka—tozd Zdravila (tabletni oddelek). Novo mesto. Posebna zahvala velja župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: silit Tone in hčerka Rezka z družinama
■	»■ *	--
ZAHVALA
- ..	-	.	V	.	•
/V 53. letu nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in brat
JOŽE MATKO
Prisrčno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in vaščanom, ki so nam v najtežjih trenutkih pomagali, pokojnemu darovali cvetje in ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni zdravstvenemu osebju bolnišnice Novo mesto, tov. Blažu Tasevu, gasilskemu društvu Gabrje, ZB Gabrje, športnemu in kulturnemu društvu Gabrje, govornikoma, pevcem in župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: Žena Pepca, sin Slavko z družino, sestri Micka in Rezka ter brata Franc in Ivan z družinami
Ob
■'*.	aSBE	'■
OJtAHVA-LA	-f-
prethiu ' in boleči izgubi našega mpža, očeta in brata Y
VINKA
POGORELCA
i
se prisrčno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in znancem, ki ste z nami sočustvovali, darovali pokojnemu cvetje in ga spremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se Judi govornikom za ganljive poslovilne besede doma in ob odprtem grobu. Posebna zahvala pevskemu zboru ter duhovniku za lepo opravljeni obred ih vsem, ki so čutili našo bolečino.
Vsi njegovi
.'*i. J ZAHVALA
V 86. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče in dedek
ANTON
TURK
Črnomelj, Na bregu 9
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom in sosedom, ki ste nam v težkem trenutku stali ob strani in se v tako lepem številu poslovili od pokojnika. Prisrčna hvala dr. Strmčevi, ki je ves čas pokojnikove bolezni stala1 bolniku ob strani in mu lajšala bolečine, hvala kaplanu za opravljeni obred in tolažilne besede. Iskrena hvala vsem, ki ste pokojnemu poklonili vence in cvetje.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, „ sestre in babice
ŠTEFKE
TURK
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti in nam izreklj sožalje. Posebna zahvala velja župniku, govorniku Francu Škufci, sosedom in sovaščanom.
Vsi njeni
ZAHVALA
V 88. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek, pradedek in stric
ALOJZ
PEKOLJ
izSahovca 4 pri Dobrniču
Zahvaljujemo se vsem vaščanom in sorodnikom, ki ste nam v najtežjih dneh stali ob strani ter nam izrekli sožalje. Posebej se zahvaljujemo tovarni Tesnila Trebnje, Kroju Krka, Teolu Ljubljana. Kartonažni Ljubljana, ltasu Kočevje, Liku Kočevje za podarjene vence, cvetje in izrečeno sožalje. Zahvaljujemo se tudi organizaciji ZB Dobrnič za podarjeni venec, pevcem in župniku za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat lepa hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
Spet vinska tria je odcvetela, čeprav pomlad je zakasnela. Spomin na tebe pa živi, čeprav te več med nami ni.
V S P O IVI 1 N
29. junija mineva žalostno leto dni,odkar seje od nas poslovil in zatisnil svoje trudne oči naš ljubi mož, ata in stari ata
MILAN DRENIK
iz Bršljina, Novo mesto
Hvala vsem, ki se ga kakorkoli spominjate!
• / Vsi njegovi
< Dom je prazen in tih. ker tebe, draga mama. ni. a v srcih naših še živiš.
V SPOMIN
Boleč je spomin na 27. junij, ko je minilo žalostno leto dni, odkar nas je za vedno zapustila naša ljuba mama, stara mama in prababica
MARIJA ' TRAVNIK
iz Dol. Nemške vasi 2 pri Trebnjem
Spomin nanjo bo vedno živ. Hvala vsem, ki seje še spominjate! Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
V 85čletu starosti nas je zapustila naša draga mama
KRISTINA
STROJIN
rojena RUPAR
iz Ostroga 30
Iskrena1 zahvala vsem sorodnikom, znancem, sosedom, ki so nam pomagali v težkih trenutkih, izrekli sožalje, darovali cvetje in pokojno spremili na zadnji poti. Hvala tudi župniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: hči Kristina, sinova Jože in Tone z družinami ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 87. letu starosti nas je zapustil dragi oče, ded, praded, brat in stric
ALOJZ PROGAR
borec za severno mejo z Dol. Kamene 28
Iskreno se zahvaljujem vsem, ki so mi izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujem Ferbežarjevim iz Novega mesta, Sitarjevim, Plesko-vičevim, Planinškovi in Bratovževi, ki so mi stali ob strani v najtežjih trenutkih. Posebna hvala občinskemu odboru ZB NOV Novo mesto, ZB NOV Bučna vas, Društvu upokojencev Novo mesto, godbi, pevcem in govornikoma Janezu Potočarju in Francu Brezovarju za poslovilne besede. Še enkrat vsem iskrena hvala!
Žalujoča: hčerka Jožica in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Nepričakovano nas je v 58. letu zapustila naša ljuba žena, mama in stara mama
FRANČIŠKA
MIRT
iz Dobrave
Najlepše se zaftvšMjjertVo sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam v teh težkih' trehutkih pomagali, pokojni darovali vence in cvetje ter nam' ižrekli sožalje. Iskrena hvala tudi pevcem iz Koprivnice, ZB SenoVo, govornici tov. Zinki Guček in župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: mož Ludvik, hčerka Fanika in Marica z družinama,.sin Jože ter ostalo sorodstvo
		
		Z A II V A L A
	H. mBŠm ^ “'111	Po dolgi bolezni nas je v 82. letu starosti zapustil dragi mož, brat in stric
	I v*. jj	JOŽE
	M	TRPINC
		iz Muhaberja 2
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter spremili pokojnega na njegovi zadnji poti. Hvala sosedom, ki ste nam v teh težkih trenutkih pomagali in duhovniku za opravljeni obred. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala!		
Žalujoči: žena Marija, sestre in ostali sorodniki		
Z A II V A L A
V 64. letu starosti nas je po kratki in hudi bolezni zapustil naš dobri mož, oče in staci oče
IVAN
GERDIN
iz Kostanjevice na Krki borec Cankarjeve brigade od leta 1942
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, posebno pa sosedom, ki so nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali, nam izrekli sožalje, pokojnemu darovali vence in cvetje ter ga spremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se ZZB NOV in lovski družini za opravjjeni obred ter tov, ČUKU in FILIPČIČU za poslovilne besede. Še enkrat vsem iskrena hvala!
Vsi njegovi
Z A II V A L A
Ob izgubi našega dragega
ALOJZA PUCLJA
iz Tomažjc vasi 6
se zahvaljujemo vsem, ki so ga spoštovali in imeli radi, ki so mu poklonili cvetje in ga spremili na njegovi zadnji poti, ter vsem, ki so nam izrekli sožalje in nam pomagali. Zahvala ZB NOV Škocjan in mladincem za izkazano spoštovanje ob slovesu ter predstavniku ZB NOV za iskrene besede ob Jankovem preranem grobu. Naša zahvala tudi župniku za opravljeni obred.
Vsi njegovi
Z A II V A L A
V 75. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama
JOŽEFA MRGOLE
rojena V1NTAR
s Tclč pri Tržišču
\	1 t
■.Zahvaljujemo se sorodnikom, znancem, predvsem pa dobrim sosedorti.ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani in se v tako lepem številu poslovili od pokojne. Prisrčna hvala tudi zdravniškemu osebju pljučnega oddelka bolnišnice Novo mesto, kije pokojni v času bolezni lajšal bolečine. Hvala župniku za lepo 'opravljeni obred in govorniku krajevne skupnosti Tržišče. Iskrena hvala vsem, ki ste denar namenili za vence, cvetje in dobre namene.
Žalujoči: hčerke Pavla, Zofka, Anica in sin Jože z družinami
DOLENJSKI LIST
Št. 27 (1821) — 6. julija 1984
Ce bi solza koga bbudila. ne bi tebe. draga mama, črna zemlja krila.
Z A H V A LA
Ne moremo doumeti resnice, da nas je tako nenadoma zapustila naša draga mama, stara mama. sestra in babica
URŠKA • NUČIČ •
roj. JANKOVIČ
iz Osrečja 12
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so v teh težkih trenutkih sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter spremili pokojno na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni OOS in sodelavcem 1MV Novo mesto ter Šmarjeta. Hvala kaplanu za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njeni
Ljubila si zemljo in pesem, ljubila si dom.
in v tem tihem cvetočem poletju, odšla si v večni dom.
ZAHVALA
V 77. letu nas je nenadoma zapustila naša draga sestra in teta
JČŽEFA BAKŠE
rojena VIDIC
Šmalčja vas 23, Šentjernej
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, posebno sosedom za vso pomoč in skrb, ki ste nam jo nudili v težkih dneh, nam izrekli sožalje, pokojni darovali vence in cvetje ter jo spremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se Društvu upokojencev Šentjernej ter župniku za lepo opravljeni obred. Vsem iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
V 86. letu starosti nas je nenadoma in za vedno zapustil naš dragi, skrbni mož, oče, brat, dedek in pradedek
ROK LOVRIN
iz Stare Lipe 14 pri Črnomlju
Iskreno se zahvaljujemcr vsem, ki so nam v najtežjih trenutkih pomagali, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojnega spremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo sorodnikom, dobrim sosedom in prijateljem, ZB Vinica, Lovski družini Vini-jca, sodelavcem Golfturista Ljubljana, laboratorija Splošne bolnišnice Novo mesto, Komunali Novo' mesto. Posebej se zahvaljujemo župniku za opravljene molitve in obred.
Žalujočir vsi njegovi
ZAHVALA
■ V 70. letu starosti nas je nepričakovano zapustila naša draga mama, stara mama in sestra
LJUDMILA LAVRIČ,
rojena MOHAR
Travnik 30
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam •kakorkoli pomagali v teh težkih trenutkih in sočustvovali z nami. Pose6ej se zahvaljujemo tudi pevskemu zboru KUD Ivan Vrtačnik, tovarišema Ivanu Lavriču in Francu Benčini za poslovilne besede kakor tudi župniku za opravljeni obred. Zahvala tudi sodelavcem Inlesa - tozda Loški potok in tozda Ribnica. Hvala tudi vsem, ki ste pokojno spremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: sin Alojz in sin Franc z družino, bratje Vinlto, Ivan, Mirko, Jože, Slavko z družinami in ostalo sorodstvo
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpela sem, in večni mir mi zaželite.	»
ZAHVALA
V 84. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, sestra, teta in babica
MARIJA DVOJMOČ
iz Zameškega pri Šentjerneju
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam pomagali v težkih trenutkih, sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, pokojni darovali vence in cvetje ter jo spremili na njeni zadnji poti. Hvala tudi župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: hčerki Pepca in Tončka z družinama, sinovi Franc, Lojze in Jože z družinami
Ljubila si zemljo in pesem, ljubila si dom,
in v tem lihem cvetočem poletju, odšla si v večni dom.
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj nas je v 34. letu starosti zapustila naša draga žena, sestra in svakinja
VIKTORIJA GABRIJEL
Rodine 10 pri Trebnjem.
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam darovali vence in cvetje in jo tako številno spremili na njeni zadnji poti, nam pa izrekli sožalje. Posebno se zahvaljuejmo zdravstvenemu osebju iz Trebnjega, DO Motvoz in platnoizGrosuplja,GD Velika Loka, obema govornikoma za tolažilne besede, pevcem in kaplanu za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: mož Stane, sestre Marija, Joži, Urška z družinami ter ostalo sorodostvo
ZAHVALA
Po težki bolezni nas je v 83. letu starosti nenadoma zapustil naš nenadomestljivi mož, oče, dedejc in stric
VIKTOR KOREN
iz Trebče vasi pri Žužemberku
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam kakorkoli pomagali v najtežjih trenutkih, nam izrekli sožalje, pokojnemu darovali toliko lepega cvetja. Zahvaljujemo se za zdravniško pomoč dr. Kocutarju in patronažni sestri Lojzki ter še posebej zdravnikom in strežnemu osebju bolnice Novo mesto za lajšanje bolečin v najtežjih dneh očetovega življenja. Topla hvala kolektivu Iskre Novo mesto in Slavniku iz Kopra za podarjene vence, žužemberškemu župniku pa za lepo opravljeni obred in tople besede slovesa.
Žalujoči: vsi njegovi
'.
ZAHVALA
16. oktobra bo minilo 10 let, odkar nas je zapustila naša draga mama in stara
FRANČIŠKA
SLAK,
21. junija pa nas je v 80. letu zapustil še naš oče
JANEZ SLAK
iz Gor. Ponikcv 21
Zahvaljujemo se sorodnikom in yaščanom, ki ste nam v teh težkih trenutkih pomagali. Posebno zahvalo smo dolžni Pavletu Zupančiču, pevcem iz Trebnjega, župniku za opravljeni obred. Vsem, ki ste našemu očetu darovali vence in ga spremili na njegovi zadnji poti, iskrena hvala!
Vsi njuni
i
Vsa sreča je minila, ko vas. dragi ata. črna zemlja je pokrila.
ZAHVALA
V 76. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stric, dedek in pradedek
LEOPOLD STRAJNAR
Dol. Jesenice 8 pri Šentrupertu
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem, posebno družinama Kos in Petje, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, pokojnemu darovali cvetje in ga spremili na njegovi zadnji poti. Prav tako se zahvaljujemo tovarni IMV, nadzorništvu proge Tržišče, GD Jesenice, govorniku, pevcem ter duhovniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena Alojzija, sinova Polde in Franci z družino ter hčerki Alojzija in Pepca z družino in ostalo sorodstvo
Minilo žalostno je leto dni. zapustila dom in svoje drage si. na tvojem grobu roža le cveti, ki grenka solza jo rosi.
V SPOMIN
Minilo bo leto dni, odkar meje zapustila draga žena
PEPCA KRŽIČNIK
iz Kostanjevice na Krki
Iskreno se zahvaljujem vsem, ki seje še spominjate, ji prinašate cvetje ter vsem, ki ste ji v času bolezni pomagali. Hval^dr. Su-nčiču, dr. Totovi ter župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: mož Žani
Čas prišel je za oddih, dom je prazen, dom je tih, tebe, ljubi oče. ni. da bi skupaj kam odšli.
ZAHVALA
V 75. letu nas je nenadoma zapustil naš dragi mož, oče, brat, stric in stari ata
ANTON KOMLJANEC
iz Zloganja 4
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za pomoč in darovano cvetje. Posebno zahvalo smodol-žni kolektivu Mesarstvo Škocjan in TOZD za vleko vlakov Novo mesto. Gasilskemu društvu Škocjan in župniku za lepo opravljeni obred. Vsem, ki sočustvujete z nami, iskrena hvala.
Žalujoči: žena Tončka, hčerka Marinka,sinovi Ivan, Darko, Tone z družinami, sestra Ivanka z družino ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, brata, strica, svaka, tasta, bratranca
ALFONZA -MARJANA FLAJSA
se zahvaljujemo vsem zdravnikom in drugemu osebju Inštituta Golnik, ZD Bežigrad in vsem drugim, ki so mu v času bolezni lajšali trpljenje, duhovnikom iz Gorič in Šentruperta za obiske pri pokojnem in za pogrebni obred, sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem in kolektivom za darovano cvetje in izraženo sožalje. Vsem, ki ste sc z nagovorom poslovili od pokojnega, mokronoškim in šentruperškim pevcem za slovo v petju, gasilcem iz Velikega Cirnika in vsem ostalim, ki ste nam pomagali premagovati težave v času bolezni in najtežjih trenutkih, nas tolažili in darovali za pokojnega, ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili do preranega groba, naša iskrena hvala!
*
Vsi njegovi
St. 27 (1821) — 6 juflfa 1984
DOLENJSKI LIST
17
tcdensK6led
35
Četrtek, 5. julija — Cirila Petek, 6. julija — Marija Sobota, 7. julija — Dan izgnancev Nedelja, 8. julija — Elizabeta Ponedeljek, 9.'julija — Veronika Torek, 10. julija — Amalija Sreda, 11. julija — Olga Četrtek, 23. julija — Mohor
LUNINE MENE
5. julija ob 22.04 — prvi krajec
BREŽICE: 6. in 7. 7. ameriški film Princ maščevalec. 8. in 9. 7. italijgnsko-španski film Manaos. 10. in II. 7. jugoslovanski film Halo, taksi. 12. in 14. 7. francoski film Emanuela II.
ČRNOMELJ: 8. 7. film Sekta iz Marakeša. 6. in 8. 7. film Zadnji
zakonski par v Ameriki. 10. 7. italijanski film Crni gusar. 11. 7. risani film Ton in Jerry — oskarjevca. 12. 7. jugoslovanski film Medeni mesec.
DOLENJSKE TOPLICE: 6. in 8. 7. ameriški film Eden proti vsem. 11. 7. nemški film Podmornica.
KRŠKO: 6. 7. jugoslovanski film Medeni mesec. 8. 7. ameriški film Ljubezenska zgodba na ledu. 1 L 7. ameriški film Baltimorski naboj. 12. 7. ameriški film Nedeljski zapeljivci.
KOSTANJEVICA: 7. 7. nemški film Preko sedmih postelj. 8. 7. jugoslovanski film Ljubi, ljubi ali glavo izgubi. I L 7. memški film Erotika na delovnem mestu.
NOVO MESTO — DOM KULTURE: 6. 7. francoski barvni film Spet sem samski. 7. in 8. angleški barvni film Vzpon in padec Idija Amina. 10. in 11. 7. ameriški film Policaj iz Bron-xa. 11. 7. poletna matineja: risani film Obuti maček. 12. in 13. 6. francoski barvni film Kralj zapeljivec.
SEVNICA:-6. in 7. 7. nemški film Madame in nečakinja. 8. 7. ameriški film Na zahodu nič novega. 1 L in 12. 7. ameriški film Ninočka.
SLUŽBO DOBI
ZAPOSLITEV dobi ženska srednjih let, katera bi rabila tudi stanovanje. Samsko stanovanje, otrok ni ovira. Glede dohodka, socialnega zavarovanja, del hiše še ustno in pogodba. Ponudbe pod šifro: ZAPOSLITEV".
V REDNO DELOVNO RAZMERJE vzamem delavca za delo na, terenu. OD dober. Telefon (068) 25-691.
IŠČEM mlajšo upokojenko, ki bi imela veselje dodela v gostinstvu in na vrtu. Hrana m stanovanje v hiši, ostalo po dogovoru. Naslov v upravi lista (3819/84), telefo (068) 20-362, popoldne, razen sobote in nedelje.
ZAPOSLIM delavca za montažo centralne kurjave za priučitev, ali že veščega tega dela. Zaželen je tudi fant, prost osnovne šole, do vojaščine. Stane Dolenšek, Britof 244, 64000 Kranj.
STANOVANJA
MIRNA in urejena mlada družina išče stanovanje v Novem mestu ali bližnji okolici. Naslov v upravi lista (3814/84).
ODDAM sobo dekletu za pomoč eni osebi (Slovehka). V Ragov log 4, Novo mesto.
V NAJEM oddam enosobno stanovanje. Slavko Peterle, Bršljn 8, Novo mesto.
ENOSOBNO kletno stanovanje, 2 km izven Novega mesta, oddam. Pogoj: predplačilo. Naslov v upravi lista (3817/84).
OPREMLJENO, ogrevano garsonjero oddam za enoletno predplačilo. Ponudbe pod šifro: NAJBOLJŠEMU PONUDNIKU.
Motorna vozila
BMW 320 prodam. Cesta herojev 33/a, Novo mesto.
R 4, letnik 1980, prodam. Telefon 20-544.	.	.
Z 570, staro 8 mesecev, prodam. Rudi Resman, Mokronog 191.
KATRCO, Jetnik 1977, dobro oh-
ranjeno, prodam. Kličite v večernih urah na telefon (068) 69-844.
ZASTAVO 750, letnik 1980, v dobrem stanju, prodam. Franc Mervar, Boričevo 4, Novo 'mesto.
FIAT 126 P, letnik 1980, registriran do 20. junija 1985, prodam. Jože Tomič, Straža 162, novi bloki.
ZASTAVO 750 LE, novo, prodam. Telefon 25-562.
PRODAM avto WV 1200, letnik 1976, registriran do maja 1985. Jože Božič, Raka 36
ZASTAVO 750 SC, letnik 1979, prodam ali zamenjam za katrco. Tel. (068) 44-226 int. 20, dopoldne.
ZASTAVO 101, letnik 1977, registrirano do konca leta, prodam. Franc Novak, Dol. Sušice 24, Dolenjske Toplice.
ZASTAVO 101, letnik 1972, in dve gumi za Škodo (kompletni), prodam. Šmihel 86 (pri čuvajnici). Novo mesto.
Z 750 ugodno prodam. Jože Ka-strevc, Stritarjeva 4, Novo mesto, telefon 22-132.
R 4 TLS, letnik 1979, prodam. Cena 140.000,00 din. Aleksič, Mestne njive 10. Novo mesto.
Z 750, letnik 1975, prodam za 7,5 M. Telefon 25-370, od 20. do 22. ure.
S1MCO 1000, letnik 1970, v voznem stanju, registrirano 1984, ugodno prodam. Viljem Šega, Ragovska 12/11, Novo mesto, tel. 23-748.
UGODNO PRODAM VW 1303, letnik 1974, z generalno obnovljenim motorjem. Kartuš, telefon 51-165.
UGODNO prodam ZASTAVO 750, letnik 1976, z obnovljeno karoserijo. Kralj, telefon 51-165.
PRODAM R 4, letnik 1977, ohranjen, 50000 km. Cena 170.000 din. Kličite 21-095 interna 428, do 15. ure.
PO DELIH prodam OPEL REKORD 1900 brez motorja in ZASTAVO 750. Janez Bregar, Dobruška vas 34, Škocjan.
126 P, letnik 1980, prodam. Novak, C. herojev 29 a. Novo mesto, telefon 22-793.
ZASTAVO 101, letnik 1974, z rezervnimi deli, prodam za 50.000din. Menjati je treba prvi konec. Amon Bukovec, Petane 8, Novo mesto.
S1MCO 1100 GLS, letnik 1973, registrirano do marca 1985, prodam. Stari trg 13, Trebnje.
NOVE radialne gumcTigar 145 x 13 prodam. Telefon (068) 85-107.
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: DITC, tozd Časopis Dolenjski list, Novo mesto.
USTANOVITELJICE LISTA:občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje.
IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Tone Jesenko.
UREDNIŠKI ODBOR: Drago Rustja (v. d. glavnega urednika in vodja tozda), Marjan Legan (odgovorni urednik). Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek, Bojan Budja, Zdenka Lindič—Dragaš, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože PrimtT, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Tehnični urednik Priloge: Jože Matkovič, Ekonomska propaganda: Janko Seje, Iztok Gačnik.
IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 20 din. Letna naročnina 900 din — Za delovne in družbene organizacije 1.800 din, za inozemstvo 15 ameriških dolarjev oz. 40 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti). — Devizni račun 52100—620—970—257300 —128—4405/9 (Ljubljanska banka, Temeljna dolenjska banka Novo mesto)..
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu za komercialne oglase 325 din, za razpise, licitacije ipd. 455 din, 1 cm na določeni srednji ali zadnji strani 495 din, 1cm na prvi strani 650 din. Vsak mali oglas do 10 besed 180 din, vsaka nadaljnja beseda 18 din. Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421—1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov.
TEKOČI RAČUN pri podružnicei SDK v Novem mestu 52100—603—30624 — Naslov uredništva: 68001 Novo mesto, Germova 3. p. p. 33, telefon (068) 23—606 — Naslov ekonomske propagande, malih oglasov in naročniškega oddelka: Jenkova 1, p. p. 33, telefon (068) 24—006— Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Časopisni stavek, filmi in prelbm: DITC, tozd Grafika, Novo mesto — Barvni filmi in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
PRODAM R4GTL,letnik 1983^-gistriran do marca 1985, Marjan Sta-mcar, Čužnja vas 8,68230 Mokronog.
FIAT 126 P, letnik 1980, prodam. Pokličite popoldne na telefon 71-900.
R 4 v voznem stanju prodam. Alojz Šime, Vinja vas 32, Novo mesto.
MOPED TOMOS 14 M, 5 brzin, nov, neregistriran, poceni prodam. Telefon 20-348 popoldne, 23-594 dopoldne.
L 750, leto izdelave 1975, registrirano do maja 1985, prodam za 50.000 din. Mavrič, Otočec 65."
ZA KAMION prodam štiri skoraj nove gume dimenzije 20-11.00. Naslov v upravi lista (3815/84).
126 P, letnik december 1978, prodam. Irena Zaman, Hrvaški Brod 10. Šentjernej. Ogled cel dan.
LADO 1200 karavan, staro dve leti, prodam. Brane Bec, Cesta herojev 22, Novo mesto, telefon 20-356, zvečer.
ZASTAVO 101 L, prevoženih 42000 km, prodam. Šmihel 65, Novo mesto.
R 18, letnik 1979, francoski, prevoženih 56000 km, lepo ohranjen, ga-ražiran prodam. Informacije po telefonu (068) 84-554, po 14. uri.
126 P, letnik 1977, registriran do maja 1985, prodam za 10 M. Tel. 21-908, Janez Gregorčič, Stritarjeva 4, Novo mesto.
PRODAM TAM 60 T5, letnik proizvodnje 1980, v želo dobrem stanju. Vprašajte na telefon (068) 67-511 ali 62-194.
126 P, letnik oktober 1978, dobro ohranjen, prodam. Telefon 25-728.
126 P, letnik junij 1980. ugodno prodam. Colarič, Jablan 6, Mirna peč.
PRODAM Z 750, zamenjana pločevina, registrirano. Cena 6-M. Prodam tudi moped avtomatik, brez izpita, 3 M. Telefon 32-117.
126 P, letnik 1978, prodam. Trdinova 21, Novo mesto.
ZASTAVO 101, letnik 1977, prodam. Telčice 8, Škocjan.
ZASTAVO 101, letnik december 1975, prodam. Franc Janežič, Slepšek 9, Mokronog.
Z 750, letnik 1972, prodam. Hlebec, Roje IH n.h.. Mirna.
PRODAM osebni avto SUNBEAM, prevoženih 40000 km, zelo dobro ohranjen. Informacije po telefonu 21-401, po 19. uri.
PRODAM 126 P, letnik 1980, ka-ramboliran za 8 M. Muc, Dole 4, Suhor.
PRODAM ZASTAVO 750 L, letnik 1978. Franc Judež, Veliki Orehek 29, Stopiče.
ji Kmetijski stroji
S
PRODAM nakladalko (15-kubično). Anton Svetec, Trg borcev 1, 68273 Leskovec.
MLATILNICO na tresala, dobro ohranjeno, 20 naramnih košev (beka-vih) in 100 zob za mlaFflnico prodam. Anton Hočevar, Čužnja vas, Trebelno.
PRODAM dobro ohranjen obračalnik in voziček za BCS. Marija Pravne, Selška gora, Mirna.
PRODAM novo traktorsko kiper prikolico Trehnostroj, nosilnost 4100. Ana Železnik, Vina gorica 6, Trebnje.
ZARADI G RADNJE prodam traktor Zet or 70-11 (500 delovnih ur) ali zamenjam za manjšega (cenejšega). Prodam tudi rotacijsko kosilnico SIP 165. Jože Kos, Veliki Kal 18, 68216 Mirna peč. ~
PRODAM traktor Steier (18 KM) s koso v zelo dobrem stanju, traktorske gume 24, motor za katro in žago Stihi. Naslov v upravi lista (3816/84).
PRODAM tovorno prikolico za traktor Tomo Vinkovič. Telefon (061) 52-418.
PRODAM nove krožne grablje VZ 280 in 3 tone kremenčevega peska po ugodni ceni. Pestotnik, Mačkovec 15 pri Dvoru.
PRODAM žitni kombanj LANZali ga menjam za traktor. Kastelic, Žabja vas 39, Novo mesto.
KOSILNICO BCS 127, dobjo ohranjeno, v brezhibnem stanju, prodam. Martin Kozinc, Ostrešje 49, 68290 Sevnica.
PRODAM traktor Štore 402, 900 delovnih ur. Anton Ogulin, Osojnik 13, Semič.
PRODAM nakladalko za seno MENGELE LW 31, gumi voz 16, 20 col, konjsko škropilnico, kombanj za pobiranje krompirja, obračalnik za seno — pajek in rotacijsko kosilnico. Johan Vučajnk, Dobova 11, 68257 Dobova.
P R O D A M
rKiJUAivi novo pec za centralno kurjavo 35.000 ccal. Mali Slatnik 38, Novo mesto.
PRODAM kombiniran otroški voziček. Informacije na telefon 21-238.
PRODAM rabljen hladilnik, 230 I, dva fotelja in mizico. Nad mlini 41/5, Novo mesto.
PRODAM lovske pse istrijance, stare mesec in pol. Informacije na telefon (068) 85-976.
FAVORIT dirkalno kolo, malo rabljeno, ugodno prodam. Nace Mervar, Straža 117.
PRODAM nove gume 7,50-20, enoosno navadno prikolico do 3 t, potrebno popravila, avto WV karavan, cisterno za nafto (3000 I) in nizkotlačno črpalko (pretok 20 - 120 m' na uro), primerno tudi za’traktor.
Stanko Hosta, Sela 16, 68310 Šentjer-enj.
PRODAM novo kolo znamke SENIOR na 5 prestav. Kranjc, Male Brusnice 9, telefon 85-943.
UGODNO PRODAM poravnalni kombinirani skobeljni stroj (širine 50 cm) z lesno konstrukcijo. Ivan Šenica, Suhor 2, 68350 Dolenjske Toplice.
ZELO UGODNO prodam YA-MAHO 3,5 motor za čoln, rabljen eno sezono. Cena po dogovoru. Telefon 23-622, popolne.
PRODAM 5 kg hamerš laka (rjav). Telefon 44-301, int. 40.
PRODAM prednje gume za Unive-rzal (p. pogon). Kastelic, Gor. Pod-borš 11, Mirna peč.
TAKOJ PRODAM pralni in šivalni stroj Rab. Tel. 22-889.
PRODAM dve sivorjavi kravi, stari 4 do 8 let, breji. Jože Vimpolšek, Lenartova pot 22. Šentlenart, Brežice.
PRODAM kravo, dobro molznico. Janez Krašovec, Beroča vas 38, Suhor.
PRODAM -kavč, dva fotelja in otroško posteljico. Pokličite telefon 23-522.
* PRODAM dve okni s polkni (170 x 130), železo O 6,8 in 10, perlit P 2. Janez Nardin, Sela 19 pri Dolenjskih Toplicah.
PRODAM ovco in dva mladička. Jože Juršič, Gor. Kamence 12, Novo mesto, telefon 24-641.
DOBRO ohranjen regal Javor Pivka, dolžine 4,06 m, s črno-belim televizorjem in pripadajočo mizo ugodno prodam. Informacije po telefonu (068) 62-985, vsak dan od 17. ure dalje.
NOVE JEKLENKE plin, kisik, manometre, 22 m cevi, varovalke, pištolo, grelec 4,3 prodam. Jože Simonič, CKZ 60, Krško.
PRODAM globok otroški voziček (rjav skaj). Martina Kostelec, Veh Mraševo 5, 68312 Podbočje.
PRODAM zložljivo kamp prikolico, razna otroška kolesa. Tisovec, Gor. Straža 18, telefon 84-518.
PRODAM žago za obrezovanje hlodov. Premer lista je 90 cm, moč fnotorja —trofazni 15 KM, poljudno nastavljanje širine rezov. Ponudbe pod šifro: ^STROJ"..
ČEŠKI ŠOTOR z baldahinom za 4 osebe, popolnoma nov, prodam. Telefon 85-100.
PRODAM šivalni stroj Danica in zračno puško. Telefon 23-005.
PRODAM klarinet Jamaha in Amati. Martin Hrastovšck, K roku 94, Novo mesto.
PRODAM tridelno češnjevo omaro. Telefon (068) 22-612.
SURF Jugo special prodam za 2,3 M. Tel (068) 22-353.
PRODAM mali komplet bobnov TROVA. Štefan Spudič. Valantičevo 22, Novo mesto.
PRODAM 3 m' hrastovih desk, debeline 3.5 cm. Naslov v upravi lista (3820/84).
PRODAM kuhinjo po delih, prvi smerni kazalec za Wartburg, 300 m 2 x I, 5 in 3 x 1,5 električnega kabla. Bojane, Stražnje, Mačkovec, n.h., Novo mesto.
PRODAM pralni stroj Obodin, dobro ohranjen, viseči telefon in peč Tpbr plamen. Telefon 20-594, 23-561.
RODAM dva meseca stare rjave in bele lahke jarkice, odlične nesnice. Lahko dobite tudi krmila. Jurij Stanonik, Log 9, Škofja Loka.
KUPIM
KUPIM rabljeno klavirsko harmoniko (80 ali več basov). Jožo Čutura, Podhosta 42, Dolenjske Toplice.
KUPIM 500 kosov strešne opeke Kikinda, tip 272. Telefon (068) 25-846.
KUPIM kosilnico BCS ali tej podobno. Ponudbe s ceno pošljite na naslov: Cveto Golc, Spodnji Brnik 40, 64207 Cerklje na Gorenjskem.
V BREŽICAH kupim dvosobno Stanovanje ali manjšo hišo. Plačam takoj v gotovini. Telefon 65-512 dopoldne.
POSEST
VIKEND v Šmarjeških Toplicah prodam. V bližini je avtobusna postaja, trgovina in pošta. Telefon (068) 22-278.
HIŠO z gospodarskim poslopjem in vrtom v Brežicah, Škvarčeva 17, prodamo najugodnejšemu ponudniku. Informacije in ogled vsako soboto popoldne in nedeljo dopoldne ali po telefonu (068) 61-026. Jože Vidmar, Borisa Kraigherja 21. Brežice.
UGODNO prodam zazidljivo parcelo v okolici Straže. Telefon 84-157, od 19. do 20. ure.
KOMPLETNO STANOVANJE s kletjo (polovica hiše), takoj vseljivo, 3 km iz Trebnjega, prodam. Informacije na telefon (068) 44-206 int. 20, ob delavnikih dopoldne.
PRODAM hišo z vrtom na Veliki Lahinji 15, Črnomelj. Cena 120.000 din. Marija Lipovšek, Novo mesto, Trdinova 5 b, telefon 24-020.
PRODAM vikend hišico v Šmarjeških Toplicah v četrti gradbeni fazi z . 10 ari zemlje. Tatjana Bizilj, Srednja vas 22, Šenčur pri Kranju, telefon (064) 26-771 int. 214.
mesto, za dvojni praznik srčne žt’je, predvsem pa še veliko zdravja! Otroci Anica, Milica in Franci. Vnuki in
pravnuki ji pošiljajo 80 poljubčkov.
OBVESTI LA ■
RAZNO
STAREJSI UPOKOJENEC išče starejšo upokojenko, da bi mu gospodinjila. Ponudbe s pogoji pošljite na upravo lista pod šifro: ..DOLENJ-SKA".
ZASEBNIKI — PODJETJA! 7 km iz Novega mesta oddam hišo, primerno za skladiščenje ali stanovanje. Naslov v upravi lista (3818/84).
KVALITETNO polagam KfcKA-MIKO na vašem domu. Cenjene ponudbe na telefon (068) 21-087.
OBVEŠČAM cenjene stranke, da bo od 2. do 28. julija 1984 delavnica zaradi letnega dopusta zaprta. Avgust MODIC, Trdinova cesta 49, Novo mesto, avtokleparstvo in ličarstvo.
OSTALO nam je še nekaj jarkic HISEX. Cena znižana. Jerele, Brezovica 45, Šmarješke Toplice, telefon (068) 84-989.
OBVEŠČAM cenjene stranke, da bo od 23. julija do 11. avgusta 1984 Kemična čistilnica Ane GLAVANzaradi letnega dopusta zanrta
NASTAVLJAM TV antene. Telefon 23-369!	_	,
LASTNIKE traktorjev Štore 402 in 502 obveščam, da izdelujem prednje uteži s priključkom za vleko. Cena 6300 din. KLJUČAVNIČARSTVO Alojz BERUS, Otočec 35, Otočec ob Krki.
KAROL KRANJC iz Klenovika 10, Škocjan, opozarjam vse, da ne vozijo po moji parceli na Orešnici, ki sem jo kupil od Klevišarja. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
FRANČIŠKA RUPAR, Kristanova 22, Novo mesto, opozarjam snažilko Milko MRVAR in sostanovalke bloka 22, naj prenehajo širiti lažne govorice 'o meni in moji družini, sicer jih bgm sodno preganjala.	^
IVAN VOVKO, Žaloviče 8, Šmarješke Toplice, prepovedujem vsako vožnjo po travniški 'parceli (Žingi). Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno j>reganjal.
BOZO BLATNIK, Dobrnič 32, prepovedujem Milanu SMOLIČU iz Dobrniča 31 pašo kokoši imživine po moji parceli. Če tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
OBVEŠČAM cenjene stranke, da bo mlin v Škocjanu od 15. julija do 15. avgusta 1984 zaradi letnega dopusta zaprt. Jože_FERKOLJ, Hra-stulje 20, Škocjan.
CENJENE STRANKE obveščam, da bo delavnica zaradi dopusta zaprta od 1. do 20. avgusta. RENAULT avtomehanična delavnica Niko RUS, Gradac v Beli krajini, telefon 56-758.
rtfBSiiraa
Naši dragi in dobri mami ANI NAGELJ iz Velike Bučne vasi 1, Novo
PARTIZANSKI DOM na Frati obvešča občane, da prireja veliko vrtno veselico 7. julija 1984. Za dobro razpoloženje bo skrbel ansambel SLAVČEK. Jedila in pijače bodo po zmernih cenah. VABLJENI!
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame in stare mame
FRANČIŠKE
ROŽENBERGER
iz Gubčeve ulice 2
se iskreno zahvaljujemo za pomoč vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so nam vJežkih trenutkih stali ob strani. in DO Zdravstveni dom za razumevanje. Za prizadevno zdravljenje pokojne smo dolžni posebno zahvalo zdravnikom ZD Novo mesto. Hvala vsem, ki ste pokojni v življenju storili karkoli dobrega, ji darovali cvetje in jo spremili na njeni zadnji poti. Hvala OO ZD Novo mesto ter govorniku, pevcem in gospodu za opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njeni
Z A II V A L A
V 75. letu starosti nas je za vedno zapustil nepozabni in nadvse priljubljeni brat
ANTON
NOVAK
iz Semiča 83
Zahvaljujem se 'Anici Polanc in Vidi Novak, ki sta mi nesebično in požrtvovalno pomagali med težko’ boldznijo, vsem, ki so pokojnemu darovali vence, cvetje ter ga spremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala tov. Jožetu Vidmarju za govor v imenu ZB in Antonu Plutu za govor v imenu Socialistične zveze ter župniku za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: sestra Micka in bratranec Albin z družino
ZAHVALA
V 78. letu starosti nas je zapustila naša draga, nadvse skrbna mama, stara mama, prababica in teta
V v
FRANČIŠKA
ŽVAB
iz Sel pri Otovcu 5
Ob boleči izgubi sc zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki so nam pomagali v najtežjih trenutkih, pokojni darovali vence in cvetje ter jo v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo sosedom Grahkovim, govornici Medicevi za poslovilne besede, kaplanu za lepo opravljeni obred. Zdravstvenemu domu Novo mesto, patronaži in dispa nzerju za Kne, Beltu Črnomelj, DSSS, vaščanom Slamne vasi, pevkam iz Talčjega vrha in godbi na pihala iz Črnomlja. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: otroci Danica, Jože, Anica in Zalka z družinami ter ostalo sorodstvo
S
Ko zjutraj si odšla od doma, od doma šla si daleč proč, a tebe, draga Anica, nismo slišali, če klicala si na pomoč.
ZAHVALA
Z bolečino v srcu smo sprejeli vest, da nam je tragično preminila, stara komaj 15 let, naša draga
ANICA MAVER
iz Gradenca 10, Žužemberk
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, ki ste nam v težkih trenutkih priskočili' na pomoč, pokojni podarili cvetje, jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti, nam pa ustno ali pisno izrazili sožalje. Posebna zahvala velja ravnatelju, delavcem in učencem OŠ Žužemberk, govornikom, pevcem iz Žužemberka in vsem trem duhovnikom za lepo opravljeni obred. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: ata, mama, sestri Tinka in Jožica, brata Jože in Boštjan
Vsa sreča je pri nas minila, ko tebe, dragi sinko, zemlja je pokrila.
Vse bolj osamljene naše so poti, odkar te, ljubi sinko, ni.
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj nas je v 32. letu starosti tragično zapustil naš dragi sin. brat, stric in svak
MILAN LUZAR
s Pristave 2 pri Novem mestu
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, sovaščanom, znancem prijateljem, ki so nam pomagali v težkih trenutkih, nam izrekli sožalje, pokojnemu darovali vence in cvetje ter ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi delovnim kolektivom TOZD Gozdarstvo Novo mesto, 1MV Novo mesto, TPP Novoles, Zdravstvenega doma, pevcem iz Stopič, godbi in govornikoma za poslovilne besede. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
•J
1
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj nas je po dveletnem trpljenju v 53. letu zapustil naš dragi mož, oče, stari ata, brat in stric
RUDI BEC
iz Kamenice 5 pri Krmelju
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, pokojnemu darovali cvetje in ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Prav tako se zahvaljujemo govornikoma za poslovilne besede Labodu—tozd Temenica, Metalni Krmelj, Novoteksu—tozd Trgovina, Društvu paraplegikov’ pevcem iz Krmelja, godbi iž Trebnjega, prijateljem iz LD Padež, dr. Janezu Kramarju ter sestram’ ki so mu lajšali zadnje bolečine, in župniku za opravljeni obred. Še enkrat hvala vsem ki ste’ pokojnega imeli radi in ga boste z nami pogrešali.
Žalujoči: žena Darinka, sinova Brane in Rudi združinama, sestra Marija z družino ter ostalo sorodstvo
Vsa sreča je pri nas minila, ko tebe, Toni, zemlja je prekrila.
Le kje zdaj tvoje so roke, da skrbele bi za me?
V SPOMIN
9. julija bodo minila tri leta, odkar nas je tragično zapustil naš ljubljeni sin .	in brat, 21-letni
TONI MUŠIČ
iz Livolda pri Kočevju
Pomlad je v najlepšem razcvetu, toda v naših srcih sta neizmerna bol in praznina ob spoznanju, da te nikoli več ne bo med nami. Hvala vsem, ki se ga še vedno spominjate, mu prižigate svečke ter obiskujete njegov mnogo prerani zadnji dom.
V tihi žalosti: mama, sestra Branka in Karel
ZAHVALA
Nenadoma nas je v 79. letu zapustila naša draga, dobra mama, stara mama, prababica
KRISTINA KOŠČAK
iz Trebnjega, Rimska c. 9
Ob izgubi naše mame se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in vsem, ki sojo spremili na zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni družini Rogelj za njeno nesebično pomoč, pevcem ter duhovniku za opravljeni obred in ganljive besede.
Žalujoči: sin Stane z družino, hči Joža, snaha Iilka z Majo, Marko in ostalo sorodstvo
Trebnje, dne 27. junija 1984
Kje so pridne roke tvoje, kje je tvoj vese! obraz? Prezgodaj, v najlepši mladosti, si zapusti! nas.
Saj bi naše solze kakor potok lile če bi tebe. dragi Tonček, zopet obudile.
ZAHVALA
Ob kruti usodi, kije iz naše sredine iztrgala našega dragega sina, brata in strica, 18-letnega
TONČKA SREBRNJAKA
in ko je po 8-mesečni bitki s smrtjo prenehalo biti njegovo plemenito srce, se zahvaljujemo sorodnikom, številnim znancem in prijateljem, sosedom in vsem, ki so mu darovali cvetje in vence in ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se osebju intenzivnega odelka, osebju žilnega oddelka, posebno dr. Pogačarju in dr. Steklasi, vsem mladincem, ki so sodelovali, šentjernejski godbi, sodelavcem Ele, IMV — tovarne avtomobilov in prikolic ter župniku za pogrebne slovesnosti.
Žalujoči: ate, mama, sestre Ani z možem, Tončka in Martina z družinami ter ostalo sorodstvo
Leskovec, dne 22. junija 1984
ZAHVALA
Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je v 54. letu starosti zapustila nasa ljubljena žena, mama, tašča, stara mama, sestra in teta
ANA ŽUPAN
rojena Drmaž
Brezje 10 pri Šentjerneju
Ob boleči izgubi se prisrčno zahvaljujemo vsem sorodonikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih pomagali, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojno v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se DO VGP Novo mesto, OOS 1 IMV TOZD Podgorje Šentjernej, SGP Pionir—TOZD MKI in TOZD Gradbeni sektor Novo mesto za podarjene vence in sodelavcem IMV—TOZD PODGORJE Šentjernej, SGP Pionir—TOZD MKI in TOZD Gradbeni sektor Novo mesto. Iskrena zahvala tudi družini Luzar, zdravstvenemu osebju internega oddelka bolnišnice Novo mesto, posebno dr. Starcu, in župniku za opravljeni obred. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: mož Janez, hčerka Majda, sinovi Stane, Marjan z ženo Martino in Martin z Mojco, vnuk Boštjan, sestra Tončka z družino, brata Ivan in Stanko z družinami ter ostalo sorodstvo
Preljuba naša mama, prezgodaj si odšla od nas, kje so tvoje pridne roke, ki skrbele so za nas?
ZAHVALA
Ob smrti naše drage mame, babice in prababice
ANE STARIČ
iz Stare gore pri Mirni
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so z nami sočustvovali, nam izrekli sožalje, pokojni darovali vence in cvetje in jo spremili na zadnji poti. Posebej sc zahvaljujemo OOS Dana Mirna, lovcem LD Mirna, ČGP Delo Ljubljana, DO Utensilija Ljubljana. Lepa hvala župniku za opravljeni obred in pevcem za ganljive pesmi.
Žalujoči: hčerke Boža, Ani, Marija in Malči z družinami ter sinova Lojze z Angelco in Franci
Mirna, Ljubljana, Škofljica, Melbourne
Ljubila si zemljo in cvetoča polja, ljubila si dom.
in v tem tihem cvetočem poletju odšla si v večni mir.
Vsa sreča je pri nas minila, ko tebe, draga mama, zemlja je pokrila.
Vse bolj osamljene so naše poti, odkar v temnem grobu počivaš, ljuba mama, ti.
ZAHVALA
Po težki in hudi bolezni nas je v 79. letu starosti zapustila naša ljuba, draga mama, stara mama in teta
MARIJA ROZMAN
Dol. Karteljevo 7
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, znancem in prijateljem, DO Tovarna obutve, Vrtnariji, posebno Alojzu Seriniju, Splošni bolnici Novo mesto za darovano cvetje in izrečeno sožalje. Poset> na zahvala velja sestri Zofiji Grabnarjevi in Jožici Koračin za vso nego in pomoč med boleznijo. Prisrčno se zahvaljujemo Albini Luštek, vaščanom, pogrebnikom in župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njeni
7AHVALA
Na pragu 74. leta starosti se je od nas poslovil
FRANC ŠKUFCA
iz Malega Lipja 10 pri Žužemberku, udeleženec NOB od leta 1941, odposlanec Kočevskega zbora
Iskrena hvala zdravstvenim delavcem za skrb in nego v zadnjih tednih njegovega življenja, nadalje vsem, ki so mu poklonili cvetje in vence in se od njega poslovili na domu, delovnim in družbenopolitičnim organizacijam ter posameznikom, sorodnikom, prijateljem in znancem, vaščanom in krajanom, ki so svojcem izrazili številna ustna in pisna sožalja in ga tako množično spremili na njegovi zadnji poti, ter vsem, sodelujočim pri pogrebnih slovesnostih in opravilih.
Ohranimo lep spomin nanj!
Žalujoči: vsi njegovi
Malo Lipje, dne 25. junija 1984
19
[ Št. 27 (1821) — 6. julija 1984
DOLENJSKI LISTI
in tekmovalke
BRUSNICE — Že tretje leto zapored so 1. julija pravo češnjevo nedeljo pripravili krajani Brusnic in okoliških vasi s pomočjo domačega kulturnega društva. Čeprav je v tem času češenj dovolj, še največ pa na tržnici (po 160 din), imajo na Dolenjskem le brusniške češnje svojo zgodovino in praznik. Še največ zaslug za to ima nekdanji ravnatelj Martin Marinč, ki je tu poučeval med obema vojnama. Domačine je učil cepljenja češenj in propagiral saditev. Sleherna hiša je takrat posadila eno ali več češenj, mnoge med njimi rode še danes. »Starejši Brusničani še vedho
HARMONIKARJI SPET V ZABUKOVJU
ZA BUKOVJE — Po uspešnem nastopu harmonikarjev na Studencu bo to nedeljo ob 15. uri podobno sreča nje pred tukajšnjo šolo. Srečanje prirejata Kulturno društva heroja Alojza Kolmana—Maroka in sevnjška Zveza kulturnih organizacij. Otja naslova tudi sprejemata prijave.
ODPRTO KOPALIŠČE NA PRIMOSTKU
PRIMOSTEK — V soboto, 30. junija, so uradno odprli kopališče na Primostku, sicer rekreacijski center semiške Iskre. Tako kot že nekaj let doslej bodo tudi letos imeli motorizirani delavci Iskre na svojih železnih konjičkih nalepke, s katerimi bodo oproščeni plačevanja parkirnine, vsi zunanji kopalci pa bodo morali plačati za parkiranje po 100 dinarjev. V gostišču na kopališču bo moč dobiti pijačo od 7. do 23. ure, meso na žaru in kosilo, za katero pa bo potrebno predhodno naročilo do 9. ure zjutraj.
■	i i i .—...............
pravijo, da cepijo po Marinčevo”, je povedala Marija Žiberna, kije utrujena spremljala veselo prireditev, saj je ves včerajšnji dan in nedeljsko jutro obirala češnje za razstavo in prodajo.
Vso nedeljo je bil pred šolo pravi živžav. Na stotine ljudi je prišlo od
DEŽ PRELOŽIL KONCERT
DOLENJSKE TOPLICE — Zaradi dežja je v parku topliškega zdravilišča odpadel koncert rockovskih skupin, predviden za 29. junij. Prireditev, ki jo pripravljata KUD Maks Henigman in Zdravilišče Dolenjske Toplice in sodi v tako imenovano ..Topliško poletje", so zato prestavili na petek, 6. julija. V parku Zdravilišča Dolenjske Toplice bodo nastopili ansambli: Lu-blanski psi. Eksotični ptiči, Goga band. Abortus, Rockovnjači in Bacili. Obiskovalci si bodo lahko postavili Šotore.
KRESNA NOČ BO ŠELE TO SOBOTO
MOK RONOG — Ker organizatorji letošnje; že osme Kresne noči na mokronoškem gradu te prireditve zaradi slabega vremena niso mogli izpeljati najavljenega dne, to je minulo soboto, jo bodo poskusili spet to soboto, 7. julija. Če bo šlo vse po sreči, se bo zanimiva prireditev na ploščadi mokronoškega gradu začela ob 20. uri. Program boenak, kot smoga najavili že minuli teden. Poleg pevcev in folkloristov domačega KUD Emil Adamič bodo nastopili solisti ljubljanskega baletnega ansambla, čarodeji Marjan Drofenik, Vlado Mikck in Franc Zupan, domačin Frane Videčnik v vlogi posodobljenega Jurčičevega Krjavlja in drugi. Pokroviteljica letošnje Kresne.noči je mokrono-ška Iskra.
SEMIČ — Okrog 2 tisoč obiskovalcev je v nedeljo dokazalo, da je turistično-športna prireditev Semiške igre v desetih letih postala priljubljena ne le med krajani semiške krajevne skupnosti, ampak vse Bele krajine. Se-miški TVD Partizan je znal v vseh teh letih obdržati zanimivost in izvirnost iger, ki se jih je do letos nabralo že kar okrog 80.
Za semiške igre bi smeli trditi, da so ljudski praznik tamkajšnjih prebivalcev, saj se zbero tako rekoč iz vseh vasi, da bi bodrili sovaščane pri tekmovanju. Tako je poglavitni namen iger, čimbolj spodbuditi mn-
V KRŠKEM REPUBLIŠKO IN DRŽAVNO PRVENSTVO
KRŠKO — AMD Krško bo priredilo v soboto, 7. julija, ob 16. uri republiško prvenstvo v spee-dwayu za posameznike, v nedeljo, 8. julija, ob 16. uri pa se bodo na stadionu v Krškem v dirki za državno prvenstvo pomerili še najboljši jugoslovanski speedwayisti. Ker je trenutno v vodstvu lanski državni prvak, domačin Jože Žib-ert, prireditelji pričakujejo velik obisk ljubiteljev tega športa.
ožično športno dejavnost, že zdavnaj prerasel svoje okvire. Zato so prireditelji, ki so v začetku zastavili cilj, da ..odigrajo" deset ..kol", spoznali, da prireditve nikakor ne smejo opustiti, pričakovati pa je, da bo prihodnje leto na selniškem igrišču zavel nekoliko drugačen veter.
Semiške igre so se začele tako, kot se za vse zveneče športne igre spodobi: z mimohodom ekip iz Črešnjevca, Gradca, Kota, Rožnega dola, Semiča, Stranske vasi in Strekljevca, dvi-
ŠIKONJI RUDARSKA SVETILKA
V počastitev praznika rudarjev je bil v soboto v Velenju velik atletski miting, kjer je Robert Šikonja v teku na 800 m dosegel najboljši moški rezultat tekmovanja (1:52,0) in osvojil prvo nagrado velenjskih rudarjev: spominsko rudarsko svetilko.
Šikonja bo 14. julija s skupino velenjskih atletov nastopil na močnem mednarodnem mitingu v Innsbrucku.
Ostali Novomeščani: 400 m 3. Žulič 54,1, 400 m ženske: 2. Hrovatič 1:02,8. V teku na 800 m je nastopil tudi Škedelj.
J. P.
Pozabljena lepota ob Kolpi
Slovenci pozabljamo na svoj dolg do tamkajšnjih krajev
OSILNICA — 90 odst. Slove- J j ncev ne ve zagotovo, kje natančno j i je Kočevje, le kakšen odstotek pa | j! jih sluti, kje leži lepa Osilniška j ' dolina, ki je biser naše domovine, j : Še manj Slovencev ve, da Kolpa ni j > v vsem svojem gornjem toku mej- j f na reka med Slovenijo in Hrvaško j 1 (in da je to Čabranka v vsem { i svojem toku) ter da Kolpa izvira • pod Risnjakom na Hrvaškem. Do ] njenega izvira ne pelje cesta, pač | ' pa se da do tu le peš.
Vse to neznanje ne le o Osilniški j | dolini, ampak o vsem delu Kolpske I ; doline, ki leži v kočevski občini, se j | je lepo pokazalo tudi v eni izmed I i lanskih ali predlanskih številk I i Moto revije, kjer so v rubriki o j ! izletih opisovali, kako se od Stare- I j ga trga ob Kolpi pripelješ vse do j i Osilnice in prideš do izvira Kolpe. |
To neznanje pa ni nič čudnega, i j saj je ta najlepši del naše domovine J j komaj dostopen. Po slovenski st- I j rani Čabranke in Kolpe skoraj ni
! asfalta (razen skozi nekatera nase-j lja). Na hrvaški strani pa so lani S jeseni popolnoma asfaltirali cesto : od Čabra do Zamosta, pa tudi ; med Mirtoviči in Brodom na Kolpi je že kar precej asfalta. Že letos j bodo. Hrvatje namesto sedanjega visečega mostu za Turke zgradili j betonskega. (Avgusta bo tu velika j proslava, ker je bila na tem obm-; očju med vojno partizanskabolni-
! šnica).
I
Hrvatje tako za svoje prome-? tnice dobro skrbijo, pa čeprav gre < za območje Gorskega kotorja, ki ' sodi med manj razvite. Slovenci pa j na svoj dolg do teh krajev pozabljamo. To ni prvič v zgodovini teh krajev.
J. PRIMC
Prostovoljno delo
RAKITNICA — Tekočih voda je malo v ribniški občini, toda tiste, ki so , večkrat povzročajo poplave. Poleti, ko bi jih najbolj potrebovali, jih pa ni. To je še zlasti nerodno zaradi tega, ker je v tej občini dosti žag, kjer je stalna nevarnost požara.
Zato so se ribiči ribniške družine Ribnica odločili, da bodo na Rakitniščici sami naredili jezove, s katerimi bodo uravnavali stanje vode. Tako so se preteklo nedeljo zbrali v Prigorici. Podobne akcije se bodo lotili tudi na Rakitniščici, kjer pa morajo zbrati še potreben les. Nekaj ga bodo prispevali tamkajšnji žagarji, nekaj pa ga bo menda dalo tudi gozdno gospodarstvo.
Stane Oberstar, član ribiške družine Ribnica, je dejal, da mora vsak ribič prispevati za ta dela 10 delovnih ur. In bojazni, da jih ne bodo, skoraj ni. Preteklo nedeljo se jih je v Prigorici zbralo kar 15 iz vse občine. Tam se bodo kmalu začela tudi dela pri gradnji zadrževalnika, ki bo veljal 13 milijonov dinarjev. Ta naložba bo dobrodošla tudi za kmetijstvo,
V Krškem nov „Foto-studio Mirande Bodor”
KRŠKO — V starem mestnem jedru Krškega je ob nedavnem občinskem in krškem krajevnem prazniku odprla okusno opremljen lokal mlada obrtnica Miranda Bodor. Za zvenečim imenom „foto studio” se skriva dejavnost, ki so jo številni obiskovalci sosednje občinske stavbe dostikrat pogrešali, ko je bilo potrebno uradniku prinesti sliko za osebno izkaznico, potni list ali kakšen drug dokument. Seveda je to le delček vsebine, ki jo ponujata st-
Miranda Bodor: „Vetiko časa sem preživela v Galeriji Božidarja Jakca, saj občudujem umetnost. Kupila bom nekaj Jakčevih slik.”
rankam 23-letna Miranda, ki je končala šolo uporabnih umetnosti v Zagrebu, in njena mati, ki je absolvirala likovno umetnost na zagrebški pedagoški akademiji.
»Marna ima občutek za kompozicijo in skladnost ter smisel za slikanje. Plakati, katalogi — to so možnosti za ustvarjalno delo, ki ga brez mamine pomoči ne bi zmogla," pravi Miranda, kije zaljubljena v dolenjske Benetke. V Kostanjevico je prišla prvič pred tremi leti in odtlej je posnela mnoge pej-saže. Če bi bili v tem mestu, ki slovi po Formi vivi in Galeriji Božidarja Jakca, zainteresirani za turistični prospekt, bi se Miranda gotovo z vso ljubeznijo in poklicno doslednostjo lotila dela. Morda bi seji rahlo odškrnile duri tedaj, ko bi ji v Kostanjevici omogočili razstavo fotografij; o tem lepem mestu in okolici, ki jih skrbno hrani?
P. P.
STANE OBERSTAR — Poleti je struga Rakitniščice prazna. V njej pa mora biti nekaj vode že zaradi rib, da ne govorim o vodi, ki bi jo potrebovali za gašenje požara.
Ribiči
gradijo
jezove
Kruha in iger — po semiško
SEVNICA — Voda iz Sevnične, katero so za preizkus tesnjenja pri gradnji plavalnega bazena načrpali kopi-tarniški gasilci, je že pritegnila prve kopalce, pa ne le iz vrst gradbincev. Po napovedih naj bi to vodo izpustili v ponedeljek.
Sprevod in razstava češenj v Brusnicah — Prave hrustavke so redkost
Desete belokranjske „igre brez meja” pritegnile okrog 2.000 obiskovalcev — Osma zmaga Štreklovčanov — Prihodnje leto nekoliko drugače?
PRAZNIK ČEŠENJ NI VSAK DAN — Posebno otročad se je češenj po 100 dinarjev najedla do sitega. Denar, ki so ga zaslužili organizatorji, člani domačega kulturnega društva, bo tako kot lani šel za dograditev, dvorane in gasilskega doma v Brusnicah. (Foiot.J. P.)	,	,.
SANDI LESKOVEC
Češnjev praznik pod Gorjanci
blizu in daleč, mnogo se jih je pripeljalo tudi iz Novega mesta po prave brusniške hrustavke. Cena za kilogram je bila v primerjavi s tržnico res nekaj nižja, so bile pa tudi češnje nekaj drobnejše. O razstavi so obiskovalci napisali v knjigo vtisov precej laskavih ocen. Razstavljene češnje so obiskovalci razstave tudi ocenjevali. Največ vstopnic je imel na žebljičku svoje gajbice nataknjenih Roman Mihalič iz Brusnic za sorto furlanka. Poleg češenj so se oči ustavljale tudi na mojstrsko sestavljenih češnjevih grozdih, češnjevi torti inzavitku terdrugih češnjevih dobrotah.
Osrednji del prireditve je bil sprevod, kjer so domačini na traktorskih prikolicah prikazali razna opravila pri gojenju češenj, od obiranja do žganjekuhe. Bili so redki, ki'se ob prazniku niso češenj zastonj najedli, mnogim pa je dobro del tudi pravi češnjevec.
J. PAVLIN
ganjem zastave, otvoritvenim govorom ter zaprisego tekmovalcev. Ti so imeli v treh urah kar precej dela, da so premagali vse ovire, ki so jim jih pripravili semiški partizanovci. Tako kot našim nogometašem v Franciji tudi njim niso ušle težave z žogo, Štrekljev-cem so pokazali, kako bi zelo hitro (vprašanje, če tudi učinkovito) dobili telefon. Glede na to, da lahko zdaj zdaj zmanjka nabojev, so se morali »lovci" pomeriti tudi v straljanju z loki, vsi tekmovalci pa so morali dokazovati, kako spretni so kot natakarji. Zaradi težav s transportom grozdja v Metliko so Semičani pripravili vinovod, tekmovalke pa so za konec natrgale še šopek. Rdeča nit letošnjih iger z geslom »Kruha in iger!” je bil strah pred cenami, najmočnejši pa so se kot vsako leto pomerili v vlečenju vrvi. Že osmič so odnesli zmagovalski pokal Štreklovčani.
M. BEZEK
OBDUKCIJA POTRDILA UTOPITEV
NOVO MESTO — Ker so se v zvezi s tragično smrtjo Anice Maver, učenke žužemberške osnovne šole, doma iz bližnjega Gradenca,v Suhi krajini pojavile različne govorice in ugibanja, sporočamo, da je obdukcija trupla v novomeški bolnišnici odvrnila sleherni sum nasilja in potrdila, da se je dekle v morju pri Poreču utopilo.
USPEŠNI
TREBANJSKI
ŠPORTNIKI
1LIJAŠ — Sedmega srečanja športnikov pobratenih občin v Ilijašu so se udeležili tudi športniki iz trebanjske občine. Zmagali so kegljači in strelci, medtem ko je bila ženska kegljaška ekipa druga. Kegljači so podrli 849 kegljev, najboljši posameznik je bil Goleš z 229 podrtimi keglji, pri ženskah pa je bila najboljša posameznica turnirja Mezgečeva z 205 podrtimi keglji. Strelci so zadeli 811 krogov in imeli najboljšega posameznika Progarja s 171 krogi. Sahistiso v prvem kolu premagali vrsto Aleksandrovca, ki igra v drugi srbski ligi, v drugem pa izgubili z Obrenovcem.
TURK ZMAGAL
NOVO MESTO — V počastitev dneva borca je novomeški teniški klub pripravil teniški turnir, ki se gaje udeležilo 40 tekmovalcev, kar je za novomeške teniške razmere veliko. Zmagal je veteran Jože Turk, ki je v finalu premagal Danila Breščaka.
Gradbinci hitijo na vso moč — Akcija za okolje
i Trebanjski likovni tabor je J biI takral, ko se mu je Sandi , Leskovec z Mirne prvič prid-
► ružil, že zelo daleč od začetnega | iskanja, bil je priznana kolonija
► z lastno fiziognomijo, izkušnja-’ mi in ugledom, ki je privabljal v
► Trebnje tudi čedalje več znanih ' imen tako imenovane jugoslo-| vanske naive.
Sandi se spominja, da se je ’ svojega prvega tabornega poletja v lesenih učilnicah trebanjske delavske univerze, kjer , so slikarji in kiparji ustvarjali, nekoliko bat. Resda je prej mar-\ sikaj slišal in vedel, kaj se dogaja v teh barakah, toda biti sam eden od njih. ki so prišli od vsepovsod, je vendarle pomenilo nekaj čisto drugega k ->/ biti le opazovalec.
A je začetna nervoza minila prav tako hitro, kakor je prišla. Če dleto sprva ni hotelo zarezovati tam in tako, kakor je hotel, je postalo v Sandijevih rokah, vajenih žuljev, kmalu pokorno. Ne samo. da je potem, ko je negotovost minila, lahko delal, ampak je tudi nenadoma odkril, da vrezuje v lipovo desko neko svojo izkušnjo. Dokončani relief je predstavljal iztržek življenja, ki ga je poznal.
„Na pamet nisem nikoli zna! rezbariti, vselej mi je motiv narekovalo življenje kmečkih ljudi v mirenski dolini in ker sem sam izkusi! vso njegovo trdoto in krutost, mi je postalo jasno, da se bo to za vselej odrazilo v mojih delih, da me bo večno zaznamovalo," pripoveduje danes oseminštiridesetletni kipar.
Če bi analizirali njegove dosedanje reliefe in primerjali enega z drugim, bi se to potrdilo: v središču Sandijevega zanimanja je še vedno človek, s katerim in v katerem se nekaj dogaja, človek iz njegove vsak-
danje okolice. Samo da se je pripovedna stran na reliefih umaknila lirski, včasih pretresljivo izpovedni. S tem da je začel bolj poudarjali čustva, je ustvaril napetost in z reliefom ponudil simboliko.
Na letošnjem, 17. likovnem taboru je Sandi Leskovec veteran, saj je že desetič v družbi samorastnikov, ki so prišli v Trebnje potrdit svoje likovne ambicije in svoje dosedanje dosežke. In prišli so kar iz osmih držav, to pa pomeni, da ima tudi to taborsko srečanje na moč mednarodno obeležje.
Če je Sandi nekoč prišel v Trebnje anonimen, je danes tu znan in priznan. Pa ne samo v tem kraju, mimo katerega gre cesta v veliki svet. O Leskovcu spoštljivo govori že vsa samorastniška Jugoslavija in mnogi v tujini. Poznajo ga v nič manj kot enaindvajsetih državah, kjer krasijo njegovi relieji državne in zasebne likovne zbirke. Nekaj njegovih de! je poromalo celo v Deželo vzhajajočega sonca — na Japonsko.
„ Vse je šlo, vsi ti moji otroci so šli po svetu. Do zdaj sem naredil nad 350 reliefov in samo kakih dvanajst jih je še pri meni. Komaj za majhno razstavo, " pripoveduje. Pravi, da ga vabijo, naj dosedanjim 62 razstavam doda kakšno novo, pa je v zadregi, ker nima del, novih pa tudi ne more pričarati čez noč.
Rad bi se povsem posveti! ustvarjanju, pa se še ne more. Tu je še služba, ki ji hoče ostati zvest do upokojitve (čez kakih pet let). A je s službo kar zadovoljen, ker je blizu tistemu, kar si zdaj želi. Na Dobu, v K PD, je vodja tako imenovane proste dejavnosti. Pod njegovim vodstvom so mnogi obsojenci začeli ustvarjati. Slikati, kipariti, pisati. Prenekateremu je pomagal, da mu je ponovno zazvenela struna človečnosti. In Sandi je tega vesel, celo bolj kot svojih uspelih reliefov, tudi tistih, za katere je bil, denimo, na trebanjskih salonih nagrajen ali pohvaljen.
Življenje je hotelo, da se je moral izučiti za mizarja in si sam služiti kruh. Življenje ga je obrusilo tudi za kiparja. Spoznava, da je po notranjem klicu umetnik in da je pravzaprav to tisto, s čimer bi se moral ves čas ukvarjati.
L ZORAN
Bazen za dan vstaje?
To samo potrjuje, kolikšno zanimanje vlada za ta objekt. Na seji glavnega odbora za gradnjo predzadnjo sredo je direktor Betonovega tozda Karel Makari navedel datum, kdaj bi bazen lahko zares odprli. To naj bi bilo 22. julija, na dan vstaje. Poglavitna ovira, da tudi ta rok ne bi držal, je lahko vreme. Znano je, da bazen ne bo imel ne plastične školjke niti ploščic, temveč poseben premaz. Za pleskanje pa potrebujejo nekaj dni lepega vremena.
Glavni odbor je skrbno pregledal vsa vprašanja, da bi z novim bazenom ujeli še čimveč od letošnje kopalne sezone. Opozorili so na zahtevne inšpekcijske preglede, ki so nujni pri takih objektih. V Sevnici tipajo, da bodo deležni razumevanja, morebiti tudi za fazne prevzeme, da tako ne bi prišlo do odlaganja še zaradi administrativnih ovir.
Kdo bo upravljalec, je ta čas vprašanje mnogih pogovorov. Od štirih imen je bilo na seji največkrat omenjeno gostinsko podjetje, češ da bi bilo nesmotrno, da bi Bila pri eni hiši (gostinskem delu in bazenu) dva gospodarja. Gostinci se še niso jasno izrekli, te dni se bodo o tem in sploh o usmeritvi gostinstva pogovarjali s predstavniki sozda ABC Pomurke, želijo pa imeti povsem čiste račune.
Direktor Rado Umek je zato predlagal nekakšen odbor — v njem bi bili tudi zunanji člani — ki bi vestno spremljal vse številke.
A. Ž.
ODLOČALA JE SPRETNOST —Tekmovalci in tekmovalke so morali biti na Semiških igrah spretni prav povsod, tudi pri nabiranju cvetja. Na letošnjih desetih igrah se je predstavila tudi ritmična skupina iz vrtca in plesalke iz Gradca, s šaljivo modno revijo pa Tozo z ženo. Na prireditvi so podelili priznanja TVD Partizan, najboljšim cicibanom pa športne značke. (Foto: M. Bezek)