99. številka. V Trstu, v soboto 10. decembra 1892. Tečaj „E D I N 0 S T" tfflHHH m JHM BIBfe. Oglasi in oin&nll* «e ratone po 8 nov Irakrat n. ".ko .rede ^HH ^B H ^B^k „Edinost",tane :y ■■ ■ ^BH ■■ mB M leto i"en i ^B ^B ^B ^B ^^^ ^B leta„ „ ^^^^ leta „ „ ^^H ^B^^^^l ^^B ^^H _^^^^ Caserma Vsako piano mora ne dobivaj\T pro- ^B ^B^B ^B ^B ^B ah tobaka t Trita p« \ nov.. ^B ^B ^B ^B M ^^B ^B ^B ^B ^B ^B Rokopis. ne po ^^^^ ^H^^B ^B M ^LM ^B pr«. ičbe brez priložen« naročnine m • mu ^HHMV MH npmvntitvo azza Caserma it. S Spravniitvo ne o«lr». MB^B rSi VBV Odprte reklamacije -o proate pottnine. Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. .v rftiMl j« mot«. Obstanek cerkve in narodnosti. L Y 92. in 93. št. t. L je priobčila „Ed,* po naključju na 2 Številki razdeljen jeden jednoten članek pod gorenjim naslovom kot odgovor „Slovencevemu" dopisniku z znamenjem „Liga 1*. Ta „Liga -f- 1" odgovarja nam v „Slovenou" št. 268 pod naslovom „Ed. ki vse razjedinjuje*, in v št. 278 pod naslovom: „Jedinost, ki vse razje-dinja". Že naslov kaže v „Slov.", da mora imeti naš članek silno moč, katera se razteza na vso „Edinost", in katera ne razjedinjuje le tega ali tega, ampak „v a e*. T resnici po mislih „Liga + 1" obseza ta članek med drugim nazor, ki je — „blasfemija", dela „Bogu krivico", in dokazuje po vsem drugem ta članok, da je bil „Katoliški shod potreben!" Nov dokaz temu da je— „Edinost". Dopisnik in zajedno Člankar „Liga -f-1" premetava in druži stvari, kakor je le njemu lastno; z druge strani pobija nam sebe in premika BtaliŠča nasprotnikova ter se ogiblje odgovorov, katere bi moral dati. Mi ga pozivljemo pri njegovi nasprot-niški poštenosti, da nam odgovori najprej nato, za kar je nam šlo, namreč za novi dokaz, da boj za narodnost je sedaj Slovencem nujnejši. nego boj za vero. Nam v njegovem odgovoru ne sadoščujejo samo besede, rabljene v „Rimskem Katoliku", po katerih se ondotni avtor noče prepirati z našo tezo ali trditvijo. Mi smo pri pomoči tudi ogerskega sedanjega primasa dokazovali, da boj za narodnost jo nujnejši od boja za vero, in pobitje te naše trditve zahtevamo odločno, brezpogojno in brez vsakega izvijanja in zavijanja. S tem pozivom bi mi lehko čakali, dokler nam ne odgovori naš nasprotnik. Toda mi priskočimo radodarni našemu goriškemu nasprotniku z njegovimi lastnimi be- PODLISTEK. I.M 7f|-'--j- Jesensko pismo. Po dolgem prizanašanji in kakor nalašč za sv. Miklavža, obdarilo nas je nebo kar čez noč se sneženo odejo, pet palcev debelo, kar je dalo celo nekemu hudomuš- i nemu čevljarčku povod, da je v ponedeljek v jutro, stopi vši na prag svojega mojstra v * Florijanski ulici in videč toliko snega, glasno zakričal: „Vidite, zdaj je pa Ljubljana res bela!" potem pa jo žvižgaje brisal dalje. — Tedaj pa Bem se, gospod urednik, spomnil po dolgem — premišljevanji tudi jaz nehote „belo Ljubljane", in pa Vas, in začel sem pisati: jesensko pismo številka — zadnja ! — Potem, sem dejal, priti imajo pisma — zimska! Ko mi je v letošnjem predpustu očitalo neko krivonoso človeško strašilo, da se držim jaz Falbovega načela, ker pričenjam sleherno „pismo* najrajše z — vremenom, dejal sem mu, da Slovencem najbolj prija opazovanje vremena, najmanj pa taki značaji, ki nam delajo le sramoto, — in tedaj je omolknil „škiicar", a jaz sem dejal sam pri sebi že tedaj : Nam Slovencem manjka — skušenih političnih vodij in resnih mož, ki si ne ustrašijo boja narodnega, naj je vreme oblačno, ali sedami na pomoč. On pravi: „Ne cerkev, ampak cerkve sovražniki, tisti, ki se nauka cerkve „daj vsakemu svoj«!" ne držijo v praksi, tisti hočejo ukrasti Slovanom — narodnost". ... „Edinost" naj opozori na nauk cerkve magistrat tržažki in goriški, naj jih prepriča o obveznosti njegovi . . . ." S tem pripoznava naš nasprotnik, da Slovani imajo sovražnikov, ki se ne držć nauka cerkve, ki hočejo Slovanom ukrasti narodnost. Zajedno z navajanjem Tržaškega in Goriškega magistrata kaže na poseben primer, ki velja za aktuvalno sedanjost. On brez ovinkov pritrjuje in se zlaga v tem z nami, da je na svetu agresivnih narodnostij, katerih agresivnost ali naskakanje meri naravnost na Slovane in specijalno na Slovence. Vprašamo po takem : Ali so Slovenci in Slovani agresivni, ali bo naopak agresivni drugi narodi proti Slovanom P In če velja to le za tuje narode, kje je veča dolžnost za poboljšanje, pri Slovanih, specijalno pri Slovencih ali pa pri tujih, slovansko narodnost naskakajočih narodih P Naš nasprotnik konstatuje zajedno obžalovanja vredno dejstvo, da cerkev, kljubu vsem naporom, ni mogla doslej teh agresivnih narodov ukrotiti s svojimi nauki, da bi ne napadali več narodnosti Slovanom. Iz tega sledi potreba, da mora cerkev pred vsem svoje moči uporabiti za poboljšanje tujih agresivnih narodov, da ne bodo sezali po tem, po čemur ne se-zajo slovanski narodi nasproti tujim narodom. Cerkveni organi imajo torej vsaj gledć na naskakanje narodnosti več dela in opravka pri agresivnih narodih, nego pri Slovanih, ki so v pogledu na agresivnost nasproti tujim narodom izključno v brambi ali defenzivni. Bramba ali defenzivnost slovanskih narodov, kakor je razvidno, se razteza na to, česar ni mogla doslej doseči cerkev. Slo- jasno, makari naj švigajo tudi — strele, s katerega „neba* — koli! . . . In zbog tega pomanjkanja trpi narod ne le v deželi kranjski, nje Bredišči, marveč tudi — zunaj meje ! V novejši dobi prikazalo se je sicer nekaj „mož* na površje, hotečih prevzeti vodstvo in boj za narod ter razpolagajočih dobrim grlom in jezikom, še hujšim pa peresom in črnilom, toda — kdo bode pripustil, da bi vodili naš narod taki možaki, ki nimajo ni sposobnosti ni izkušnje, nego le — rafiniran modus — izkoriščati ga ! Brrr ! Slovencem Be vremena zdaj pač še ne — „jasne", o „zvezdah" pa ni niti še duha ne sluha, temuč le — tema mu grozi, in vedno večja, temu narodu slovenskemu. Vae drugače se godi avstrijskim našim Nemcem in nemškutarjem ! Poglejte jih, kako dobro se imajo in kako jih vse gladi, gori od Taaffeja, doli do deželnega glavarja, in še nižje! Vse se jim klanja in koketira ž njimi s temi izvoljenimi ljudmi v naši državi, in niti v središči našem, ne vemo pri čem da smo : ali smo mi gospodarji ali so oni! Ravno tako mah* vemo, kdo je deželnega odbora kranjskega duša, li dr. Schaffer ali Oton Detela; kakor vemo malo, kdo so marijonete v njem, vanslci narodi odvračajo po svojih močeh to, česar bi ne bilo potreba, ko bi se tuji /ign-sivni narodi držali cerkvenih naukov, specijalno nauka „daj vsakemu svoje!" Dokler ne doseže cerkev tega, morajo slovanski narodi kot taki braniti. S tem pa, da se oni pošteno vedejo nasproti tujim narodom, ni še slovanski narodnosti pomagano, in naj si bodo oni še toliko verski in pobožni; volk ostane vedno volk nasproti jagnjetu, dokler ne ukroti prvega cerkev. Dokler ne spreobrne cerkev drugih narodov v take narode, kakor-šni so slovanski v pogledu na narodnost, bode volk prežal na slovansko jagnje ; in tuji naskoki prenehajo le tedaj, kadar bode primerna bramba od slovanske strani. Pobožnost samo na jedni strani, in sicer pri jagnjetu, torej ne velja. Slovani s tem, da branijo svojo narodnost, pomagajo cerkvi, vsaj 'v tem, da bi se zmanjšali napadi s strani agresivnih narodov. In ako smo trdili, da cerkev nima sedaj za zapadne Slovane primerne organizacije, da bi nas vspešno branila od naskokov tujih narodnostij, je to le preža-lostna resnica. Cerkvena organizacija v smislu, da bi mogla vspešno braniti narodnost zapadnih Slovanov, je vse kaj drugega, ,k a k o r pa cerkvena organizacija v občo. Notranja organizacija cerkve je bistveno nespremenjena, zunanja pa ne, in zato „Liga + 1" napačno trdi, če meni, da je bila organizacija cirilometodijske cerkve taka pred 1000 leti kakor sedaj. Da bi imela cerkev za zapadne Slovane tako organizacijo, kakor jo je imela pred 1000 leti, mogla bi bolje braniti te Slovane od naskokov tujih narodov, in ne bi bilo treba tem Slovanom braniti se toliko samim, kakor sedaj. Ako narodni duhovniki delujejo za narod in branijo njegovo narodnost, ne delajo tega vsled cerkvene organizacije, ampak kljubu nedostatku, ki li možje iz večine, ali tudi vse drugo, kar v njem leze ino gre ! . . . Mraz je, mraz, gospod urednik, in v nas Slovencih žuga marsikaj pozebsti ! In vendar se ne ganejo možje, ni stari ni mladi, da bi zavihteli nad zmajem meč^ nad pošastjo tujstva, ki odpira vedno bolj svoje žrelo, da bi nas pogoltnila ! In vendar gleda vse na nas, na Kranjske nas Slovence in naše središče — Ljubl jano! Za vraga, s čem se pa moremo tu ponašati P ! — No, z nemškim uplivom na nas, s polovičarsko rosnobo, z vso mogočo neodločnostjo, in kaj vem še, s čim vaom. „Vidite, zdaj je pa Ljubljana res bela", norčeval se je te dni hudomušen čevljarček iz nje, — ali ni imel deloma prav P! . . . Ko bi ne imeli par mrvic političnih „dobrot" (P) narodnega mestnega mestnega in par druzih zastopov, ne imeli bi se s čim ponašati v slovenski centrali. — Ali ostanemo res vedno le marijonete naših Nemcev in nemškutarjev, mosto da bi jeli kazati političnemu zmaju zobe, k a-korjih on — nam kažeP! Odločnost in samozavest slovanska — na dan, kdor ima kaj narodnega ponosa v sebi ! Ljubljanski pohajkovalec. je sedaj v tej organizaciji nasproti zapadnim slovanskim narodom. Naš nasprotnik pa ne razločuje tega velikanskega razločka in očita „Edinosti* zaradi tega ceI6 ne-hvaležnost nasproti duhovnikom. „Edinost" ni ne tako kratkovidna, ne nehvaležna, da bi ne znala poštevati vpliva in moči, ki se kaže v narodnem duhovenstvu, in obžaluje le, da je tudi takih duhovnikov, ki delujejo proti narodu ali pa eo indiferentni nasproti njegovi narodnosti. In da je tudi takih, kaže tudi sedanjost; a ravno to povzdiguje vrednost primerne cerkvene organizacije nad delovanje še*toliko pojedinih narodnih duhovnikov. Ker pa nima cerkev sedaj organizacije v b ram bo, ne pojedinčev, ampak narodov kot takih, namreč v brambo zapadnih Slovanov, in ker, kakor priznava naš nasprotnik, hočejo tudi sedaj tuji narodi krasti Slovanom narodnost, je sedaj med temi Slovani boj za narodnost nujnejši, uego boj za vero, in to smo mi dokazali prej in z nova sedaj. V. Politični pregled. Notranja dažal«. Ostavko ministra Kuenburga, zastopnika levičarjev v ministerstvu, vspre-jelo je Njegovo Veličanstvo in ga imenovalo zajedno senatnim predsednikom pri najvišjem sodišču. Državni zbor. Danes nam je poseči v sejo poslanske zbornice z dne 5. t. m. V te seji so stavili slovenski poslanci dve interpelaciji, tikajoči bo tužne Koroške. Prvo so stavili posl. Š u k I j e , K 1 u n in tovariši radi postopanja okrajnega glavarja celovškega, Mac Nevina, proti občniskim zastopom in strankam ▼ zadevi prošenj za slovenske šole. Drugo bo stavili posl. Robič in tovariši redi tega, ker je sodnik v Svincu Iz vojaškega življenja. Spisal Rudolf D o l e n o. (Dalje.) Na slami raztezavalo se je nekaj ljudi; mej njimi je tudi umazani „kompagnie-šuster*. Ni se nam poljubilo iti po hribu opazovat žalostnih obrazov, marveč gledali smo, da se zarijemo kam v slamo. Predno smo polegli, vprašam g. kompagnie-šusterja, ni li morda v slami kaj ono živali, ki toli rada lazi po glavi. Dobro, dčm jaz, sedaj se pa odpočijmo lepo. Verjemite mi : bolj mi je ugajala trda ta slamnata postelj, kakor doma najboljša pernata. In zakaj P Ker smo bili potrebni počitka. V sili pa pravijo, da zlodej še muha žrč. Število naših sospalcev so je vedno večalo. Približala se je že trda noč. Spali bi na trdem ležišči, dasi tudi v taki strašanski gneči in mej smrčanjem druzih naših ka-meradov, Še precej povoljno, da ni prilo-mastil zdaj ta, zdaj drugi, ki je lomastil po naših nogah, zlasti po mojih, ker so nekoliko daljše od druzih. Stopal je s tako silo, da sem kar začkrtal z zobmi. Ko sem hotel poučiti hrusta, da nisem pobral svojih nog kje na cesti, začel jo še prav surovo zadirati se. Ta nesrečni Človek mi je tako ranil nogć, da mi ni (Eber*tein) dejal v zapor nekega Jožefa K o i 1 m a n a zgolj zato, ker ni znal nemški. 8eji dne 6. in 7. t. m. bili ste posvečeni mestu liberškemu: vršil« se je razprava o odgovoru ministra-predsednika na interpelacijo radi razpuščenja mestnega zastopa liberškega. Pričakoval bi bil človek bogsigavadi kakih viharjev in menil, da pojdejo širokoustni nemški liberalci kar » koli nad vlado — in kaj se je zgodilo P Nič, obmolknili so, in pustili so, da govore — drugi. In res so se debate udeleži skoro sami nacijonalci in pa Čehi. Nov dokaz, da so liberalci obnemogla stranka ki životari ob milosti vlade in groših židovskih kapitalistov. V seji dne 9. t. m. podal je sekcijski načelnik baron G r b kolikor toliko zanimive izjave. Rekel je, da se v minister-stvu notranjih zadev obravnavajo narodna in jezikovna vprašanja po navodilih ministra-predsednika — mirno in objektivno. Iz Galicije, Bukovine, in Dalmacije ne prihajajo nikake pritožbe gledć na ndrodno in jezikovno vprašanje. Baron E r b je izrekel popolno priznanje upravi Galicije na tem, da nas je obvarovala kolere. Danes je izgubila kolera svojo grozoto, ako posežejo oblasti pravočasno vmes. Ker pa imamo v Rusiji še vedno 8000 do 4000 slučajev na teden, je skoro gotovo, da bomo morali tudi v prihodnjem letu boriti se proti koleri. — Finančni minister je predložil trimesečni budgetni provizorij. Vaprejeli so predlog posl. Gessmana, da se otvori debata o odgovoru na interpelacijo, tikajočo se zavarovalne družbe „Phonix". Za ta predlog so glasovali: nemška levica, nacijonalci, antisemitje in Mladočehi. DOPISI. Iz okolice, 5. decembra 1892. [Izv. dopis]. — Nekoliko statistike. — Poreško glasilo in poleg njega tudi nai „Slovenec* svarila sta pred časom istrske Slovane pred Laginjo in Spinčičem, ker ta dva gospoda simpatizujeta z Mladočehi, hotečimi zrušiti sedanji sistem, ki je baje tako zelo ugoden nam Slovanom. Poreško glasilo, ki se diči se svojim ita* lijanofilstvom, moralo bi po mojem menenju le nagovarjati k temu, da se odtrgajo dežele češke krone od dunajskega parlamenta, ker bi potem pri skorej enakem Številu slovanskih glasov na eni strani in nemških glasov na drugej strani imeli ulogo jezička na tehtnici drugorodoi: Talijani in Ru-munci. Pa poreško glasilo se ne praša bilo moči več oči satisniti. To ti je bila strašanska noč. Eden smrči, drugi zdihuje, tretji sanja na glas; človeka, ki spati ne more, biti ga mora kar groza. Tako so me bolele vse koščice, da ne morem povedati. Rad bi se bil obrnil bodi na desno ali levo, a vse zaman !' Človek jo bil tako stisnjen od obeh strani, da se ni mogel kar nič ganiti. Pa pravijo, da je vojaško življenje lepo I Samo dva dni sem vam opisal, a ne ene dobre nisem vžil. Kaj prinese še le bodočnost, hočem vam vse vestno naslikati. Prešla je trudapolna noč, napočil je prevažen in za vsakega vojaka imeniten dan 18. avgusta. Prepovedalo se je nam, ki smo pozneje došli, da naj ne hodimo k paradni maši ; najbrže radi tega, ker naša obleka ni imela nič paradnega na sebi. Na vse zgodaj jeli so se drugi čistiti, krtačiti, česati, da se le bolj postavijo ta imeniten dan. Mi pa smo ostali lepo v šotoru. Okoli devete ure zjutraj uvrstijo se vsi brambovci, nastanjeni na Pivki, ter se napotijo k cerkvici sv. Trojice k masi, katero je služil Seno-žeški gospod duhoven. Mej tem se je približalo poiud.ie, a s kosilom se je godilo tak6, kakor prejšnjega dne, menda zatć, nikdar, kaj bi bilo koristno Talijanom — njegovo generalno vprašanje je le : „Kaj škoduj o Slovanom ?" Poreško glaBilo in njegovi sodrugi bolj sovražijo nas, kot ljubijo sebe. Jn s tem je povedano vse. Kaj pa „Slovenec", je-li „šenuo umom"? Ali je samo diktando pisal? Oboje bi bilo jako žalostno. Pa kaj druzega (ali bolje rečeno : kaj tretjega) si jaz ne morem misliti. Poglejmo samo avstrijski parlament, ako odpadejo poslanci čeških dežela. „Slovenec" ae boji, da postane potem naš parlament prava divja zver proti nam. Pa poglejmo si venderle to zver nekoliko bliže. Poslancev bi ostalo 215; med temi 98 Slovanov, 99 Nemcev vseh barv in 18 drugorodcev. Će nam ostanejo nemški konservativci zvesti, — in menda ostanejo, vsaj pravite, da so prijazni Slovanom — potem smemo pričakovati, da se v teku par mesecev izvrši jednakopravnost. In tacega parlamenta naj bi so bali P Povejte nam, zakaj P Šah ! „Poljaki bodo tudi silili, da se od-tržejo od našega parlamenta, potlej pa smo pa na ledu", odgovarja nam „Slovenec". Tako torej ! Poljaki, mislite, da zapuste parlamenat, ko bi vendar uprav oni odločevali v njem P Čudimo se, da še vedno ne poznate Poljakov P No bojte se ne:Po-Ijaki ne bodo silili nikdar iz našega parlamenta, ker jim tu predobro gre. Vsaj tako nam pravi zdrava pamet in pa škušnja. Pa ne da bi tudi gosp6da pri „Slovencu" bolj sovražila Mladočehov, nego ljubi rod svoj P ( Iz povedanega morali bi sicer sklepati tako, pa ueČemo, ker upamo Še vedno, da skoro prodere solnce oblake, ki vam temne razgled. Po odhodu poslancev Čeških dežela — zastopanih bode nekako 5 milijonov Nemcev, 8 in pol milijona Slovanov in blizo en milijon drugorodcev ; vseh skupaj torej nekako 14^ milijona, ki imajo 215 poslancev. Razdelimo te poslance tako, da odpade na vsakih 66 tisoč prebivalcev eden poslanec, vidimo, da dobe Slovani nič manj kot 125 poslancev to je več kot obe drugi skupini skupaj. In do takeg zastopstva bi moralo priti. Kaj pa bode tedaj s tvojimi varovanci, o „Slovenec" P N e m c i p i t a 1 i j i h bodo z iz* dajalci lastnega naroda. „Zato vzdržimo „status quo" poje „Vaterland" v svoji gorečnosti in „Slovenec" poje „od spod". To je torej drugi vir „Slovenčevih" nazorov — prvi je diktando, kakor smo videli zgorej. E g o i 11 e. Dostavek uredništva. Dopis ta, došel nam od vnetega rodoljuba, pri- ker nismo bili pri sv. maši. Jaz, ki rad pridem vsaki reči do čistega, pobaram gospoda „Zugsfiihrerja", kateri je ravnokar delil meso, kaj je prav za prav z nami P Povfe mi, da nas nima 8e v svojih „Zugs-liste". Vraga, mislim si jaz, če nas Se 14 dni ne spravi v svoje Zugsliste, bodemo se morali lotiti koreninic liki sv. Janez v puščavi. Naprosim ga, naj mi da one „liste", da jaz zapišem imena. Mož menda ni. vedel, da so naši želodci najboljši Zugsliste. Da bi se dobila v tako imenovani „kantini" krožnik juhe in košček mesa, bi še bilo, ali tam ni bilo dobiti druzega, kakor kak prav žavtav „špeh" in kak prav črviv sir. Po takem nam ne bode nikdo štel v zlo, če smo bili malce sitni. Sestradati so nas menda hoteli, da bi imeli potem čistejša grla pri petji. To je pa zopet nekaj vredno, če ima človek Čist glas, kadar poje. Pomniti je tudi, da ni smel nihče zapustiti Gabrka ter se podati v bližnje Senožeče, da se tam okrepča, ako se ni vsako jutro zglasil pri tako važnem njihovem „raportu." Postopali smo ves ljubi dan po tem tužnem Gabrku. Žalosten je bil sicer dan, ali še bolj sem se bal noči, kajti brazgotine včerajšnje noči mi niso še ozdravele. (Daljo prih.) občujemo s pristavkom, da imamo svoje posebno menenje o eventuvalnoati, ko bi poslanci dežel češke krone zapustili naš parlament. S Tolminske jI, začetkom decembra. [Izv. dop is.J Dne 15. novembra t. I. imele so se vršiti v Tolminu volitve za novi cestni odbor tolminskega sodnega okraja, ker je tržaško namestništvo prejšnji cestni odbor razpustilo radi nemarnega poslovanja. Bili sti dve stranki, stara in nova. Stara stranka postavila je kot svojo kandidate, izvzemši goap. Devetaka in par druzih, vse svoje mameluke, ki so poslovali že v razpuščenem cestnem odboru, med temi tudi znamenitega Laderskega župana Kunca. Na dan volitve zbrali so se v Tolminu skoro vsi župani in podžupani tega sodnega okraja, med temi tudi 7 Št. Vidško-gorskih, katerim niti ne priatoja pravica voliti za tolminski cestni odbor, ker oni kot taki volijo v svojem cerkljanskem sodnem okraju. In ravn > pomočjo teh 7 Št. Vidškogorskih volilcev bila je stara stranka v veČini za dva glasa. Ko jo videla mlada stranka krivico, se ni udeležila volitve. Ko se volilni možje stare stranke zber6 v volilni dvorani, opozori jih gosp. c. kr. glavar grof Marenzi na to, da za cestni odbor nimamo nobenega volilnega reda. Povpraša jih, po kakem volilnem redu želijo voliti, na kar so vsi navzoči prosili, da po občinskem volilnem redu. Ker pa poslednji zahteva navzočnost najmanje dveh tretjin vseh volilcev, a jih je bilo le 46 od 84 (mej temi dva nove stranke), preložil je gospod c. kr. okrajni glavar volitev ua nedoločeni čaB. To je prouzročilo veliko razburjenost med volilci stare stranke, katera se je sbirala v Devetakovih prostorih. Tu so ae slišale razne psovke na našega obče spoštovanega gospoda okrajnega glavarja, grofa Marenzi-ja, u. pr. „hm, za kapela je prišel, za kapela bo šel" — „hm, jetzt wird er fliegen" (zdaj bo sferlu) itd. čudimo se gosp. notarju in deželnemu poslancu Ivančiču, kako je mogel agitovati za može, katere je visoka vlada spoznala pred tedni kot nesposobne; saj smo mu pri dveh deželno-zborskih volitvah ska-zali Tolminski in Kobaridski, združeni s Bolčanskimi tržani splošno zaupanje, ter ga volili kot svojega zastopnika v deželni zbor. — Reči moramo, da je bil kot tak na pravem mestu, dokler ni prišel v sorodstvo se znano osebo. Visoki deželni odbor delegiral ga je leta 1887. kot računskega preglednika v tolminski cestni odbor; ali je storil tu naš poslanec svojo dolžnost P Ne ! kajti razpuščeni cestni odbor ni položil nika-kega računa od leta 1887. In sedaj Bi upa ta naš gosp. poslanec, ko vender gre za naše groše, agitovati za može stare stranke, katere je visoka vlada spoznala kot nesposobne, in katerih morebitne izvolitve bi tudi priznati ne smela. Le agitujte gospod notar, obečajte vašim volilcem ceste od Kanala mimo Marjance do Klavž in naprej, a vse zastonj : voliloi ne pojdejo več na lim, ampak volili bodo po svoji vesti s prepriča-njem, da tudi proga iz Kanala preko Sv. Lucije, Marjance do Klavž in naprej se ne bo gradila brez vladne podpore. Mi Tolminski in Kobaridski tržani si bodemo pa zbrali pri prihodnjih deželno-zborskih volitvah poslanca, kateri bo znal zastopati interese svojih volilcev tudi izven svojega delokroga. Gospoda Žanča pa obžalujemo, da se pusti porabljati od stare stranke za agita-torsko metlo. Različne vesti. Imenovanja. Namestnik primorski je imenoval naiueatništvenega koncipista Ru- dolfa Lobmayr-ja okrajnim komisarjem, namestništvena koncipista dra. II i g i n a viteza S c a r p a in Antona barona Ceschi-a a Santa Croce provizoriskim potem okrajnima komisarjema. Sedemdesetletnica iupnika svetoivan-skega, veleč. gosp. Ivana Trevna. Pri sv. Ivanu imeli so dne 8. t. m. imenitno slav-noHt: praznovali so 70-letnico priljubijo-nega in občespoštovanega župnika sveto-ivanskega, veleč. gosp. Ivana Trevna. V sredo zvečer bil je razsvetljen ves sv. Ivan, a pevci so priredili g. župniku podoknico. Vse ljudstvo je bilo po kunci, raduj oč se na vseh straneh pozno v večer. Bil je to najprimernejši odgovor na gnusne napade laskih listov na Čestito onebo g. župnika. Da, reči smemo: nasprotniki sami so izzvali, da je zadobila ta elavnost značaj energičnega protesta proti zdivjani« strastmi nasprotnikov naših. V četrtek ob 10. uri predpoludne bila je slovesna služba božja, h koji je prihitela ogromna množica ljudij. Po sv. maši predstavljalo so se go" spodu župniku razne deputacije, da izrečejo čestitke svoje v imenu dotičnih kor-poracij. Tudi politično društvo „Edinost" je odposlalo deputacijo. Sivolasi slavljeneo je bil ginen na tolikih dokazih ljubezni, udanosti in spoštovanja. Ob 6. uri zvečer je bil banket, ko jega se je udeležilo nad 80 oseb. Tudi pri banketu vrstili so se pojav za pojavom iskrenega spoštovanja do velečastitega g, župnika: bila vam je tu kakor jedna družina, obsipajoča svojega glavarja z ne-brojnimi dokazi ljubezni in hvaležnosti. Blagemu starčku topilo se je srcu v radosti, videčemu, kako ga čaBte njega žup-ljani. Prvi je pozdravil udeležence vele-cenjeni gospod I. M. V a t o v e c, na to pa je deklamoval kaj ganjljivo gospod kapelan Šašelj prelepo pesem, priob-čeno v poslednji številki „Edinosti". Veleč, gosp. Logar, bivši kapelan slavljenčev, je proslavljal v prekrasnem govoru vzornega duhovnika, blagega dobrotnika in nevstraSljivega rodoljuba. Po tem govoru nastal jo pravi vihar odobravanja; dokaz, kako je govoril vsem iz srca velečastiti g. kapelan. V ime političnega društva „Edinost" je častital slavljencu iskrenimi besedami g. M. C o t i č, v ime „Slov. pevskega društva" pa njega predsednik, prof. dr. Karol G 1 a s e r. Na vseh čestitkah zahvalil se je jubilar priprosti mi, a od srca prihajajočmi besedami. Uprav njega priprosta beseda pričala je, kako polno mu je srce radosti in hvaležnosti do milosti božje, ki mu je dala uČakati ta pre-pomenljivi in prekrasni dan. Osivel je starček v trudapolnem delu — a denašnji dan donesel mu je bogato plačilo za ves trud. Sledile so potem razne napitniee raznim gospodom, kojih vseh ne moremo tu navesti radi nedostatnosti prostora; pripomniti pa moramo, da se je v obče odobraval poziv g. dr. Karola G 1 a s o r j a do pevoev svetoivanskih. TJver-jeni smo, da ta poziv ne ostane brezvBpe-Šen, ampak da se pevcem svetoivanBkim zopet povrne nekadanja doba časti in slave. — Pri banketu so se prečitale tudi razne čestitke, došle g. župniku od žup-ljanov, a rodoljubni Vrdelci doposlali so mu velik in krasen šopek cvetic. — Is kratka : bil je to krasen, bil je zares lep večer. A nehvaležni bi bili, ako bi se ne spomnili onih, ki so znatno poveličevali vso to slavuost: ako ne bi izrekli zasluženega priznanja pevcem in tamburašem svetoivanBkim. I oni so pripomogli z vsemi svojimi silami, da se dostojno proslavi sedemdesetletnica župnika Ivana Trevna. Osobito pa napreduje tamburaški zbor, tako, da se je le čuditi. Bravo Z a d n i k 1 Mi pa Brno zapuščali predsinočnjim sv. Ivau se sladko zavestjo v srcu, da imamo tam gori trdnjavo, ob kojo pluskajo zastonj valovi tujeroduega naBilstva. Čast in slava Vam : N a d 1 i š k i, Trobci* V a t o v c i in drugi! Čast Vam, ker Vi ste nam jasen vzgled — kakovo bodi1 rodoljubje! Vprašanje le iz radovednosti. S Prošeka se naiu piše: P ro seski „capo di-stretuale" imel je poleg italijanskega napisa s tržaškim grbom skromno črno ploščico z mogočno donečim slovenskim napisom ; „okrajni glavar". A pred nekim časom izginila je ploščica se slovenskim napisom raz steno. Le kdor je prišel v pisarno, videl je na omari ono ploščico, ki ga J° opominjala, da stoji pred vele-oblastuim gospodom „okrajnim glavarjem". A sedaj izginila je brez vsacega sledu. Moji nad vse radovedui duši pa se uriva dvojno vprašanje: Ali se jejslavni magistrat zgreval svoje preveiKe naklonjenosti nasproti slovenskemu jeziku, ker je baje pospeševala med nehvaležnimi okoličani one grozne agitatorične pojave, katere je bilo treba „atigumtizovati" v oni znameniti seji, v kttteri je „don Quixotte" igral glavno ulogo — ali pa je morda gospod okrajni načelnik samovoljno odpravil slovenski napis P V prvem slučaji bilo bi dobro, da bi naš poslanec interpeloval gospoda župana, zakaj 8e je dala ona ploščica pred kratkim tako po nepotrebnem popraviti in. ali bi ne bilo bolje, da bi se bila svota, ki se je zato potrosila, darovala — recimo za laško šolo v Križu ? — V drugem slu-čaju — prosim Vas, za Božjo voljo, molčite ! Kajti če gospdda na magistratu to zvedć, potem pride gospod „capo distret-tuale" v strogo disciplinarno preiskavo in izgubi izvestno svojo službo. Pa mi nismo tako neusmiljeni kakor preslavni Spadoni 1 Da nisem eden izmej tistih „nostri buoni villici", jezil bi se ter kričal, da je to neosnovana nestrpnost proti našemu jeziku, kateri se moramo upreti z vsemi Bvojimi silami, — a „i nostri buoni villici" tega ne storč; — to delajo le tisti štirje agitatorji — „della Carniola." Lahonska nepristranost. Ni zadosti, da nam Slovencem tržaški Lahoni nočejo pripoznati nobene narodne pravice ter da stavijo ovire našim opravičenim težnjam in zahtevam o vsake mogoči priliki, spravljajo se zadnji čas na okoličane očitajoč| jim, da troši mesto zanje ogromne zneske vzdržujoč jim šole, cerkve, ceste itd. Učitelje slovenske hočejo nam pregnati iz okoličanskih šol ter nadomestiti s svojimi kreaturami; na škofijstvo hočejo upljivati, da v okolici nastavi duhovnike, katerim bi morala biti večja skrb za po-laščevanje okoličanske dece nego za učenje krščanskega nauka; duhovnikom, ki bo nočejo upogniti njih slepi Btrasti, oblastno odvzemajo plačo; ljudje, ki imajo pri občini uajmanjšo službico, morajo pred vsem zatajevati svoj rod ter priseči na ban-dero lahonstva; povsodi nas obmetavajo s „šcavoni" ter dolže, da delamo tu „rusko politiko". Vse to mora slovenski občan v Ttstu mirno požirati, pri tem pa plačevati ogromne občinske doklade. Mesto prihrani gotovo vsako leto preko 50.000 gld. od doklad okolioe, a omenjena svota se uporablja v polaščevalne namene in v vzdrževanje sebi naklonjenih uradnikov in službenikov. A dosedaj so vsaj kako drobtinico vrgli okoličanom. Sem ter tja s« je namreč naklonilo kako občinsko delo tudi kaceniu okoličanskemu podjetniku, kot najugodnejšemu ponudniku. A tudi to je zbodlo Lahone. „II Piccolo" se namreč jako jezi nad mestnim županom dolžeč ga da občinska dela naklanja „okolioanskim panslavistom, ki ščuvajo okoličane proti mestu". Gospdda v Trstu nočejo privoščiti niti toliko, da bi okoličan v potu Bvojega obraza zaslužil kak novčič iz oue blagajnice, v kojo plačuje tako ogromne pristojbine ! Niti mrvice vam mestna gospoda ne privoščijo, ako jim nočete biti sužnji. Okoličani ! zapomnite si tudi to ter združeni tirjajte — samoupravo okolice, katera misel edina je še rešilna, da ne propadete duševno in gmotno pod peto gospode, ki rajšo privošči tujcu nego vam. Šolska poročila. Te dni BO dobili učen ci okoličanskih šol „šolska poročila".! Tiako vine so za italijanske šole v okolici I samo italijanske, za slovenske pa dvojezične in sicer zgoraj debelo tiskano italijanski, spodaj komaj vidno slovenski. Opozorjamo starise, naj dobro gledajo, kako je pa potem napisal učitelj, kar ima dopolniti: italijanski ali slovenski. Mi si ne moremo kaj, če ne damo vere nekaterim gospodom učiteljem, ki poučujejo na slov. šolah v naši okolici. Poznamo jih že davno kot zveste sluge svojih italijanskih gospodarjev. Tedaj v tem, slovenski stariši, pozor 1 A ni še dovolj. Se nekaj drugega me je presenetilo na teh slovenskih „šolskih poročilih*. Vsa imena okoličanskih vasij so le v blaženi italijanščini. Tako je tiskano: „Občinska — razredna ljudska šola v": Barcola, Basovizza, Guardiella, Opcina, Prosecco, Contovello, S.ta Croce, Roiano, Cattinara. — Ker nisem vedel še do zdaj, zakaj nimamo slovenskih imen okolice, povprašal sem nekega gospoda, čemu ta komedija z imeni, a on mi pokaže modro na belem : „II nome della Bcuola viene stampato in ita-liano come il statuto civico § 41 e non ammette traduzioni", t. j.: „Ime šole je tiskano v italijanščini po mestnem štat. § 41. ter ne dopušča prestave". Po tem sodeč je § 41. mestnega štat. oni, ki nam italijanči in kaz( postavna imena naše slovenske okolice. Ker pa moja vednost ne sega tako globoko, želel bi, da bi kateri g. poslancev prašal, so li še rabljiva naša stara slovenska imena in zakaj jih uiso naveli v šolskih sporočilih. To se vam bode zdela malenkost, a jaz bi vendar rad vedel, pri čem da smo v tej zadevi. Oče 2 učencev. Mestni magistrati in slovenski jezik. MeBtni magistrat v Celovcu ni hotel vsprejemati slovenskih ulog družbe sv. Mohorja, zbok česar je uložila družba utok na ministerstvo za notranje zadeve. Ministerstvo je odloČilo na to, da magistrat je ne le dolžan vsprejemati slovenske uloge, ampak jih mora tudi reševati v slovenskem jezike. — Tako čitamo v „N. Fr. Presse". OdriČkOV koncert vršivši se v četrtek v gledališču Rossetti privabil je lepo število občinstva, največ seveda slovanskega. A odkritosrčno bodi povedano, da bi bili želeli še večje udeležbe ae naše strani. Program je bil sestavljen (po sodbi mero-davnih kritikov) osebno skrbno, a izvrševal ga je ta slavui umetnik toli izborno, dovršeno, da mu je donesla burna pohvala in da je moral pridodati vsaki točki. Tudi gospa Ondričkova pela je prekrasno in je občinstvo tudi njo obsipalo s pojavi iskrenega priznanja. ,Slava slovanskemu umetniku, kojega genius širi širom sveta — slavo slovanstva ! „Miklavžev večer", prirejen po „Tržaškem Sokolu", privabil je obilo občinstva v čitalnične pcostore, tako, da je bila dvorana prenapolnjena. In res ni bilo nikomur žal, kdor je prišel : 'zabavali smo se izborno vsi: mali in — veliki otroci. Petje je bilo krasno, kar konstatujemo posebnim zadoščenjem ; pa saj smo videli na odru same resnične pevce. Donizzettijev „L' elisir d' amour" proizvela sta Dragica in Miroslav Kopulety toli izborno, kolikor smemo sploh zahtevati od otročičev v nežni dobi 7—8 let. Točka ta je bila sploh zelo primerna za ta večer, namenjen nežnim otro-čičem. Glavna točka je bil seveda nastop sv. Miklavža. Ko se je dvignilo zagrinjalo, zazrlo je naše oko prekrasno živo sliko v bengališkem svitu : spredaj peklenščeke, v ozadju pa čestito prikazen, obdano un-golji. Po primernem nagovoru delil je „sv. Miklavž" darove mladim in starim. I na nas ni pozabil; osobito se mu pa zahvaljujemo na prelepih naukih. Skušali bomo se poboljšati. — Po dovršenem programu bila je prosta zabava, pri kateri so nas zabavali izborni naši pevci. Bilo je zares vse prav lepo, a v jednem pogledu moramo grajati prav odločno : čulo se je tu pa tam veliko preveč laške govorice. Dotična goapdda naj si zapomni, da ne zadošča nikakor, da smo odločni v boji proti nasprotnikom, ampak mej seboj moramo hiti v prvi vrsti — radi-k a 1 c i. Brez zamere! Za podružnico sv. Cirila in Metoda pri SV. Ivanu nabralo se je pri Trevnovem banketu 21 gld. 3 kr.. Ob tej priliki je zopet, kakor po navadi, dal lep vzgled poznani tržaški rodoljub, gospod Fran D o 11 en z, podarivši še posebej 5 gld.? mimo tega so darovali vrdeljski rodoljubi: Andrej Godina, Franjo Godina, Lovro Ži-berna, Štefan Godina in Ivan Mikeluci 5 gld., ker se niso mogli udoležiti banketa. Ukupno so je torej nabralo 31 gld. 3 kr. Za „Božićnico" so darovali nadalje: č. g. župnik Fabris 10 gld., g.a Urbančič iz Bazovice 2 gld., g.a Jadviga Huber 2 gld., g. in g.a Golja 5 gld., g. Iv.o Kova-eevič 10 gld., g. Schilz 1 gld., g.a I. Angeli 1 gld., g. prof. Jesenko 3 gld., g. Št. Nadlišek 2 gld., 'g.čna Marica 2 gld., g. Fr. Dollonz 2 gld., g.a Vekoslava Dollenz 2 gld., g.a Marija Dollenz 2 gld., g.a Ana Abram 2 gld., g.a Irene in Fr. Abram 3 gld., otrooi Bruna i Ferruccio Rovcre 1 gld., g. Evgen Pertot 1 gld., g.čna Marija Abram 2 gld., g.a Polley 3 gld., g.a Marija Ipavic 2 gld., g.a Ana Pertot 1 gld. Iz spodnje okolice se nam piše: V poslovalnici (exposituri) št. 10. ob novi luki nahaja se neki finančni uradnik, katerega naj bi se od dotičue strani strogo poučilo o obstoju našega naroda v mestu in po okolici. Tudi uljndnosti ne pozna ta človek v občevanju z našimi strankami. Te dni je prišel v imenovano poslovalnico neki Barkovljan po Bvojem opravku — a ko je uljudno nagovoril v slovenskem jeziku dotičnega uradnika, bila mu jo dana prilika spoznati, da se v tem c. kr. uradu narod naš ne spoštuje! — Ta uradnik odgovoril je rodoljubnemu Barkovljanu, da se tu ne govori „sčavo" ter rabil še druge jezik narod naA žaleče besede. Rodoljubni Barkovljan ni ostal dolžan odgovora temu uradniku — a mi vprašamo odločno, kdaj ae bode Špostaval narod naš od strani c. kr. uradnikov ? Drugače pa mislimo, da najde ta naša vest dostojen odziv na primernem mestu ter da ne bodo zginjevale naše pritožbe v deveto deželo ! Bližajo se božični prazniki, in s tem tudi čas „božičnic" otročičem otroških vrtov „Družbe sv. Cirila in Metoda" na Greti in v Rojanu. — Število otročičev v Ro-janskem vrtu v Rojanu je še večje od lani — a vrhu tega imamo še novi otroški vrt na Greti! Opozorjati je domače rodoljube, da se spomnijo ob tej priliki nedolžnih otročičev, vzgojajočih se v pravem duhu — ter da Bkrbo, da se bodo mogli obdarovati ob priliki „božičnioe!" Od SV. Jakoba se nam piše : Dokler nimamo splošne besede za novi drobiž, mislim, da je tudi meni prosto, povedati svojo misel P ! Storil sem to mirno in nisem žalil nikogar. Neki latinski „Ego ille" pa se je spravil na-me in na mojo teorijo, mesto na besedo sumo. Ako pravimo zlatemu denarju „zlat", srebrnemu „srebrnjak", po isti teoriji lahko rečemo bronastemu drobižu „brončič". To vender ni kaj smešnega ! Sicer pa tega izraza ne vsiljujem in tudi ne iščem privržencev. G. „Ego ille" pa bi morda našel več privržencev, ako bi rabil za „krvaviče" rajše „krvavice" (klobase). G. „Ego ille" lahko čaka, kaj bodo še le rabili Čehi in Hrvatje, jaz pa moram to prej znati, ker to zahteva moj poklio. Sv, Ciril in Metod pa pri novem denarju najbrže nimata nič opraviti. Da sem pa zmaju naredil novo glavo to pa je res — strašno! Vendar upam, da ne bode sile. Ako je glava srednja, odsekajte druge ; ako pa je stranska, ne požre nikogar, tudi onega gospoda ne, k i k a r '/latinskim podpisom moče Vihingo ob tla. Kiferle. i Od sv. Ivana nam piše: Slavnost sedeDidtMetletnic«* našega prečastitoga župnika izpala je izborno. Hvala Boga bodi na tem ! To vam je bil sijaien protest proti napadom na duhovščino in narodno učiteljatvo. Ne rečem preveč, trdeč, da ta slavnost bi morala omehČiti tudi našo nasprotnike, da so bili navzoči. In kako so lagali pred banketom po listih italijanskih! Vabili urno res osebno nekatere prem > ž u e odličnjak«, a silili nismo nikogar (kakor so lagali), kar dokazuje okolnost, da smo morali bo zavrniti nekatere, Ui ao so »-glasili prepozno. Revnih, ki ne morejo trošiti, pa že cel6 nismo vabili, kakor je la/njiro poroča! neki lahonski dopisun. — Naši nasprotniki naj se le potolažijo. V prvi vrati pa naj ne verujejo lužujivim poročevalcem, po bodo mir. Spoštujejo naj na*, kakor mi spoštujemo njih ! Od svojega stališča pa ne odstopimo Slovenci na noben način, in naj se nam groze, kolikor hočejo. Naše geslo je: Vse za vero, dom, cesar ja ! Pogreba bivšega nadzornika „Del. podp. društva", Štefana Koširja, udeležilo s« je veliko število članov, da skažejo poslednjo čant umrlemu članu, ki se jo vedno trudil za korist društva. Dr. Karol Glaser išče založnika za prevod P 1 6 t z o v e slovnico francoskega jezika. Hrvaški prevod te knjige natisnil so je že dvakrat, iz česar bi se dalo sklepati, da tudi založnik slovenskega prevoda ne bi imel izgube, teleti bi pač bilo. da bi naši imovitniki bolje podpirali književnike slovenske. • Slovanski Svet" ima v 23. št. na slednjo vsebino ; 1. Sedanja tostranska politika. 2. Oportunizem ali opozicija? 3. Gospodova molitev v liturgiji rimske cerkve. 4. Elegija slovenska v latinici iu cirilici. 5. Kraljevič Marko (pesem o njegovem rojstvu). 6. Zlata slova. 7. Rusko pravo-pisanje. 8. Ruske drobtinice. 9. Dopisi. 10, Ogled po slovanskem svetu. 11. Književnost. — Uredništvo opozarja, da hoče z novim letom povečati list, a da cena ostane vendar stara; list bodo prinašal več iz beletristike in kritike o njej. Javna zalivala. Podpisani se iz dna srca zahvaljujem vrlim pevcem, vsem svojim prijateljm in znancem za preganljivo slovo, prirejeno mi o priliki mojega odhoda is Šmarij. Srčna Vam hvala! Živili I V Dekanih, 1. decembra 1892. Ivan Kurct, naduČitelj. Javna zahvala. Podpisani se najiskreneje zahvaljujem preč. gosp. župniku Val. Matjanu, vele-spoštovanemu gosp. nadžupanu J. Mahiiiču, gg. občinskim odbornikom in vrlim pevcem za preprisrčni sprejem : Hvala Vam! Bog plati! V Dekanih, 2. decembra 1892. Ivan Kuret, naduČitelj. Domači oglasi. Društvena krčma Rojanskega posojilnega in konsum-nega društva, poprej Pertotova, priporoča se najtopleje slavnemu občinatvu. Točijo se vedno izborna domača oko* ličanska vina. 01. Anriroi Volan čevljar v ulici ,Caserma. miUI D J rvaiail, priporoča a« najtopleje slovenskemu občinstvu. NajolegantnejKe tov ho-didno dolo in točna postrežba. CI. Prodajalnica in zaloga jestvin „Hojanskoga posojilnega in konsuninega društva", vpisane zadruge omejenim poroštvom v ulioi Belvedere st. 8., bogato založena z jedilnim blagom razno vrste in po nizkih conah ho priporoča kupoviilcom v Trstu in iz deželo. 21--104 Antonijeta Drenik, ho priporoča tržaški slovenski gospodi za vsakovrstna dola. spadajoča v stroko Šiviljo, po najnovejši parižki iu dunajski modi. Zagotovlja točno postrežbo v popolno zadovoljuost in po nizkih cenah. B — 52 Ernest Pei&n "»'"^""via^or^'ii UlllUUt i u^uii Ponte della Fabra pripo. ruča h v o j o trgovino z moko in raznimi domačimi pridelki, zlasti pa svojo bogato zalogo kolonijalnoga blaga. Cene so neverjetno nizko, postrežba vestna iu naglu. Cl. Gostilna „Alla Vittoria" Petra Muscheka v ulici Sorgente (Via Torrente št. 30) toči izvrstna vir.a in prirejuje jako okusna jedila. Prenočišča neverjetno * ceno. Cl. Vekoslav Moder, pe.kkr mojster „Piazza Caserma", se priporočil slav. občinstvu. — Prodaja vseh vrst kruha, slaščic, čokolado, vseh vrst moke itd. po n a j n i ž j i h conah. Cl. I/orni Pnlio ignnjarija in tobakama v l\dl Ul OUIJ5 s poštnino vred. Cl. B. Modic in Grebene, \Y°l!.u,v.!i in Via Nuova. opozarjata zasebnike, krčmarje in č. duhovščino na svojo zalogo porcelanskega, steklenega, lončenega in železnega blaga, podob in kipov v okrašenie grobnih spomenikov. Cl. Veliki krah! Newyork i London nisu poštedili ni euro- j jmt pejsko kopno, to bijaše jedna velika tvornica sre- j brnih predmeta prisiljena podieliti čitavo skla- '.Jp, dišće uz veoma nizku odštetu radničke sile. Ja sam poobiašton, da toj nalog ovršim. II ffaMinanVv franko do vsake že-__ 11 gUlUluarjCV lezniške postaje v Istri poslan, ako se naročnik skliče na tu časnik, stano pri meni on modroe na pe- »k resili (Federmatratze). Ti modrooi so ho- jlP lidno iz najboljše tvarino narejeni, imajo ^ po 30 dobro vezanih, močnih peres iz » najboljšega bakrenega drata, bo s finim nfrikom tapecirani in močnim plutnenim ft i i ___i ____• i___ _________u.~.. .; ~ ii„: Prodajeill CTilhom reoblefteni ter pri najtežji rabi do 15-20 let nobenih poprav ne zahtevajo. - Pri « dakle svakomu, bio bogat il siromak, sliedede ^ naročilih r. dežele naznani naj se vselej natančna mora postelje v notranji l uoi. predmete uz samu odštetu od for. 6.60, i to : j _ Ako a0 tor0: za n gid. dober, franko doposlan, tapeciran modroc na peresih, 6 kom. najfl. stolnih noževa pravim engl. rezom. I ^Jj -e 5 neumestno kupovati malovredno nndomestke, kakor žiČu-to žimnice, slamnico itd., 6 „ amer. patent, srebr. vilica iz jednog kom. 7®.kateri pravemu namenu, imeti dobro postelj ne vstresajo. ^ žlica običnih j H~ i IT ZA Up „ za kavu. | ' velika žlica za juhu, n „ mlieko. ' englezkih Viktoria-tasa. krasnih svetnjaka za stol. čajovnik. jn VBegft y tapetniško obrt' spadajočega dela. MT" Cen,lli 8 franko. — Hitra in poštena postrežba, nizke cone posebno naročilih. 6 12 1 1 6 2 1 1 fina posuda za cukar. 42 komada svega. v i a Ghega" Pivarna Lavrenčič nasproti lekarne Leitenburg pripororuje svoja izborna isterska vina častitim družinam po najnižji ceni 28 kr. liter, v stanovanje postavljen ; manje naročilu pod 28 litrov hg ne sprejmejo, častitim gostom ho priporoča tudi izvrstno pivo in izborna kuhinju ter dobra istrska kapljica. 27=33 Gostilna „il Gali« d'oro" toči izvrstna istrska in furlanska vina ter ima prav dobro kuhinjo. Oddaja tudi vina na debelo v sodčk h od 28 litrov naprej in sicer furlansko po 28 kr. liter, istrsko po 32 kr. liter. Razpošilja tudi istrsko vin« na zunaj in sicer loko štacijon Trst po 23 gld. hektoliter ; ne da bi imel naročevalec knke druge stroške. Vnanjim gostilničarjem se priporoča za naročila Covacioh. 5 —47 Josip Urbančič, ZzFFEf' Francesco priporoča vseh vrst žganja na drobno in debelo. — Pristna tuknjšnja in vnanja vina v Hoteljah. — Suho meso, kranjske klobase, nir, ■ladsčice itd. 47—48 Ivan Valenčič, Via nuova št. 89, prodaja vsake vrste manufakturnoga bliigu. Itlair« se dobiva iz prvih vastrijskih tovarn. Cene nizke. 50—41 urar, Corso štv. 39. 2—104 1'rodaja in popravlja ur©. Lastnik pol. društvo „Edinost". Svih 42 navedenih komada stojalo je prije 40 for., do-čim se mogu ssda dobiti uz najnižu cien« od 6 for. 60 nov. — Amerikansko patent-Brebro jest skroz i skroz biela kovina, koja pridržaje boju za godina, bo jamči. Za dokaz, da ovaj oglus nije nikakva prevara priobćujem nekoja od hiljnda __pohvalnih pisama i ponovnih Uknjižena znamka, aručba, kojo sam primio o izvrstnost i dobroti moje robe, te ho javno obvezujem vrotiti svakomu novco, kontu nebi roba konvenirala. Samo pravu, ovom obilježeno markom. Svi od drugih tvrdka oglašeni slični predmeti, jesn padi elani. Pošilje se samo poštarskim pouzetjem ili za gotov novac. Osobito »e prepornča za čišćenje toga potrebiti prali; škatula »a uputom lo uvć. Tko želi dalcle imati solidnu robu, neka upotrebi ovu zgodn i neka naruči sjajim garnituru jedino kod P. Perlberg, glavno skladišče i agent. ujedinjene amer. patent-tvornioe za srebrnu robu Wien, I., Fleisclimarkt \-4/SJS5. Izvadak iz zahvalnice: Sa garniturom od 42 komada posve sam zadovoljan ; pošaljite mi još sliedeoe. Nuvi Banovci 12. juliju 1892. 1 — 3 Rim. kat. župa. Sa priposlanom mi garniturom jesam pOBve zadovoljan ; nova nuručbu sliedi. Pasek 10. julija 1892. Eduard Kroupa 2-8 nadučitelj. ANTON OBREZA, tapecirar v Ljubljani, Šelenburgove ulice 6tev. 4. Ta domača, edina narodna tvrdka te stroke na Slovenskem bodi slav občinstvu najbolje priporočena za nakupovanje žimnic, salonskih garnitur, divanov, stolov, preprog, za- r " - - - - - - ■ ■ > ' ' i-'- ■ ■ rton.i.. a ^odobumi zastonj in iXr pri bališčih in obširnejih ^^ Otročji vozički K jako elegantni fini, in močni dobivajo se pri meni skozi leto in ' dan in sicer v vseh barvah, kakor rudeče, modre, sivo in olivno po gold. 5.50, 6, 7, 8, 9, 10 in višje po vBaki coni do 25 gld. Pri meni je najcenejši kraj za kupovanje ^ otročjih vozičkov. 8 80 v I Z % W % % < Konneuburški prašek za rejo živine za konje, rogato žival in ovce. Porablja bo že skoro 40 let z najboljšim vspehom v večini hlevov, ko živina rada no je pri slabi prebavi, v zboljšanje in pomuoževanje mleka pri kravah; pospešuje vztrajuost živali proti kužnim vplivom. II MT Cena cele žkatljice 70 kr., % Akatlje 35 kr. "^B Paziti jo ua zgornjo varstveno marko in naj se zahteva izrecno Kwizde korneuburški prašek za rejo živine. Pravo so dobiva po lekarnah in dro g" rij ah. GLAVNA ZALOGA F" a. inj iv. c. in k. avstr, in kr. rum. dvorni založnik, okrožni lekar, Korneuburg yri Duniiju. Izdajatelj in odgovorni urednik Maks Cotič. Tiskarna Dolenr v Trstu.