X         Venceslav Winkler
Križ sredi polja
 Gospod in sveti Peter, dobra in modra moža, sta zašla v hribe  mraz. Peter je obupno gazil v celo in se tresel,  bje šklepetali, Gospod je pa ves čas molčal. Od   severa je brila burja in rezala v obraz.
          »Gospod, daj, naj preneha ta veter!< je zaprosil Peter.
          »Vihar!« je mislil Kristus. »Tod so taki ljudje, da jih. še
burja komaj  kroti.« Peter ni verjel.
»Kakor hočeš,« je rekel Kristus.
Šla sta prosit prenočišča. Ljudje so ležali za pečjo, niti premaknili se niso,  ko  sta   vstopila.  Neverno so  poslušali,   mimogrede   so  skomizgnili  z rameni, pa so rekli, da ne morejo, res ne morejo. Težki so časi, hudi so časi, ampak če bi dala vsak kak denar, bi morebiti našli kje kaj prostora. Molče sta se obrnila. »Zdaj vidiš!« je rekel Gospod.
Šla sta še v dmgo hišo, v tretjo, v četrto. Povsod enako. »Sami  mešetarji,«   je  godrnjal  Peter,   »vso  dolino so  posedli.  Kaj  bi i njimi?«
Na koncu vasi je hrib, tam visi čez cesto skala. Pod njo sta vedela za zavetje. Pa ko sta prišla tja, sta našla v zavetišču že človeka.
175
"     »Le noter,« je rekel, »tukaj ni burje.«
Stisnili so se v kotiček in se pomenili o svetu. Človek pod skalo je bil podobar in je upal, da bi v dolini postavil križ s trpečim Bogom.
»Ne vem,« je skomizgnil Gospod.                      "                          ;        -
Podobar je rekel, da ga bo.
Prenočili so pod skalo, drugo jutro je pa šel podobar v dolino. Od člo-veka do človeka je hodil, nazadnje so se omehčali in so naročili križ.
»No,  vidiš,«  je  rekel  Peter.
»Ne vem,« je skomizgnil Gospod.                                   ¦     I        ;,
Čez leto dni  sta  spet  hodila po dolini. .          »Glej, križ!« ga je opomnil svetnik. »Mešetarji so ga naredili.«
»Podobar ga je,« se je nasmehnil Kristus.
Pa sta izvedela, da ga je res. Ko ga je naredil, ga niso hoteli plačati. Podobar se je nekaj časa prerekal, nato se je spravil nad božji obraz, nekaj rezljal, potem je šel in ga ni nihče več videl.
Sredi polja je pa ostal križ z jokajočim Kristusom. Kadar gre kak mešetar mimo, umolkne že nekje daleč, s povešeno in odkrito glavo se plazi na drugi  strani ceste, kakor da ga je neskončno sram...