SIS trkajo na duri Kot je dejal član predsedst-va SFRJ in predsedstva CK ZKJ Edvard Kardelj na 20. skupščini stalne konference mest Jugoslavije samoupravne interesne skupnosti (v nadalj-njem besedilu SIS) niso nekaj povsem novega v naši družbi. Nastajale so tako rekoč od za-četka našega samoupravnega družbenega sistema. Interesne skupnosti smo v novi ustavi le bolj celovito obdelali in jim da-li pomembnejšo vlogo, kot so jo imele doslej. Z ustavno za-mislijo interesnih skupnosti je doiblo naše socialistično sa-moupravljanje nov demokrati-čen in samoupraven organiza-cijski mehanizem, ki bo v do-bršni meri izboljšal njegovo učinkovitost. časa za prilagajanje ustano-vljenili SIS novemu ustavne-mu sistemu resda ni veliko. Za-to pa moramo našo dejavnost usmeriti k tistemu, kar je glavno, pa četudi ne bo tisto, kar bomo naredili, tudi dovr-šeno Po besedah tovariša Kar-delja bomo to popravljali v prihodnjem obdobju na teme-lju izkušenj in znanja, ki si ga bomo medtem pridobili. Bolje 3e potemtakem izoblikovati. manj popoln sistem, kot pa od-lašati in čakati na tisto popol-no rešitev, do katere bi se očit-no lahko dokopali šele tedaj, ko bi si pridobili več izkušenj na tem področju. Seveda pa moramo delati ta-ko, da bomo zagotovili enot-nost v bistvenih, načelnih in glavnih smereh razvoja siste-ma SIS. Nekatere temelje, ki zadevajo sam socialistični sa-moupravni sistem, bo treba urediti z zveznim zakonom. Ta vprašanja pa bodo morali še v večji meri urejati republiški zakoni. SIS podružbljajo nekatere funkcije države Jasno nam mora biti pred-vsem to, da s SIS želimo po-družbiti, demokratizirati neka-tere funkcije, ki so bile doslej v državni pristojnosti. Seveda moramo biti pozorni, da se pri prenašanju teh funkcij, le-te ne bi sprevrgle v parcialne intere-se, marveč jih je treba še na-prej uresničevati v širši skup-nosti, ki obvezuje in združuje vse družbene interese na dolo-čenem področju. To velja pred-vsem za izobraževanje, zna-nost, kulturo, zdravstvo, soci-alno varstvo... Zavedati se moramo, da samoupravljanje potrebuje ob vertikalni tudi hroizontalno integracijo. SIS dobivajo pomembno vlogo tu-di v združenem delu. še zlasti pomembne lahko SIS postane-jo tam, kjer ne gre več le za združeno delo, t.emveč za zdru-ževanje interesov tega dela s širšimi družbenimi interesi ali pa vsaj s širšimi skupnimi in-^teresi posameznih delov zdru-ženega dela (npr. železniški in potniški promet, elektrogospo darstvo, vodno gospodarstvo, stanovanjska gradnja, komu-nalne dejavnosti...). Vse tisto, kar sodi v splošni družbeni interes, mora biti vključeno v sistem skupščin-skega odločanja. Skupščine SIS torej postajajo takrat, ko je na dnevnem redu ustrezna tematika, eden izmed zborov občinske, mestne, ali republi-ške skupščine z enakim polo-žajem, kot ga imajo drugi zbo-ri teh skupščin. Ti odnosi mo-rajo biti zakonsko urejeni. Na-loga zakona je, da določi, o katerih vprašanjih skupno in enakopravno odločajo zbori občinskih in republiških skup-ščin in skupščin SIS. Zakon bo tudi urejal postopek reševanja sporov, ki lahkq nastanejo med skupščinami SIS in zbori skupščine občine ali republike. Ob teh bo moral zakon uredi-ti še nekaj podobnih vprašanj. Zakon mora zagotavljati delav- cem v združenem delu, da SIS ne bi prevzemale nase tistih funkcij, ki po določilih ustave pripadajo TOZD oziroma sa-moupravljavcem. Med vpraša-nja, ki jih je treba zakonsko določiti, sodijo: družbeni nad-zor nad delom SIS, idejni, po-litični in drugi problemi, ki so povezani z delom SIS, financi-ranje, odgovornost SIS do družbenega plana, finančne po-litike, za gospodarsko stabil-nost... Te zakone bo. treba sprejeti čimprej, seveda pa do-tlej nikakor ne smemo mirno kaditi pipe v senci, marveč mo-ramo obenem z zakoni priprav-ljati samoupravno sporazume^ vanje. Ko bo oboje opravlje-no, pa se bodo morale SIS pač prilagoditi zakonskim za-htevam. SIS' posebnega družbenega pomena, kot so zdravstvo, so-cialno varstvo, kultura, izobra-ževanje in znanost, bodo vklju-čene v občinske in republiške skupščine. Odprto vprašanje, kam bodo vključene stanovanj-ske SIS, je zdaj rešeno tako, da bodo tudi vključene v ob-činske in republiške skupščine. To pa ne zaradi svojih lastno-sti, marveč predvsem zaradi pomena, ki ga imajo. Gospo-darske SIS, ki bodo združeva-le dohodek in urejale skupne gospodarske interese, pa ne bodo vključene v občinsske ozi-ker se njihove lastnošti razli-kujejo od značilnosti prej ome-njenih 9IS. Verjetno bodo ob omenjenih nastale tudi nekate-re prostovoljne SIS, kot na primer SIS za varstvo človeko-vega okolja. Sposobne strokovne službe Doslej smo precej govorili o tem, kaj bodo urejali zakoni. Nedvomno pa bo zunaj sploš-nih obveznosti in pravic, o ka-terih bo govoril zakon, ostalo še dovolj možnosti dogovarja-nja v SIS na podlagi soglasja. Zagotoviti ga je mogoče s po-sameznimi sporazumi ali dogo-vori med SIS in TOZD oziro-ma z referendumi delavcev. Z zakonora lahko predpišemo ne-ko obveznost, samoupravnega sporazuma pa ne moremo na-praviti obveznega. Sposobna strokovna služba bo pri delu SIS pomenila ve-liko. Strokovne službe bodo ponekod ustanovljene za regi-jo, drugod za republiko. Njiho-vo delo mora služiti temu, da bodo skupščine SIS v občinah resnično sposobne neposredno vplivati. Pri tem pa morajo bi-ti SIS zelo pozorne na svoje strokovne službe in imeti nepo-sredno nadzorstvo nad sredst-vi, s katerimi razpolagajo služ-be pri opravljnnju svoje funk-cije. Treba pa je ločiti izvršne organe SIS od strokovne služ-be. Izvršni organi naj bodo res-nični politično izvršilni organi SIS, ki imajo pomembno vlogo pri določanju njene polftike in še nekatere posebne funkcije (npr. v drugi instanci rešuje.jo nekatera vprašanja). Zaradi svoje povezanosti z repubiaški-mi oziroma občinskimi skup-ščinami, bodo SIS povezane tu-di z delom njihovih izvršnih svetov. Tu bo potrebno vzpo-stavljati ustrezne medsebojne zveze in odvisnost. Koliko smo storili V občini Ljubljana Center že ustanovljeno telesno kultur-no skupnost. Ob njej je prav-kar, natančneje 17. oktobra, ustanovljena stanovanjska skup-nost. Temeljne skupnosti v ob-čini bodo imele še skupnost otroškega varstva, skupnost so-cialngea skrbstva, izobraževal-na skupnost in kulturna skup-nost. Torej bo v občini šest te-meljnih skupnosti, čeprav se je ob kultumi skupnosti pojavila dilema, ali naj bi bila temelj- na skupnost v občini ali v me-stu. Za skupnost zdravstvenega varstva, pokojninsko invalidsko skupnost ter raziskovalno skup-nost in znanost pa zaenkrat še ni določeno, kje naj bo temelj-na skupnost. Podobno velja za skupnost za zaposlovanje. Vse SIS pa morajo biti konstitui-rane do konca letošnjega de-cembra. Še ta mesec je treba imeno-vati ežjo skupino, ki se bo spoprijela z volilnimi naloga-mi. Prav tako je treba že ta mesec določiti delegate. Vsaka skupnost mora sporočiti volil-no kadrovski komisiji, predse-duje ji Dolfka Boštjančič, šte-vilo delegatskih mest posebej za zbor uporabnikov, za dele-gatska mesta iz združenega de-la, za delegatska mesta iz kra-jevnih skupnosti, za zbor izva-jalcev pa za delegatska mesta izvajalcev organizacij in drugih samoupravnih skupnosti. Prav tako morajo strokovne organi-zacije in društva sporočiti de-legatska mesta za družbene in društvene odnose. Beseda o ustanavljanju V pogovoru s Tonetom Pre-infalkom, predsedikom sekci-je za samoupravljanje in ko-munalni sistem, ki je tudi član IO SZDL Ljubljane Cen-ter, smo najprej zvedeli za na-tančnejše podatke nekaterih opravil pri ustanavljanju SIS. Naš sogovornik nam je pove-dal, da morajo biti SIS kon-stituirane do 25. decembra. Za-kon o volitvah bo sprejet 1. novembra, volitve pa bodo po-tekale med 1. in 10. decem-brom. — Tovariš Preinfalk, precej slišimo o dvodomnosti skup-ščin interesnih skupnosti. Nam lahko to podrobneje razložite? »2e ko govorimo o SIS, s tem avtomatično mislimo tudi na njihovo dvodomnost. Prvi dom predstavljajo tisti, fci pro-grara financirajo, drugega pa tisti, ki ta program izvajajo. Izvaj^filci bodo program ponu-dili v oceno uporabnikom, na-tančneje, njihovim delegatom. Strokovna ocena programa pa ni lahek posel. Kot primer te trditve navajam program znan-stvenega raziskovanja. Ko se bodo sporazumeli o programu, se bo treba sporazumeti tudi o tem, koliko bo stala izved-ba programa. Del sredstev bo zagotovljen iz dohodka, del pa iz bruto dohodka. Razmerje bo določil zakon.« — Kako se bo določal odsto-tek obremenitve gospodairstva? »Za vsako družbenopolitično organizacijo bo izdelana bilan-ca porabe. Na podlagi tega in odstotkov obremenitve gospo-darstva se bo odločalo vpraša-nje, koliko bo kdo dobil. Pred-videvamo, da bomo imeli letos bolj zanesljive kazalce, ki bodo v ukrepih gospodarske politike v prihodnjem letu. Optimalna rast gospodarstva. se giblje med šestimi in osmimi od-stotki. Odvisno je tudi od te-ga, koliko bo naraščala zapo-slitev.« — Kakšne so že ustanovlje-ne interesne skupnosti glede na novo ustavo? »Kot enodomne delujejo skupnosti za zdravstveno var-stvo, otroško varstvo in soci-alno skrbstvo. Te skupnosti so konstituirane še po starem za-konu, torej ne po novi ustavi in niso delegatske. Zaenkrat se še najbolj približuje novim na-čelom telesnokulturna skup-nost, čeprav bo tudi ta še do-živela- spremerflbe. SIS imajo po novi ustavi to nalogo ,da gospodarske in družbene orga-nizacije prispevajo k dviganju narodnega dohodka. Nekatere znanstvene ustanove pa še no-čejo sprejeti svobodne izme-njave dela z gospodarstvorn.« — Koliko delegatov bodo šte-le skupščine? »Skupščine temeljnih SIS v Ljubljani bodo imele 30 do 50 delegatov. Skupščine na repu-bliški ravni pa bodo štele do 90 delegatov. Naj povem se stavo delegacije na primeru in validsko pokojninske SIS. Pri uporabnikih in financerjih je treba še sestaviti delegacijo, pri izvajalcih programa pa je delegacija že delavski svet.« — Kakšna je vloga krajev-nih skupnosti pri SIS? »Kardelj pravi, naj bi bile enote temeljnih SIS po krajev-nih skupnostih. Te enote so in-teresne skupnosti v malem, bi-le pa naj bi tudi v taki krajev-ni skupnosti, kjer, na primer zdravstvena skupnost, nima svojega zavoda.« Beseda o težavah — Ustanavljanje SIS ne po-teka brez težav. Kje so raz-logi? »Tu sta dva pomembnejša razloga. Prvi je, da je republi-ška ustava sicer nekoliko bolj opredelila SIS od zvezne usta-ve, vendar še vedno ne dovolj podrobno. Marsikje je bilo po-trebno medrepubliško usklaje-vanje zaradi različnosti ali ce-lo nasprotij v ustavah, pred-vsem pa zakonih o temeljnih SIS. Zakon o SIS je v zao-stanku, to pa povzroča zaosta-nek pri njihovem ustanavlja-nju. Največ nejasnosti je prav okrog delegacij. Drugi razlog zamujanja pa je, da so občin-ske skupščine , ponekod pozno imenovale iniciativne odbore. No, poznamo še tretji primer zamude. SIS otroškega varstva je prišla avgusta na sestanek z izdelanimi osnutki, seveda pa so imeli še vrsto odprtih vpra-šanj. Potem pa je to skupnost doletela smola, da sta predsed-nik in podpredsednik Iniciativ-nega odbora morala na zdrav-ljenje v bolnišnico. Pogoj za dokončno konstituiranje je za-kon. Ko bo prišel, bo ostalo še usklajevanje, kar pa je včasih tudi mukotrpno delo.« — Katere SIS so imele naj-manj težav? Katere največ? »Težave so imele vse, še naj-manj pa so se z njimi ubadale tiste, ki v neki obliki že obgta-jajo. Trenutno pa so največje težave na univerzi. To je posle-dica vsega dosedanjega kon-cepta izobraževanja in vzgoje ter prakse tega v šolah. Goto-vp pa je k odporom nekoliko prispeval tudi znanstveni eliti-zem, čeprav ne v največji me-ri. Težave na univerzi so pred-vsem subjektivne narave.« — Koliko šmo v Centru pri konstituiranju SIS za oziroma pred drugimi ljubljanskimi ob-činami »V konstituiranju nekaterih SIS je Center pred drugimi, go tovo pa ni zadaj. Poudariti ve-lja, da bo konstituiranje samo temelj, palažo bo še treba gra-diti. Pri tem bo spregovorila praksa.« — Bi želeli poudariti še kaj, kar smo v pogovoru morda za-nemarili? »Doslej so bili občani in de-lovni ljudje ločeni, odslej se bodo povezovali na področju, ki ga bodo reševali v SIS. Pri tem bodo imela nadvse po-membno vlogo prav lokalna sredstva javnega obveščanja. Glavni problem delegatskega sistema je prav informiranje.« V. J.