Zehnter der w<> tu Laibach. Veröffentlicht am 1862. ------ Gedruckt btt Joses Dlasnik. Imena, znamnja in lastnosti kemiskih pervin. - \ll zrok in namen sledecih verstic je zelja, imena ^kemiskih pervin v slovenskem jeziku dolociti, njih S, pomene pojasniti, jih kemikarjem in jezikoslovcom £ v presojevanje podati, in potem, s potrebno po-“ pravo, v obcjo rabo vpeljati. Dobro spoznamo, da ni lahko delo, v jeziku, v kterem se je do zdaj se tako malo o natvoroslovju pisalo, na enkrat inie-noslovja prav osnovati za vednost, ki je ze na tako visoki stopnji, kakor je zdaj kemija; pa ako hocemo kdaj druge dospeti, ki so nam toliko naprej usli, se nioramo vendar enkrat podati na pot, za njimi hiteti, se med seboj podpirati, pa kratko nikar ne tistih grajati ali jih celo zanicevati, ki bi utegnili v tem teku kak neroden korak storiti. Pomenimo se tudi o natvoroslovski terminologii, in ako ta ali uni kaj tieprimcrnega reee, naj mu drugi po prijatelsko po-pravijo, ki boljie vejo. Tako se bomo kmalo po-razumeli v svoj prid, v pospeh vednosti in omike nasega naroda, in dohiteli druge narode, ki so bili to pot pred nastopili ko mi. Stara resnica je, da raba je postava in pravilo govorjenja; rabimo toraj judi v ucenih pogovorih in spisih po potrebi materni Jezik. Kar bi utegnilo pri tem prizadevanju v za-6etku Se okornega biti, se bo pri pogosti rabi kmalo obrusilo in olikalo. Saj tudi narodi, ki so zdaj v vsih vednostih in obertnijah nar bolj izurjeni, niso bneli od nekdaj ze za vse berz prilicnih in ogla-jenih imen. — Ker mi hocemo za nas jezik natvoroslovskih in Ppsebno kemiskih imen iskati, in najdene po pre-vidnem presojenjuvrabo vpeljati; je toraj pred vsim drugim potreba, se porazumeti, kaksen obseg ima keseda natvora (natura) ali priroda. Beseda natura je izvirno latinska (od nascor roditi se) in je s svoj im sirokim pomenom v vse romanske in ger-nianske jezike prevzeta; nji enaki pomen ima gerska beseda physis, ki jo natvoroslovci tudi drugih jezikov jnnogo rabijo, posebno z drugimi besedami sostav-jjeno. Ravno taki pomen imate besedi slovenske korenine priroda in natvora od roditi in tvoriti. — “riroda, natvora ali natura pomenipervic: ob-Sezek vsih stvari, ki jih zamoremo s svojimi pocutki 2apaziti in spoznati; drugic pa pomenijo te besede zapopadek lastnost, po kterih eno ali drugo stvar od vsih drugih razlociti zamoremo. Naloga natvoro-slovca pa je dvojna, pervic: natvoro marljivo opa-zovati, posamesne stvari, njih lastnosti, njih med-sebne dotike in zveze s svojimi pocutki in tudi z drugimi pripomocki skerbno prejiskovati in popiso-vati; drugic pa, jim primerne imena dajati in jih po njih lastnostih v veci in manjsi rede zverstovati. Na vsaki stvari pa vidimo nekoliko tacih lastnost, ki ji tako dolgo nespremenjene ostanejo, dokler stvar sama to ostane, kar je bila spervega; nekoliko pa tacih, ki se vedno spreminajo, da se ravno stvar v svojem bistvu ne spremeni. Da se nezmerna mnozina vsega tega lagljej pregleda, se mora pri pre-misljevanju natvore gledati, zdaj samo na stalne lastnosti in na zunanjo obliko stvari, zdaj pa le na vedno spreminljive prikazke, ki se na njih po okoli-scinah zdaj taki zdaj drugacni razodevajo. Vednost, ki prejiskuje le zunanjo obliko stvari in le tiste lastnosti, ki na pogled stvar od stvari raz-locujejo, in ki jih stvar vsaki cas ohrani, imenujemo prirodopis, Naturgeschichte. Vednost, ki pa posebno pazi le na minljive prikazke, ki so zdaj taki kmalo pa drugacni, ki pa pri vsi svoji raznosti bistva stvari nie ne spremenijo, se zove natvoroslovje v tesnejem pomenu ali tudi fizika, Naturlehre; in ako se to opazovanje raziirja cez meje nase zemlje na solnce, planete in zvezde, se imenuje ta vednost zvezdoslovje ali astronomija, po gerski besedi aster zvezda. Vednost pa, ki opazujc na stvarch tiste prikazke, ki ne zadevajo samo zunanjih lastnost in medsebnih dotik stvari, ampak sosebno njih notranjo snovo in sostavo tako spremenijo, da potim stvari prejsnjim niso vec podobne, in na pogled in tudi za druge poöutke vse drugacne, se imenuje locba ali kemija. Beseda kemija (chemia) je skoro gotovo sta-roegiptovska, ker stari Egipcani so svojo dezelo chemia imenovali, to je cerno, zavoljo cerne persti, ki je po vsem Egiptu razsirjena. V starem Egiptu se nahaja tudi pervi zacetek te vednosti, in drugi narodi, ki so se je od Egipcanov ucili, so jo tudi po imenu dezele imenovali, iz ktere so jo bili prijeli. Pa ta vednost, ako ravno ze tako stara, se ni mogla dolgo na visjo stopnjo povzdigniti, in sicer zategavoljo ne, ker so si bili stari natvoroslovci do-mislili pretesne zaumene o notranjem bistvu trupel. Oni niso notranje tvarine trupel skoraj nie prejisko-vali, ampak le po svoji domisljavi uöiti jeli, da vse trupla imajo le stiri elemente all pervine v sebi, nam-rec: perst, vodo, zrak in ogenj. To domisljavo so za njimi vsi uceni in neuceni za resnieno imeli, in jo v podlago stavili vsemu svojemu poduku o natvor-skih receh. Se le v novejsih casib so se o tim nekterim oci odperle, in ti so jih zaceli tudi drugim s poskusinj-skimi dokazi odpirati in uöiti, da se v truplih vec ko stiri pervine najdejo, in da je med timi nar zna-menitnisa in nar bolj razsirjena neka zraku podobna stvar, ki so jo z gersko besedo Oxygenium (Sauerstoff) imenovali, mi pa ji pravimo kislec. Znajdba kiselca je bila za kemijo ravno tako vazna, kakor za zemljopis najdenje poti v Ameriko po Kolumbu ali pa nauk Kopernikov za astronomijo, ki je dokazal, da se zemlja verti in okoli solnca suce. Po spoznanju kiselca so uceni hitro spoznavali tudi druge prave pervine trupel in so jih do zdaj 61 nasli. Pervine, Grundstoffe, Elemente, so take trupla, ki so same na sebi to kar so, cisto brez vse ptuje zmesi, ki se toraj iz njih ne da po nobeni poti, in z nobenim do zdaj znanim pripomockom kaj druzega odlociti, zato ker one le iz ene same snove ali tvo-rine obstojijo. Vse druge trupla pa, ki niso pervine, so sostav-Ijene iz dveh, treh, stirih ali k vecemu iz sestih pervin. Pervine pa razpadajo zavoljo svoje razlicnosti v dve versti, in pervine ene verste so pervinam druge tako rekoc naravnost nasprotnih lastnost. Pervine ene verste imajo posebni samo njim lastni lesk in lastne barve, po njih se gorkota in elektrika naglo raz-sirja, one se dajo pod kladvom vleöi, to je kovati, toraj jih imenujemo kovine, Metalle. Pervine druge verste pa nimajo tih lastnost, ali saj ne v taki meri ko perve, imenujemo jih toraj ne kovine, Metalloide. Meja med kovinami in nekovinami, kakor sploh v natvorskih receh nikjer, ni tesno dolocena, toraj stejejo nekteri kemikarji 15 nekovin in 46 ko-vin, drugi pa le 13 nekovin in 48 kovin, kar pa vendar med njimi nobenega razpertja ne dela. —• K velikemu pridu te vednosti so se pa kemikarji vsih jezikov med saboj porazumeli, pisati imena pervin okrajsano, in sicer s pervo cerko latinskega ali gerskega imena, in ako se vec pervinskih imen z ravno tisto cerko priöne, privzamejo se eno drugo razlocivno cerko k pervi. To zlo prikrajsa pisanje kemiskih zvez in njih pregled neizrekljivo polajsa. Daljej so oni tudi nasli po nebrojnih truda polnih poskusnjah, da se pervine med saboj vezejo le v nepremenljivih, gotovo dolocenih tehtnih razmerah, in da ena drugo namestujejo, kolikorkrat se to godi, vselej v ravno tisti tehtni razmeri. To za ke-misko prejiskovanje tako vazno natvorno postavo imenujemo; postava namestovavnih razmer — das Gesetz der Aequivalentenverhältnisse. Da bomo pa lozej mogli razumeti, kaj so per- vine ali enojne trupla, in kaj so kemisko sostavljene trupla, nam je se treba, tiste ne le samo od zunaj pazljivo pregledovati, temuc tudi dobro prevdariti in poskusati, kako so velike trupla iz majhnih truplic zgromadone. Skusnja uöi, da se vsako truplo, bodi si se tako terdo ali vlacno, zamore s primernimi pripomocki v zmiraj manjse in manjse truplica in na zadnje v nar drobneji prah raztreti. Ta prah ob-stoji iz tako majhnih zernic, da tudi nar boljse oko ne more vec enega od druzega razlociti, in enega samega zase tudi ne viditi. Da so pa to vendar se koseiki, enaki truplu, od kterega so, nam pokaze to, ker njih vec skupaj se se viditi zamorejo, in ker imajo se vse lastnosti poprejsnjega velikega trupla. Take po zunanji sili razrusene nevidljivo majhne koseike trupelske, ki so v svojem bistvu ravno to, kar so pred kakor velike trupla bili, imenujemo drobee, Moleküle. Postavim ako kredo se tako drobno stolces in zmeljes, bo ostala bela in vse svoje last-nije obderzala, samo da je zdaj le prah, kar je bilo pred gruöa; zlato tolci, vleci ali drobi ga, kolikor le zamores, bo vendar le obderzalo vse svoje lastnosti. Ako pa kredo v ognju razbelis, bo sicer bela ostala, pa skoraj pol svoje teze bo zgubila, in ako, potem, ko se ohladi, vode nanjo vlijes, se bo raz-grela, razdrobila in nazadnje v vodi raspustila, ker je v ognju zivo apno postala. Ako pa svinca v ze-lezni ponvi raztopis in tako hudo grejes, da se belo zariti zacne, se ti bo spremenil v rudeckasto rumeno zlindro, ki pa vec vaga, kakor je pred svinee teh-tal. Ako pa zlata raztopis, in ga se tako hudo in dolgo grejes, se ne bo niö spremenilo, ne lozej ne tezej postalo. Kreda je gotovo nekaj svoje tvorine zgubila, svinee pa je nasprot moral neko ptujo tvo-rino v se dobiti, le samo zlato ni nie zgubilo, pa tudi niö dobilo. — Iz teh in drugih enaeih poskusenj moramo sklepati, da obstojijo nektere trupla le iz ene same tvorine, da so toraj enojne, druge pa ob; stojijo iz vec tvorin, in da je toraj v vsakem tudi nar manjsem drobeu sostavljenih trupel vec tvarin sku-pej zedinjenih. Truplica tih tvarin pa morajo gotovo manjse biti, kakor drobec, v kterem so zedinjene. Tih nerazdeljivo majhnih truplic pa ne zamoremo lociti enega od drugega z nobeno zunanjo silo, temuc le neka nevidljiva in zunaj neobcutljiva notranja moc jih zamore eno od druzega lociti ali pa zopet zedi-novati, in to moc imenujemo kemisko sorodnost ali kemisko zlahtanje, chemische Verwandtschaft. Nar manjse in tudi po tej kemiski moci dalej nerazdeljive truplica imenujemo trohice ali atome (po gerskim a ne in temno razdenem). Misliti si moramo toraj vse trupla iz drobeov, drobee pa iz trohic sostavljene, — trohice ali atome pa popolnoma neraztvorljive. Ako pa samo na zunanje zgromadenje (Aggregw zionszustand) trupel gledamo, vidimo med njimi trojo razlicnost, namrec nektere so toge ali kerpke, fest, druge so kapljivo tekoce, tropfbarflüßig, tretje so pa razpenljivo tekoce, ausdehnsamflüßig. a) Toge trupla imenujemo tiste, ki imajo lastnOj stalno omejeno podobo, ki pri miru ostanejo, ako jih na ravno plan poloLis, in je toraj potreb» vece ali manjse zunanje moci, ako jih hocerß0 razrusiti ali premakniti. Take trupla so les, kamnje in enake, pa tudi prah in druge enako drobne reci se stejejo med toge trupla. b) Kapljivo tekoce so pa tiste, kterih drobci se pa ze sami ob sebi prepahujejo brez vidlji-vega vcina kake zunanje niocione toraj tudi na popolnoma ravni plani ne obstojijo pri miru, ako niso tudi ob straneh ograjene, in nimajo lastne zunanje oblikc, ampak vselej le obliko posode, v kteri se ravno znajdejo. Ako padajo po malem navdol, narejajo kaplje, toraj jih imenujemo kapljive tekocnosti, tekocine ali kapljivosti. One se ne dajo nie stisniti ali potlaciti. Take trupla so: Voda, vino, zivo srebro i. t. d. c) Razponljivo tekoce trupla so take, kterih drobci eden drugega vedno na vse strani pahajo in odrivajo, si neprenehoma prizadevajo, se po prostoru na vse strani razsiriti, in se dajo hraniti le v posodah, ki so na vseh straneh in toraj tudi od zgoraj zaperte. Dajo se pa v zapertih posodah s pritiskanjem zlo potlaciti in vgnati v celo majhen prostor. Take trupla so: navadni zrak, kislcc, vodna sopara in veliko drugih. Nektere iz med njih se dajo v kapljivosti spre-meniti ze pri srednjem ohlajenju in pritiskanju, take imenujemo sopare ali hlape, postavim vodna sopara. Nektere tih trupel se pa ne dajo nikakor, ali saj le po silnem ohlajenju in pritiskanju, v kapljivosti spremeniti, in te imenujemo gaze ali pline, postavim: Zrak, kislec, vodenec in veliko drugih. Ker so pa kemiske pervine tudi trupla, so toraj tudi one ravno tako iz trohic in drobeov zgromadene, kakor vse trupla, in imajo tudi njim podobno zuna-njo obliko. Kovine so vse toge ali terde trupla, le samo zivo srebro je kapljivo. Med nekovinami jih je 9 togih; te so: Ogljec, zeplo, seien, telur, fosfor, arzenik, jod, bor in kremenec; kapljiv je samo brom; gazov je pa 5: Kislec, vodenec, troh-nelec, klor in fluor. Pomniti pa je, da tudi toge ali terde trupla dosti huda gorkota zamore raztopiti in celo v sopare razpuhtiti. Tukaj sledijo pervine s svojimi imeni, znam-nji in tehtami namestovavnih razmer. Pervine, Grundstoffe, Elemente, 8 svojimi imeni, znamnji, in tehtami namestovavnih razmer, zvevstene po redu, v kterem se navadno prejiskujejo. Stevilo E HU (8 Znamnje 1 Tehta namestovavnih razmer Iznasel v letn: slovensko neinsko latinsko 1 1 I. Nekovine. 31te1 Kislec | Sauerstoff [offotöe. Oxygenium O 8 ) Priestley 1774. 2 2 Vodenec Wasserstoff Hydrogenim H 1 > Scheele 1775. 1 Lavoisier pojasnil 1781. Cavendish 1766. 3 3 Trohnelec Stickstoff Nitrogenium N 14 Scheele 1777 in Lavoisier. 4 4 Ogljec Kohlenstoff Carbonium C 6 Starodavno znan, pa La- 5 5 2eplo Schwefel Sulphur 8 16 voisier je se le spoznal, da je pervina. Od nekdaj znano. 6 6 Selen Selen Selenium Se 39.5 Berzelius 1817. 7 7 Telur Tellur Teüurium Te 64 Klaproth 1798. 8 8 Fosfor Phosphor Phosphorus P 31 Brandt 1669. 9 9 Arzenik Arsen Arsenicum As 75 2e v 8. stoletju dobro znan. 10 10 Klor Chlor Chlorum CI 35? Scheele 1774. 11 11 Brom Brom Bromum Br 80 Belard 1826. 12 12 Jod Jod Jodum J 127 Courtois 1811. 13 13 Fluor Fluor Fluor Fl 19 Amper okoli leta 1811. 14 14 Bor Bor Borium B 11 Gay-Lussac in Thenard 15 15 Kremenec Kiesel Silicium Si 31.3 1808. Berzelius 1823. 16 1 II. Kovine. JlMoffe. A. Lahke kovine. Leichte Metalle, a. Kovine gorjupin. Metalle der Alkalien. Pepelin, Kalin Kalium Kalium K 39 Davy 1807. 17 2 Solln, Natrin Natrium Natrium Na 23 Davy 1807. 18 3 Litin Lithium Lithium Li 6? Davy 1817. 19 1 b. Kovine gorju Barin pih persti. Meta Erden. Barium lle der alkalischen Barium Ba 68? Davy 1808. 20 2 Strontin Strontium Strontium Sr 43? Davy 1808. 21 3 Apnin Calcium Calcium Ca 20 Davy 1808. 22 4 ; Magnezin Magnesium Magnesium >is 12 Davy 1808. 23 1 c. Kovine Glinin, Alumin persti. Metalle Aluminium der Erden Aluminium ' Al 13? Wöhler 1827. 24 2 Berilin Berillium Berillium Be \ 1 Wühler in Bussy 1828. 25 3 Glicin Zirkonin Glycium Zirkonium Glycium Zirconium Gl Zr \ 33? 1 Berzelius 1824. Stevilo slovensko nemsko latinsko Znamnje Tehta namesto- vavnih razmer Iznasel v letu: 26 4 Torin Thorium Thorium Th 59.5 27 5 Cerin Cerium Cerium Ce 46 28 6 Ldntan Lanthan Lanthanium La 47 29 7 ; Didim Didym Didymium Di 48 30 8 Jitrin Mtrium Yttrium Y 35 31 9 Erbin Erbium Erbium Eb 9 32 10 Terbin Terbium Terbium Tb ? 33 11 Norin Norium Norium No ? B. Tezke kovine. Schwere Metalle. a. Nezlahtne kovine- Unedle Metalle. 34 1 Mangän Maugan Manganum Mn 27.° 35 2 ! 2elezo Eisen Ferrum Te 28 36 3 ! Nikel Nickel Nicolum Nc 29 37 4 Kobalt Kobalt Cobaltum Co 30 38 5 Krom Chrom Chromum Cr 264. 39 6 Volfram Wolfram Wolframum W { 92 Sei Scheel Schelium 81 i 40 7 ' Molibden Molybdän Molybdaenum Mo 46 41 8 ! Vanadin Vanadin Vanadium V 68.5 42 9 Cinek Zmk Zincum Zn 32.° 43 10 Kadmin Kadmium Cadmium Cd 56 44 11 Kuper Kupfer Cuprum Cu 31.7 45 12 Svinec Blei Plumbum Pb 103 46 13 Bizmut Wismuth Bismuthum Bi 104 47 14 Cin Zinn Stannum Sn 58 48 15 Titan Titan Titanium Ti 25 49 16 Tantal Tantal Tantalium, Ta 68.8 50 17 Niöb Niob Niobium Nb 48.» 51 18 Antimon Antimon Stibium Sb 120 52 19 Uran Uran Uranium U 60 b. ZIahtne kovine. Edle Metalle. 53 1 r?Ä\o srebro Quecksilber Hydrargyrum HS 100 54 2 Srebro Silber Argentum Ag 108 55 3 Zlato Gold Aurum Au 196 56 4 Platina Platina Platina Pt 99 57 5 Paladin Palladium Palladium Pd 53 58 6 Iridin Iridium Iridium Ir 98.« 59 7 Ruten Ruthenium Ruthenium Ru 52.' 60 8 Rodin Rhodium Rhodium Ro 52.2 61 9 Ozmin Osmium Osmium Os 100 Berzelius 1828. Klaproth, Berzelius in Hisinger 1803. Mosander 1839. Gadolin, Eckberg in Wöhler 1794—1828. Svanberg 1845. Scheele in Bergmann 1774. Starodavno znano. Cronstedt 1751. Brandt 1735. Vauquelin 1797. Scheele 1781, cisto dolocila brata D’ Elhujar 1783. Scheele 1782. Del Rio 1801, Sefström 1830. Poznan ze cez 100 let. Stromayer in Hermann 1818. Od nekdaj znan. Od nekdaj znan. 2e v zacetku 16. stoletja znan. Starodavno znan. W. Gregor 1791, Klaproth 1794. Berzelius 1824. H. Rose 1845. Basilius Valentinus ga je ze popisal v 15. stoletju. Klaproth 1789, in Peligot 1841 cisto dolocil. Starodavno znano, Tho-phrast ga je ze 300 let pred Kristusovim roj-stvom popisal. Od nekdaj znana, ker se , v v natvori cista nahajata. Ze v 16. stoletju najdena, pa se le Spaniol Ullao jo je 1748 popisal. Wollaston 1803. Smithson Tennant 1804. Osann 1828, cisto dolocil Clauss 1848. Wollaston 1804. Smithson Tennant 1804. Znamnja pervin po abecednem redu zverstene. Da 86 znamnja pevvinskih imen lagljej v spomin vtisnejo, jih je treba po abecednem redu dobvo pregledati, in si zapomniti, kjer ste dve cerki, ktera malih se pervi veliki iz latinskega imena pristavlja. 1 Ag Srebro, Argentum ; 22 H Vodenec, Hydroge- 40 Pb Svinec, Plumbum 2 Al Glinin, Aluminium nium 41 Pd Paladin 3 As Arzenik : 23 Hg Zivo srebro, Hydar- 42 Pt Platina 4 Au Zlato, Aurum gyrum 43 Bo Rodin 5 Ba Barin 24 J Jod 44 Bu Rut6n 6 Be Berilin : 25 Ir Iridin 45 8 Zeplo, Sulvhur 7 Bi Bizmut 1 26 K Pepelin, Kalium 46 Sb Antimon, Stibium 8 Bo Bor 27 La Lantan 47 Se Selen 9 Bi Brom , 28 Li Litin 48 Si Kremenec, Silicium 10 C Ogljec, Carbonium Apnin, Calcium 29 Mg Magnezin 49 Sn Gin, Stannum 11 Ca ; 30 Mn Mangan 50 Sr Strontin 12 Cd Kadmin 31 Mo Molibden 51 Ta Tantal 13 Ce Cerin i 32 IV Trohnelec, Nitroge- 52 Tb Terbin 14 CI Klor nium 53 Te Telur 15 Co Kobalt 33 Na Solin, Natrium 54 Th Torin 16 Cr Krom 34 Nb Niob 55 Ti Titan 17 Cu Kuper 35 Nc Nikel 56 U Uran 18 Di Didim 36 No Norin 57 V Vanadin 19 Eb Erbin 37 O Kislec, Oxygenium 58 W Volfram 20 Fe Zelezo, Ferrum 38 Os Ozmin 59 Y Jitrin, Yttrium 21 Fl Fluor 39 P Fosfor 60 61 Zn Zr Cinek, Zincum Zirkonin Ta dva razgleda kazeta 61 do zdaj znanih ke-miskih pervin v dvojni red zverstenih; in sicer kaze pervi razgled pervine po njih sorodnosti postavljene v dva razdelka, to je: nekovine in kovine; pervih je 15, drugih pa 46. Nekteri kemikarji stejejo le 13 nekovin pa 48 kovin, ker oni telur in arze-nik med kovine stavijo, kterim sta na znnanji po-gled res zlo podobna, pa po notranjih kemiskih lastnijah je telur nar bolj zeplu in solenn podoben, arzenik se pa v kemiskim vezanju ravno tako ob-nasa, ko fosfor, toraj mislimo, da je nar primer-nejse ji med nekovine verstiti, kar res tudi stori veliko nar slavnisili kemikarjev. Kovine se pa raz-delijo v lahke in tezke. Lalike imenujemo tiste ki so manj ko petkrat tako tezke ko voda, njih se steje sploh 18. Tezke kovine so pa vec ko petkrat tako teLke ko voda, postavim: Zelezo je 7.77, kuper 8.89, srebro 10.47, zlato 19.26, platina 21.4 tezej od vode. Tezkih kovin je 28. V tem razgledu so slovenske, nemske in latin-ske imena pervin ene zraven drugih postavljene, in zrayen njih v pervem predelku proti desni so volike pricetne cerke njih latinskih imen, ako se pa vec tih imen z enako cerko pricne, ji je pristavljena majhna razlocljiva cerka, to je ena taka, ki se v drugih z enako veliko cerko pricetih imenih ne najde. Toraj se pise: Fosfor Iahosphorus P, svinec Plumbum Pb, paladin Pallentium Pd, platina Platina Pt, in po tem zgledu tudi druge. Te okrajsane znamnja se rabijo sosebno v pi-sanju kemiskih zvez, tako postavim se pise na mesto besede voda HO, ker voda obstoji iz vodenca in ki-selca, namesto solna kislina, se pise II CI, ker ta kislina obstoji iz vodenca in klora i. t. d. Zraven tih znamenj se pa vidijo stevilke, ki jih tehte namestovavnih razmer Gewichte der Aequi-valentenverhältnisse imenujejo. Tako postavim stoji zraven O stevilka 8 in zraven II stevilka 1, to pomeni, da se z 1 tehtnim delom vodenca veze 8 tehtnih de-lov kiselca, kar da skupej 9 tehtnih delov vode; ali 1 lot vodenca zvezanega z 8 loti kiselca da 9 lotov vode II — 1 0 = 8 HO = 9. Ako pa namesto kiselca stopi klor v to zvez? je pa H = 1 Ci = 35.5 HCl nr 36.5 lotov solne kisline. Vodenec ima pa nar manj so namestovavno raz- mero med vsimi pervinami, zategavoljo so se pa ke-mikarji v novejsem casu med saboj porazumeli to kakor enoto postaviti in vse druge nji primerjati, ker se po ti poti nar manjsi stevilke namestovavnih razmer dobijo, ki se torej tudi nar lozej v spomin vtisniti dajo. Te razmere zdaj rabijo v vsih kemiskih knjigah. V poslednjem razdelku na desni imenovanega razgleda stoji zraven vsake pervine, ki ni starodavno znana, ime kemikarja, ki jo je pervi zapazii ali pa pervi od drugih odlocil in tudi leto, v kterem se je to zgodilo. Posebno si je pa treba v spomin dobro vtisniti okrajsane znamnja pcrvin, ako hoce kdo kemiske spise brati in iz njili spoznati, iz kterih pervin to ali drugo truplo obstoji, torej smo v polajsanje tega zverstili v drugem razgledu te znamnja v abecedni red. Tu se lahko vidi, koliko pervinskih imen se z eno ali drugo veliko cerko pricenja, in ktera majhna se mora veliki pristavljati, da se pomota ne dela. Nektere pervine so bile ze od nekdaj znane in mnogo rabljene, postavim: Oglje, zeplo, zelezo, svi-nec, srebro i. t. d., toraj so tudi njih imena vsakemu znane, pa tudi v vsakem jeziku skoraj drugacne. Veci del pervin pa je bil ne le neucenemu ljudstvu neznan, ampak tudi ucenim natvoroslovcom. Se le v novejsem casu so oni po skerbnem prejiskovanju in raztvorjanju trupel veliko novih pervin zapazili in jim toraj tudi imena dali, kmalo bolj, kmalo manj primerne. Imena staroznanih pervin so ljudske, to je, med ljudstvom znane, imena novo iznajdenili so pa uöenostne, to je, od ucenih natvoroslovcov skovane in toraj tudi le njim znane. Izmed nekovin so bile starim le tri znane, ki imajo toraj tudi ljudske imena; te so: Oglje, zeplo in arzenik; druge imajo pa ucenostne imena, ker so jih uceni se le v novejsih casih zapazili in tudi po svoje imenovali in sicer v letu: 1669 fosfor, 1766 vodenec, 1774 klor, 1774 kislec, 1777 trohnelec, 1798 telur, 1808 bor, 1811 jod in fluor, 1817 seien, 1823 kremenec, in 1826 brom. Kovin ima le 7 ljudske imena, te so: zlato, srebro, zivo srebro, kuper, ein, svinec, starodavno znane. Poznej pa so se tudi nasli antimon okoli leta 1450, bizmut okoli 1600 in cink okoli 1700, pa iz rudniskih in kemiskih spisov tistih casov se vendar ne more gotovo zvediti, kdo in v kterem letu je to ali uno ten treh kovin pervi iz nje rude odlocil. Zastran drugih 36 kovin se pa gotovo ve leto, kdaj in tudi ime kemikarja, ki jo je pervi zapazii ali pa cisto iz nje rude odlocil. Znajdene so bile te kovine v naslednjih letih: 1735 kobalt, 1748 platina, 1751 nikel, 1774 mangan, 1781 volfram (sei), 1782 molibden, 1789 (1841) uran, 1791 jitrin in titan, 1797 krom, 1803 cerin in paladin, 1804 iridin, rodin in ozmin, 1807 pepelin (kalin) in solin (natrin), 1808 Win, strontin, apnin in magnezin, 1817 litin, 1818 kadmin, 1822 ruten, 1824 zirkonin in tantal, 1827 günin (alumin), 1828 berilin (glicin), torin, erbin in lerbin, 1830 vanadin, 1839 lantan in didim in zad-njic v letu 1845 norin in niobin. Nekteri kemikarji so menili, de so se 4 druge Pervine nasli in so jim bili ze tudi latinske imena: Aridium, Donarium, Ilmenium in Pelopium dali, pa bolj natanka prejiskava je pokazala, da je bila to le pomotna prememba z raznimi ze pred znanimi pervinami. I. Nekovine. Metalloide. Receno je bilo ze popred, da imajo nekovine kovinam nasprotne lastnosti, zdaj pa se pristavimo, da so nekovine tako rekoc gospodarji, kovine pa le njih sluzabniki v natvori. Posebno nektere nekovine imajo tako silno kemiiko moc da se druge pervine, posebno pa kovine, nie upreti ne morejo njih pod-jarmljenju, temuc se morajo z njimi vezati in njih razjedljivi pozresnosti v zertev biti. Take moene in samogoltne nekovine so: Kislec, klor, jod, brom, fluor in zeplo, ker one vedno pazijo, si ktero drugo pervino posebno pa kako kovino prisvojiti. Nar bolj pohleven, krotak in miren ali naravnost receno, nar bolj len med vsimi pervinami je pa trohnelec, ker on nikogar ne nadlezuje in se, ce tudi od drugih vabljen in moran, le zlo nerad z njimi edini. Klor in fluor sta sicer nar silnejsa, kislec pa je nar bolj razsirjen in neprenehoma delaven v natvori, toraj ga smemo imenovati kemiskiga kralja cele natvore.' 1. Kislec, 0=8. Kislec je navadnemu zraku podoben gaz ali plin brez barve, brez duha in okusa, pa nekoliko tezej ko navadni zrak (zrak = 1; kislec pa 1.10C). On ne gori, brez njega pa goreti nie ne more in v cistem kiselcu vse gorljive trupla silno naglo gorijo, toraj ga lahko od drugih gazov spoznai. Ako tleco terscico vanj potaknei, se bo s plemenom vnela in silno naglo gorela; ako ga imas v stekleni posodi, natakni na ospicen zelezen drat koscek gobe, jo prizgi in na dratu v posodo vtakni, vidil bos gobo naglo s plemenom zgoreti in potem bo tudi zelezo tako hudo gorelo, da bojo iskre po posodi svigale, kakor pri kovacu kadar zelezo vari. On je nezmerno razsirjen v natvori, deloma prost, deloma pa z drugim pervinami zvezan. V petih delih zraka je en del prostega kiselca, v devetih delih vode je osem delov vezanega kiselca. Cez vse to je on tudi obstojni del skoraj vsih kamnjev in persti, vsih rastlinskih in zivalskih trupel. Dasiravno je kiselca toliko v natvori in ne samo z drugimi pervinami vezanega, ampak tudi sa-mostojnega, ga vendar silo dolgo niso mogli zapaziti. Vzrok tega pa je bil, ker so ne le prosti ljudje, ampak tudi natvoroslovci sploh mislili, da sta zrak in yoda enojne trupli ali pervini. Se le v letu 1774 je znajdel angleski kemikar JozefPriestley neki gaz, in v letu 1775 pa nemski kemikar Karl Scheele ravno tistega, v kterem so se tlece gorljive stvari naglo s plemenom vnele in silno svetlo in hitro zgorele, in tudi zivali dihati in ziveti zamogle. Imenovala sta ga gaz ognja in zivljenja, in ze v letu 1777 je Scheele dokazal, da navadni zrak obstoji iz tega in pa se nekega druzega gaza, ki pa dihanja in gorenja ne podpira, da toraj navadni zrak ni enojno, ampak sostavljenotruplo. Ze 11 let pred, to je, v letu 1766 je bil Anglez H. Cavendisch iz vode neki gorljiv gaz (vodenec) odlocil, ki ga je inflamable air, to je, vnetljivi zrak imenoval. Slavni francoski kemikar 2 Anton Lavoisier je te gaze na tanko prejiskal, posebno pa ognjev gaz, in najdel, da ta z mnogimi drugimi pervinami zvezan daje kisline in mu je zategavoljo dal ime Oxygenium po gerskih besedah oxys kislo in gennao naredim, in od tod nemsko Sauerstoff in slo-vensko kislec. Lavoisier je dokazal, da gorenje trupel ni niö druzega kakor zedinovanje s kiselcom, in ako se kislec s kako kovino zedini, se naredi tako imenovan kovinski kis — Metalloxyd, kar so do tacas kovinsko apno, Metallkalk, imenovali. Tako je on vpe-Ijal tudi nove prave imena v kemijo, ker je dokazal, da je poznanje kiselca temeljni kamen vse kemiske vednosti. Kis, Oxyd, je toraj sploh zvez kiselca s kako drugo pervino. Kislec se edini z vsimi pervinami, zunaj s flu-orom, in daje toraj mnogo raznih kisov (Oxyde); ne-kteri so v vodi razpustljivi, nekteri pa ne. Vsi kisi se pa dajo razdeliti v tri verste, to je, 1. kisline, 2. podlage in 3. nedolocene kise. 1. Kisline, Säuren, imajo, ako so v vodi razpust-Ijive, kisel okus, spremenijo nektere rastlinske vis-njeve barve v rudece, in naredijo s podlagami soli, ki jili kiselcove soli imenujemo. Kislec zvezan z nekovinami daje sploh kisline, z nekterimi tudi kise, nikoli pa ne podlag; tako postavim da z ogeljcom ogeljcevo kislino CÖ,. Kohlensäure in nedolocen ogelj-cev kis CO Kohlenoxydgas. 8 Moroni pa da 5 kislin; te so: CIO podklorasta kislina, unterchlorige Säure; CIO., klorasta kislina, chlorige Säure; CI04 podklorova kislina, Unterchlorsäure; CIO, klorova kislina, Chlorsäure; CI07 preklorova kislina, Ueberchlorsäure. Po tem zgledu se zamorejo tudi druge kisline imenovati. — Majhna stevilka, ki je znamnju ene ali druge pervine pri-djana, pomeni, da se mora tehta namestovavne pri-mere tiste pervine tolikokrat privzeti, kolikor stevilka kaze, postavim: CO„ ogeljcova kislina zapopade v sebi C — 6 in 0,2 — 8x2— 16 to je na vago 6 delov ogeljca in pa 16 delov kiselca. 2. Podlagni kisi ali podlage Basen, basische Oxyde, so tiste zvezi kiselca s kovinami, ki s kislinami soli delajo. Z nekovinami pa kislec nikoli ne da podlage. Tudi te so v vodi deloma raztopljive, deloma pa ne raztopljive. Raztopljive podlage imajo gorjup okus, ki je onak lugovemu okusu, one rastlinske barve, ki so jih kisline v rudece spremenile, zopet visnjeve naredijo, violicnato barvo georginovega in violicnega soka pa v zeleno in rumeno barvo kurkumovega namoka v rujavo spremenijo. Nektere kovine dajo s kiselcom le eno podlago in to imenujemo okis Oxyd — postavim ZnO cinkov okis Zinkoxyd. Nektere pa dajo se eno podlago, ki ima pa man) kiselca v sebi in to imenujemo okisek Oxydul, postavim: Cu'-O kuprovi okisek, CuO kuprovi okis; v kuprovem okisku je na dve nemestovavne razmeri kupra le ena kiselca, toraj manj kakor v okisu. 3. Nedoloceni kisi, indifferente Oxyde, so taki, ki imajo prevec ali pa premalo kiselca, da bi bili podlage ali pa se premalo, da bi bili kisline. Ako ga imajo premalo, jih imenujemo podkise Unteroxyde, Suboxyde, ce ga imajo pa prevec, jih imenujemo pre-kise Ueberoxyde, Hyperoxyde. Pomniti je tudi, da pod- kisi in prekisi, kakor tudi podkisline in prekisline nekoliko kiselca lahko izpuhtijo, posebno ce jih raz-grejes. Podlagni in nedoloceni kisi se pa tako verste: Okisek Oxydul, podkis Suboxyd, okis Oxyd, preMs Ueberoxyd; pervi ima nar manj, zadnji pa nar vec kiselca. 2. Vodenec, II — 1. Vodenec je gaz kakor kislec brez barve, brez duha in okusa. Loci se pa od kiselca potem, ker se da na zraku prizgati in da z rumenkastim plemenom gori, ki malo svetlobe daja. V njem pa ne more nie goreti ne ziveti. On je nar lahneji med vsimi do zdaj znanimi gazi, ker je se 14krat in pol bolj lahek ko navadni zrak. Prostega vodenca ne najdemo nikjer v natvori, s kiselcom zvezan je pa on glavni obstojni del vode, tako da ga je v 9 delih vode 1 del, toraj je postavim v 9 tun tili vode 1 funt vodenca in 8 funtov kiselca; ravno tako je on obstojni del vsih rastlinskih in zivalskih trupel. V letu 1766 ga je anglez K. Cavendisch pervi spoznal, na tanko popisal in vnetljiv zrak ime-noval, pa ze pred so kemikarji zapazili pri svojih poskusnjah vnetljive gaze, pa niso mogli spoznati, kaj so. Lahko ga je iz vode odlociti, ce se ji ne-malo zeplove kisline prilije in potem cinka ali zeleza vanjo dene, kislec se veze s cinkom ali zelezom, vodenec pa ven puhti. 8 kiselcom ali pa z zrakom zmesan da naglo vnetljiv gaz, in ako se ta zmes vname, se nerazmerno razbeljen vodni hlap naredi, ki posodo, v kteri je, z donecim pokom razzene, zategavoljo se mora z njim vselej prav previdno ravnati. 3. Trohnelec, N rz: 14. Trohnelec je gaz tudi brez duha, brez barve in okusa kakor sta kislec in vodenec; pa on ne gori in tudi v njem ne more nie goreti nie ziveti. On je med vsimi pervinami nar bolj miren, skoraj bi rekli nar bolj len, ker ne kaze prav nie nagnjenja se z drugimi vezati, tako da se z nobeno pervino brez posebnega prisiljenja ne zedini. Prostega je nar vec v zraku, ker ta je zmes iz stirih delov trohnelca in pa iz enega dela kiselca. V zraku je pa on neogibno potreben, da vnet-Ijivo in razjedljivo moc kiselca krati; ako bi bil zrak le sam kislec, bi zapaljene gorljive stvari neprene-homa in silno naglo gorele; tudi zelezo, ako bi ga le nekoliko ogreli, bi do malega naglo v zlindro zgo-relo, in zivalske trupla bi se z dihanjem samega kiselca tako razgrele, da bi mogle naglo poginiti. On je toraj v zraku to, kar je voda, ki jo premoenim vpijanljivim pijacam prilijemo. V letu 1777 sta Scheele in Lavoisier skoraj ob» kmalo zapazila, da zrak iz tih dveh gazov obstoji-Pervi je imenoval trohnelec skazen zrak; Lavoisier mu je pa dal ime Azot od gerskega a ne in zoe ziv-Ijenje. Poznej mu je pa slavni francoski kemikar Chaptal dal sedanjo latinsko ime Nitrogenium od be-sede nitrum solitär in gennao naredim, ker je on ob-stojna pervina solitarju. Nemci mu pravijo Stickstoff, to je toliko, ko zadusevavec in po njih mu pravij0 tudi nekteri slovanski natvoroslovci duiec, dusac ali dusik. Pa ta beseda je premalo doloöivna, keV se lahko izpeljuje od duhati riechen all pa od du-siti ersticken all od duh Geist, Geruch ali pa tudi od duLa Seele. Drugi pa so mu rekli gasnik, ker lue gasi, kar pa tudi vodenec stori in do malega skoraj vsi drugi gazi. Drugi sopet so ga gnjilec imenovali, zato ker se iz trupel, v kterih je, pri razpadanju odlocuje. Pa pri gnjijenji, ki se le v mokroti godi, se on zedinjuje z vodencom, in kakor amonik NH3 izpuliti. Le pri bolj suhotnem razpa-danji, kar pa trohnenje imenujemo, se on iz trupel samostojin odlocuje in toraj bi ga morebiti zato smeli imenovati nar bolj primerno trohnelec. Ime dusek, Stickstoff, ki terdi, da on zadusuje zivlje-nje, mu ni celo nie primerno; on ne dusi, ker ni ne strupen in tudi nikakor skodljiv, ampak le nezmozin brez kiselca zivljenje podpirati; nasprot pa on ziv-Ijenje podaljsuje, ker prehudo moc kiselca tolazi. Vsi drugi gazi so pa bolj ali manj strupeni in v res-nici zadusivni, toraj bi se to ime smelo dati bolj po pravici vsakemu drugemu pred ko trohnelcu. Trohnelec se veze s kiselcom v 5 razmerah in naredi: NO, trohnelcov okisek iX0„ trohnelcov okis, N03 trohnelcesta kislina, N04 podtrohnelcova kislina, NOg trolmelcova kislina. 4. Ogljec, C = 6. Oglje je starodavno znana rec; pa se le v letu 1775 je Lavoisier spoznal, da je pervina. Ogeljca je nezmerno veliko v natvori ali prostega ali pa z drugimi pervinami zvezanega. On je obstojni del vsih rastlinskih in zivalskih trupel in tudi mnogo rud in kamnjev. Prosti ogljec se dobi v stirih podobah: a) Navadno oglje, ki ostane po nepopolnoma go-renju rastlinskih in zivalskih trupel. b) Premog ali kamnjen ogelj Steinkohle, ki se v mnogih podobah iz zemlje koplje, postavim les-kec, cern, rujav premog, Glanz -, Schwarz Braunkohle. c) Grafit ali certnik je svitlo cerne barve, se tudi iz zemlje koplje in v napravljanje certilnikov (Bleistifte) in loncov za topljenje rud in kovin (Schmelztigel) rabi. On je skoraj eist ogljec. d) Demant je pa eist kristaliziran ogljec. On je nar terse med vsimi trupli na zemlji, in zavolj svojega leska, in svoje jasne prezornosti tudi nar drazje. Tudi ga je sila tezavno dobiti, ker ga je le malo na zemlji. Nar veöi, ki so ga do zdaj dobiti mogli, je kakor debel oreh. Eabijo se veci za kinc, z majhnimi se pa steklo reze. Kakor razne so te 4 podobe ogeljca, pa vendar vse dajo ogeljno kislino COa, ako jih sozges, toraj niorajo ysi enaka pervina biti. 5. Zeplo, 8 — 16. 2eplo je starodavno znano, ker se ga v mnogih dezelah silo veliko celo po verhu zemlje najde. Tudi v rudah zvezano z drugimi pervinami in sosebno s kovinami je zlo razsirjeno po zemlji. Z vodencom ze-tknjeno se dobi v vodah in v zraku, tudi je ono obstojni del marsikterih rastlinskih in zivalskih trupel. Ako zeplo do 111°C sogrejes, se raztopi v lepo ru-toeno cisto kapljivost, ce ga se bolj do 200°C, po-stane mjavo in tako gosto, da se ne izlije, ce tudi posodo poveznes; ako ga se hujse razgreje, jame drugic teci, pa rujavo barvo obderzl in zacne pri 440UC vreti, iz odkrite posode kakor rumen dim puh-teti, ki se na zraku vname in zavisnjelo gori. Ako ga pa v merzlo vodo vlijes, dobis rujavo vlacno zeplo, ki se da gnjesti kakor vosek; vanj se dajo podobe vtisniti, ker se le cez delj casa sopet kerpko in rumeno postane, kakor je bilo od pervega. 8 kiselcom zvezano da 7 kislin, med kterimi ste nar vaznise: zeplasta kislina SO,,, to je tisti zadus-Ijivi sopuh, ki ga obeutis v nosu in v pljucah, ako se gorecemu zeplu blizas. Nar imenitnejsa za kemikarje in za mnogo obert-nije je pa zeplova kislina S03, ker ona je kemikarjem ravno tako neogibljivo potrebna, kakor kuharjem voda. Z vodencom vezano pa da HS zeplovi vodenec Schwefelwasserstoff, to je tisti nagnjusno diseci strupeni gaz, ki puhti iz ubitega gnjilega jajea, ali pa tudi iz kanalov, po kterih se blato odeeja, posebno ob vlazno gorkem vremenu. Z ogeljcom zvezano da zeplovi ogljec CS,, neko cisto prezorno kapljivost, ki ima zopern duh in gor-jup okus, se silo rada vname, je tezi ko voda, v kteri na dno pade. V njem se razpusti: zeplo, gumi-elastika in tudi druge smole. Zeplo se z razbeljenimi kovinami silo rado in naglo veze in naredi z njimi tako imenovane zeplove kovine Schwefelnietalle. 6. Selen, Se — 39.3 Selen je ena tistih pervin, ki se jili na zemlji le po malern dobiva. Slavni svedski kemikar Berze-lius jo je v letu 1817 zapazil v zepleni rudi iz Fah-lunskih rudnikov in ji je dal to ime po luni ali mescu, ki se po gersko selene zove. Po slovensko bi ji toraj mogli reci mescin ali mesenek, — pa ostanimo raji pri umetnem gerskem imenu seien. Selen je po vsem podoben zeplu, le bolj gost in leskec in cerni-kasto rujave barve je. Ako ga prizges, disi njegov sopuh kakor gnjila redkev. 7. Telur, Te — 64.3 V letu 1782 je bil zapazil Müller od Reichenstein na Erdeljskem (Siebenbürgen) neko belo kovini podobno rudo, ktero je v letu 1798 Klaproth v Ber-linu kakor novo pervino spoznal in jo Telluriumirae-noval po latinski besedi tellus zemlja, toraj bi jo po slovensko zemljin imenovati smeli. Ta pervina se malo kje in le zlo po malern najde. Ona je svitla, bela in zlo drobeca, po zunanjih lastnostih kovinam, posebno pa antimonu podobna; po notranjih kemiskih lastnostih se pa zeplu in selenu nar bolj bliza, ker s kiselcom vezana le samo kisline naredi, te so: Te02 telurasta kislina, TeOa telurova kislina, nikoli pa ne podlagskih okisov. — Veze se tudi z vodencom in da HTe telurovi vodenec. 8. Fosfor, P = 31. Fosfor je bil znajdel po nakljucbi ze v letu 1669 v Hamburgu neki obozan kupec Brandt, ki je hotel po domisljavi kemikarjev tistih casov nezlahtne kovine v zlato prenarejati. Dobil ga je pa iz grampe, ki ostane, ako se cloveska voda posusi, kar pa on ni hotel razodeti, temuc je fosfor tako drago ko zlato prodajal. Ene leta poznej je pa slavni kemikar Janez Kunkel v Stockholmu tudi sam ob sebi znajdel pot fosfor delati, in je svojo znajdbo tudi razodel. Pa fosfor po ti poti dobljen je bil silno drag; se v letu 1730 se je v Amsterdamu moralo za en lot 8 holand-skih cekinov placati. Ko sta pa v letu 1769 Scheele in Galm po truda polnih poskusnjah nasla, da je fosfor glavni obstojni del v kosteh vsih zival, sosebno pa gorkokervnih, je zdaj mogoöe ga iz kosti odlociti, kolikor ga je potreba, in toraj je tudi cena tako padla, da se ga 1 lot za 10 novin krajcarjev dobi. Dela se pa tako. Kosti se v ognju do belega sozgejo, potem drobno zmeljejo: na to belo moko se zeplene kisline vlije, in iz te kostne moke, ki iz apna in fosforove kisline obstoji, se odloci fosforova kislina med tem, ko se zeplova kislina namesto nje z apnom zedini in gips naredi. Ta v vodi raztop-Ijena fosforova kislina se tako dolgo kulia, da se voda izpuhti, potem se z ogljem zmesa in ta zmes v zaperti lonceni posodi, ki ima na strani cev, ki v vodo moli, hudo razbeli, med tem se kislec z ogelj-com zedinjen kakor ogeljcovi okis izpuhti, fosfor pa v vodo kaplje raztopljenemu vosku podoben. Deset funtov kostne moke da okoli 1 funt fosfora. Fosfor je vosku podoben, malo rumenkast pa bolj prezirljiv ko beli vosek, skoraj dvakrat tezji, ko voda (voda 1; fosfor 1.82.6). V zrak polozen se zacne kaditi, v tami se svetiti; pri 44° C. se raztopi, pri 60° C. pa ze vname, naglo in mocno blisece gori. Ako ga dergnes ali hudo pritisnes, se tudi naglo vname; toraj se mora zmiraj v vodi hraniti. Ravno za voljo nagle vnetljivosti in svitlega plamena je on dobil to ime od gerskih besed phos luc ali svitloba in phero nosim, toraj bi mu Slovenci smeli reci svitlobonosec. — On je hudo strupen. — Rabi se zdaj mnogo, posebno za vzigavne klincike. Zedinjen s kiselcom da PO podfosforasto kislino, P03 fosforasto kislino in PO fosforovo kislino. Z vodencom da P1I3 fosforov vodenec, gaz, ki ima duh kakor usmrajene ribe, in ki se na zraku sam ob sebi vname. 9. Arzenik ali Arsen, As = 75. Arzenik je ze starodavno znan, ker ze 300 let pred Kristusovim rojstvom ga je Theophrastos popisal in mu gersko ime arsenikon ali arrenikon dal, kar pomeni mocen, ali moski. Poznej so ga kemikarji vedno pazljivo prejiskovali in njegove lastnosti ven-dar le po casu spoznavali, tako da ga se zdaj eni k kovinam drugi k nekovinam pristevajo, ako ravno njegove lastnije vsi dobro poznajo. Najde se v zemlji samostojin, pa se bolj pogosto z drugimi pervinami zvezan. Cisti arsenik ima kovinski lesk, sivkasto belo barvo, je zlo drobljiv, se toraj ne da pod kladvom vleci. — Po zunanjih lastnostih je kovinam kaj podoben, ali po notranjih kemiskih se pa nar bolj fos-foru bliza. — On je strupen, pa se veliko bolj so njegove zvezi z drugimi pervinami. 8 kiselcom da As03 arsenasto kislino, to je belo misico, in pa As05 arsenovo kislino. Z zeplom da AsS,, rudec arsenik realgar in AsS-, rumen arsenik — operment — auripigmentum. 7i vodencom da Asll3 arsenov vodenec, nevidin, pa zoperno disec, gorljiv in hudo strupen gaz. 10. Klor, ei —35.» Naslednje 4 pervine: CI, Br, J, in Fl. so posebno, kar kemiske lastnosti zadeva, med saboj ena drugi kaj podobne, njih nagnjenje se z drugimi pervinami ediniti, je se silnejse kakor kiselcovo. Posebno pa se rade z vodencom vezejo in narejajo tako ime-novane vodenceve kisline, Wasserstoffsäuren. Ravno tako rade se tudi s kovinami edinijo, in dajo z njimi soli posebne verste, za to jih z gersko besedo halogene to je solitvorce ali solovce imenujejo. Klor je znajdel Scheele v letu 1774, pa se le v letu 1810 ga je H. Davy kakor pervino spoznal. Klor je zelenkasto rumen gaz, dvakrat in pol tezej ko zrak, ima silo zopern, gorjup in zadusljiv duh in okus. Ime je dobil po svoji barvi, gerska beseda Moros pomeni zelenkasto rumeno ali zolto barvo. On se nikjer prost ne najde, ako ga je ravno silo veliko na zemlji. Nar vec ga je v navadni ku-henjski soli Na CI, ker ta obstoji iz klora in neke lahke mehke kovine, ki jo natrin ali solin imenuje-mo, iz ktere se umetno odlociti da. On da s kiselcom 5 kislin, ki so bile ze pri kiselcu imenovane; z vodencom da pa tako imenovano solno kislino Salzsäure HCl ali klorov vodenec. 8 kovinami pa da mnogo soli. On tudi vse barve ubeli in se toraj pri beljenju mnogo rabi, posebno pri cunjah za popir. 11. Brom, Br = 80. Brom je zapazil francoski kemikar Bellard v Montpellieru v morski vodi, iz ktere je bila kuhenj-ska sol ze odlocena. Brom je rujavo rudeöa kapljiva stvar, ki iz odperte posode kakor rujavkast hlap naglo izpuhti, ki ima neprenesljivo zopern duh in okus, kakorsnega nima nobena druga pervina, in zato so mu tudi to ime dali, ker greska beseda hro-mos pomeni smrad, toraj bi mu po slovensko smeli reci smerdin. Kar vezanje z drugimi pervinami zadeva, se on kloru enako obnasa. 12. Jod, J = 127. V letu 1811 je zapazil obertniski kemikar Cour-tois v Parizu v solomorji, Mutterlauge, iz ktere se je bila soda ze izkristalizirala, neko pred neznano stvar, ktero je Gay Lussac na tanko preskusal, in ko jo je sogrel, je vidil sopuh lepe violicne barve, toraj je po ti barvi novo pervino jod imenoval, ker iodas se pravi v gerskem violicna barva. Jod je pri navadni toploti cernikasto rujava iz majhnih drobecih ploscic obstojeca pervina. Ako ga pa v stekleni posodi nekoliko bolj ogrejes, napolm posodo z gostim tezkim dimom, ki ima prav lepo zavisnjelo rudeco barvo, in pa kloru podoben duh. V vodi se nerad, v vinskem cvetu pa prav rad raz-pusti, ta namok ima rujavo barvo. Jod ima to posebno lastnost, da mocec, Slärkmehl, temno visnjevo barva. Toraj zamoremo z jodom moöec, in z moce-com jod povsod zaslediti. Proti kiselcu in vodencu in tudi drugim pervinam se jod skoraj ravno tako obnasa, kakor klor, samo da je veliko manj silen ko ta. Jod se tudi nikjer prost ne dobi, temuc vselej le s kovinami zvezan in kakor täk v vodi raztopljen. 13. Fluor, Fl —19. V mnogih rudnikih se dobiva neki apneni kamen, ki ima lastnost raztopljenje rud pospesiti, ako ga jim med topljenjem primesas; imenovali so ga zato po latinsko fluor calcium, po nemsko Flußspath od besed fluere fließen, mi pa mu recomo topivni kamen all plavik, ker pomaga rüde hitro topiti all plaviti. v letu 1670 je vedil Schwankhardt v Norimbergu, da iz tega kamna, ako se zeplove kisline nanj vlije, neki tako razjedljiv gaz puhti, ki tudi steklo razjeda. V letu 1771 je pa Scheele terdil, da ta gaz mora biti neka kislina, zato ker ga zeplova kislina izganja; o vsem tem pa vendar se v letu 1810 slavna kemi-arja Thenard in Gay Lussac pri vsem svojem pri-zadevanju, nista mogla dolociti, iz koga ta kislina obstoji. Se le ene leta poznej je Ampere dokazal, da je ta kislina sorodna solni kislini, samo iz neke drugacne pervine obstojeca. Ti pervini je on dal gersko ime Phthor, to se pravi gonobivec, zato ker ona druge trupla silno razjeda in gonobi. Pa latinsko ime fluor, to je topivec, je bolj dopadlo in tudi v rabi ostalo. Fluor je gaz brez barve, toraj nevidljiv pa silno razjedljiv, tako da vse trupla, do kterih pri de, razjeda in se z njih pervinami veze. Cist je se malo poznan, ker se s posodami, v ktere ga vjeti hoces, naglo kemisko veze, in posebno s kovinami se se bolj silno edini, kakor klor, kteremu je sicer v mar-sikteri lastnosti podoben. Z vodencom da kislino IIFI, ki steklo in tudi kremen razjeda. — On sain pa je med vsimi pervinami, ki se s .kiselcom po nobeni poti zediniti ne da. 14. Bor, Bo "11. Iz starodavno znane soll, ki jo boras imenujejo in pri topljenju, varjenju in pajanju kovin mnogo rabijo, je bil odlocil Homberg ze v letu 1702 novo kislino, pa se le v letu 1808 sta Thenard in Gay Lussac iz te kisline novo pervino odlocila in bor imenovala. Bor se zamore po vec potih iz kisline odlociti in kaze tudi mnogo zunanjo obliko; on je ali zelenkasto rujava stupa, ali pa kakor majhne, ru-deckasto rujave, grafitu podobne svitle luskice, ali pa kakor rudeckasto rumeni kristali, ki so demantu po-dobni in skoraj tako terdi kakor on sam. Bor s kiselcom vezan da Bo03 borovo kislino. 15. Kremenec, Si = 21.3 Komu ni dobro znan kremen, po latinsko silex — Kiesel, kakor kresavni kamen, kteri iskre naredi, ko s terdim jeklom obenj udaris. Dolgo so vsi kemi-karji mislili, da je kremen neraztvorljiv, toraj ze pervina; pa v letu 1823 ga je slavni Berzelius vendar raztvoril v kislec in neko pervino, ki jo je po hnenu kamna Silicium, to je kremenec imenoval. Kremen toraj ni nie druzega ko kremencova kislina SiOa. Ta kislina ali kremen je eno po zemlji nar bolj razsirjenih trupel; tu ga je cele gore nar terjih skal, med njimi se dobiva kristaliziran kmalo cist ko steklo, kmalo v mnogoterih barvah leskec; tarn a kakor nar drobnejega peska in prahu drugemu amnu, glini in perstem primesanega. Iz kremenovih skal se delajo nar terji zidovi in nar boljsi mlinski kamni, iz cistega kremena se nareja steklena posoda, in iz kristaliziranega se dajo mnoge lepotije izbrusiti. II Kovine. Metalle. Kovine, to je, take pervine, ki se dajo pod kladvom vleci ali kovati, imenujemo tiste, ki imajo nekovinain naravnost nasprotne lastnosti, kakor je bilo ze spredej receno. Lastnosti, se dati pod kladvom vleci, pa nimajo vse kovine, ampak le nektere; njih veeja mnozina je pa tako drobljiva, da sev prall razdrobijo, ako s kladvom po njih udaris, toraj so jih nekdaj imenovali napolkovine, zdaj pa, ko se le bolj na notranje lastnosti gleda, se ta razlocek vec ne dela. Vendar so tudi se zdaj kovine v vec verst razdelijo, to da z ozirom na njih notranje in deloma tudi zunanje lastnije. Narpred jih razdelimo v lahke in tezke kovine. Lahke kovine pa se razdelimo v kovine gorjupin (alkalske kovine), Metalle der Alkalien, kovine gorjupih persti (alkalskih persti), Metalle der alkalischen Erden in kovine persti, Metalle der Erden. Beseda metallum Metall, ki je v vse romanske in germanske jezike prevzeta, je, kakor jo je nam ze starorimski natvoroslovec Plini razlozil, staro-gerska zlozenaiz besed meta med in allon drugimi, ker se v zemlji kovine ne dobivajo na kupih, ampak med drugimi kamni in perstmi pomesane. Tezke kovine pa razdelimo v nezlahtne kovine, unedle Metalle, in zlahtne kovine, edle Metalle. Vse kovine so toge ali terde trupla, le samo zivo srebro je kapljivo. Barva vsih kovin je bolj ali manj bela, to da pri nekterih tako zamokla, da je skoraj cernkasto siva; le zlato je rumeno, in ku-per je zarjasto rudec. Vse kovine se vezejo bolj ali manj rade posebno s kiselcom, Moroni in zeplom, pa tudi veci del z drugimi nekovinami; med seboj se pa kovine ne vezejo kemisko, ampak narejajo le tako imenovane zmesi, Legirnngen, v kterih so le po drobeih zmesane, ne pa po trohicah kemisko zvezane. Vlacne kovine so med lahkimi: pepelin, solin, mag-nesin in glinin; med tezkimi: zelezo, nikel, kobalt, cinek, kadmin, svinec, ein, kuper, srebro, zlato, platina in paladin. Pri obertnijah se posebno vlacne tezke kovine rabijo, in v nar novejsem casu tudi glinin (alumin) in magnesin; pepelin in solin se pa ne moreta rabiti, ker ji kislec, ako ji le na zrak po-kazes, naglo razje in v okise prenaredi. Druge kovine so vse zlo drobece, in iz med njih se pri obertnijah rabite samo bismut in antimon. A. Lahke kovine. One so se lozje ali saj ne petkrat tezje ko voda, in imajo do kiselca vecidel tako moeno nagnjenje, da se ga iz zraka in celo iz vode naglo nategnejo, in se tako v okise spremenijo. a) Kovine gorjupin ali alkalske kovine. Te 3 kovine, pepelin, solin in litin imajo med vsimi nar veci pohlep do kiselca, ker tudi vodo pri navadni gorkoti naglo raztvorijo, da si nje kislec prilastijo. 1. Pepelin ali kalin, K — 39. Ta kovina je leskece bela kakor ein, mehka ko vosek, in lozeja ko voda (voda 1, pepelin 0.865). Na zraku se naglo s kiselcom edini; ako ga koscek na vodo verzes, bo po nji plaval, se vnel, moeno evercal in z zavisnjelo rudecim plamenom zgorel. On namrec iz vode jemlje kislec, se hudo razbeli in vname izpuhteci vodenec. — V vodi pa je potiin razpuscen pepelinov okis, popclik ali kalik KO, Kaliumoxyd, Kali, z vodo zvezan KO.HO, kar ime-nujejo kemikarji vodenina pepelinovega okisa, Kaliumoxydhydrat ali Kalihydrat. Vo den ine, Hydrate, imenujejo kemikarji sploh zvezi okisov ali kislin z vodo. Ker se pepelin pri vsaki dotiki zraka z njim berz veze, se mora on vedno v kamnjem olju hra-niti, ktero samo iz ogeljca in vodenca obstoji. Pepelin se tudi silno rad veze s solovci, CI; Br; J; in Fl, s kterimi nareja tako imenovane solo vske soli, Hologensalze; KCl, klorov pepelin, ali klorov kalin, KBr; KJ; KF1, in tudi z zeplom. Nje-gov okis KO je v vodi naglo razpustljiv in ima do kislin med vsimi podlagami nar silnejsi pohlep, in nareja z njimi mnogo tako imenovanih kiselcovih soli, Sauerstoffsalze, postavim: K0,C09 ogeljcovo kisel pepelinov okis, ogeljcovo kiselpepelik aliogelj-covokisel kali tudi potasel hnenovan; K0,]\05 trohnelcovokisel kali ali solitär; KO.CIO klorovo-kisel kali, KO,SOs zeplovokisel kali, KO,SiOa kremencovokisel kali, in mnogo drugih. Ime pepelin se mu spodobi, ker se iz pepela vsih rastlin dobiva, rastline ga pa dobijo iz zemlje, v kteri je povsod, toda silno po malern razsirjen; latinsko ime Jcalium pride pa od arabske besede kali, ki pomeni zgano, ali tudi zgece. 2. Lolin, ali natrin, Na 2.1. Lolin je na zunanji pogled popolnoma pepelinu odoben, le malo tezji je (voda 1, solin 0.97), in s iselcom se tako silno ne veze. Ako ga na merzlo vodo denes, sicer tudi kislec iz nje serka, pa izpuh-tecega vodenca ne zapali; ako je pa voda mlacna, se tudi vname in z rumenkastim plemenom gori, po cemur se od pepelina labko razloci. Latinsko ime natrium je dobil od neke starodavno znane soli, ki so ji od nekdaj natrum ali tudi soda rekli, ker je on njen obstojni del. Ker ga je pa nar veß v navadni kubenjski soli, bi mu mi morebiti nar bolj primerno solin reci smeli, in sicer zato, ker je solinezmerno veliko v zemlji in v morji, zakaj v vsakem centu morske vode je 2 do 3 funte soli. Sol NaCI pa obstoji samo iz natrina in klora. Kar pa vezanje solina s kiselcom in drugimi ervinami zadeva, se on popolnoma tako vede, ka-or pepelin, in tudi kiselcove soli njegovega okisa NaO se enakim solem pepelinovega okisa skoraj popolnoma priverstujejo, in toraj v kemii in tudi pri obertnijah ene namesto drugih pogosto rabijo. — 3. Litin, Li = 6.5 Litin je prednjima dvema kovinama kaj podo-ben, le bolj terd, bolj vlacen in se bolj lohak je ko one dve. On je med vsimi kovinami nar bolj lohak, ker je komaj na pol tako tezak ko voda (voda 1, litin 0.59), tako da celo na kamnjem olju plava. Tudi po kiselcu manj hrepeni, ker vodo bolj po casu raztvorja in se tudi na vreli ne vname. Ako ga pa na zraku razbelis, zgori z lepo karminovo rudecim plemenom in postane LiO litinov okis, ki se s kisli-nami ravno tako veze, ko okisi prednjih dveh kovin. Ime litliium je dobil od gerske besede lithos kamen, ker so ga bili v nekem kamnu nar pred zapazili, po nase bi mu toraj smeli reci kamnin. Dobiva se v nekih kamnih, v nekterih lecnih studencih, Heilquellen, postavim v Karlovih, Marijinih, in Biliskih vodah na Ceskem, to da povsod le celo po malern, toraj se do zdaj se nie rabiti ne more zunaj v kemiske poskusnje. V tem kratkem posnetku iz kemiskega poduka, ki smo ga letos imeli za slovenske ucence kmetijstva, smo bili namenili, razloziti in pojasniti imenske po-mene vsih kemiskih pervin, ter popisati nekoliko njih vaznejse lastnosti. Akoravno smo pa ta razgo-vor tako zlo skupaj stiskali, da je semtertje brez posebnega ustnega razlaganja ze komaj razumljiv; se je nam vendar tako narastel, da v iolskem letniku ne more cel natisnjen biti; moramo toraj tukej pre-jenjati. Imele bi se nasledvati 4 kovine gorjupih ali alkalskih persti, 11 kovin persti in pa 28 tezkih kovin, kar bi pa se vec prostora potrebovalo, kot so ga dozdaj razlagane povzele. Imena kovin, ki bi imele se nasledvati, so deloma ljudske, kakor tudi kovine, starodavno znane, deloma pa umetne, ker so tudi kovine, kterim so bile dane, se le v posled-njem stoletju znajdene bile. Te nove imena so bile pa po mnogih reeeh in nakljuebah kmalo bolj kmalo manj primerno nar.ejene. a) Nektere tih kovin so dobile imena od ze pred znanih rud in trupel, iz kterih so bile kovine poznej odlocene, postavim: barin, apnin, mag-nesin, glinin, berilin, cirkonin, mangan, nikel, kobalt, volfram, molibden, vizmut. b) Nektere so dobile ime po kraju ali rudniku, kjer so bile najdene, postavim: strontin, norin, ji-trin, erbin, terbin, ruten. c) Nektere pa po svojih ali pa po lastnostih njih okisov in soli, postavim: krom, iridin, rodin, ozmin. d) Mnogim so bile dane, cisto poljubno in ne kaj primerno, imena planetov, basenskih bozanstev in oseb: postavim: cerin, vanadin, titan, tantal, niöb, uran, paladin. e) Druge so dobile imena celo po posebnih nakljuebah, ki niso z njih lastnostmi v nobeni zvezi; postavim: lantan, didim. f) Zadnjic so dobile nektere imena po drugih ze znanih kovinah, kterim so bolj ali manj podobne, postavim: cinek po cinu, platina po srebru, ker plata se po spaniolsko srebro imenuje. Vse te imena so tadaj ucenostne in veci del v gerskem in latinskem jeziku narejene, in tudi v vse druge jezike prevzete, toraj mislimo, da je nar pri-merneje jih tudi v slovenskega prevzeti. Razlaganje tih imen in popisovanje trupel in lastnost, ktere imajo, upamo pa kmalo po drugi poti v javni pregled podati. Le to prosnjo se ponovimo, da bi nam natvoroslovci in tudi jezikoslovci kmalo po eni ali po drugi poti svoje misli o tih tukej natisnjenih imenih prijatelsko razodeli- V Ljubljani 15. julija 1862. M. Peternel. I. Der Lehrkörper. PH. Dr. Heinrich Mitteis, snbst. Direktor der k. k. Unterrealschule und des k. k. Obergymnasiums, wirklicher Gymnasiallehrer. Michael Petcrncl, Weltpriester, wirklicher Lehrer, Mitglied der Landwirthschaftsgescllschaft und Musealvereiucs in Kram, lehrte die Arithmetik in der 1. Klasse, die Geometrie in der 2. Klasse, die Chemie in der 3. Klasse und die Physik nebst Chemie in der sonntägigen Gewerbeschule, 14 Stunden wöchentlich. AlltoN Lesar, Weltpriester, ordentlicher Religionslehrer und Exhortator, lehrte die Religionslehre und die slove-nische Sprache in allen 3 Klassen, 12 Stunden wöchentlich. Vorstand der 3. Klasse. Raimund Pirker, wirklicher Lehrer, lehrte die deutsche Sprache in allen 3 Klassen, die Arithmetik in der 2. und 3. Klasse, das Rechnen und die deutsche Sprache an der sonntägigen Gewerbeschule, wöchentlich 19 Stunden. Vorstand der 2. Klasse. Joachim Oblak, wirklicher Lehrer, Mitglied Museal- und des historischen Vereines in Kram, lehrte das Freihandzeichnen in der 2. und 3. Klasse und das Frei- handzeichnen an der sonntägigen Gewerbeschule, 15 Stunden wöchentlich. Wilhelm Kukula, wirklicher Lehrer, Mitglied der k. k. geographischen und der zoologisch-botanischen Gesellschaft in Wien, des historischen und des AlusealvereineS für Krain, lehrte die Geografie und Geschichte in allen 3 Klassen, die Physik und Naturgeschichte in der 1. und 2. Klasse, die Geografie und Geschichte an der sonntägigen Gewerbeschule, 18 Stunden wöchentlich. Vorstand der 1. Klasse. Emil Ziakowski, supplirender Lehrer, lehrte das geometrische Zeichnen in der 1. und 2. Klasse, das Bauzeichnen und die Baukunst in der 3. Klasse, die Kalligraphie in allen 3 Klassen und das geometrische Zeichnen an der sonntägigen Gewerbeschule, wöchentlich 23 Stunden. Pctcr Pctruzzi, wirklicher Gymnasiallehrer, Nebenlehrer der italienischen Sprache in allen 3 Klassen, wöchentlich 6 Stunden. Schuldiener: Andreas Kokail. II. Stand dev Schüler. Klasse Im I. Semester sind Im ü. Semester sind ein- getreten aus- getreten ver- blieben ein- getreten aus- getreten ver- blieben I. 74 4 70 5 65 II. 42 3 39 — 1 38 III. 23 1 22 — 1 21 Zusammen 139 8 131 — 7 124 Am Schluße des Schuljahres 1862 beträgt die Schülerzahl 124 „ „ „ „ 1861 betrug „ „ 121 Es ergibt sich somit eine Zunahme um . . . 3 In Berücksichtigung der Nationalität, der Religion, der Ansässigkeit der Eltern, und der Befreiung vom Unterrichtsgelde gruppirten sich die Schüler in folgender Ordnung: Semester Klasse Nationalität Religion Heimat Schulgeld Slaven Deutsche Italiener Katho- liken Akatho- liken in Laibach ansässig Fremd zahlend befreit früher ausgclrc- tcn 1. 44 26 4 71 3 37 37 69 5 I. 2. 27 11 4 42 — 13 29 31 8 3 3. 10 13 22 1 9 14 12 10 1 Zusammen 81 50 8 I 135 4 59 80 112 18 9 139 139 139 139 1. 37 25 3 62 3 33 32 49 16 II. 2. 25 9 4 38 — 9 29 27 11 — 3. 9 12 20 1 8 13 12 9 Zusanimen 71 46 7 120 4 50 74 88 36 — 124 124 124 124 III ^kndachtsüvuttgen. Das Schuljahr wurde am 1. Oktober mit einem heil. Geistamte eröffnet, das I. Semester am 1. März und das II. am 31. Juli mit einem feierlichen Dankamte geschlossen. Der sonn- und feiertägige Gottesdienst mit den Erbauungsreden und österlichen Exercitien fand in der St. Florians-kirchc, der wochentägige Gottesdienst, mit Ausnahme der strengen Winterszeit, in der Domkirche statt. Den Kirchengesang an Sonn- und Feiertagen leitete der Realschullehrer Raimund Pirker. An den Bitt-Tagen und dem heil. Frohnleichnamsfeste wohnten sämmtliche Schüler den feierlichen Bitt- und Um- gängen bei, und wurden zum fünfmaligen würdigen Empfange der heil. Sakramente der Buße und des Altars angeleitet. Am 21. Juni, dem Festtage des heil. Aloisius, wohnten die Zöglinge der Realschule einer von dem Herrn Katecheten Anton Leßar in der Kirche am Oberrosenbacher Hügel celebrirten heil. Messe bei, und begingen das Fest des Pa-trones der studirenden Jugend in Begleitung ihrer Lehrer in dem anmuthigen Rosenbacher Walde durch gemeinschaftliche heitere Spiele und frohe Gesänge. IV. Unterstützung durstiger Schüler. Ein Schüler der 3. Klasse genoß 2 Stipendien im Iah-resbetrage von 29 fl. 28 kr. Der löbliche Verwaltungsrath des hiesigen gewerblichen Aushilfskassavereines hat für die, die hierortige Gewerbeschule besuchenden, mittellosen Schüler zum Behufe der Anschaffung von Schulreqnisiten 10 fl. ö. W. der Direktion übermittelt, welche dem edlen Zweck gemäß vertheilt wurden. Mehrere Realschüler fanden ferner in den hiesigen Klosterconventen und auch bei Privatfaniilien edelmüthige Unterstützung. Die Direktion erfüllt eine angenehme Pflicht, indem sie im Namen der Unterstützten allen P. T. Wohlthätern den wärmsten Dank abstattet. V. Unterrichtsgeld. Das eingehobene Unterrichtsgeld betrug im 1. Semester von 112 Schülern 550 ft. im 2. Semester von 88 Schülern 440 „ Zusammen . . 990 fl. Hievon wurde die Hälfte pr. 495 fl. in den Studienfond, die andere Hälfte in den Realschulfond abgeführt. Die Aufnahmstaxen, welche ebenfalls dem Realschulfonde zngewendet werden, betrugen 159 fl. 60 fr., somit sind im verflossenen Schuljahre 654 fl. 60 kr. in den Realschulfond eingeflossen. VI. Lehrmittel. Die vorhandenen Lehrmittelsammlungen für den Unterricht im Zeichnen, in der Physik, Naturgeschichte, Geografie, Chemie so wie die Bibliothek erhielten theils durch Ankauf , theils durch Schenkung einen bemerkenswerthen Zuwachs, worunter besonders hervorzuheben wäre: 1 Magneto-elektrischer Motor sammt Stampfwerk, Hammer und Kreissäge. 1 Heronsball. 1 Entwicklnngsapparat für Wasserstoff, Schwefelwasserstoff oder Kohlensäure. 2 metallene Hohlspiegel sammt Stativen und Visirvor-richtung. 1 Batterie von 6 Grove'schen Elementen. 1 Kapeller'sches Barometer zum Höhenmessen. Die Bibliotck erhielt einen Zuwachs von 20 Werken, welche theils ans den ans 49 fl. sich belaufenden Bibliothek- beiträgen der Schüler angeschafft wurden, theils der Anstalt von verschiedenen Geschenkgebern, darunter namentlich von dem Herrn Zoll-Oberamts Direktor Dr. Heinrich Costa, geschenkt wurden. Das natnrhistorische Kabinet erhielt durch Ankauf eine Präparirlupe nach Brügge, ein Etui mit Instrumenten zum Präpariren natnrhistorischer Objekte, und mehrere ausgestopfte Bögel; durch Schenkung eine Natter und eine Viper in Weingeist vom k. k. Professor Herrn Dr. A. Valenta, ein ausgestopftes Chamäleon, mehrere Krystalldrnsen des Quarzes und Petrefakte aus der Gegend von Sagor. Für den geografischen Unterricht wurden Petermann's Mittheilungen pro 1862 angeschafft. Allen P. T. Herren Geschenkgebern wird hiemit der verbindlichste Dank ausgedrückt. VII. Wichtigere Verordnungen der hohen Unterrichtsbehorden. 1. Mit H. Staatsminist. Erl. vom 13. Mai 1861 Z. 3426/St. M. I und H. L. R. Erl. v. 25. September 1861 Z. 214/P wird angeordnet, daß Mitglieder des Lehr-standes, wenn dieselben zu Abgeordneten eines Landtages oder des Reichsrathes gewählt werden, um einen Urlaub für die Dauer der betreffenden Session einzuschreiten haben. 2. Mit H. Staatsminist. Erl. von, 21. August 1861 Z. 6027/436 C. U. wird die slovenische Ausgabe der „Kurzen Reichs- und Länderkunde des Kaiserthums Oesterreich" zum Lehrgebrauche an Untergymnasien und Unterrealschulen, wo dieser Gegenstand in der genannten Sprache vorgetragen wird; für zulässig erklärt. 3. Mit H. Staatsminist. Erl. vom 11. Septemb. 1861 Z. 8316/609 C. U. wird die „Allgemeine Geografie mit besonderer Rücksicht auf das Kaiserthum Oesterreich" von Dr. V. F. Klun für die unteren Klassen der Realschulen zulässig erklärt. 4. Mit H. Staatsminist. Erl. vom 25. Oktober 1861 Z. 9307/907 C. U. wird angeordnet, es sei mit Beginn des nächst kommenden Schuljahres die frühere Einrichtung wieder einzuführen, der zu Folge die Lehramtskandidaten der Normalschule mit den Schülern der 3. Realklasse gemeinschaftlich im Zeichnen unterrichtet werden. VIII. Chronik der Realschule. Die Lehranstalt erlitt im Laufe des Schuljahres 1862 durch das am 2. Mai d. I. erfolgte Ableben ihres Direktors des Herrn Rudolf Schnedar einen schweren Verlust. Rudolf Schnedar war am 7. April 1828 zu ■ Brünn geboren, absol-dirte einen Theil der Gymnasialstudien in Brünn, dann die technischen Studien am polytechnischen Institute in Wien und am steirisch-ständischen Joaneum zu Graz, so wie die Vorlesungen in der Architekturabthcilung an der Akademie der bildenden Künste in Wien. Vom 18. Sept. 1849 bis 30. Sept. 1850 war derselbe Assistent der Lehrkanzel für höhere Ma- thematik und praktische Geometrie am ständ.-steir. Ioaneum in Graz, vom 1. Okt. 1850 bis Ende Okt. 1851 Assistent für die darstellende Geometrie und das vorbereitende Zeichnen am k. k. polytechnischen Institute in Wien; vom Ende Okt. 1851 bis 7. Jänner 1853 Supplent der praktischen Geometrie am st. st. Ioaneum in Graz, vom 7. Jänner 1853 bis 19. Oktober 1853 Asiistent der darstellenden Geometrie am Polytechnikum in Wien. Mit H. U. M. E. v. 19. Okt. 1853 Z. 10798 wurde er zum wirklichen Lehrer an der k. k. Oberrealschule in Brünn ernannt, und mit allerhöchster Entschließung vom 27. Februar 1860 zum wirklichen Direktor der hiesigen k. k. Unterrealschule befördert, in welcher Eigenschaft er am 28. August 1860 den Diensteid ablegte und die Leitung dieser Lehranstalt übernahm. Während der Zeit seiner Lehramtsthätigkeit in Brünn war Rudolf Schnedar insbesondere bei dem Baue und der Einrichtung des neuen Realschulgebäudes so wie auch bei verschiedenen Privatbauten als Architekt thätig. Als Schriftsteller erwarb er sich durch die im Jahre 1859 bereits in 2. Auflage erschienenen „Grundzüge der darstellenden Grometrie nebst ihrer Anwendung auf Schattenbestimmung, Parallel- und Linearperspektive für Oberrealschulen und zum Selbstunterrichte, von Rudolf Schnedar", welche vom hohen Unterrichtsministerium als Lehrbuch für Oberrealschulen für allgemein zulässig erklärt wurden, einen geachteten Namen. Seine Wirksamkeit an dieser Lehranstalt war leider von sehr kurzer Dauer. Nachdem er im Laufe des Monates Dezember 1861 mit der Anfertigung von Plänen für die Londoner Weltausstellung angestrengt beschäftigt gewesen war, fühlte er mit Anfang Jänner seine Gesundheit in so hohem Grade angegriffen, daß er die Schule nicht mehr besuchen konnte. Die bedeutende Verschlimmerung seines Zustandes nothigte ihn im Monate März um einen einjährigen Urlaub einzuschreiten, der ihm mit hohen Staatsminist. Erlaß vom 21. März 1862 Z. 2927/195 C. U. bewilligt wurde, und in dem gewohnten Klima seiner Vaterstadt Kräftigung und Genesung zu suchen. Leider ging seine und seiner Angehörigen und Freunde Hoffnung nicht in Erfüllung. Am 4. Mai traf in Laibach die Tranerkunde ein, daß ihn der Tod von seinem langen Leiden am 2. Mai erlöst hatte. Trotz der kurzen Zeit, während welcher ihm au der Spitze dieser Lehranstalt zu stehen beschieden war, hat er doch zahlreiche bleibende Denkmale seiner hierortigen Wirksamkeit hinterlaffen. Die Lehrmittelsammlungen wurden sämmtlich bedeutend vermehrt, namentlich für den physikalischen und chemischen Unterricht viele, sehr werthvolle Apparate angeschafft, für die Unterbringung und Aufbewahrung derselben durch Herstellung schöner und zweckmäßiger Schränke gesorgt, für die Vervollständigung der Lehranstalt zu einer sechsklassigen Oberrealschule mit unermüdlichem Eifer Verhandlungen gepflogen und Vorschläge erstattet, und eben im Laufe des heurigen Sommers sollte die Einrichtung eines chemischen Laboratoriums in Angriff genominen worden, nachdem von dem Landesansschuffe und dem Gemeinderathe die betreffende Genehmigung erwirkt worden war. Die Lehranstalt konnte ihm, da er in weiter Ferne verschieden war, nur durch Abhaltung eines feierlichen Seelenamtes die letzte Ehre erweisen, welches Sr. Hochwürden der Herr Probst und k. k. Schulrath Dr. Anton Iarz unter Assistenz der hochwürdigen Herren Realschullehrer Michael Peternel und Anton Leßar und in Gegenwart sämmt-licher Lehrer und Schüler der Lehranstalt am 9. Mai in der St. Florianskirche zu cetebriren die Gnade hatte. In Folge der Erkrankung des Direktors Rudolf Schnedar wurde mit H. L. R. E. v. 18. Februar 1862 Z. 2396 der Berichterstatter mit der Substituirung der Direktorsstelle betraut, welche Verfügung mit H. Staatsmiuist. E. v. 27 Febr. 1862 Z. 2141/143 C. U. bestättigt wurde. Die vom verstorbenen Direktor Schnedar gelehrten technischen Fächer übernahm Herr Emil Ziakow ski, welcher mit h. L. R. E. v. 25. April 1862 Z. 6132 zum supplirenden Realschullehrer ernannt wurde. Am 18. August und 4. Oktober, als den Tagen des Allerhöchsten Geburts- und Namensfestes, wohnte der Lehrkörper dem um 10 Uhr in der Domkirche abgehaltenen feierlichen Gottesdienste bei, um von Gott für Seine k. k. Apostolische Majestät Franz Josef I. Heil und Segen zu erflehen. Am 26. Februar nahm der Lehrkörper an der gottesdienstlichen Feier theil, welche um 10 Uhr durch Abhaltung eines von Sr. fürstbischöflichen Gnaden dem hochwürdigsten Herrn Theol. Dr. Bartholomäus Widmar celebrirten Hochamtes am Jahrestage der Allerhöchst verliehenen Verfassung begangen wurde. Der Hochw. Herr Probst und k. k. Schulrath Th. Dr. Anton Iarz beehrte die Lehranstalt im Laufe des Schuljahres zu wiederholten Malen mit seinem Besuche. IX. Die Sonntagsschule surr Handweekee. Mit der Realschule in Verbindung steht die Sonntagsschule für Handwerker, an welcher der Unterricht bloß an Sonn- und Feiertagen durck die Lehrer der Realschule unentgeltlich ertheilt wird. Die in dem abgelaufenen Schuljahre behandelten Unterrichtsgegenstände waren: 1. Das Freihandzeichnen von 8—10 Uhr Vormittags. 2. Das geometrische Zeichnen von 8—10 Uhr Vormittags. 3. Die deutsche Aufsatzlehre und das Rechnen von 10 bis 11 Uhr Vormittags. 4. Geografie von 11—12 Uhr Vormittags. 5. Die Physik und Chemie von 10—12 Uhr Vormittags. An der Ertheilung des Unterrichtes betheiligten sich: Herr Lehrer Joachim Oblak im Freihandzeichnen. „ suppl. Lehrer Emil Ziakowski im geometrischen Zeichnen. Herr Lehrer Raimund Pitf er in der deutschen Sprache und im Rechnen. Herr Lehrer Wilhelm Kukula in der Geografie. „ „ Michael Peternel in der Physik und Chemie. Die Zahl der für den Besuch der Sonntagsschule im abgelaufenen Schuljahre eingeschriebenen Schüler betrug 10 Gesellen und 113 Lehrlinge, zusammen 123 Schüler. Davon besuchten: Das Freihandzeichnen ..............................75 Schüler; das geometrische Zeichnen ..... 29 Schüler; die deutsche Sprache und das Rechnen . 22 „ die Geografie 22 „ die Physik und Chemie..........................21 „ X. Schluß -eS Schuljahres. Die Versetzprüfungen wurden am 12. Juli vorgenommen. Am 31. Juli wird nach einem um 8 Uhr in der Domkirche abgehaltenen heil. Dankamte, um 9 Uhr im Saale der bürgerlichen Schießstätte die feierliche Prämienvertheilung zugleich mit der des k. k. Gymnasiums und sodann in den Lehrzimmern die Ausfolgung der Zeugnisse statt finden. XI. Schüler am Schluffe des II. Semesters. *) Rangordnung der Lercher Emil aus Laibach. * Sopsic Josef aus Mötlling in Krain. * Trenz Alerauder aus Draskoviö in Krain.* Aufreiter Alois ans Wolfsberg in Kärnten. Vogel Alois aus VoitSberg in Steiermark. Stare Felir aus Mannsburg in Krain. Kurz v. Goldenstein Ludwig aus Laibach. Mühlcisen Paul aus Laibach. Kraigher Alois aus Adelsberg. Tome Friedrich aus St. Veit bei Laibach. Fabriotti Heinrich aus Laibach. Bisjak Jakob aus Pölland in Krain. Schenk Moriz aus Effeg in Slavonien. Soretic Anton aus Möttling in Krain. Knaflic Josef aus Bresnitz in Krain. Stroj Jakob aus Birkendorf in Krain. Malatek Franz aus Fiume in Kroatien. Sraj Andreas aus Tratta in Krain. Groselj Franz aus Pölland in Krain. Jessenko August aus Klagenfurt. Genuizzi Karl aus Görz. Voltmann Eduard aus Wien. Gercar Andreas aus Billichberg in Krain. Perissini Josef aus Triest. * Baumgartner Adolf aus Laibach. * Mahorcic Alerauder aus Mattaun im Küstenlande. Smukavec Johann aus Mitterdors. Reinberger Friedrich aus Laibach. Klein Adolf aus Weitenstein in Steiermark. Herden August aus Leoben. Pecar Johann aus Kronau. Golmajer Franz aus Radmannsdorf. Kosak Franz aus St. Martin. Marinsek Franz aus Naklas. Babnik Leopold aus Laibach. Mück Josef aus Pettau. * Bolinar Johann aus Neumarktl. * Haas Karl aus Raab. * Brazem Johann aus Lack bei Mannsburg. Schwings hakl Heinrich aus Laibach. Bzermak Eduard aus Podsemel. Heiko Mathias aus Parje. I. Klasse. Ziermann Anton aus St. Veit bei Laibach. Philapitsch Karl aus Wien. Benedig Kaspar aus St. Martin beiKrainburg. Krainer Franz ans Adelsberg in Krain. Papa Franz aus Neumarktl in Krain. Jakhel Ignaz aus Leibnitz in Steiermark. Kosin Josef aus Laibach. Wellitsch Philipp aus Laibach. Ritter v. Andrioli Guido aus Krainbnrg in Krain. Stussiner Josef aus Laibach. Lessiak Alois aus Laibach. Kirnig Ignaz aus Sava in Krain. Schrammek Wilhelm ans Laibach. Wawreczka Eduard aus Laibach. Kaucic Heinrich aus Präwald in Krain. Stadler Josef aus Laibach. Sustersie Thomas aus Steinbüchel in Krain. Lininger Johann aus Laibach. Trinker Albert aus Laibach. Kette Mathias aus Oberlaibach in Krain. Glaser Albert aus Lichteuwald in Steiermark. TauschinskySRicharb aus Karlstadt in Kroatien. H. Klasse. Bokalic Alexander ans Triest. Barolin Anton aus Graz, ftlally Karl aus Neumarktl. Dettela Benjamin aus Sagor. Tomsic Franz aus Weirelburg. Auser Franz aus Goricica. Kosir Johann aus Laibach. Sajovic Mathias aus St. Georgen. Häuf Franz aus Gottschec. Gros Franz aus Sodcrschitz. Peutz Karl aus Lustthal. Valentin Johann aus Zalna. Techerne Anton aus Laibach. HI. Klasse. Wochinz August aus Graz. Pezdic Johann aus Laufen. Konschegg August aus Krainburg. Saxer Mathias aus Laibach. Eichelter Robert aus Trifail. Tatschi Johann aus Wolfsberg. Schadek Rudolf aus Wie». Ahacic Johann aus Neumarktl in Krain. Altmann Gottfried aus Steher in Oberöstcrrcich. Turk Wenzeslaus aus Weirelburg in Krain. Rabic Alois aus Radmannsdorf in Krain. Cermel Josef aus Laibach. Hilscher Johann aus Laibach. Zeschko Adolf aus Laibach. Voltmann August aus Wien. Göderer Franz aus Ortenegg in Krain. Schniderschitz Friedrich aus Feistritz in Krain. Suchadolnik Franz aus Franzdorf in Krain. Jane Bernhard aus Kaier bei Neumarktl in Krain. Philapitsch Anton ans Wien. Polegeg Albert aus Zirkuitz in Krain. Erdlen Karl aus Nördlingcn in Baiern. Graovatz Achill aus Triest. Makowitz Ferdinand ans Heidenschaft im Küstenlande. Mally Wilhelm aus Neumarktl in Krain. Sagorz Heinrich aus Laibach. Pfundncr Karl aus Wolssberg in Kärnten. Luckmann Theodor aus Laibach. Wurnik Johann aus Radmannsdorf. Stuppar Johann aus Möttling. Lacheiner Alois aus Hof. Huszak Johann aus Fiume. Ritter v. Franken Anton aus Neustadtl. Camernik Lorenz ans Bresoviz. Horak Eduard aus Laibach. Russ Ludwig aus Egg ob Podpetsch. Mazzoli Ambrosius^ aus Monfalcone. Gosar Franz aus Siska. Ritter v. Majersbach Emilian aus Triest. Appei Leopold aus Planina. Frühling Moritz aus Klagenfurt. r JKleinsasser Ado aus Steinbrück. Kete Albert aus Oberlaibach. Schwagerl Thomas aus Klagenfurt. Cevec Josef aus Untertuchein. Ivanusa Mathias aus Graz. ») Durchschossener Druck bezeichnet Schüler mit allgemeiner VorzugsNafle, ein * dabei die Preisträger. as nächste Schuljahr beginnt am 1. Oktober l. I. mit dem heil. Geistamte. Jene Schüler, welche in die Studien an dieser Realschule neu einzutreten wünschen, haben vom 25. bis 29 Sept. in Begleitung ihrer Eltern oder deren Stellvertreter mit Beibringung der Schulzeugnisse und Taufscheine bei der k. f. Direktion und sodann auch beim Religions- und Klassenlehrer sich zu melden. Die neu eintretenden Schüler haben eine Aufuahmstaxe von 2 fl. 10 kr. ö. W. und einen Bibliotheksbeitrag von 35 tr. ö. W. zu entrichten. Der Bibliotheksbeitrag ist auch von allen übrigen Schülern der Lehranstalt mit Beginn des Schuljahres zu erlegen. Die Aufnahmsprüfung findet am 30. September statt, wobei für den Eintritt in die 1. Klasse eine genaue Kenntniß der Fornienlehre der deutschen Sprache und Fertigkeit in den Hauptrechnungsoperationen mit imbenannten und benannten, ganzen und gebrochenen Zahlen gefordert wird. Die Wiederholungsprüfungen werden am 29. September abgehalten werden. Schüler, welche schon an dieser Realschule waren und in die nächst höhere Klasse aufsteigen, haben sich spätestens am 30. September anzumelden. Dr. Heinrich Mittcis.