32. Številka.
Poštnina ttaršalivana.
Dne 5. avgusta 1920.
II. leto.
Sasi® obmejnih Slsw@iicewa
Uredništvo: Maribor, Cirilova tiskarna, Koroška c, Upravništvo v Gornji Radgsmi, Sp. griz 7, !. nadstr. Rokopisi se ne vračajo,
Izhaja vsak četrtek zjutraj in stane s poštnino vred za celo leto 30 K, za poi leta 15 K, za četrt leta 8 K. Posamezna številka stane 80 vinarjev.
Inserati: Ena petstdlpna petitvrsta (prostor 3 mm visok in 54 mm širok) eno krono.
Pri večkratni objavi primeren popust.
Nereda! fais®r £Sai»isji Radgoni.
Začetkom meseca avgusta pride na tukajšnjo mejo antantna obmejna komisija, ki bo končno-veljarao določila naše meje proti Avstriji.
Izgubili smo Radgono, Prekmurje je od nas odrezano!
„Jugoslovanska Matica“ in „Narodna obrana“ v Gornji Radgoni sklicujeta zato na d»n
8, avgusta 1.1. dopoldne ob pol 9. ari pred posojilnico v Gornji-Radgoni narodni tabor prebivalstva iz Murskega polja, iz Slovenskih goric in Prekmurja, kjer bomo manifestirali za naše zahteve glede mej med našo državo in Avstrijo. Pred shodom se vr^i manifestacijski obhod vseh udeležencev po trgu. Govorilo bo več govornikov, med njimi prof. dr. A. Medved iz Maribora in se bodo prečitale resolucije.
Vabimo vsa društva in organizacije, da se zanesljivo udeležijo tabora korporativno, v kroja, z zastavami in okrašeni s slovenskimi trakovi, če mogoče tudi z godbo in na okrašenih vozovih ter konjih. Prosimo, da agitirate v ta namen tudi med nedruštveniki. Tabor naj bo sijajen dokaz, da stoji vse takajšnje obmejno prebivalstvo kot en mož na braniku za svoje pravične zahteve in da si ne da iztrgati od grabežljivih rok tujcev niti ene grude svoje mile materinske zemlje. Ob enem naj bo to veličasten protest proti krivici, ki se nam je zgodila s tem, da so nam gospodje v Parizu, zaupajoč zvitim besedam narodnih odpadnikov, ravnodušno odtrgali del našega telesa, Radgono z okolico in s tem množice naših bratov in sester na novo vklenili v verige, ki so se jih bili še le komaj otresli, nas pa odrezali od Prekmurja.
Pomagajmo jim! Ne pustimo, da jih pade v sužnjost še več!	__
Udeležbo in število udeležnikov naj se blagovoli poštnoobratno prijaviti na naslov: Narodna obrana v Gornji Radgoni.
Vlak vozi iz Ljutomera v Gornjo Radgono ob 6'24 zjutraj in odhaja v smeri proti Ljutomeru iz Gornje Radgone poseben vlak takoj po shodu. Pri obratnem ravnateljstvu v Ljubljani smo zaprosili, da dobijo vsi udeleženci tabora polovično znižano vožnjo.
Gornja-Radgona, dne 27. julija 1920.
Jogoslovenska Mat ca, podražil. Gornja-Radgona.
Narodna obrana v Gornji-Radgoni.
Sl&vnastni dnevi v Mariboru.
Maribor, dne 3. avgusta 1920.
Prvi slovanski orlovski tabor je končan; veliki, slavnostno lepi dnevi so za nami. Nemogoče je na tako omejenem prostoru zbrati vsega, kar je minule dni vzbujalo našo radost, naše začudenje, naše velike nade in še večjo vero v bodočnost. Šele čez nekoliko časa, ko se bodo utisi ustalili in razbistrili, bo omogočen pregled čez vse in ustvarjena jasna slika o dogodkih, ki je z njimi spojen prvi orlovski tabor v Mariboru. Mi bomo le na kratko podali našim Čitateljem poročilo o mariborskih slavnostih; k posameznim točkam se bomo še vračali od časa do časa.
Za našo obmejne narodne interese je zelo pomembno, da se je vršil orlovski tabor ravno v Mariboru. Prvič je bilo treba pokazati ostankom prejšnjega ražiraa, ki še žive in upajo v naši
obmejni pokrajini, da je Maribor slovensko mesto in da na tem ne more spremeniti nobena sila več; na drugi strani pa se je nudila našim bratom iz hrvatskih in srbskih pokrajin lepa priložnost, da na severni meji spoznajo uspehe na šega narodnega, političnega, kulturnega in gospo darskega dela. Morebiti bi se Ljubljana pripravila za orlovski tabor bolj pompozno in veličastno, ne bi pa mogla nuditi gostom tisto prisrčnosti in toplote, kot jo je nudil naš obmejni Maribor.
Diajštvo.
Že v sredo zvečer se je pripeljalo s posebnim vlakom hrvatsko katoliško dijaštvo. Bilo jih ja okrog 1700, med njimi tudi drogi gostje iz raznih hrvatskih pokrajin. V četrtek zjutraj se je vršila pri frančiškanih ob obilni udeležbi domačinov ih gostov staroslovenska sv. maša, ki jo je odslužil grško-katoliški škof dr. Njaradi iz Križevec. Ob pol 10. uri so se v Gotzovi dvorani otvorila dijaška zborovanja; najprej skupno slavnostno zborovanje, potem pa srednješolci, akademiki in bogoslovci posebej. Skupnega zborovanja se je udeležilo več odličnih gostov in zastopnikov raznih korporacij. Deželno vlado je zastopal poverjenik dr. Verstovšek. Referiraii so dijaki: Galgovski (Zagreb), Protalipec (Zagreb), pozdrave so izročili biskup Njaradi, starosta Ceho-slovaškega Orla Ku!ansky, Marakovič,'o. Miloševič in drugi. Poslal se je pozdrav regentu Aleksandru in početniku katoliškega dijaškega gibanja, škofu dr. A. Mahniču, ki se nahaja zdaj na lečenju v Varaždinskih Toplicah. Dijaško zborovanje in orlovski tabor so pozdravili tudi Poljaki, ki se vsled obrambe svoje domovine niso mogli udeležiti mariborskega slavlja. Njihov pozdrav je bil sprejet z velikim navdušenjem. Popoldanska zborovanja so bila zelo zanimiva; povsod se je poka salo, koliko volje, delavnosti, nesebičnosti, idealizma in požrtvovalnosti tiči v naši mladini. Dandanes, ko je vojna okužila večino dijaštva in inteligentne mladeži sploh s svojimi pogubnimi vplivi, je ta pojav tem pomembnejši in veselejši. Treba je, da ves narod izve, da izvejo najširji sloji našega ljudstva: Imamo jih lepo četo, ki še nosijo ideale v srcu in gledajo v zvezde, a ne kamenja pred sabo. Imamo jto» ki v svoji mladostni duši goje žar velike narodne bodočnosti. Tudi ženske, dijakinje in druge izobraženke so imele v četrtek popoldne svoje zborovanje. Tudi med njimi se je Opažala nepremagljiva moč krščanskega idealizma. Te bodoče matere in narodne vzgojiteljice so si v lepi slogi začrtale smer svojega nadaljnega dela. Zvečer je katoliško narodno dijaštvo priredilo v Gotzovi dvorani komer/. Velika, lepa dvorana je bila natlačeno polna. Izmed gostov je bil z velikanskim navdušenjem pozdravljen ljubljanski vladika dr. Jeglič. Pri prvi mizi so sedeli štirje škofje: Napotnik, Jeglič, Šarič (vrhbosenski) in Njaradi. Komerz je vodil bivši minister dr. Jankovič, govorili so: knezoškof dr. Napotnik, dr. Hohnjec, poslanec Vesenjak, knezoškof dr. Jeglič škof dr. Šarič, Čehoslovak Dclansky, dr.-Leskovar, Žebot, zastopnik ameriških Slovenčev Grdina in dr. Verstovšek v imenu deželr vlade. Svirala je mariborska železničarska go . x; zabava je bila prosta
in neprisiljena, razpoloženje slavnostno in praznično.
Prihod Čehoslovakov.
V petek je dobivalo mariborsko mesto slav-nostnejše lice. Na križiščih ulic so bili postavljeni mlaji in visoki drogi s trobojnicami. Tudi na zasebnih in javnih poslopjih so se pokazale zastave. Vreme, ki je nagajalo zadnje dni, se je zjasnilo. Po ulicah so vrveli gostje, katerih se je zbiralo vedno več. Vsak vlak, ki je privozil na mariborski glavni kolodvor, jih je pripeljal v velikem številu. Orlovske srajce in narodne noše so dajale mariborskim ulicam pester in prikupljiv izraz. Na Aleksandrovi cesti, blizu kolodvora, je bil postavljen krasen slavolok, ki je za trenutek ustavil vsakogar, kdor je šel mimo. Vse je pričakovalo Čehoslovake, ki bi bili morali po programu priti šele popoldne, a pripeljali so se že zjutraj. Kljub temu je bil sprejem lep in dostojen; obhod, ki se je ob prihodu bratskih severoslo-vanskih gostov razvil po mesta, je podajal nekako predsliko najveličastnejše manifestacije, nedeljskega obhoda. Čehoslovake, ki jih je bilo okrog 500, so sprejeli svečano že v obmejnem Št. liju. Tu so jih pozdravili župan Thaler, predsednik Orlovske Zveze br. Pire, narodni predstavnik dr. Hohnjec in šentiljski župnik Vračko. V Mariboru jih je pozdravil dr. Kovačič, odgovoril mu je znani čehosiovaški katoliški voditelj dr. Šramek. Na Slomškovem trgu je pozdravil čehoslovaške brate knezoškof dr. M. Napotnik* Ljudska množica je zapela jagoslovensko himno „Lepa naša domovina“ in češki: „Kde domov muj“ in „Pod Tatro“. Mile goste je sprejela pod svojo streho vojaška realka, kjer jim je poveljnik polkovnik Jakovljevič izkazoval vso jugoslovansko gostoljubnost, kolikor je bila mogoča v danih razmerah. Čehosiovaki so bili tudi pozneje predmet mnogih prisrčnih ovacij. Če se je njihova sknpina pojavila na ulici, v obhodu ali na zborovanju, vedno in povsod so jih pozdravili iskreni „Živijo“-klici. Prav je dejal urednik Žebot v svojem govoru: Antanta nam ni dala koridorja, ustvarimo si ga sami. Maribor pomeni viden uspeh v tem velikolepem delu. Izmed Čehoslo-vakov je bilo lepo število Orlov iu Orlic, mnogo učiteljev, duhovnikov in drugega občinstva.
Petkova zborovanja.
t V petek se je vršilo več zborovanj: od teh je posebe pomembno skupno zborovanje akade-mičnih političnih društev v veliki dvorani Kazine. Govorilo je več slovenskih in hrvatskih referentov, ki so razprayljali o važnih časovnih vprašanjih, tičočih se vsega našega javnega življenja. Dalje je zborovalo društvo katehetov, ki so so se ga udeležili cerkveni knezi in drugi duhovni gostje. Ne smemo pozabiti tekem za prvenstvo, ki so pričele na telovadišču v Teznu že v četrtek, nadaljevale se pa v petek in soboto. Tekmovalo je več izvrstnih telovadcev in sicer v treh skupinah : za prvenstvo posameznikov, iokrna višjih in nižjih oddelkov, končno lahka atletika. Za prvenstvo je bilo določenih od dosegljivih točk vsaj 75 %; pri tekmi za prvenstvo posameznikov je dosegel 77 20% br. Ivo Kermavner (Ježica pri Ljubljani). Tekma višjih oddelkov (dosegljivih točk 645) je imela uspeh: Ljubljana 552 50, Jesenice, 491, Vrhnika 419. Tekma nižjih oddelkov (dosegljivih točk 563): prvenstvo ie dosegla
Vrhnika 459. Pri lahki atletiki so zmagali: Podobnik (Moste) 63*75, Hafner (Kropa) 52 50, Petelin'45 25. Tekme so uspele nad vse nepričakovano dobro. Proti večeru, ko je prispelo več vlakov z gosti od vseh strani, se je razvil nov obhod od kolodvora do Slomšekovega trga. Posebno pozornost je vzbujal prihod naših Prekmurcev. Bilo jih je res krasno število, preko 800. Ker je zveza preko Radgone in Špilja pretrgana, so se poslužili vlaka, ki vozi iz Dolnje Lendave preko Čakovca in Pragerskega. Draga skupina je prišla pešice : požrtvovalnost, ki kaže, kako hitro se dobro prekmursko ljudstvo navduši za plemenito stvar. Ko je občinstvo opazilo njihovo skupino, je bilo slišati živahno vzklikanje „Živeli Prekmurci“. Prispel je tudi vlak iz Hrvatske, ki je pripeljal tisoče gostov iz Banovine, Slavonije, Herzegbosne, Dalmacije, Bačke, Banata in Medži-murja. Dragi veliki vlak je prispel iz Ljubljane. Pestra četa Orlov in Orlic se je pomnožila za tisoče. Ne le to: pred kolodvorom so se pojavili Orli-konjeniki od Sv. Križa pri Ljutomera ter več godb. Ta slikovita masa ljudi se je razvrstila v dolg, živopisan sprevod ; trobile so fanfare, igrale godbe in valovale pisane barve, kamorkoli si uprl oči. Po obhodu je bil v Gotzovi dvorani komerz na čast došlim gostom. Med komerzom, ki je bil številno obiskan, so prišli zastopniki | francoskih telovadnih društev, ki so bili burno 1 pozdravljeni. Prisostoval mu je med drugimi J odličnimi posestniki zastopnik regenta Aleks- 1 andra, polkovnik Bogičevič. Vršili so se pozdravni govori; daljši govor je imel imel poslanec Jugo slovanskega kluba dr. Hohnjec, ki je nagiašal jugoslov. bratstvo in slovansko vzajemnost na podlagi katoliških načel.
»Ljudski oder" in pevska zveza .Ljubljana".
V petek zvečer je ljubljanski „Ljudski oder“ v mestnem gledališču uprizoril žaioigro Antona Medveda: „Za pravdo in srce“. Snov je vzeta iz časa kmetskih uporov. Igralci so izvršili svoje vloge zelo dobro in so želi obilo priznanja. Gledališče je bilo natlačeno polno. V soboto zvečer pa je bil v Gotzovi dvorani koncert pevske zveze „Ljubljana“. Petje je bilo dovršeno lepo, zlasti so ugajale češke pesmi (Pasol Janko tri voly), Bajukova „Djevojka je ružu brala“ in Devovi „Veseli letni časi“. Na glasovirju je sodelovala umetnica - Orlica gdč. Kreyzlova iz Brna. Koncert „Ljubljane“ je pokazal, da se že v bližnji bodočnosti prične tekma med „Ljubljana“ in „Glasbeno Matico“, ki utegne prinesti naši pesni svetoven glas.
Sobota — daiCdela.
Budnica, ki je biia v soboto med 5. in 6. nro zjutraj po glavnih mariborskih ulicah, nam je vlila v jutranje razpoloženje zvoke čistega veselja do dela, kateremu je bila posvečena ravno sobota. Program je bil za soboto naj večji in najdaljši; nemogoče je bilo eni in isti osebi, da poseti vsa zborovanja in na vsakem pridobi nekaj osvežila in novih sil za veliko delo v bodočnosti. Pri frančiškanih je bila staroslovenska sv. maša, na Teznu tekma vrst v lahki atletiki. Ob 7. uri so se zbrali Orli k zborovanju Orlovske zveze in hrv. omladinskih društev. Govorili so: dr. G. Rožman o temi „Orel in prosvetno delo“, J. Hafner o „telovadbi v orlovski organizaciji“, M. Ivšič „Omladinski seljački pokret“; popoldne: dr. Česnik in dr. Justin: „Orel in verska poglobitev“; J. Pirc „Orlovsko organizacijsko delo“. Ob 7. uri so pa pričeli zborovati učitelji iu sicer v telovadnici II. meščanske šole. zborovanja so se udeležili slovenski in hrvaški učitelji ter zastopniki čehoslov. učiteljstva. V kazinu na Slomškovem trgu je zborovalo jugosl. krščansko so-cijalno delavstvo. Zborovanje je vodil bivši minister Gostinčar. Predavali so: Gostinčar o programu, dr. Juretič o strokovnem delavskem gibanju, Pr. Kremžar o kulturnem delu, dr. Gosar o gospodarskem in socialno polit, delu ter končno A. Komlanec o organizaciji kršč. socij. delavstva. Zborovali so tudi hrv. kmetje, dijaštvo, Orlice, Marijine družbe, društvo kat. rokodelskih pomočnikov, slovenska in hrvatska ženska zveza, obrtna zveza, Ljudski oder, akademično starešinstvo, Jugoslov. strokovna zveza i. dr. Ob treh popoldne so zborovali na dvorišču državne gimnazije naši Prekmurci. Zborovanja sta se udeležila ministra dr. Korošec in Velizar Jankovič, ki sta ob 10. uri prispela v Mariboru, O tepi zborovanju objavimo v prihodnji številki natančnejše poročilo.
Za osvobojene brate
so manifestirali udeleženci I. slov. orlovskega tabora v soboto zvečer. Na Glavnem trgu se ie ob 10. uri zbralo nad 10,000 ljudi. Govorila sta Žebot in dr. Natlačen; sprejelo se je pet rezolacij, ki se z njimi protestira proti italij. nasilju v naši neosvobojeni domovini. Po manifestaciji je bila bakljada in podoknica pred stanovanjem regentovega zastopnika polkov. Bogičeviča, pred škofijo in pred mestno hišo. Govoril je tudi minister dr. Korošec. Bakljada je trajala približno do polnoči.
Obhod po mesto.
Nedeljsko jutro je pozdravila budnica. Že v zgodnjih urah je nastalo po mariborskih ulicah živahno vrvenje; mncgo jih je bilo, ki se niti ! niso vlegli k počitku, temveč so veselo čakali ! jutra. Še pred 7. uro so se zbirale na določenih 1 mestih razna društva, korporacije in druge sku pine. V glavnem je bilo sedem skupi n, ki so jih vezale v dolg in pisan trak skupine narodnih noš oziroma okinčani vozovi. V obhodu, ki s9 je na to razvil po glavnih mariborskih ulicah, je manifestiralo za skupno veliko idejo vse, kar v naši domovini Čuti in misli katoliško narodno. Bili so zastopniki vseh slojev, odposlanci skoraj vseh pokrajih širne Jugoslavije. Posebno pozornost so vzbujali Orli na konjih, ki so jezdili na čelu obhoda. Za njimi je sledila dolga vrsta narodnih noš; oko se je kar napajalo na pisanih barvah in nepopisni plastičnosti, ki je pričala o visokem razvitem umetniškem čutu našega ljudstva Naj bi zanimanje za narodne noše, ki ga je ravno mariborski tabor tako razvil in povzdignil, vzbudilo tudi med štajerskimi Slovenci staro ljubezen do narodne noše, ki se je žal že docela umaknila vplivu nemškega duha. V drugi skupini je svirala jeseniška društvena godba, za njo ©a je korakala dolga vrsta orlovskega in orliškega naraščaja. Kdo bi naštel še ostale skupine? Da omenimo samo nekatere: amerikanski Jugoslovani, Slomškova zveza in hrv. učiteljstvo, pevska zveza „Ljubljana“, Primorci, Korošci, Prekmurci, Medžimurci, čehoslovaški Orli in Orlice, fancoski kat. telovadci, Orli v krojih in Orli v čepicah — skupaj preko 10.000 ljudi. Zanimiva je bila tudi alegorija na vozu, ki je predstavljala kralja Matjaža, spečega za mizo in obdanega z Orli. Ob obeh straneh ulic se je zbrala neštevilna množica ljudstva, ki je z burnim vzklikanjem izražala svojo radost in navdušenje. Vsi, tudi Nemci so pravili: Kaj takega Maribor še ni videl! In res ni videl!
Mauifestacijsko zborovanje.
Pri Marijinem stebru na Glavnem trgu je služil tiho sv. mašo knezoškof dr. Mihael Napotnik. Navzočih je bilo več škofov, med njimi nadškof zagrebški dr. A. Bauer, dalje ministra dr. Korošec in Velizar Jankovič. Po sv. opravilu je otvorll predsednik O. Z. Pirc zborovanje in pozdravil navzoče dostojanstvenike. Za njim je govoril minister za poljedeljstvo Velizar Jankovič, ki je nagiašal pravičnost in enakopravnost v državi in javnem življenju sploh, Navdušeno pozdravljen je spregovoril minister dr. Korošec in slavil Orle, dijaštvo in vse druge, ki so od vseh strani domovine prihiteli na mariborski tabor. Zastopnik čehoslovaške republike, poslanec dr. Š ra me k povdarja slovansko kat. stališče. Zborovalce je pozdravil tudi zastopnik Francozov, poverjenik za notranje zadeve B. Remec, Hrvat dr. Belič in zastopnik ameriških Slovencev.
Telovodba na Teznn
o kateri prinesemo daljše poročilo v prihodnji številki, je uspela naravnost krasno. Začetek je motilo slabo vreme, okrog pol petih pa se je zjasnilo in telovadba se je izvršila redno po sporedu. Posebno pozornost so vzbujali francoski telovadci, izborno so telovadili naši in Čeh o slovaški Orli ter Orlice. Proti koneu so Hrvatje zaplesali narodno kolo.
Shod Jugoslovanske Kmetske zveze
se je vršil v pondeljek dopoldne. Udeležba je bila velikanska, dasiravno so gostje odšli deloma na Bled, deloma pa že domov. Govorilo je več govornikov, med drugimi minister dr. Korošec. V prihodnji številki objavimo natančnejšo poročilo o tem važnem zborovanju.
Pristopajte k Jugoslovanski Hotiči".
politični pregled.
Ja^Hslavija V Beogradu je še vedno vladna kriza. Regent je sicer naročil prejšnjemu ministrskemu predsedniku dr. Vesniču, da naj sestavi zopet on vlado. Vesnič se je pogajal s strankami zastran vstopa v vlado. Sporazum se je dosegel v vseh točkah, samo glede vprašanja agrarne reforme se niso mogli zediniti demokrati in parlamentarna zajednica. Vsled tega ne3po-razumljenja je vrnil Vernic regentu mandat. Regent pa mu je zopet poveril nalogo, da,, sestavi vlado. V tokratni Vernice v mandat so stavili politični krogi veliko upanje. Novejša poročila iz Beograda pa zopet javljajo, da tudi tokrat ne more Vesnič sporazumeti demokratov in parlamentarne zajednica v vprašanju agrarne reforme. Govorijo, če Vesničev mandat za koncentracijo ne bo uspel, bo sestavil Vesnič vlado samo iz parlamentarne zajadnice.
Rusija—^oljska. Vslsd težkih porazov, katere je doživela poljska vojska od strani rdeče armade, ja zaprosila Poljska Rusijo za premirje in mir. Poljski odposlanci so se podali preko raške fronte, da se snidejo z ruskimi delegati. Do danes še ni znano, kam so povedli Rasi poljske odposlance in kaj jež njimi. Raške čete pač nadaljujejo ofenzivo napram Poljski na celi bojni črti. Ruske čete bodo nadaljevale ofenzivo tako dolgo, dokler ne bo Poljska čisto na tleh. Ruska ofenziva se bo baje nadaljevala do 4. t m. Rusi so zasedli Brest Litovsk, predrli narevsko črto in potisnili Poljake pri Kovlu do Stohoda. Pri Bro-dyju se Rasi bojujejo s poljsko konjenico. Poljaki izpraznujejo Varšavo in Lvov. Od Varšave so oddaljeni Rusi le še 30 km. Lvov so zapustile poljske čete in se umaknile v trdujavo Przemysl, katero hočejo braniti Poljaki do zadnjega.
Protestni shod obmejnih Slovencev.
V nedeljo, dne 25. julija, se je vršil v dvorani Posojilnice v Gornji Radgoni protestni shod. Sklica--
la ga je podružnica Jugoslovanske Matice, odsek za koroški plebiscit. Dasiravno si ni mogla napraviti zadostna propaganda za protestni shod, je bila vendan udeležba zelo lepa in splošno zanimanje je pričalo , da naše ljudstvo razumeva koroški boj, ki je boj ce -lega slovenskega naroda in hkrati boj vsega jugo* slovanstva. Po izvajanjih govornikov je bila sprejeta, nastopna resolucija:
Slovenci gornjeradgonskega in radgonskega o-kraja, zbrani na protestnem shodu dne 25. julija :i
1.	protestirajo proti zahtevani opustitvi demarkacijske črte med cono A in B v jugoslovanskem Korotanu. Ta zahteva je v nasprotju z določili mirovne pogodbe in kaže v slabi luči zastopnike antante, ki so se z njo postavili v isto vrsto z najstrupenejšimi vsenemci, v vrsto lastnih in naših sovražnikov. Vidijo v tem žalitev našega naroda in naše države;
2.	poživljajo osrednjo kakor deželno vlado, naj pod nobenim pogojem in za nobeno ceno ne privoli yn to zahtevo; za vlado stoji ves narod kakor en mož„ pripravljen, če treba, se s silo upreti zlobno prera -čunjenemu nemškemu načrtu, ki hoče ustvariti na koroških tleh vzhodno-pruske razmere, i. j. nasilje* pretep in poboj v imenu vsenemškega nacionalizma^,
8.	poživljajo Narodno predstavništvo v Beogra-du, naj namesto brezplodnih osebnih prepirov posveča več skrbi našim mejam in našim zunanjepolitičnim vprašanjem; zlasti naj v posebni seji manifestira za koroški del naše domovine;
4.	izrekajo svoje bratske simpatije za pregan -[ jane rojake v zasedenem ozemlju, čuteč barbarstvo laške pocestne fakinaže na samem sebi, in globoko pomilovanje toliko hvalisani dvatisočletni italijanski kulturi, ki ščiti in zagovarja v javnosti požig, rop iu drugo nasilje na političnem nasprotniku. Poživljajo jugoslovansko vlado, naj zahteva od rimske vlade odgovornost in zadoščenje za sramotne dogodke v Trstu in Istri, hkrati pa radovedno čakajo, ali ima politika antantnih držav le še senco pravičnosti in doslednosti, da bo podprla vsaj to jugoslovansko zahtevo.
Medsiairodna komisija z»
' d$le£Ifew državnih mej.
Poslanec dr. Jos., Hohnjec je 19. julija na ministra zunanjih zadev stavil to-le interpelacijo:
V šentžermenskr mirovni pogodbi napovedana mednarodna komisiia za določitev mej med našo državo in Avstrijo bo 14 dni po ratifikaciji mirovnega u-govora,, torej v najbližnji bodočnosti stopila v akcijo-Generalni sekretarijat mirovne konference je namreč; zadnje dni poslal prizadetim vladam o tej komisiji, njo-ni kompetenci, njenem delovanju obširne in št r akcije.» Kakor je avstrijska vlada izjavila; v uradni objavi , so te inštrukcije takšne prirode, da baje gredo prek» besedila, mirovne pogodbe. Radi tega je vlada avstrijsko republike, ki smatra sebe za najbolj mteresiranct, na tem, da komisija vrši svoje delo na način, ki i®
prešinjen z duhom naklonjenosti ter vodi račun o eksistenčnih potrebah avstrijske države in njenih dežel, v Parizu storila korake, poslala pojasnila ter stavila svoje zahteve. Hkrati je avstrijska vlada porabila to to priliko, da pozornost najvišjega sveta iznova obrne na to, da se naj v spremni noti k mirovni pogodbi z lOgrsko predvidena možnost apela na svet Zveze narodov potom pristojne obmejne komisije zoper nepravičnost pri določitvi meja v narodopisnem in gospodarskem oziru prizna tudi komisijam, ki so poklica’ ne za določitev avstrijske meje.
Mi torej vidimo sosede naše države do zadnjega budne in dosledno agilne za dosego take razme -.2 tve med nami in njimi, ki bi bila za nje najbolj u-igodna, to je, ki bi odtrgala od našega narodnega telesa roli kor največ delov, Ali smemo reči, da so tudi vsi kompetentni činitelji v naši državi v tem velevažnem vprašanju razvili isto skrbijivost in delavnost? Zo jeseni p. 1. sem naše ministrstvo zunanjih zadev opozoril na mednarodno komisijo in njen veliki pomen za podrobno določitev meje od kraja do kraja, V mirovni pogodbi so mejne smernice potegnjene bolj z glavnimi črtami, koje se držijo toka rek, razvodja rek in potokov ter starih mej med političnimi okraji, iu ne vpoštevajo dejstva, da tudi onstran teh glavnih smernic stanuje velik broj ljudi, ki iz narodopisnih m gospodarskih razlogov spadajo k nam. Ti ljudje se ne smejo odtrgati od nas, ker so slovenske narodno-nevezani na_ nas z nerazdružliivimi cerkveno- in politično-občinskimi vezmi in ker ti ljudje želijo in zahtevajo, da se pridelijo naši državi, nikdar pa ne 0-grski ali Avstriji. Kako so te splošno mejne smernice na poedinili točkah potrebne rektifikacije, se vidi iz tega, da n. pr. ponekod ločijo cerkev od šole, čeprav sta obe poslopji eno prav blizu drugega: cerkev bi ostala v naši državi, šola pa bi pripadla sosedni. Komisija bo torej, ako bo postopala objektivno in pravično, morala ne samo iz, narodnopisnih in gospodarskih, marveč tudi iz cerkvenih in šolskih razlogov državne meje na posameznih točkah, potegniti tako, kakor to zahteva naše ljudstvo ob meji, Priča,-kovati je tudi, da bo komisija pokazala.več smisla za vpoštevanje slabih posledic, ki so združene s tem, da se jo na železniški progi Maribor—Ljutomer oddelek rned Spiljem in Radgono z, mestom Radgono irt oko -lico vred prepustil tuji (avstrijski) državi ter da bo lomu razumevanju primerno storila ukrepe, ki bodo ne samo omogočili redno funkcioniranje iu prospeh železnice in nemoteni gospodarski promet s prekmurskimi deli naše države, marveč tudi v kali zatrli tihotapstvo, ki se je v teh krajih, v kratkem času močno razširilo ter v opasni meri kvari ljudsko mora -
lo.	Kar se Radgone tiče, so časopisi te dni prinesli' vest, da antantna komisija hoče prisiliti našo vlado, •da naj takoj zapustimo Radgono. Ne vem, zakaj taka naglica? Tukaj gre za velevažne stvari. Gre ne «■amo za mesto Radgono, ki leži na slovenskem teritoriju: gre tudi za slovenske vasi v njegovi okolici, do katerih Avstrija nima nobene pravice; gre za važno vprašanje prometne in gospodarske zveze z našim Prekmurjem, Zato pa menim, da je treba čakati na to, kako bo določila komisija in da , nikakor ne gre nas z grozilno gesto kratkomalo pognati iz Radgone,
Na te in druge nedostatke sem opozoril našo vlado ter jo pozval, naj stori, kar more in mora, da ti začasni nedostatki ne postanejo, definitivni. Vlada je obljubila, da bo pravočasno izvršila vse potrebne predpriprave za komisijo ter da bo zlasti pazila na to, da ne bo pod političnim vplivom nam neprijazne vlade te ali druge sosedne države komisiia sestavljena pristransko in nam v škodo. Sodim, da je vlada to storila, oziroma, da še bo storila in odredila vse, kar je potrebna, da bo komisija izpolnila tiste juide, ki jih stavimo v njo.
V tem oziru tudi parlamentarni odbor za izpi-tivanje predloga zakona o šentžermenski mirovni pogodbi dobro povdarja v svojem poročilu: „Ucinila se je našemu narodu nepreboljiva krivica, da cela. se -verozapadna mejna črta reže v naše narodno telo in seka od njega ne samo poedine kraje in občino, marveč cele prostrane teritorije. Na Koroškem je staremu našemu neprijatelju izročen ves slovenski del lepe Ziljske doline in skoro vsa slovenska okolica Beljaka, kakor da se mu je hotela dati nagrada za njegovo tisočletno stiskovanje našega naroda. Tudi na Štajerskem odvzema mirovna pogodba od našega nepretrganega narodnega teritorija cel del krajev in občin ter preprečuje gospodarsko zvezo med Mariborom, Ljutomerom in Prekmurjem s tem, da eden del železnice, namreč med Spiljem in Radgono, kot tudi Radgono samo ,s popolnoma slovenskimi vasmi severno od mesta prepušča Avstriji, Zato se po pravici nadejamo,^ da bo mednarodna komisija za določitev soej v svojem delokrogu popravila te krivico.“
Vsi smo torej preverjeni o velikem pomenu te komisije in njene naloge.
Obračani se torej do g. zunanjega ministra z vprašanjem:
1.	Kakšne go tiste inštrukcije, ki jih je gene -ralni sekretarijat mirovne konference poslal naši vladi glede na obmejno komisijo in ali smatra naš gospod minister za primerno, da se te inštrukcije obj javijo;
2.	ali je naša vlada že določila moža, ki bo v tej komisiji zastopal našo državo, ter ga oskrbela s pomočjo in nasvetom pridruženih' mu strokovnjakov, m izvedencev o obmejnih krajevnih razmerah;
3.	ali je iStina, da antantna komisija zahteva od naše vlade, da takoj zapustimo Radgono;,
4.	ali naša vlada tudi posvečuje potrebno po -zornost vprašanju o podrobni določitvi državnih mej med našo državo in Ogrsko?
Tidenslce novice.
Zadnja šte» ilka našega lista je izostala, ker smo morali nepričakovano naglo zapustiti Radgono. V bodoče bo list redno izhajal in prinašal več gradiva kakor doslej. Prepričani smo, da nam ostanejo zvesti vsi dosedanji naročniki in da pridejo še novi v naš krog. Naročnina in reklamacije naj se pošiljajo na stari naslov uprav-ništva, rokopisi in novi oglasi pa na naslov: Uredništvo „Murske Straže“, Maribor, Cirilova tiskarna. Prosimo naš8 prijatelje v Pomurju, da se pridno oglašajo z dopisi.
Lnnmeaje Rsdgone se je izvršilo mirno, brez vsakih incidentov. V nedeljo dne 25. julija popoldne so se sporazumeli naši, avstrijski in an-tantini zastopniki glede načina in časa izpraz-nenja. Y poadeljek 26. julija ob 8. uri zjutraj 88 je zaprl most, na radgonski strani sta se prikazala dva radgonska požarnika. Uradi, ki še niso spravili svojega inventarja čez Muro, so ga selili tudi po 8. uri. Okrog enajste ure je prikorakal čez most oddelek strojnic, ki je stražil demarkacijsko črto pri Ledumerju. Približno ob istem času je dospel drugi vojaški oddelek na prekmursko mejo pri Kučnici in jo zasedel. Ob pol dvanajstih sta prišla čez most mestni poveljnik kapetan Pavelič in nadporočnik A. Lah. Ko je zazvonilo poldan, so bila vsa poslopja v Radgoni v nemških zastavah. V Gornjo Radgono se je slišalo nekoliko „H3il“-klicev. Pravega, resničnega navdušenja pa ni bilo nikjer, kakor pripovedujejo ljudje, ki so prišli pozneje iz Radgone. Vpila je mladina, ki ljubi take parade in burke; večina prebivalstva pa je ostala precej rezervirana. Mesto je vendar na meji, tiči kakor klin v Jugoslaviji, nima zadostnega zaledja, torej tudi ne pogojev za razvoj. To daje misliti vsem, ki v Radgoni sploh mislijo. Okrog 4. ure popoldne bi skoraj prišlo do pretepa na mostu, ker so radgonski učitelji pripeljali šolsko deeo ca most, da bi izzivala jugoslov. vojake in redarje. Da ostanemo vestni kronisti, naj omenimo še nekatere podrobnosti: Ko je prihajalo naše vojaštvo čez most v Gornjo Radgono, so ga domača dekleta obsipala s cvetjem. Šopke sta dobila tudi oba častnika. Izpraznenje je nadzorovala antantina komisija; na jugoslov. strani je posloval francoski kapetan de Maillé. Prva nemško-avstrijska stražnika, ki sta zastražila most na avstrijskem bregu Mure, sta bila oba Slovenca: eden je doma v Šmarju pri Jelšah, drugi’pa je slovenski Prekmurec. To je seveda čisto prav in popolnoma v Kamnikar Kodoličevem duhu. Nikdo ne more trditi, da ni bila Radgona dostojno zastopana. Zdaj ni nobenega dvoma več o pripadnosti Radgone, saj ji milo sijejo tri velike tevtonske zvezde: Kamnikar—-Kodolič—Klenovšek.
Slučaj gospoda Malgaja. Naši dnevni listi so že objavili poročilo o nasilju, ki ga je izvršila radgonska pocestna fakinaža na osebi Malgaja, načelnika postaje v Radgoni. Najbolj značilno na celi stvari je naslednje: G. Malgaju, ki še ni izročil postaje, ker ni prišel naslednik, je šel v službeni poti skozi Radgono na postajo. Vsled posredovanja komisarja Baeblerja se mu je sicer dovolil prehod, toda v spremstvo so mu dali orožniško asistenco, ki ga je peljala na mestno občino, da dobi zahtevane listine. Med ‘potoma so ga začeli napadati razni izzivači, ki jih je bila ulica polna. Vpili so: „Južnoželezničarji še žive! Ta imamo slovenskega postajenačelnika; bo slovenski pes sedaj pač znal nemški? Pojdi in pobij ga na tla“ itd. Na občini ni bilo nikogar, tudi na orožniški postaji ne, zato so ga peljali v hotel Oesterreich, kjer se je nahajal neki orožniški nadzornik. Medtem je množica narastla na kakih 100 ljHdi, ki s« psovali načelnika: „Ta slovenski pes ne sme več v Jugoslavijo, iti mora v Gradec, da ga tam internirajo. Pobijte slovenskega psa! Doli s tem prokletim slovenskim psom! itd.“ Ker se je bilo bati, da bo druhal dejanski napadla, je postajni načelnik prosil orožnika, naj ga ščiti, nakar ga je ta nahrulil z besedami: „Jezik za zobmi, sicer te zapremo!“ Pozneje se je g. Malgaj obrnil na angleškega polkovnika Gosseta, ki pa kljub temu, da je lahko sam na lastne oči opazoval blagodejno moč velike nemške kulture, ni hotel verjeti, da
bi Nemci psovali, češ, „die Dautschen schimpfeu nicht“. Skušal je izsiliti od njega izjavo, da ga iz Radgone niso izgnali, marveč jo je zapustil prostovoljno. G. Malgaj seveda tega zagotovila ni hotel dati. Navsezadnje ga je vzel angleški polkovnik na avto in odpeljal v Gornjo Radgono, V spremstva g. Malgaja sta bila tudi dva železniška aspiranta, Pogorevc iu Šajher.
Ugotavljamo. Ko so naše čete zasedle Apače, je ostal nemoteno na svojem mestu znani hujskač dr Potzinger. Nič žalega se ni zgodilo o-stalim protislovenskim agitatorjem Polačku, Grossu in drugim. Po umiku naših oblasti iz Špilja so pa nemški tolovaji aretirali špiljskega župnika č. g. Vozliča, častitljivega starčka, ki ni nikogar hujskal, marveč je le priznaval, da je Slovenec. Gologlavega, brez vsake prtljage, so ga spravili do demarkacijske črte in ga izročili naši straži. V Špilju in okolici so se maščevali celo nad Nemci, ki ne vedo besedice slovenski, ki 30 pa pokazali nasproti Jugoslovanom nekaj takta in evropskega človekoljubja. V Gornji Radgoni se pa marsikateri Jugoslovan spoštljivo priklanja ljudem, kakor so Bouvier, Fiinfkirchen in drugi. Taki smo mi, taki so oni. Komentarja menda ni treba.
Renner, avstrijski zunanji tajnik, je obiskal Radgono in Špilja. Pozdravil ga je župan Kodolič, Radgončani so ’okrasili ceste; ogromno večino so seve zavzemale frankfurtarice, da so Radgončani na spodoben način počastili socijalista. Še lepše ja menda bilo, ko je prispel v Radgono osvoboditelj dr. Kamnikar. Kaj hujšega se pa ni pripetilo, razen tega, da v Radgoni in Špilju ni več belega kruha.
D-markacijska črta na Koroškem. Veliko se je govorilo in pisalo o ukinjenju demarkacijske črte na Koroškem. Od naše strani je bilo že več protestnih zborovanj, na katerih so zborovalci odločno protestirali proti vsakemu poizkusu, da bi se odpravila demarkacijska črta na Koroškem. Glede demarkacijske črte na Koroškem izjavlja sedaj ljubljanska vlada, da govorice o ukinjenju demarkacijske črte, ki krožijo med narodom, ne odgovarjajo resnici. Med Jugoslavijo in Avstrijo na Koroškem se vršijo pogajanja glede majhnih olajšav v osebnem in blagovnem prometu. Ta pogajanja bodo pa zaključena v najkrajšem časa.
Novi Vlaki na progi Maribor—Gradec. Iz Maribora proti severa vozi sedaj vlak ob 3. tiri 31 min. Zopet drugi vlak odpelje iz Maribora ob 16. uri 37. min. Revizija potnikov in prtljage se od sedaj naprej ne bo več vršila v Špilju, ampak v Mariboru.
Nove kazni aa Železnicah. Železniško ravnateljstvo v Beogradu je uzakonilo nove kazni na-pram onim potnikom, ki vstopijo v vlak brez voznega listka, z neveljavnim listkom, ali če vstopijo z listkom nižjega razjeda v višjega. Vsi potniki, ki se na zgoraj omenjeni način pregrešijo, morajo plačati kot kazen dvakratno‘voznino za vso pot, ki so jo napravili v vlaku nezakonitim potom. Kazen ne sme znašati manj nego 10 dinarjev.
Bodečnost našega vinarstva.
Vinarstvo v Jugoslaviji, posebno pa Še pri nas v Sloveniji, se nahaja očividno pred težko krizo , ki bo izbruhnila ob prvi boljši vinski trgatvi, torej mogoče že prihodnjo jesen.
Kriza, ki stoji na vidiku, bo nastala vsled nad-produkcije vina. Da nastane ta nadprodukcija, pa ni treba' ravno bogve kako bogate vinske letine. Pomisliti moramo namreč, da se nahajajo še precejšnje količine vinskega pridelka letnikov 1918 in 1919 v naših kleteh in da, posebno navzlic precej dobri sadni letini, že ena srednja trgatev lahko povzroči nadpro-dukcijo vina.
Vsaki nadprodukciji pa sledi padanje cen do-tičnega pridelka in nevarnost je zelo velika, da pod današnjimi razmerami padejo vinske cene tako močno, da ne bodo niti od daleka kriti pridelovalni veliki stroški.
Stagnacija v vinskem prometu je itak skoro po-f polna. Vinske cene so padle v zadnjih dveh do treh mesecih za 50%, deloma skoro za 100% in so s tem že dosegle, oziroma prekoračile takorekoč višek pridelovalnih stroškov.
Stagnaciji v vinskem prometu so krive deloma vladne odredbe, ki so ovirale izvoz naših vin v Nemško Avstrijo tako dolgo, dokler ga ni naraščanj» vrednosti naše krone napram nemško-avstrijski kroni popolnoma onemogočilo, deloma splošne življenjske razmere.
Da fe temu prišlo tako, pa smo si krivi največ sami, ker se vinorejci Jugoslavije nismo vedeli pravočasno strniti v močno strokovno organizacijo, ki bi imela voljo in moč vplivati na vlado in preprečiti
jarski odsek Maribor Slovenske kmetijske družbe v Ljubljani, kot edine korporacije v zaščito vinarstva v ¡Sloveniji, je sicer storil svojo dolžnost, a vendar ni mogel doseči tega, kar bi lahko dosegla močna, vse vinogradnike predstavljajoča organizacija.
Vinorejci, še je čas! Združimo se torej! 'Osnujmo si organizacijo, ki bo štela vse vinogradnike v [Jugoslaviji svojim članom! Bodimo zvesti čuvaji ded-ščine naših pradedov, ohranimo in ' spopolnimo kar smo od njih sprejeli, našim potomcem v procvit in blagor naše krasne domovine! Ne dajmo si uničiti naše etike, našega upa in naše nade! Strnimo se v močno
pravljalo tudi o najnujnejših potrebah vinarstva, o-zir. ki žele pristopiti organizaciji, ki bo nudila svojim članom najrazličnejše ugodnosti, kot člani, so prijazno vabljeni, da naznanijo že sedaj svoje naslove? podpisanemu odboru, a — upravništva vseh časnikov se takisto naprošajo, da ponatisnejo to povabilo k pristopu v interesu svojih bralcev!
Vinarski in sadjarski' odsek Maribor, Slov. kmetijske družbe, kot začasni pripravljalni odbor za ustanovitev vinarske organizacije za Jugoslavijo: Vinarski ravnatelj Puklavec,
Snuje se organizacija za celo Jugoslavijo po vzgledu bivšega avstrij. „Reichsvveinbauvereina“, ki je imel neprecenljive zasluge za procvit vinarstva v bivši Avstriji, za celo Jugoslavijo. Vinarski in sadjarski odsek Maribor, Slov, kmetijske družbe, je prevzel nalogo stopiti v dotiko s strokovnimi krogi Hrvaške in Srbije ter Bosne in Dalmacije v svrlio i-menovanja pripravljalnega odbora za ustanovitev nameravane organizacije. Kak hitro bo pripravljalni odbor sestavljen, se bo sklicala seja istega, v kateri se bodo določile podrobnosti in dan za ustanovni zbor
lete s zopet odprto!
Glasovite Radenske zdravilne kopeli so p. n. posetnikom od 30. maja do 15. septembra na razpolago. V zdravilišča! restavraciji je poskrbljeno za najboljšo postrežbo po zmernih cenah.
Po možnosti bode vpeljan vozovni promet med zdraviliščem, Radgono in Mursko Soboto. Za obilen poset se priporoča zdraviliško --------------- _ RAVNATELJSTVO.
7. mlatilnico se proda. Vekoslav Bratina, Križevci pri Ljutomera.
za Prekmurje, Mursko polje in Slov. gor. r.z.zo.z.
(g Ima v zal®*! po najuižjih dnevnih cenah gi ji razno mannfaktarno blago za meške in ženske g gg obleke, barhente, vseh vrst platno, kuhinjsko I 1 posodo, riž, čaj, papriko, usnje, podplate, m m, moške in ženske čevlje. Vseh vrst moko, zdrob, H otrobe, testenine.
I Skupaj® srnje, aadjo, kože, vino, ssdjevee, B žganje, sploh vse poljedeljske pridelke. g |j Posreduje pri nakupovanje strejev in vseh •
_____g	gospodarskih potrebščin.	H
Kupovati in prodajati zadrugi imajo pravico samo člani.
Novi člani se sprejemajo v zadružni pisarni in pri podružnicah. Osrednja trgovina in pisarna v Gornji Radgoni. Podružnice: Cankova, Murska Sobota, Beltinci, Dolnja Lendava, Križevci pri Ljutomeru.
P&dnaŽniea zm Sitar enij» ¥ L|wfel|a»?f Stari trg II*
ZA¥ARUJE: Žirij er, ske rente, dot / otrokom, glavnice na življenje, zgradbe - in premičnine proti škodi požara in str ie, steklene šipe proti razbitju, proti vlomu in telesnim nezgodam. — Posebno 'avaro van je proti ne zgodam na železnici in pai obi odu za celo življensko dobo. Sprejema v vseh krajih Slovenije sposobne zastopnike in potnike, katerim se nudi prilika v znatnega zaslužka. — Zastopnik v Gor. Radgoni je gospod ZDRAVKO TRLIC, Spodnji gris št. 7.
z večjo obiteljo in delavskimi moči se aprej te takoj pri upravništvu graščine Gornja Radgona. Istotam se sprejme tudi en vrtnarski delavec.
primešaj krmi; vsak teden eno pest, če pa se rabi kot nadomestilo za krmo tedaj pa dve pesti. Pet zavojčkov Maatina, prahu za pitanje zdrave, debele živin«, za 6 mesecev za vsako živinče. Dobil je najvišjo kolajno v Londonu, Parizu, Rimu, Danaju. Tisoče gospodarjev ga hvali in ponovno kupuje. Zahtevaj ga pri lekarnarju ali trgovcu, vsak ga lahko prosto prodaja. Ali pa piši lekarni Tfnkosy v. Ljubljeni, Kranjsko, po 5 zavojčkov. Stane K 8CC50 a poštnino.
vsake vrste, kupuje po naj višji ceni vagone
in vsa plašen mora pegininiti »bo porabljate moja najbolje preizkušena in splošno hvaljena sredstva kot: prati poljskim mišim K 8'—, z» podgane ia miši K 8, za ščurke K !#■—, posebna močna tinktura za stenice K 10 —, uničevale« moljev K 8 —, prašek za nši v obleki in perilu K 6—, in K 10’—, preti mravljam K 10, proti ušem pri perutnini K 10'-—, prašek proti mrčesom K 10.—. mazilo proti ušem pri ljudeh K 6-— in K 10’—, rn&zilo za uši pri živini K 6*— in 10'—. tinktura proti mrčesu m sadju in zelenjavi (uničevalcev rastlin) K 10 —, mazilo proti garjsm K. 10'—. Pošilja po povzetja zated za ekspert.
Trgovski učenec
lepega vedenja, zanesljiv in pošten se sprejme takoj v službo pri tvrdki Alojzij Kranz, trgovina modnega mauuf&kturnega in špecerijskega blaga v Ljutomeru. Zahteva se osebna predstava g starlžl In šolsko spričevalo.
ituldi prave švedske vžigalice, poper sipgapora, saltanme, cvebe, Maršala vino, medicinalno, dateljne, pralno italijansko milo, piment, morsko solit.d. po najmižji ceni, samo na debelo.
Veletrgovina E TERME OSI razreže celo zalogo platna, cefirja, tkdra-nine, volne, hlačevine in sukna v ostanke ter razpošilja iste po čudovito znižani ceni v zavojih po K 500'— in K 1000—. Blago je angleškega, francoskega in italijanskega iz i era. K*r ne ugaja se zamenja ali vrne de e ar. Pri naročilu več zavojev se priložijo rasna darila.
srbečico, kraste, lišaje uniči pri človeku mast proti garjam. Brez vonja in ne maže perila. 1 lonček za eno osebo s poštnino K 12 50 v lekarni TB9f KOZ V -v S^ufcljans.
zanesljiv in vešč čevljarski pomočnik, ki zamore peljati celo obrt. Kastopi takoj pri g. Alojzija Sinko, Gornja Radgona, Glavna štev. 22.
Karel Hojs, £*#;!
6 c veni mizar v Okoslavci h št, £8, pri Radgoni, pošta Sv. Jurij ob Ščavnici, prevzame vsa stavbena in pohištvena dela, kakor tudi izdelovanje šolskih klopi ter vseh pisarniških in trgavskih mizarskih izdelkov, točno, solidno in po nizkih cenah.
priporočajo po znižanih cenah: slanino, svinjsko mast, bučno olje, mazilao olje, koruzne in pšenične mlevske izdelke, oves, kavo, Zlatorog in slavonsko milo.
umetni mlin, ali trgovino z nekoliko zemlje želim kupiti ali v najeta vzeti. Ivan Ivanuša, mlinar in trgovec v Motnika pri Kamniku.
Veletrgovina z manufakturnim blagom. Priporoča svojo bogato zalogo po jako ¡FJglllltŠh
8*0 sffidr
na osebni kredit, na hipoteke, trgovske kredite m v te-kočem računa daje pod najugodnejšimi pogoji. Izposojajo tudi na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri dragih denarnih zavodih prevzema Posojilnica na sebe in dolžnik plačuje pri Posojilnici svoj dolg naprej. Stroški za to ne presegajo nikdar 10 kron. Prošnje za vknjižbo novih, kakor tudi za izbris plačanih posejil dela Posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke.
Hranikitt iflotif®* s,?re-*em.a in .j‘h ®bre8tpie p©.najvišji
"obr-estm meri. Obresti se pripisujejo koncem vsakega leta brez posebnega naročila h kapital«. Hranilne knjižice drugih tuzemskih denarnih zavodov se sprejemajo brez vseh stroškov kot hranilne vloge, ne da bi se njih obrestovanje prekinilo. Za nalaganje p® pošti so strankam na razpolago položnice kr. poštno čekovnega urada v Ljubljani štev. 10 593. Rentni davek plačuje Posojilnica sama.
so vsak pondeljek, torek, četrtek in petek od 9. do 12. ure dop. Aso pride na ta dan	®?žr§Si**žS 86 dajejo, prošnje sprejemajo ia vsi drugi uradni
praznik,uraduje se naslednji dan. Ob uradnih dnevih se sprejema in izglaSri® denar. rW|#SBi8w pesli izvršujejo vsak delavnik od 8. do 12. ure dop.
XJr>£idni pnostoni so v lasfeni hiši,	oesta štev. 14, asspsvven kolodvor*». '3|č£['3stži
Tisk tiskarne sv. Cirila v Maribora,
Izdaja „Tiskovna zadruga“ v Gornji Radgoni
Odgovorni urednik: Božidar Borko,
pogubonosne odredbe in ovire izvoza našega vina v inozemstvo, na katerega smo navezani, z najmanj 1 tretjino našega vinskega pridelka. Vinarski in sad -
falango, kr bo stala neomahljivo na braniku, za interese našega vinarstva in ne pozabimo nikoli, da le v slogi je moč.!
Interesenti, ki se žele udeležiti ustanovnega zborovanja, ki se bo vršilo najbrže žo v teku meseca septembra t. 1. v Zagrebu in na katerem se bo raz-