Velikosti teritorijev med posameznimi 
orli lahko med območji in državami 
zaradi različne razpoložljivosti 
hrane zelo nihajo (na Finskem 
so povprečno veliki 297 km
2
, na 
Švedskem 226 km
2
, v Washingtonu 
v ZDA pa celo samo 42 km
2
).
LITERATURA:
 – t ikk Anen , H., r ytkönen , s ., k Arlin , o ., o llil A, t ., 
PAk Anen , V., t uo Hi MAA, H. & o rell , M. (2018): 
Modelling golden eagle habitat selection and flight 
activity in their home ranges for safer wind farm 
planning. – Environmental Impact Assessment 
Review 71: 120–131.
IZ ZBIRK  
PRIRODOSLOVNEGA  
MUZEJA SLOVENIJE
Kot arhiv narave so muzejske ornitološke zbirke edini 
ostanek nekdanje avifavne, pri čemer imajo posebno 
mesto izumrle vrste. Le-te so ne le dragoceni primerki 
nekdanje narave, pač pa imajo kot pomnik človeškega 
neobrzdanega razsajanja po planetu še poseben 
družbeni pomen. Ena takih vrst je slonovska ptica 
(Aepyornis maximus) z Madagaskarja, ki je zaradi 
pretiranega lova po ocenah izumrla okoli leta 1000. 
Neleteča noju podobna ptica, ki naj bi bila bolj v sorodu 
z novozelandskimi kiviji, je izlegla največje znano jajce, ki 
presega velikosti jajc največjih dinozavrov. Od slonovske 
ptice so se do danes ohranile le kosti in jajčne lupine. 
Marca 2019 nas je v Prirodoslovnem muzeju Slovenije 
razveselil klic zbiratelja Janeza Beliča iz Ljubljane, ki 
je muzeju želel podariti originalno jajce. Sestavljeno 
je iz več jajčnih lupin slonovske ptice, umetelna 
sestavljenka pa je delo kiparja Bojana Štineta, ki je za 
jajce izdelal tudi poseben kovinski podstavek, ki je zdaj 
del te izredne muzealije. Gre za prvi primerek globalno 
izumrle ptice v obdobju po ledenih dobah v zbirki 
Prirodoslovnega muzeja Slovenije, ki je shranjen pod 
inventarno številko 7535. Jajce je trenutno na ogled 
javnosti v prostorih Prirodoslovnega muzeja Slovenije 
kot donacija meseca.
Slonovska ptica
/ / Al Vrezec
foto: David Kunc
v okolje. Nujno pa je omeniti, da tudi ta metoda ni 
popolnoma zadovoljiva. Za boljše rezultate bi bilo 
treba upoštevati več dejavnikov, kot so na primer 
sekundarna gnezda in spreminjanje velikosti teri-
torijev v odziv na spremembe v okolju. Ugotovitve 
študije prav tako veljajo le za območje Finske, saj v 
pokrajinah z drugačnimi geografskimi lastnostmi 
na obseg teritorijev vplivajo drugačni dejavniki. 
Kljub temu je sledenje z GPS sledilnimi napravami 
obetajoča metoda za preprečevanje konfliktov med 
interesi energetske industrije in naravovarstva.
PLANINSKI ORLI (Aquila chrysaetos) se približno 
tretjino časa zadržujejo na višinah, ki so vzporedne z 
dosegom vetrničnih propelerjev (50–200 m). Zanje je 
to zelo nevarno, še posebej med paritveno sezono, saj 
večina paritvenih letov poteka na tej višini.
foto: iStock
Svet ptic 02, julij 2019 25