DELOVNE SKUPNOSTI ■ INDUSTRIJSKEGA MONTAŽNEGA PODJETJA ■ LJUBLJANA j 1. JANUAR 1975 LETO IX. ŠTEVILKA 1 Čestitka glavnega direktoija IMP Stanka Krumpaka Čestitki se pridružujejo družbenopolitične organizacije podjetja, samoupravni organi in tudi uredniški odbor IMP Glasnika! Za leto, ki se izteka, lahko trdim, da je bilo v marsičem prelomno, saj smo prav z napori vseh članov delovne skupnosti presegli 100 starih milijard dinarjev celotnega dohodka in s tem presegli naša planska pričakovanja za 43 odstotkov v primerjavi z letom 1973. vojne načrte do konca leta 1978. S tem je bil narejen velik korak, ali če hočete določneje, s tem so TOZD jasno in odločno začrtale svoj razvoj tako tehnološkega kot organizacijskega. Kaj lahko pričakujemo v letu 1975? V letu, ki je pred nami, bomo še naprej dopolnjevali naše samoupravne akte. Ker bo prihodnje leto leto še večjih prizadevanj za večjo produktivnost, za boljšo organizacijo dela na vseh delovnih mestih, tako v proizvodnji kot v pisarni in za zmanjševanje vseh stroškov poslovanja, zlasti materialnih, pozivam vse člane delovne skupnosti IMP Ljubljana, njene samoupravne organe in vodstva temeljnih organizacij združenega dela, da si še naprej prizadevajo za uresničevanje zadanih nalog. Leto 1975 mora biti za vse člane kolektiva IMP tudi leto borbe za stabilizacijo. Zavedati se moramo, da smo tudi mi pomemben člen v celotni verigi jugoslovanskega gospodarstva in če si bomo vsi in na vseh delovnih mestih prizadevali, da z boljšim in večjim delom to verigo še učvrstimo, potem ho tudi celotno gospodarstvo lahko občutneje napredovalo. Preteklo leto je potrdilo, da moramo biti enotni in če bomo enotni še naprej in če bomo enotno uresničevali zadane si naloge, potem sem prepričan, da bomo tudi leto 1975 lahko'zaključili v zadovoljstvo nas vseh. Zato vsem članom delovne skupnosti IMP želim mnogo uspeha pri vašem delu, veliko osebne sreče in s tp željo vam čestitam srečno novo leto. Prepričan sem, da nam naš socialistični razvoj omogoča še lepši in boljši jutri. Dne 6. in 13. decembra smo v naših temeljnih organizacijah počastili tiste naše tovarišice in tovariše, ki so pri podjetju zaposleni že 10 in 20 let. Ob tej priložnosti so se zbrali na tovariških srečanjih, na katerih so obudili spomine na prehojeno pot in si ob tem seveda zastavili nove načrte. Vsem slavljencem čestitamo tudi v imenu uredniškega odbora IMP Glasnika. Sicer več o tem na straneh od 7. do 11 in 16 Stanko Krumpak, glavni direktor IMP Ljubljana Leto 1974 pa ni bilo pomembno samo po gospodar-ški plati. Še več, v sredini leta smo ustanovili še dve temelfni organizaciji združenega dela - Projektivni biro in Zastopstva, obstoječe temeljne organizacije združenega dela pa so se tako organizirale, da lahko trdim, da šo organizacijsko, gospodarsko, predvsem pa samoupravno popolnoma usposobljene za samostojno gospodarjenje oziroma za uresničevanje proizvodnih in razvojnih nalog. Če je bilo samoupravno utrjevanje in neodvisnost temeljnih organizacij združenega dela ena plat njihovih prizadevanj v minulem letu, potem moram omeniti še eno pomembno področje njihovega dela. Temeljne organizacije združenega (jela IMP Ljubljana so namreč izdelale svoje raz- VISOKA UDELEŽBA NA VOLITVAH IZVOLILI SMO DELEGATE V dneh 5. in 6. decembra smo tudi v temeljnih organizacijah združenega dela našega podjetja volili delegate in delegacije za samoupravne interesne skupnosti. Visoka udeležba na volitvah, saj smo zabeležili med 80 in 92-odstotno volilno udeležbo, priča o našem zanimanju za uresničevanje ustavnih pravic. V uredništvu smo se odločili, da objavimo seznam vseh izvoljenih delegatov, z namenom, da boste vedeli, katere tovarišice in tovariše smo izvolili, na drugi strani pa, da s tem damo izvoljenim delegatom priznanje in jim zaželimo pri njihovem delu obilo uspehov. TOZD OVK - OE klima: Vinko Čeh, Edo Boštrle, Ivan Erklavec, Vinko Lapuh, inž. Stane Hauptman, Ivan Rajšterič, Ivan Celija, Vinko Kuder, Jože Družnik, Kristina Lazarevski. SIS območja Nova Gorica: TOZD OVK - OEOV: Zdenka Birsa, Ivan Cej, Franc Frelih, Franjo Hatlak, Klavdija Humar, Srečko Jug, Miroslav Kodelja, Jože Kotar, Bojan Lampe, Mitja Lužnik, Bojan Simčič in Florijan Tominec. inž. Aleksander Kanelopu- Ciril Verbič, Blaž Čelik in los, Ladislav Gaertner, Bog- Vojteh Dorrer. dan Peterlin, inž. Viktor Mlakar, Rafael Zorko, Mar- TOZD TRAA LJUBLJANA: jan Čop, inž. Pavel Pavlič, Anton Golobič, Jakob Anton Oven, Dominik Kržišnik, Josip Pavlič, Janez Struna, Adolf Tekavec, Ivan Čepeljnik, Lado Bergant, Zoretič, Olivija Čirič in inž. Vladimir Lipovec, Tereza Janez Ovsenik. Novak, Janez Rojic; Franc Kejžar, Janez Pangerc, Ni-TOZD ELEKTROMONTAŽAkolaj Pezdirc in Ludvik Pru-LJUBLJANA: šek. Ciril Martinc, Miroslav Koželj, inž. Franc Križaj, TOZD Olga Poderžaj, Ivan Do- PROJEKTIVNI BIRO: minič, Alojz Lenart, Marjan inž. Janez Babnik, inž. Pahor, Franjo Magaš, Marija Dušan Jarc, inž. Franc Ko-Mlinar, Jože Gognjavec, bal, Lojze Mele, Tomaž Gar-Avguštin Božja, Jože Soršak, bajs, inž. Ljubo Havliček, inž. Peter Hristov, Filip Pakiža, inž. Tone Prah, Viljem Stražar,_ inž. Angelo Švab in Franci Žakelj. TOZD ZASTOPSTVA: Delegacijo sestavljajo vsi člani delovne skupnosti temeljne organizacije združenega dela Zastopstva. SKUPNOST SKUPNIH STROKOVNIH SLUŽB: Franc Ciuha, Vlasta Krumpak, Franc Lopatič, Majda Lampret., Boris Kobal, Igor Meliva, Jože Naglič, Fani Luznar, Jože Hrovat, Vili Guček, Zvonka Žele in Alojz Kamin. STROKOVNI KOLEGIJ PODJETJA Tomaž Gruden, Marjan Remih, Stane Osredkar, inž. Ante Jurkovič, Ivanka Korošec, inž. Miral Gomol, Franc Anžlovar, Gregor Bevk, inž. Vladimir Kuret, Janez Šostcrič. TOZD PM Koper: V koprski temeljni organizaciji so izvolili dve splošni delegaciji, in sicer v Kopru za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti na območju Kopra in v Novi Gorici za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti tamkajšnjega območja. V delovni enoti Postojna pa bo delegacijo štela vsa delovna skupnost, ker število zaposlenih ne presega 30. V splošno delegacijo so bili izvoljeni: TOZD PMI MARIBOR: Vlado Asi, Marija Bratuša, Marjeta Dikaučič, Cvetko Kranjc, Štefan Lesjak, Marcel Mejač, Ivan Murgelj, Mira Novak, inž. Ervin Puh, Konrad Štumberger, Maijan Verovnik in Jožica Velički. TOZD TIO IDRIJA: Zdenko Golob, Anton Mikuž, Franc Bezeljak, Janez Murovec, Srečko Tončeč, Milan Kostanjšek, Ivan Šuligoj, Silva Kosmač, Srečko Mikuž, Mirko Poljanec, Nastja Ferjančič, Štojan Filipič, Mario Munh, Lado Mavrič in Julka Kovač. TOZD LIVARNA IVANČNA GORICA: SIS območja Koper: Vinko Krmac, Franc Artnik, Zvezda Bržan, Jože Habjan, Vojko Paliska, Zvezdan Marinac, Francka Avguštin, Zdenka Deleja, Suzana Horvat, inž. Risto Bangiev, Egidij Grabar in Dušan Kogovšek. Ignac Drugovič, Jožica Vencelj, Rudi Hribar, inž. Milan Merlak, Anton Kavšek, Justi Lavrič, Alojz Skubic, Franc Vidmar, Rudi Verbič in Jože Perkovič. TOZD TEN LJUBLJANA: Anton Babič, Franc Žgajnar, Franc Prošek,' Francka Osredkar, Ivan Štamfel, Franc Čepon, Ivan Ilovar, Vključevanje našega pod- problematiki ne gre ustaviti s ti še, ker so vzhodnoevrop-jetja v srednjeročni načrt go- samo pri tehnološkem raz- ska tržišča zadnji čas precej spodarskega razvoja od leta voju, temveč je treba bolj perspektivna. Seveda pa 1976 do 1980, plan za pri- kot doslej posvetiti več po- bomo morali pri izvozu bolj hodnje leto (1975) ter pro- zornosti kadrom oziroma kot doslej proučiti proble-blematika uvoza in izvoza — štipendiranju. Na seji so se matiko cen materiala in stro-to so Me tri glavne točke direktorji naših TOZD dogo- škov. Torej je jasno, da bo seje strokovnega kolegija vorili, da bodo v prihodnjem treba vlagati sredstva v so-podjetja, ki je bila 16. de- letu začeli spremljati uspeš- dobne, visoko produktivne nost poslovanja po branžnih stroje in nenazadnje, na tem področju bo treba delo bolj usklajevati. Treba se je zave-TUDI ANALIZA TRGA dati tudi tega, da uspeha na Na seji so se, kot rečeno, tržišču ni mogoče pričako-dotaknili tudi problematike vati brez dobre analize trga, 1980, so člani strokovnega izvoza in uvoza. Glavni di- za kar pa potrebujemo kolegija poudarili, da se mo- rektor Stanko Krumpak je ustrezno kvalificirane ljudi, rajo naše temeljne organi- poudaril, da bo treba stre- Se pravi, na eni strani sodob-zatije združenega dela s svo- meti predvsem za sodobno na, visoko produktivna pro-jimi predstavniki ne p os red- in ceneno proizvodnjo, kajti izvodnja, na drugi pa stro-neje vključiti v delo zborni č- le tako se bomo lahko mn o- kovni kadri, ki bodo s predrtih organov in združenj. To go uspešneje vključevali v hodno raziskavo tržišča spo-še posebej velja za temeljni mednarodno delitev dela sobni prodati naše izdelke, organizaciji TRAA in TEN, oziroma povedano določiti morata temu primemo iz- ne je, več bomo lahko predelati tudi tehnološke na- dali na tuje. Pri tem se ne bi žaj centralne orodjarne in črte razvoja za omenjeno smeli še naprej usmerjati priporočili, da naj bi postala obdobje. Seveda pa se pri tej zgolj na zahodna tržišča, zla- samostojna cembra 1974. Ko so razpravljali o vklju- dejavnostih, če vanju našega podjetja v srednjeročni načrt družbenoekonomskega razvoja republike od leta 1976 do : Sodobna In cenena proizvodnja Na seji strokovnega kolegija so obravnavali tudi polo- IMP GLASNIK izdaja delovna skupnost IMF — Industrijskega montažnega podjetja v Ljubljani. Izhaja mesečno v 4615 izvodih. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Titova 37. Ureja uredniški odbor: ing. Ernest Blažon, Rudi Bukovec, Vili Guček (odgovorni urednik), Anton Križan (glavni urednik), Janez Kržmanc, mg. Miran Mihelčič in Jože VVeiss. Tiska: Tiskarna Ljudska pravica v Ljubljani. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS, št. 421-1/72 z dne 26. septembra 1974 je IMF Glasnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. organizacija združenega dela, medtem ko so za avto park menili, da naj se o njegovem nadaljnjem položaju dogovore zainteresirane temeljne organizacije združenega dela našega podjetja, pri tem gre predvsem za Elektromontažo in OVK. V.G. • IZ DELA DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ • IZ DELA DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ • IZ DELA DRUŽBENOPOLITIČNIH SESTANEK POLITIČNEGA AKTIVA TOZD IMP TIO IDRIJA Aktivna ZK in sindikat Temeljno organizacijo združenega dela IMP TIO Idrija je prejšnji mesec obiskal član izvršnega komiteja predsedstva centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije Igor Uršič in se pogovarjal s političnim aktivom te naše temeljne organizacije. Uvodoma so ga seznanili z gospodarskim položajem temeljne organizacije, dotaknili pa so se tudi dela samoupravnih organov. V TIO Idrija so posvetili večjo pozornost razvijanju nove vsebine samoupravljanja in v delo samoupravnih organov je neposredno vključenih 74 zaposlenih. Če so v idrijski temeljni organizaciji zadovoljni z delom Zveze komunistov in sindikalne organizacije, tega ne bi mogli trditi za zvezo socialistične mladine. Mladi, čeprav jih je v TOZD TIO kar polovica, nimajo aktivne svoje organizacije, res pa je, da sodelujejo v delu organov samoupravljanja. Na pogovoru so med drugim omenili, da je od 200 zaposlenih le 18 članov v Zvezi komunistov, pogrešajo pa predvsem mlade, neposredne proizvajalce. Po mnenju komunistov idrijske TIO bo treba mladino, oziroma bolje povedano, njeno organizacijo, razgibati. OBVEŠČENOST - POMEMBNA NALOGA Na omenjenem pogovoru so se dotaknili tudi problematike obveščenosti zaposlenih in menili, da so delavci še premalo obveščeni o samoupravljanju in da bo zato treba posvetiti temu področju in pa izobraževanju še več pozornosti. Predsednik delavskega sveta Simon Oblak je med drugim omenil, da je obveščenost kolektiva zadovoljiva in dostopna vsem, ki se za dogajanje v podjetju zanimajo. Poudarili so tudi, da o pomembnejših vprašanjih nikoli ne razpravljajo in odločajo, preden o tem niso seznanjeni vsi zaposleni. Pri tem so omenili, da so o delu in sklepih organov upravljanja podjetja sicer seznanjeni tudi preko IMP Glasnika, vendar je v našem glasilu vse preveč dejstev, premalo pa možnosti ugotavljanja variantnih odločitev. Zlato bi se morale informacije razširiti v tem smislu, da bi zapisali, kaj se pripravlja na strokovnih kolegijih in da bi bilo v IMP Glasniku več utemeljitev, zakaj ravno takšna odločitev in ne drugačna. Skratka, več mora biti možnosti za razpravo in tehtanje pravilnih odločitev. Član izvršnega komiteja predsedstva centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije Igor Uršič se je na koncu pohvalno izrazil o prizadevajih TOZD IMP TIO Idrija in opozoril, da morajo biti komunisti nosilci vseh akcij za večjo proizvodnjo, boljšo delovno storilnost, manjše stroške poslovanja, večjo delno disciplino in nenazadnje, za dosledno uresničevanje ustavnih načel. SESTANEK 00ZK IN VODSTVA TOZD OVK Večja odgovornost vseh Dne 18. novembra je bil sestanek osnovne organizacije Zveze komunistov in vodstva temeljne organizacije združenega dela OVK Ljubljana, na katerem so obravnavali gospodarsko problematiko temeljne organizacije in sprejeli naslednje sklepe: 1. Nagrajevanje mora biti urejeno tako, da dejansko ustreza vloženemu delu. To je treba urediti z realnimi normami, ki se morajo pravočasno obračunavati ter z novo sistemizacijo vseh delovnih mest. 2. Povečati se mora odgovornost zaposlenih na vseh ravneh. Treba je urediti normative za vse službe, da bi lahko ocenjevali doprinos in kakovost dela. 3. V samoupravni sporazum o združitvi v delovno organizacijo v poglavju „Pravice, obveznosti in odgovornosti skupnosti skupnih strokovnih služb pri Prodajno projektivni službi" je treba vnesti dopolnilo, da ta služba izključno kal kul i ra s cenami posameznih TOZD, ali pa pridobi izdelano ponudbo in pogoje iz prizadetih TOZD’ 4. Odgovornost projektantov: Za vse ugotovljene škode, ki jih povzročijo slabo ali nefunkcionalno izdelani projekti, se mora pri povzročiteljih uveljavljati ugotovljeno škodo. Za izvajanje sklepa so zadolženi operativni vodje posameznih gradbišč in tehnični vodje. 5. Prodajna služba TOZD se mora preusmeriti na iskanje zahtevnejših del, pri tem pa naj izpopolni svojo službo z ustreznimi delovnimi mesti in kadri. 6. Treba je ugotoviti, če so cene uslug drugih TOZD v okviru IMP na znotraj višje od cen za zunanje kunce in zakaj. 7. Nabavna služba mora imeti evidenco najnovejših veljavnih cen. 8. Ceniki v prodaji morajo biti stalno evidentni cenam v nabavi. 9. Zaloge morajo biti stalno na nivoju optimalnih. 10. Nekurantne zaloge je treba čim hitreje pregledati in ugotoviti, ah jih je možno ugraditi, ali pa odprodati, sicer pa jih je treba odpisati. Za izvršitev sklepa zadolžena nabavna služba, ki mora do konca leta o tem poročati delavskemu svetu. 11. Mesečno je treba obračunavati montažne storitve upoštevajoč vgrajeni material (obračunavanje situacij). 12. Čimprej je treba uvesti pokal kulaci je. 13. Za povečanje konkurenčnosti naj se: a) popravijo norme v skladu z opremljenostjo (dokler nimamo tehničnih norm. naj se to doseže z dogovorom). b) kolegij TOZD je zadol- žen za pripravo plana znižanja p roiz vodn o-re žijsk ih stroškov, c) treba je preveriti stroške skupnosti skupnih strokovnih služb, ki bremenijo proizvodne stroške TOZD. Direktor TOZD je zadolžen, da posreduje analizo delav- skemu svetu do konca leta 1974. 14. S 1. 1. 1975 mora nabavna služba iz faktur zasledovati realizacijo rabatov, ki so bili dogovorjeni ob sklenitvi letnih pogodb. KRAJŠI SESTANKI 15. Sestanki morajo biti krajši, bolje pripravljeni in vodeni ter polno zasedem (disciplina udeležbe na sestankih). 16. Vodje službe so dolžni: a) čim tesneje sodelovati med seboj, b) skrbeti za čim racionalnejše izkoriščanje delovnega časa, c) skrbeti morajo za čimbolj pristne odnose v službah. 17. Treba je raziskati možnosti večje zasedenosti Klima proizvodnje. 18. V zvezi s priključitvijo DD Domžale je že v tej fazi treba rešiti kadrovska vprašanja v samem domu. iker je uspeh učencev v tem domu zelo slab. Glede financiranja nadaljnje izgradnje tega doma je treba ponovno pregledati ključ delitve stroškov, ki odpadejo na posamezne TOZD. Novembra in decembra so bila v temeljni organizaciji združenega dela OVK predavanja in izpiti iz poznavanja snovi varstva pri delu, ki se jih je udeležilo okoli 300 monterjev, vodilnih monterjev, šefov montaž in priprave dela. Takšna predavanja in izpiti bodo v bodoče vsake dve leti. saj novi zakon o varstvu pri delu nalaga preverjanje znanja o varstvu pri delu vseh tistih, ki samostojno delajo ali vodijo dela na gradbiščih. Dodajmo še to. da so na izpitih zabeležili zelo dober uspeh, saj je več kot polovica opravila izpit brez napak, medtem ko so bili testi pretrd oreh za nekaj manj kot 10 odstotkov udeležencev. Pripombe na osnutek sindikalne liste za leto 1975 V mesecu novembru t. 1. smo prejeli v javno obravnavo OSNUTEK SINDIKALNE LISTE ZA LETO 1975. Razprave o tem osnutku so v našem podjetju bile sorazmerno živahne in konstruktivne na vseh nivojih in sredinah. Iznesene pripombe je naš predstavnik posredoval na seji Skupne komisije za samoupravni sporazum v gradbeništvu, ki je bila dne 16. decembra 1974. Skupna komisija je na svoji seji, upoštevajoč vse pripombe udeleženk sporazuma, sprejela sledeče pripombe in jih poslala Komisiji za presojo skladnosti samoupravnih sporazumov SR Slovenije: 1. NAJNIŽJI OSEBNI DOHODEK: - Splošna pripomba je. najnižji osebni dohodek ni dovolj jasno definiran. Nejasna sta pojma ..najbolj enostavno delo" in ,.normalni delovni uspeh". — Besedilo mora vsebovati tudi navedbo, KDAJ in kako objavlja zavod za statistiko podatek o poprečnem OD SRS. 3. OSEBNI DOHODKI IN ŽIVLJENJSKI STROŠKI: | TOZO-ELEKTROMONTAŽA - Pri tej točki želimo poudariti, naj se dejansko izdela ..konkretizacija teh načel" do 1. marca 1975. Uspešen seminar za mladince V zgodnjih jutranjih urah 23. 11. 1974 se je pred poslovno stavbo IMP zbralo precfcj mladincev, da bi se udeležili enodnevnega seminarja - izleta v Višnjo goro in Žužemberk. V prijetnem vzdušju po prihodu v Višnjo goro se je začel prvi del programa: - zbor udeležencev, volitve delovnih organov - marksizem, pregled družbenopolitičnega razvoja - ekonomski odnosi v podjetju, samoupravljanje in planiranje Najprej smo izvolili delovne organe; predsedstvo, zapisnikarja in verifikacijsko komisijo. Živahno smo razpravljali o sedanjem in bodočem delu mladinske organizacije pri nas, v razpravi pa so sodelovali tudi gostje, predstavniki drugih naših TOŽD. Ugotovili smo, da se srečujemo z istimi problemi, interesi ter sklenili, da bomo na podlagi obojestranskih izkušenj pomagali drug drugemu. Nadaljnji potek seminarja je prevzel s svojim predavanjem o marksizmu, delavskem gibanju v svetu in pri nas znani družbenopolitični delavec Zdravko Troha. V kratkem orisu nam je podal zgodovinski potek delavskega gibanja, vlogo Manca in Engelsa pri tem ter se podrobneje zadržal na vlogi mladine v NOB in po njej. SPOZNALI IMP Za mladince je bila ena od najbolj zanimivih tem seminarja: Ekonomski odnosi v podjetju, samoupravljanje in planiranje. O tej temi nam je Jurij Zavec, direktor plansko-analitske službe v IMP, podal nazoren prikaz o ekonomskem stanju podjetja, o perspektivah podjetja ter samoupravljanju in planiranju v podjetju. Govoril je tudi o problemih, s katerimi se srečujemo, opozoril nanje ter analitično prikazal rešitev gotovih perečih problemov. Mnogi so na ta način dobili prvič vsaj majhen vpogled v celotno organizacijo IMP in lahko rečemo, da si takih predavanj še želimo. Ob tej priložnosti se Juriju Zavcu zahvaljujemo za izčrpno podano temo. Po kosilu smo prišli na drugi del seminarja - plenarni del. Sekretar OOZK tov. Kurent Ciril nam je pojasnil delo družbenopolitičnih organizacij v TOZD in podjetju. Govoril nam je o vlogi ZK pri nas, o vlogi mladih komunistov ter o mladih kot organizirani družbenopolitični organizaciji. Predsednik sindikata Tone Lah nam je govoril o vlogi sindikata pri nas, posebno po VIII. kongresu ZSS. Gostje z občinske konference so se dotaknili idejnopolitičnega dela ZSM po 9. kongresu ter za-kazali nekaj smernic za naše prihodnje delo. NAČRT ZA BODOČE DELO Po teh plodnih razlagah smo prešli na priprave za konferenco mladih v našem obratu, dali svoje predloge, razložili probleme ter se zmenili za termin te, za nas pomembne ustanovne konference. Ob vsestranskem posvetovanju smo dobili jasno sliko, kako bomo delali v bodoče. V popoldanskem času smo predvidevali odhod v Žužemberk ter ogled spomenika padlim borcem tega kraja. Stane Gorinšek tudi sam borec in eden od redkih živih prič, nim je slikovito pojasnil zgodovino Žužemberka ter vlogo tega kraja v NOB. Bili smo precej presenečeni nad tem, kaj vse so morali ti ljudje pretrpeti, da bi mi imeli lepšo bodočnost. Podatek o 1200 imenih na spomeniku nam pove veliko. Zahvalili smo se Stanetu Gorinšku za njegova pojasnila tudi na druga vprašanja iz NOB in mu v spomin podarili lepo knjigo. Na koncu lahko rečemo, daje seminar izredno uspel in da smo mi mladi dobili veliko novih izkušenj za novo delo. INICIATIVNI ODBOR 4. OSEBNI DOHODEK DELAVCEV - PRIPRAVNIKOV: Višina OD pripravnikov je prenizka v primerjavi z naj nižjim OD. Obstaja upravičena bojazen, da bi uveljavitev te določbe imela za posledico zmanjšanje interesa za šolanje in bi udeleženci v svojih samoupravnih splošnih aktih znižali pripravniško dobo na minimum oziroma jo sploh ukinili, kar gotovo ni umestno, niti najbrž ni bil namen sindikalne liste. Predlagamo, da bi se pripravnikom določila akontacija osebnega dohodka z uporabo zmanj-ševalnega odstotka od akontacije, kije v delovni organizaciji določena po AODM za delovno mesto, za katero se pripravnik pripravlja. Ta odstotek naj bi organizacije združenega dela določale v internih aktih npr. med 10 % do 20 %. S tem bi bilo doseženo, da se za opravljeno delo pripravnikom lahko izplačujejo višje akontacije osebnih dohodkov, kot so predvidene v tč. 4 osnutka sindikalne liste. Upoštevati je namreč, da pripravniki že po nekaj mesecih pripravniške dobe običajno dosegajo že dobre delovne rezultate. Na ta način bi bilo tudi omogočeno, da se olajša pridobivanje ustreznih pripravnikov za opravljanje dela na odgovornejših delovnih mestih. 5. NADURNO DELO: - Če je bil povečan dodatek za nadurno delo od 50 na 54 % zaradi večjih prispevkov od OD v nadurnem delu, bi bilo boljše znižati republiški davek od nadurnega dela. — Dodatek za nadurno delo naj bi bil v višini 50 odstotkov, in sicer naj bi se besedilo tega člena zaradi sedanjega bruto sistema obračuna osebnih dohodkov ustrezno preoblikovalo, da morajo delavci za nadurno delo prejeti najmanj 50 odstotkov več osebnega dohodka kot za redni delovni čas. Taka nova določila bi bila prilagodljiva tudi v primeru spremenjenih prispevkov in drugih meril. 8. DELO NA DAN PRAZNIKA - Delo na dan praznika naj se po dodatku izenači z nad- 11. NAGRAJEVANJE PO MINULEM DELU: - Potrebno je izdelati čim-prej ustrezna in konkretna me- rila za nagrajevanje delavcev iz naslova minulega dela. - Za vrednotenje delovne dobe naj bo določen samo maksimalni procent (12%). Če ta pripomba ni sprejemljiva, naj bodo procenti za delovno dobo od 1 do 15 let višji. 12. OVREDNOTENJE STALNOSTI: - .Predlagani način ovrednotenja stalnosti širi socialno diferenciacijo. Predlagamo, naj se formira masa dohodka v višini 5 % osebnih dohodkov delavcev, potem pa naj se delijo sredstva po načelu: za enako delovno dobo v isti delovni organizaciji enak znesek ne glede na kvalifikacijo delavca, s tem da dodatek na stalnost ne presega zneska neto 500 dinarjev mesečno. 13. DNEVNICE ZA SLUŽBENA POTOVANJA V DRŽAVI TER STROŠKI PRENOČEVANJA: - Predlagana omejitev za stroške prenočevanja v znesku 155.- dinarjev ni ustrezna. Predlagamo ''omejitev v višini 200 dinarjev. 14. DNEVNICE ZA SLUŽBENA POTOVANJA V TUJINO: - Dnevnice za službena potovanja v tujino naj se uskladijo med republiškimi in zveznimi upravnimi organi. 15. KILOMETRINA: - Kilometrina naj znaša najmanj 2,00 dinarja za prevoženi kilometer. 16. TERENSKI DODATEK: V prvem odstavku naj se črtata besedi: „in prebivanju". 18. POVRAČILO STROŠKOV ZA PREVOZ NA DELO IN Z DELA: - Pri povračilu stroškov za prevoz na delo in z dela smatramo, naj ne bi predvidevala sindikalna lista, koliko naj se odbija od dejanskih stroškov (din 30). Odbitke bi določali udeleženci v samoupravnih splošnih aktih glede na več ali manj urejeno stanovanjsko vprašanje oz. večjo ali manjšo možnost dobivanja potrebnih kadrov na sedežu organizacije. 20. REGRES ZA PREHRANO MED DELOM: - Regres za prehrano med delom naj bo za vse temeljne in druge organizacije združenega dela enak. Zaradi narave dela je v gradbeništvu večkrat nemogoče organizirati prehrano med delavci. - Zaradi ilustracije problematike gradbeništva dobesedno navajamo nekaj pripomb udeležencev, in sicer: Z določilom tega člena, ki diferencirano obravnava OZD glede na stopnjo organiziranosti prehrane so diskriminirane tiste OZD, ki zaradi objektivnih okoliščin ne morejo organizirati uspešne oblike regresirane prehrane med delom. Tako npr. naša OZD, katere predmet poslovanja je vodnogospodarska investicijska in vzdrževalna dejavnost, verjetno tega problema nikoli ne bo mogla uspešno urediti. Svojo dejavnost opravljamo istočasno na območju 17 slovenskih občin (od Kočevja, Logatca, Ljubljane, Kamnika do Trbovelj) s tem, da na terenu delajo manjše gradbene skupine (od 3-10 ljudi). Naša gradbišča niso fiksna, temveč se selijo ob vodotokih. Poizkušali smo že na razne načine rešiti problem tople malice (npr. z dovažanjem tople malice iz centralne kuhinje, z abonira-njem v raznih lokalnih gostinskih obratih), vendar zaradi razdrobljenosti in velike medsebojne oddaljenosti gradbišč, zaradi pogostih selitev gradbišč in pa zaradi tega, ker so taka gradbišča pogosto oddaljena od naseljenih krajev, nismo našli rešitve, ki bi bila zadovoljiva za delavce in ekonomsko opravičljiva. Izračunali smo, da nas sedanji način, tj. razvoz hrane po gradbiščih iz centralne kuhinje že sedaj stane brez vrednosti hrane na delavca prek 250,00 dinarjev mesečno (samo stroški goriva in OD delavca, ki hrano razvaža). Ta način bomo verjetno morali opustiti delno zaradi prevelikih stroškov, delno pa zaradi nezadovoljstva samih delavcev, na tistih gradbiščih, ki dobivajo hrano med zadnjimi in je že mrzla. Regres za organizirano prehrano med delom znaša največ 300 din na delavca. V slučaju, ko ima podjetje organiziran topli obrok hrane — pa manjše število delavcev ne more tega obroka konsumirati a) zaradi narave svojega dela - nekateri šoferji, strojniki, delavci servisne službe in slični, b) delavci, ki iz zdravstvenih — tudi starostnih - razlogov ne morejo konsumirati standardnega obroka, ampak jim je potrebna dietna hrana, katere pa menza ne more nuditi, ali navedeni delavci lahko prejemajo mesečne vrednostne bone v višini regresa, ki ga podjetje daje za organizirano prehrano (topli obrok), ali pa samo bone za 100,00 din? Menimo v zvezi s petim odstavkom tč. 20, da regresa za prehrano ni mogoče upoštevati pri vrednotenju delovnega mesta kot poseben delovni pogoj, ampak mora biti za vse delavce enako s tem, da absolutna večina delavcev dobiva regresirani topli obrok hrane, manjše izjeme navedene pod a) in b) pa mesečno vrednostni bon za prehrano v isti višini, kot se regresira topli obrok organiziran od podjetja. 28. REGRES ZA LETNI DOPUST: - Treba je doseči medrepubliški dogovor za izplačilo najvišjega regresa za letni dopust. 31. NAGRADE OB DELOVNIH JUBILEJIH: - Nagrade ob delovnih jubilejih naj se izplačujejo po istih merilih kot v sindikalni listi za leto 1974. Poleg pripomb na posamezne točke je skupna komisija sprejela pripombe, da naj se v točkah 5, 6, 7, 8 in v točki 11 namesto besed „dosežene akontacije" in „me seč nega osebnega dohodka" uporabljajo besede ..obračunske osnove". SAMOSTOJNI REFERENT ZA NAGRAJEVANJE DRAGO ČERNIČ PREDSTAVLJAMO VAM NOVO TOZD IMP LJUBLJANA: Strojno kovinsko industrijsko podjetje »SKIP« Ljubljana HHH Dne 28. novembra je bil v Strojno kovinsko industrijskem podjetju „Skip“ v Ljubljani referendum, na katerem so se zaposleni V tem kolektivu skoraj 100-odstotno (točneje 99,2 %) odločili za pripojitev k IMP Ljubljana kot samostojna temeljna organizacija združenega dela. Čeprav do zaključka redakcije (18. decembra 1974) še nismo zvedeli, ali so se tudi naši ljudje na zborih delavcev odločili - na nekaterih zborih, ki so že bili, so bili zaposleni za priključitev, najbrž pa bodo tudi na drugih, smo sklenili, da vam bodočo novo temeljno organizacijo združenega dela IMP »Skip" podrobneje predstavimo: SKIP - TO SO BILI GRADBENI ŽERJAVI S kip je pravzaprav postal znan s svojimi gradbenimi žerjavi, saj » njegova dvigala postala pojem jugoslovanskega gradbeništva. Kaj pravi o tem direktor SKIP -dipl. pravnik Štefan Kranjc? »Delavci Skipa že več kot 25 let vlagajo svoje delo in prizadevanja ter tako povečujejo materialne osnove dela, svoj osebni in družbeni standard v interesu ožje in širše družbene skupnosti. Ta prizadevanja so razvila naše podjetje v solidno gospodarsko organizacijo s svojim proizvodnim programom in uspešno vključitvijo na jugoslovansko in delno tudi na inozemsko tržišče. Del našega proizvodnega programa - GD dvigala so postala pojem jugoslovanskega gradbeništva in v Skipu smo tudi prvi v Jugoslaviji izdelali stolpni žerjav. Le malokatero podjetje se lahko ponaša z dejstvom, da njegovo skrajšano ime postane pojem za določen izdelek, kot je v našem primeru »dvigalo Skip“. V našem podjetju smo izkoristili vse prednosti, ki jih daje sorazmerno velika možnost prilagoditve potrebam domačega gospodarstva in temu primerno smo tudi izbirali nove proizvodne programe. POVEZOVANJE IN ZDRUŽEVANJE Hiter in dinamičen razvoj proizvajalnih sil, ki ga dosega naša samoupravna socialistična družba, pa terja tudi od nas vedno novd napore in prizadevanja za hitrejši razvoj in povečano produktivnost dela. stojna TOZD nekajkratno povečali možnosti našega razvoja in učinkovitosti naših delovnih prizadevanj. VELIKA PRELOMNICA To je nedvomno velika prelomnica za našo delovno skupnost ter hkrati velika priložnost, da še mnogo hitreje kot doslej uresničimo naše želje za boljši jutrišnji dan. Prepričan sem, da smo istih misli, če ugotovim, da je z združitvijo dana predvsem velika možnost, ki pa jo bomo morali pravilno izkoristiti. Zavedati se moramo, da bomo tudi Cisterne — izdelek Skipa -ena konkretnih stičnih točk proizvodnih programov SKIP in naše TOZD TRAA Podatki iz ,,oseb ne izkaznice “ SKIP: Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1949, se pravi pred 25 leti, izdeluje pa stroje in strojne naprave, kovinske konstrukcije, rezervoarje, silose in cisterne ter druge izdelke kovinsko-pre-delovalne industrije, poleg tega pa v Skipu izdelujejo tudi proizvode iz armiranega poliestra in drugih umetnih smol. Delovna organizacija zaposluje 131 ljudi, ki so v letošnjem prvem poletju ustvarili 21 milijonov 824.000 dinarjev, lani pa je njihov celotni dohodek dosegel vrednost (podatek velja za celo leto — 1973) 28 milijonov 822.000 dinarjev. V letošnjem poletju je imelo podjetje 7 milijonov 302.000 din dohodka in 3 milijone 342.000 din dobička (podatki so seveda v novih dinarjih). Po tehtnih preučitvah vseh okoliščin in danih možnostih smo ugotovili, da bomo lahko ta smoter dosegli mnogo hitreje in lažje, če bomo svoje delo in prizadevanja združili s tako delovno organizacijo, kot je IMP v Ljubljani. Dosedanji d,elovni uspehi in razvoj te delovne skupnosti oziroma njenih posameznih TOZD so že sami po sebi neizpodbiten dokaz, da je naša izbira popolnoma pravilna in da bomo združeni v taki organizaciji kot popolnoma samo- v bodoče dosegali večje uspehe predvsem z lastnimi delovnimi napori in prizadevanji. Naj takoj povem v imenu vseh članov delovne skupnosti, da delavci SKIPA združujejo svoje delo z delavci ostalih TOZD IMP z željo, da bi bili še bolj učinkoviti, kot smo bili do sedaj, z željo, da bi skupno sporazumno in solidarno lažje reševali vse gospodarske težave, ki jih tudi v bodoče ne bo malo. Srednjeročni razvoj naše TOZD bo usklajen s srednjeročnim gospo- Gradbeni žerjavi - GD so ponesli ime „SKIP“ po vsej državi darskim načrtom vseh TOZD v IMP na podlagi samoupravnega sporazumevanja. BOLJŠI JUTRI Nemogoče je v kratkih obrisih podati vse prednosti, ki jih ima naša združitev. Rad pa bi poudaril, da ni nikakršnih nejasnosti ali spornih vprašanj, ki bi lahko pripeljali do morebitnih nesporazumov. Že dosedanji samoupravni sporazum, predvsem pa praksa dokazujeta, da so izhodišča jasna in določena. Predvsem je izključena vsaka možnost zapostavljanja in nadaljnjega napredka posamezne TOZD v okviru IMP, saj je določena med TOZD neomejena solidarna odgovornost. Z izrekanjem za priključitev k IMP se odločamo za boljšo in sigurnejšo prihodnost naše delovne skupnosti, hkrati pa se zavedamo, da samo boljše in kvalitetnejše delo nas vseh zagotavlja dvig življenjske ravni in lepšo prihodnost." KAJ PRAVIJO ZAPOSLENI V SKIPU O PRIKLJUČITVI Čeprav že visok odstotek na referendumu govori o enoglasni odločitvi za priključitev k IMP, smo vseeno povprašali za mnenje, zakaj so se odločili za pri- ključitev k našemu podjetju in kaj od nje pričakujejo, nekaj zaposlenih v Skipu. Tole so njihovi odgovori: MIODRAG EROR, splošni ključavničar - pri Skipu 10 let: „Ža“ sem se odločil zato, ker vidim boljšo perspektivo in to ne samo na gospodarskem področju, temveč tudi v tem, ker vem, da ima IMP urejena vprašanja letovanja delavcev, stanovanjske izgradnje in tudi športnega udejstvovanja zaposlenih." TOMAŽ KOTAR - monter -splošni ključavničar: „Mi imamo slično proizvodnjo in ker je IMP veliko podjetje, bomo lahko lažje konkurirali na tržišču. Pričakujem, da bodo tudi osebni dohodki večji. Še to bi rad povedal, da smo bili o vseh prednostih združevanja zelo dobro že naprej obveščeni." IMP HITRO NAPREDUJE IVAN KLJAJIČ - vodja skladišča: »Po mojem mnenju je IMP med najbolj solidnimi podjetji v Ljubljani. Njegovo poslovanje je dobro in zelo hitro napreduje in prav v tem vidim tudi priložnost za nas. Upam, da bo tudi IMP zadovoljen z nami. Smo mlad kolektiv in smo v zadnjih letih tudi hitro napredovali." ALEKSANDER Ž1VKOV1Č — ključavničar: „Ko smo se izrekli za združitev k IMP, seveda pričakujemo, da se nam bodo izboljšale tarifne postavke. Vemo pa tudi to, da imamo lahko od združitve samo koristi, saj smo si podobni v proizvodnji in s tem, ko smo postali večji, imamo tudi večje možnosti hitrejšega razvoja." „ZA“ SMO SE ODLOČILI SPONTANO KAROL POŽUN - mojster strojne obdelave - pri Skip 17 let: »Sorodni izdelki, podjetji sta dovolj močni, da si medsebojno lahko pomagamo to mislim, so bili glavni razlogi, da smo glasovali za priključitev. Vsi smo bili za to in lahko rečem, da smo se odločili pravzaprav spontano, ker smo bili tudi o vsem dovolj seznanjeni." MIRA KMETIČ - prodajni referent: »Upam, da bomo imeli od tega koristi. Že sedaj veliko delamo za IMP TOZD TRAA -cisterne in mislim, da bomo imeli od skupnega dela samo koristi. Na drugi strani pa je treba vedeti, da je naše podjetje majhno in da bo v IMP gotovo več možnosti za letovanja, stanovanja, pa tudi za šport in rekreacijo. Pogovore pripravil in zapisal: VILI GUČEK IVAN HABUŠ - VKV ključavničar — rojen v Donjem Miholjevcu, k podjetju Elektrosignal je prišel leta 1954 kot KV ključavničar. Delal je po raznih montažah širom po Jugoslaviji kot npr. separacijo premoga »Banoviči", .Tekstilna tovarna Skopje itd. Svoje delo opravlja vestno in marljivo. sodelavci je poznan kot strokovno sposoben in delaven. FRANC GRČAR - KV el. inštalater - rodil se je v Veliki Gobi nad Litijo. Leta 1954 je prišel k Toplovodu kot nekvalificiran delavec. Delal je po raznih montažah na terenu, predvsem pa v skupini, ki je dela vršila na strelovodnih napravah. Zadnja leta dela v Ljubljani in to na Novi bolnici, je vesten in med sodelavci priljubljen. JOŽE NOVAK - VKV el. inštalater — rojen v kraju Blato pri Trebnjem. Kot KV el. inštalater je pričel delati leta 1954 pri Elektro-signalu. Delal je po raznih montažah širom Jugoslavije, predvsem pa na črpalnih postajah. Nekaj časa je bil tudi na delu v Zahodni Nemčiji. V zadnjem času je delal kot vodilni monter v TAM Maribor in ,,NOVOLES“ Novo mesto, LEOPOLD OPLOTNIK - VKV el. inštalater — rojen v Sv. Pavlu v Savinjski dolini. K podjetju Elektrosignal je prišel leta 1954 kot el. inštalater. Nekaj časa je opravljal el. inštalaterska dela po montažah kot el. inštalater. Tako je uspešno vodil dela v Tovarni nogavic Polzela, »Gorenje" Velenje, NAMA Velenje, Tekstilna tovarna Prebold, našteli bi jih lahko še in še. Poznamo ga kot dobrega, vestnega vodilnega monterja. Z- X 10-letniki iz Livarne so se zbrali v gostišču Kramar v Grosupljem in takole »pozirali" za naš časopis. V njihovi sredini so tudi predsednik DS Srečo Klopčar, direktor Valentin Mendiže-vec in predsednik občinske skupščine Grosuplje Janez Lesjak. Jubilanti pa so: Jože Mravlja, Anton Dremelj, Alojz Kralj, Anton Grden, Ignac Mersel, Stane Medved, Franc Kek, Stane Čandek, Alojz Erjavec, Vlado Verbič, Anica Prosen, Jože Kastelic in Anton Bregar JANKO GOSNIK - VKV el. inštalater — rojen v Tepanju, k podjetju Elektroinstalacije v Slovenskih Konjicah je prišel leta 1954. Nekaj časa je delal po montažah, predvsem po Štajerskem, sedaj pa dela v delavnici'v Slov. Konjicah. Med sodelavci je cenjen, znan kot gospodaren in vesten delavec, zato je tudi večkrat bil predlagan in izvoljen v organe samoupravljanja. poskrbi tudi za dobro razpoloženje, še posebno pa je uspešen pri vzgoji mladega kadra. STANISLAV BANKO - VKV el. inštalater — rojen v Radmirju pri Šoštanju, k podjetju Elčktrosignal je prišel leta 1954 kot KV elektromonter. Delal je po raznih gradbiščih po Jugoslaviji in izven kot KV monter, nato pa uspešno vodil dela kot vodilni monter. Dolgo časa je delal na. montaži »Separacija premoga Banoviči", »Železarna Zenica", »Separacija premoga Raša" itd. Med 20 letniki TOZD Elektromon- taža v____________________/ ANTON LAH -r referent za norme — rojen v Ljubljani, k podjetju Toplovod seje prišel učit leta 1952 in 1955 uspešno opravil izpit za KV elektroinstalateija. Kot el. inštalater je delal po raznih montažah in pridobival strokovno znanje ter leta 1962 opravil izpit za VKV el. inštalaterja. Aktivno sodeluje v organih samoupravljanja in opravlja odgovorne funkcije v družbenopolitičnih organizacijah. Je predsednik sindikata v TOZD Elektro-montaža in uspešno dela tudi na športnem področju. Kot vodilni monter je v zadnjih letih delal po montažah v Ljubljani vse do julija leta 1974, ko je prevzel naloge referenta za norme. ZORKO VALENČIČ - samostojni referent v pripravi dela — rojen v Javorju pri Sežani. Še kot otrok je aktivno sodeloval v NOB in tako občutil nasilje okupatorja. Z bogatimi izkušnjami je nadaljeval kot družbeni delavec v organih javne varnosti v najtežjih časih, ko so bili pogoji dela zaradi raznih sovražnih dejanj zelo zahtevni. V letu 1954 je prišel k Toplovodu. Strokovno se je nato izpopolnjeval in leta 1961 uspešno zaključil delovodsko šolo. Ves svoj čas prebit pri podjetju je aktivno sodeloval v družbenopolitičnih organizacijah in v organih samoupravljanja. FRANC ŽNIDARIČ - VKV el. inštalater — rojen v Drenovcu pri Krškem, k Toplovodu je prišel leta 1952 kot KV el. inštalater. Nekaj časa delal kot elektroinstalater, nato pa kot skladiščnik nadaljeval v CKV. Leta 1962 je opravil izpit za VKV in sedaj že nekaj let dela kot vodilni monter v naši TOZD. Med sodelavci je priljubljen, saj poleg dela STANKO STARE - KV ključavničar — rojen v Bohinjski Bistrici, k podjetju Elektrosignal je prišel kot KV ključavničar leta 1954. Vsa leta uspešno dela kot ključavničar predvsem na zahtevnejših objektih kot so Železarna Jesenice in drugi. Med sodelavci je znan kot skromen, marljiv in delaven. SLAVKO ROBIČ - VKV el. inštalater — rojen v Novi vasi pri Celju. Leta 1952 je prišel k Elektrosignalu kot KV strugar, nato pa leta 1953 opravil izpit za KV el. inštalaterja in leta 1960 še izpit za VKV el. inštalaterja. Veliko je sodeloval v organih samoupravljanja, saj je bil pogosto prav zaradi cenjenosti med sodelavci kot vesten, strokovno sposoben vodilni monter, predlagan za člana delavskega sveta in drugih organov pri podjetju in TOZDl Dolga leta je delal na montaži v Železarni Jesenice, vodil dela v „ELAN“ Begunje in trenutno dela v CIMOS v Novi Gorici. STANE TURMAN - VKV el. inštalater — rojen v Želimljah, k podjetju Elektrosignalu se je prišel učit 1953 in 1956 napravil izpit za KV el. inštalaterja. Pozneje delal na raznih večjih objektih kot vodilni monter. Med sodelavci je poznan kot discipliniran, strokovno sposoben. Aktivno sodeluje v organih samoupravljanja. Kot vodilni monter je uspešno vodil dela v separaciji premoga ,,KOSOVO", „SAVI“ Kranj in sedaj dela na Novi bolnici v Ljubljani, ker se v popoldanskem času še dodatno izobražuje. / \ Jubilanti v Livarni v__________) ANTON PLIBERŠEK - KV el. inštalater — rojen v Zg. Grušovju pri Slovenski Bistrici, k podjetju Elektroin-stalacije Slovenske Konjice se je prišel učit in leta 1954 uspešno opravil izpit za KV el. inštalaterja. Nato je delal v delavnici v Slovenskih Konjicah in je med sodelavci priljubljen, zato je bil večkrat izvoljen v organe samoupravljanja. Je član DS in aktiven na športnem področju. Z \ letniki TOZD OVK v_________________) 1. IVAN HROVAT, roj. 24. 6. 1920. v Ambrusu (Dolenjska), sedaj na delovnem mestu vodje priprave za montažo centralne kurjave in vodovoda je znan v TOZD OVK kot izredno vztrajen in delaven uslužbenec, ki je svojo življenjsko pot v podjetju pričel kot delavec in jo nadaljeval poln ener- Tudi v temeljni organizaciji združenega dela IMP Livarna v Ivančni gorici so pripravili srečanje z delavci, ki so 10 let v podjetju. Tako so se zbrali 6. decembra v gostišču Kramar v Grosupljem. Slavljence je najprej pozdravil predsednik delavskega sveta TOZD Livarna Srečo Klopčar, ki je jubilantom tudi podelil spominske plakete in nagrade, spregovorila pa sta tudi direktor TOZD Valentin Men-diževec in predsednik grosupeljske občinske skupščine Janez Lesjak. Po „uradnem“ delu se je razvila sproščena zabava ob zvokih domače glasbe tja do druge ure zjutraj. Med splošnim veseljem naših 10-letnikov se je temu pridružil tudi glavni direktor IMP Stanko Krumpak, ki je v kratkem nagovoru orisal začetno pot in razvoj naše livarne v okviru IMP. Kot povabljenec se je tovariškega srečanja udeležil tudi sekretar ZK Grosuplje tovariš Gale. M. SEŠEK gije ter nezlomljive volje preko iz rednega uspešnega šolanja do, odličnega tehničnega strokovnjaka na svojem področju. 2. IGNAC KUPLJENIK, roj. 18. 8. 1929 v Toplicah (Dolenjska), je v svojem delovnem okolju priljubljen in znan kot dober monter centralnih kurjav predvsem zaradi svoje umirjenosti in vztrajnosti kljub temu, da ga je bolezen prisilila k skrajšanemu delovnemu času. 3. ANTON MLAKAR, roj. 9. 6. 1930. v Trbovljah, je sedaj na delovnem mestu vodilnega monterja centralnih kurjav in ga poznamo kot odličnega strokovnjaka na varilnem področju, kjer je požel priznanja — med ostalim — tudi v Švici, kjer gaje podjetje svoječasno delegiralo. Poznamo ga tudi kot aktivnega družbenega delavca. 4. ANTON MRCUN, roj. 2. 6. 1938. v Drtiji, sedaj na delovnem mestu VK monter centralnih kurjav. Svojo strokovno rast je pričel v podjetju že kod odličen vajenec in s svojo požrtvovalnostjo in nadarjenostjo doživel izredno hiter vzpon, saj mu vodstvo poveija zelo zahtevne naloge. V svoji okolici je priljubljen in ne nazadnje je tudi zaradi svoje aktivnosti v organih delavskega samoupravljanja v delavskem svetu. 5. RUDI VRHOVŠEK, roj. 29. 3. 1935. v Mokronogu, sedaj na delovnem mestu VK monter centralnih kurjav. Poznamo ga kot izredno hitrega in temperamentnega sodelavca, ki na preprost in zelo direkten način najde pristop in stik z . vsemi sodelavci, 6. JANEZ IGLIČAR, roj. 27. 6. 1937. v Zaborštu, zaposlen kot VK monter centralnih kurjav in poznan med sodelavci že od njegovega hitrega in vihravega začetka preko trdih življenjskih izkušenj do preudarnega strokovnjaka svojega področja. Trdo delo ga je vneslo v mirne vode in ga prekalilo — med ostalim — tudi v aktivnem delu samoupravnih organov in DS. 7. STANISLAV OSREDKAR, roj. 27. 10. 1926 na Trati na Gorenjskem, je v TOZD OVK zaposlen kot VK monter vodovodnih inštalacij, je poznan kot preudaren, miren delavec in odličen strokov-. njak ne samo v svojem vsakdanjem delu, ampak tudi kot požrtvovalen sodelavec v raznih organih delavskega samoupravljanja, kjer posebej cenimo njegovo visoko družbeno zavest. 8. IVAN CELIJA, roj. 5. 6. 1937. v Hotiču pri Litiji, je pred 4 leti prišel iz sedanjega TOZD-a TEN v proizvodnjo klima—opreme, TOZD OVK. Zahvaljujoč svoji izredni trdoživosti in iznajdljivosti se je v trenutku prilagodil v novi panogi in se vključil v sredino z veliko mero zaupanja in simpatije. Danes opravlja zelo zahtevne naloge mojstra v proizvodnji ter je spoštovan tudi kot dober prena- šalec svojih bogatih izkušenj na svoje mlajše sodelavce in znan kot aktivni borec v raznih organih delavskega samoupravljanja. letniki TOZD PMI MARIBOR v_____________________J Medtem ko so v nekaterih naših temeljnih organizacijah pripravili tovariška srečanja z jubilanti že 6. decembra, so v mariborski temeljni organizaciji pozdravili jubilante 13. decembra v hotelu Qrel v Mariboru. Zbrane jubilante, bili so skoraj vsi, je najprej pozdravil direktor TOZD Vlado Ulčar in jim zaželel še vrsto let dela in uspeha pri našem podjetju, nato pa je slavljencem spregovoril tudi predsednik delavskega sveta TOZD PMI Konrad Černčič in jim zatem podelil priznanja za 10 in 20-letno delo v našem podjetju. Z dvajsetletniki — jubilanti, ki so pri našem podjetju že 20 let, smo se žapletli v kratke pogovore. Takole so nam povedali: Franc Muršec — VK vodovodni inštalater: „Ko sem prišel v podjetje, nas je bilo vsega 38. Takrat smo se vsi poznali in smo se tudi večkrat kot danes sestajali. Zavzemam se za pošteno, disciplinirano delo in zato mislim, da bi morali upoštevati izkušenost dolgoletnih sodelavcev podjetja." Leon Lešnik — VK vodovodni inštalater se spominja, da še pred 10 leti v servisni službi niso imeli drugih prevoznih sredstev kot kolesa in da jasno ni bilo niti govora o kakšnih servisnih avtomobilih ali pa številnih orodjih. „Sicer pa mislim, da naše podjetje dobro dela, težave so včasih s kvaliteto materialov." Za Leona Lešnika so mi njegovi sodelavci rekli, da še 10 njegovih sorodnikov dela pri IMP in da bi lahko imeli Lešnikovi „svojo TOZD". NADALJEVANJE NA 10. STRANI Slike od zgoraj navzdol: Slavljence v vseh - naših temeljnih organizacijah je pozdravil tudi glavni direktor IMP Ljubljana Stanko Krumpak Direktor TOZD Elektromontaža inž. Franc Kumše predaja priznanje 20-letniku Stanislavu Banku 20-letniki TOZD Elektromontaža Ljubljana - od leve proti desni: Franc Grčar, Franc Žnidarič, Anton Lah, Zorko Valenčič, Stanislav Banko, Stane Turman, Leopold Oplotnik in Anton Pliberšek Od zgoraj navzdol: Del 10-letnikov TOZD Elektromontaža Ljubljana Del skupine 10-letnikov iz temeljne organizacije združenega dela OVK Ljubljana Glavni direktor Stanko Krumpak in direktor TOZD OVK inž. Anton Zima pozdravljata Stanislava Osredkarja ob njegovem 20-letnem delu pri IMP Ljubljana Od zgoraj navzdol: 10-letniki TOZD TRAA — od leve proti desni: Lado Žnidarec, Stane Božič, Jože Toplak, Anton Luštrik, Jure Paljug, Lojze Škerjanc, Stane Trček, Konrad Miler, Franc Omahen, Janez Struna, Zofija Kočevar, Zoltan Kovač, Alojz Erjavec, Jože Jerina in Alojz Taler Slavljenci TOZD TRAA so se ,,postavili“ skupaj z vodstvom tovarne 20-letniki TOZD PM1 Maribor - od leve proti desni: Anton Rebernak, Ivan Verblač, Franc Modec, Leon Lešnik, Franc Muršec, Ladislav Asi in Ignac Božič Od zgoraj navzdol: Predsedi^ delavskega sveta TOZD OVK Jože Kovač pozdravlja slavlje1116 Drugi del skupine 10-letniko' fJ2D OVK 20-letniki temeljne organizacijJdruženega dela IMP TRAA - od leve proti desni: Slavko n,Zenjak, Franc Mestnik, Anton Pančur in Robert Kastelic Jubilanti iz TOZD PMI Maribor so se srečali na tovariškem večeru v hotelu Orel v Mariboru v petek, 13. decembra Od zgoraj navzdol: 10-letniki TOZD DMI Maribor - od leve proti desni: Jože Weixl, Franc Kralj, Franc Suhič, Dominik Gajzer, Rudolf Kosmačin, Alojz Slekovič, Franc Mesarič in Jože Marko 10-letniki TOZD PMI Maribor - od leve proti desni: Alojz Rogač, inž. Ervin Foerstner, Ivan Horvat, Jože Vauhnik, Frančiška Oblak, Maks Amon, Feliks Fras, Franc Stemad in Anton Auguštiner NADALJEVANJE S 7. STRANI Ladislav Asi — KV monter dela na vzdrževanju klimatskih naprav in meni, da to delo zahteva celega človeka. ,,Zame je služba drugi dom in da si vrsto let pri istem podjetju, moraš imeti do dela in do podjetja v redu odnos.11 Sicer pa Ladislava Asla dobro poznajo smučarji, saj je prav po njegovi zaslugi smučarska sekcija mariborske TOZD najboljša v našem podjetju. Ignac Božič — PK monter ob svojem jubileju predlaga mladim, da so bolj predani deli in da so bolj disciplinirani. „Tu sem našel dobre sodelavce in sem zadovoljen, da lahko vsa ta leta delam ista dela.11 Franc Modec — VK vodovodni inštalater: „Teh dvajset let se mi zdi, kot da sem prišel v podjetje šele včeraj. Na začetku si sploh nisem mislil, da bom ostal tako dolgo pri enem podjetju. Mislim, da če je nekdo zavzet za delo in če nekaj ustvarja, potem ima tudi podjetje od tega korist in prav zato si želim, da bi se 1MP še naprej tako dobro razvijal.11 Vilibald Nerat — monter klimatskih naprav: „Ob tej priložnosti želim, da bi se podjetje še naprej tako razvijalo, da bi se med seboj razumeli in da bi bili enotni. Uspeh podjetja je tudi uspeh naš posameznikov.11 Anton Rebernak — monter ogrevalnih naprav: „Ce primerjam čas 20 let nazaj in danes, lahko rečem, da je sprememba 1 proti 100, oziroma se skoraj ne da primerjati. Takrat smo imeli mnogo težav in mladi ti danes skoraj ne verjamejo, če jim omeniš v kakšnih težavnih razmerah je raslo podjetje. Sicer pa mislim, da je osnova vsakega dobrega dela disciplina in pa zanimanje za delo.11 Ivan Vrblač — skladišnik: „Če si pri podjetju že 20 let, to pomeni, da si zadovoljen. Res je, da smo precej prestali, da smo vse to ustvarili, vendar je pa zato danes ta občutek toliko lepši in boljši. Zato želim, da bi podjetje še naprej tako obstajalo in se razvijalo kot doslej. Vig Leopold Tomšič — 20-letnik TOZD TEN 10 in 20-letniki iz TOZD Tovarna elektronaprav so praznovali svoj jubilej v zimskem vrtu hotela Ilirija V_____________________________/ znanja, predsednik DS Anton Bezjak pa je jubilantom čestital k njihovem jubileju in jim zaželel še veliko delovnih uspehov v njihovem nadaljnjem delu v TOZD TEN. Po uradnem delu proslave smo z jubilanti in njihovimi svojci preživeli lep tovariški večer. J. K. 20-letnika TOZD PM Koper — Drago Rupnik, tehnični vodja, in Pavel Miklavčič, vodilni monter. Drago Rupnik je član kolektiva IMP od priključitve tovarne Simplex iz Idrije in uspešno vodi gradbišča predvsem na Goriškem in v Postojni. Pavel Miklavčič je član kolektiva od leta 1954 in kot vodilni monter uspešno vodi dela na gradbiščih ob slovenski obali Ivan Ilovar — 20-letnik TOZD TEN Dne 6. decembra 1974 je priredil kolektiv IMP Ljubljana TOZD PROJEKT MONTAŽA KOPER svečanost, ki je bila namenjena jubilantom 20 in 10-letnikom ob stalnem delu pri IMP. Na svečanosti so jubilantom podelili priznanja za dolgoletno delo v podjetju. 20 letniki TOZD TEN v_____________________J V letošnjem letu so praznovali v TOZD TOVARNA ELEKTRONAPRAV 20-letni jubilej dela 3 člani kolektiva, in to so: 1. Ivan ILOVAR, roj. 17. 8. 1932, po poklicu strojni ključavničar. V IMP TOZD TEN (prej Elek-trosignal) se je zaposlil 12. 4. 1954. Sedaj opravlja delo visokokvalificiranega ključavničarja. 2. Vinko SETNIKAR, roj. 11. 1. 1927, po poklicu ključavničar, se je zaposlil v IMP TOZD TEN (prej Elektrosignal) 2. 8. 1954. Sedaj opravlja delovno dolžnost kontrolorja v kovinski delavnici. 3. Leopold TOMŠIČ, roj. 10.9. 1931, po poklicu tehnični risar, se je zaposlil v IMP TOZD TEN (prej Elektrosignal) 21. 6. 1954. Sedaj opravlja dolžnost konstrukteija. Pomemben jubilej 20 in 10-let-nikov smo proslavili v zimskem vrtu hotela Ilirija, kjer so bila jubilantom podeljena posebna pri- Praznik jubilantov TOZD PM Koper i V( Či •o Predvsem so prisotni burno pozdravili 20-letnike, ko so jim podelili priznanje. Žal pa je bil tretji član Jože Habjan opravičeno odsoten, ker se nahaja v bolnišnici. Med tem pa sta se ostala dvajsetletnika rada postavila v držo „na mesto volj no“ in nasmejana pozirala za naš časopis. Jože Habjan je tretji jubilant, ki slavi 20-letnico dela pri podjetju. V TOZD je prišel že na samem začetku leta 1955 ter je vsa leta delal kot vodilni monter centralne kurjave na raznih gradbiščih. 10-letniki so bili številčno kar močneje zastopani, kar hkrati dokazuje da je kolektiv TOZD v Kopru sorazmerno mlad. Jubilanti — 10-letniki pa so: Vinko Čurin, Orlando Grižon, Delči Jerman, Karolina Jordan, Ivan Melinc, Marjan Močnik, Vojko Paliska, Bruno Rojc, Miloš Ru-jevič, Branko Štrkalj, Marjan Šuber in Zdravko Zadnik. Nekateri od slavljencev se prireditve, žal niso udeležili, kar pa lahko obžalujejo, kajti gostilna v Šmarjah je bogato obložila mizo s Pršutom, sirom in kraškim teranom. Svečanost je z pozdravnim govorom začel direktor inž. Ladislav Alič, za njim pa je prevzel besedo Predsednik sindikata Jože Peterle. Oba sta se v svojem in tudi v imenu Celotnega kolektiva zahvalila za dolgoletno sodelovanje. Svečanost 86 je po podelitvi priznanj s prosto zabavo zavlekla tja pozno v noč in s tem dala prijetni zaključek dol-Soletni zvestobi in delu pri kolektivu IMP. A. H. -------------------------------- X letniki TOZD TRAA v ______V ANTON PANČUR se je zaposlil Pri podjetju 20. 9. 1954 in je ves d as svoje dosedanje zaposlitve pri Podjetju opravljal naloge na od go-. v°rnejših delovnih mestih. V tem časn je tudi uspel vzgojiti vrsto no- TOZD PM KOPER 10-letniki z leve proti desni: Branko Štrkalj, Karolina Jordan, Orlando Grižon, Vinko Čurin, Delči Jerman, Miloš Ru-jevič, Marjan Šuber, Ivan . Melinic vih kadrov v tehnični službi in je svoje pridobljeno znanje in delovne izkušnje nesebično prenašal na novo sprejete in obstoječe kadre. SLAVKO HRŽENJAK se je zaposlil pri podjetju 15. 3.1954 kot priučeni delavec in se je v času zaposlitve nenehno izpopolnjeval in si pridobil kvalifikacijo kurjača centralne kurjave. V tovarni je znan kot zelo aktiven gasilec in se je tudi z njegovim prizadevanjem v tem času organiziralo gasilsko društvo, ki nenehno dela in usposablja člane za gasilske enote za izvrševanje tudi najzahtevnejših nalog na področju gasilstva. ROBERT KASTELIC se je zaposlil pri podjetju 12. 4. 1954 kot KV ključavničar. V dosedanji zaposlitvi pri podjetju, je stremel za svoje izobraževanje in si pridobil kvalifikacijo z izpitom VKV strojnega ključavničarja. Sedaj uspešno izvršuje naloge na izdelavi sestavljanja termostatov. FRANC MESTNIK seje zaposlil pri podjetju 3. 11. 1954 kot ključavničar. V času svoje zaposlitve pri podjetju ie uspešno opravljal naloge na montaži dvigal za kurilnico centralne kurjave. Sedaj prav tako z isto vnemo kot na začetku svoje delovne dobe uspešno dela na montaži podestov in raznih konstrukcij na stavbah. Kolektiv TOZD Tovarne regulacijskih armatur in aparatov je ponosen. na svoje jubilante in jim želimo tudi v prihodnje uspešno ------------------------------^ Predsednik delavskega sveta TOZD TIO Idrija Simeon Oblak čestita jubilantki — 10-letnici Alojziji Erjavec 10-letniki podjetja TIO Idrija in predsednik delavskega sveta ter direktor TOZD — od leve proti desni — Simeon Oblak - predsednik DS, Rajko Čuk, Pavel Rakar, Ivan Mohorič, Stojan Brus, Alojzija Erjavec in direktor TOZD Pavel Troha ______________ • DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV # DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV • DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV • DELO SAMOUP Večja produktivnost • • m manj izgubljenih ur Na osmi redni seji DS temeljne organizacije združenega dela TIO Idrija, 13. novembra letos, so najprej obravnavali analizo 9-mesečnega poslovanja temeljne organizacije. V razpravi je sodeloval tudi direktor TOZD Pavel Troha, kije dejal, da je TIO dosegel lepe rezultate, vendar, da jih še lahko izboljšajo predvsem z večjo produktivnostjo in z manj izgubljenimi urami ter nenazadnje z večjo pozornostjo zastarelim terjatvam. Angela Božič je člane DS seznanila, da bodo v TOZD TIO Idrija v naslednjih treh mesecih delili 337.135 dinarjev ostanka dohodka oziroma 15 odstotkov od tromesečne osnove. Člana DS Slavka Jereba in Vinka Mohoriča je zanimala delitev osebnega dohodka v primerjavi TOZD TIO in druge TOZD IMP. Na njuno vprašanje je odgovoril vodja splošne in kadrovske službe TIO Idrija Milan Kostanjšek, ki je dejal, da imamo vsi zaposleni pri IMP enake plače, s tem, da je osnova plače enaka za vse po sporazumu o delitvi OD, razlika je le v gibljivem delu, nadurah, delovni dobi in stopnji izobrazbe s tem, da so seveda druge TOZD dosegle večji gibljivi del. Borisa Firma je zanimal tudi postopek določitve gibljivega dela. Člani delavskega sveta so poročilo o 9-mesečnem poslovanju potrdili, s tem, da so se zavzeli za zmanjšanje izgubljenih ur, zmanjšanje nekurant-nega materiala in pa za večjo pozornost področju terjatev. Na seji so tudi imenovali komisijo za odpis materiala in odpis osnovnih sredstev, potrdili pa so predlog komisije za tehnične izboljšave (o tem pišemo v posebnem članku). Na koncu so še sklenili, da TOZD TIO Idrija sofinancira gradnje novega poslovnega centra za PTT v Idriji in da za proslavo 30-letnice velikega protifašističnega zborovanja v Laznah na Vipavskem prispevajo 500 dinarjev. TOZD LIVARNA Uspešnih devet mesecev Dne 11. novembra je bila 9. redna seja DS TOZD Livarna Ivančna gorica, na kateri so najprej govorili o poslovnem uspehu v letošnjih devetih mesecih. Iz poročila je vidno, da je Li varna predvideni načrt presegla skoraj za 48 odstotkov, v primerjavi z enakim lanskim obdobjem pa za skoraj 60 %. Prav zavoljo tako dobrih rezultatov je Livarni ostalo nekaj več kot 8 milijonov (novih seveda) neto ostanka dohodka. Poleg tega so na seji ugotovili, da so bili ugodni kazalci gibanja zalog reprodukcijskega materiala, drobnega inventarja in orodja, zalog nedovršene proizvodnje, polizdelkov in gotovih izdelkov. Res pa je, da so povečali stroške investicijskega in tekočega vzdrževanja, vendar ta porast gre predvsem na rovaš dela v treh iz- menah in temu, da šo stroji obratovali tako-rekoč 24 ur dnevno. Pojavljajo pa se tudi nekatere subjektivne slabosti kot so neodgovorno ravnanje in uporaba strojev in naprav — to velja zlasti- za uporabo in vzdrževanje viličarjev in stroške opravljenih del v lastni režiji. Doseženi poslovni rezultati kažejo, da bi do konca leta lahko ustvarili toliko akumulacije, da bi lahko pokrili predvidene investicijske naložbe, ustvarili sredstva za stanovanjsko gradnjo. In kje lahko iščemo razloge za dobro poslovanje? Člani delavskega sveta so menili, da je uspeh rezultat prizadevnosti vseh zaposlenih za povečanje produktivnosti, posebej še delavcev v vzdrževalni službi, uspešne komercialne politike kot tudi dobave potrebnih surovin in reprodukcijskih materialov. V razpravi so se dotaknili tudi nekaterih problemov, ki tarejo Livarno. Ti so predvsem v težavah pri pravočasni oskrbi s surovinami, zlasti s surovim železom. Člani delavskega sveta so se zavzeli tudi za varčevanje na vseh ravneh, zlasti za polno izkoriščenost delovnega časa, saj izgubljene ure jasno kažejo, da bi bili lahko še uspešnejši. V drugi in tretji točki dnevnega reda so obravnavali poročili o izgubljenih urah in komisije za kršitev delbvnih dolžnosti (o problematiki s teh področij bomo poročali v posebnih člankih), nato pa so sprejeli samoupravni sporazum o ustanovitvi vodne skupnosti Ljubljanica—Sava in imenovali več komisij — volilno, komisijo za odpis in prodajo osnovnih sredstev, na koncu pa so zavoljo velike prizadevnosti komercialne službe za dober poslovni uspeh nagradili vodjo Marjana Seška s 3.000 dinarji. Komercialna služba je namreč kljub težavam na trgu s surovinami uspela zagotoviti nemoteno oskrbo, prav tako pa ji je uspelo skleniti ugodne poslovne aranžmaje tako v pogledu naročil večjih serij, akumulativno boljšega programa proizvodnje kot tudi prodaje izdelkov. Izredna seja DS 15. novembra je imel delavski svet TOZD TEN Ljubljana izredno sejo, na kateri so razpisali volitve delegatov v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti in imenovali volilno komisijo. Na seji so tudi sklenili pripraviti za 10 in 20-letnike pri podjetju krajšo proslavo. TOZD OVK LJUBLJANA SEJA DS Sedma redna seja DS temeljne organizacije združenega dela IMP OVK Ljubljana je bila 21. novembra, na njej pa so najprej izvolili koordinacijsko volilno komisijo in komisijo za sestavo volilnega imenika, poleg tega pa so člani delavskega sveta potrdili tudi kandidatno listo delegacije v skupščine interesnih skupnosti. Nato so člani DS obravnavali poročilo o devetmesečnem gospodarjenju temeljne organizacije in ugotovili, da je bil načrt za omenjeno obdobje presežen za 34,5 %, pri tem je ogrevanje preseglo 9-mesečni načrt za 33,35 %, vodovod za 51,67 %, klima montaža za 36,6 % in klima proizvodnja za 23,36 %. • Ko so člani DS obravnavali gospodarsko pro-‘n blematiko, so potrdili sklepe sestanka OOZK iiP' vodstva TOZD (o tem pišemo v posebnem član*” ku). Na seji so tudi sprejeli in potrdili ustanovitveni sklep OE Klima, pravilnik o delu kon trole kvalitete in intervencijskega servisa, nt koncu pa so obravnavali še vloge, prošnje in pri tožbe. Med tem gradivom naj omenimo, da jte DS odobril enkratno denarno pomoč Antom[a Koščaku, ki se je ponesrečil na poti na delo ir je že dalj časa v bolniškem staležu in pa, da jv odobril Alojzu Brajerju izredni plačani dopusr za zdravljenje v zdravilišču. DELAVSKI SVET PODJETJA ‘k to Vso pozornost zalogam 25. novembra se je na 5. redni seji sestal d lavski svet podjetja in najprej obravnaval p% ročilo o 9-mesečnem gospodarjenju. Iz poročili ti mag. oec. Alojza Kosija je bilo vidno, da se ji celotni dohodek podjetja v letošnjih devetita mesecih v primerjavi z enakim obdobjem lako povečal za 44,2 odstotka, porabljena sredstv za 46,4 % in dohodek za 40,6 %. V razpravi1 teh rezultatih so člani DS ugotovili, da so fi nančni pokazatelji ugodni, da pa je frnančei ( položaj slabši zavoljo naraščanja zalog in manj, šega priliva sredstev na žiro račun. Zaloge n 6 raščajo v vseh TOZD, zato so člani DS prt lagali, da bi kupovali le tak material, ki bo ut -rabljen in zaračunan vnaprej. Če se bodo zalo*, še naprej povečevale, bo prihodnje leto malh denarja za vlaganje v investicije in družbe ij^ standard. V OD 21. NOVEMBRA 19 VEČJA VREDNOST TOČKE Glede na to, da so sredstva za izplačil! osebnih dohodkov v obliki gibljivega dela zi dovoljiva, so člani DS sklenili, da se od 21. n poslovanja z bloki, ki je vezan na veliko mdrninistrativnega dela in na nepravočasne do-.'/ze hrane. Predsednik sindikalne konference iniro Dražumerič je pojasnil subvencioniranje alice z denarnimi boni in dejal, da je po samo-| 'ravnem sporazumu vsak delavec upravičen, 114 dobi regres. Kuhinja je bila zgrajena s tem iaJUenom, da bomo vsestransko zadovoljili plovnega človeka. V razpravi so člani delav-j/rega sveta podjetja ugotovili, da ne morejo It^iti tega problema, niti sprejeti kakšnih do-gPpenih sklepov. Zato so imenovali posebno ko-nflsijo (sestavljajo jo Karlo Per, Miro Dražu-nprič in Jože Škufca), ki naj pregleda poslo-danje centralne kuhinje, predvsem pa naj ugo-; fvj upravičenost sedaj veljavnih cen. Svoje ugo-a °^’tve mora komisija posredovati vsem pri-,][auetim temeljnim organizacijam združenega /f*a- Sklicatelj komisije je Anton Križan, di-jfktor kadrovske in splošne službe. V. G. Sklepi DS Delavski svet temeljne organizacije TRAA se je sestal na svoji 10. redni seji in predvsem obravnaval 9-mesečno poslovanje in gospodarsko problematiko temeljne organizacije. Pri pregledu sklepov zadnje seje so ugotovili, da nekatere. sklepe niso do konca uresničili in zato so sklenili, da do naslednje seje sklepe uresničijo. Pod to točko so imeli člani DS tudi precej pripomb na poslovanje centralne kuhinje in dokaj visokih cen mrzle malice, vse te pripombe pa so povedali tudi zaposleni na zboru delavcev. Na osnovi teh pripomb so zadolžili predstavnike v delavskem svetu podjetja, da ukrenejo vse potrebno, da se cene prehrambenih izdelkov in brezalkoholnih pijač uredijo in uskladijo s cenami v trgovini. Ker je pred vrati tudi popis oziroma inventura, so sklenili, da je treba pregledati nekurantni material in poiskati možnosti oddprodaje in izločitve iz skladišč. Pri pregledu 9-mesečnega poslovanja so ugotovili, da so sprejeti sklepi ob polletnem pregledu gospodarjenja dokaj ugodno vplivali na uresničitev proizvodnih nalog v tretjem četrtletju, kar je pogojilo dokaj uspešen zaključek 9-mesečnega poslovanja. Člani delavskega sveta so menili, da je treba še naprej posvetiti vso pozornost že sprejetim sklepom, ki zadevajo gospodarsko obnašanje pri izkoriščanju delovnega časa, odnos do sredstev dela, zmanjšanje izgubljenega delovnega časa in racionalno izkoriščanje sredstev dela. Iz poročil komercialne službe so člani delavskega sveta ugotovili, da so proizvodne zmogljivosti v celoti zasedene tudi že v prvem četrt letju leta 1975 in daje treba za uspešnejšo uresničitev proizvodnih nalog letošnjega zadnjega četrtletja povečati proizvodnjo — zlasti kosovno, ker odjemalci postavljajo zelo kratke dobavne roke. Po razpravi o tej problematiki je delavski svet sprejel priporočilo članov kolektiva, da pospešeno delajo v podaljšanem delovnem času inv prostih dnevih, ter da s to odločitvijo seznanijo vse zaposlene. Ker so sedanji garderobni prostori neprimerni, predvsem zavoljo prenavljanja — nadzidave delavniških objektov, so sklenili, da razmere zasilno izboljšajo. Tako bodo poiskali možnosti za napeljavo tople vode, uredili glavna vrata oz. dostop v sedanjo garderobo in garderobni prostor bolj ogrevali. Delavski svet temeljne organizacije združenega dela TRAA je imel tudi sejo 10. decembra in na njej imenoval inventurne komisije. Priporočil je, da komisije popišejo dejansko stanje čimbolj uspešno in natančno. Na seji so tudi določili gradivo za zbore delavcev: samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih, sistemizacija delovnih mest in okvirni investicijski prodam za leto 1975. Obravnavali pa so tudi proizvodne naloge prvega četrtletja leta 1975. Po predlogu direktorja so se člani DS strinjali z odkupom inovacije delavcev iz razvojnega oddelka - drsne tesnilke SM 3343-H. S tem bo TRAA pri enem izdelku prihranila 44 mark in 43,80 dinarja. To inovacijo je pregledal tudi biro za pospeševanje inovacijske dejavnosti in jo ugodno ocenil. Po načrtu za prihodnje leto so ugotovili, da bodo s to inovacijo prodali več kot 3000 izdelkov. Iz tega lahko zaključimo pomen in ekonomsko utemeljitev nakupa inovacije, r g Konferenca delegacij V začetku decembra, točneje, 2. 12. je bila 4. redna seja konference delegacij skupnosti skupnih strokovnih služb, tovarne elektro-naprav, projektivnega biroja in zastopstva, na kateri so razpravljali o gradivu za sejo zbora zdmženega dela in določili delegate za omenjeno sejo. Za 5. sejo Zbora združenega dela občinske skupščine Ljubljana-Bežigrad je predlagana ustanovitev nove samoupravne interesne skupnosti za razvoj in financiranje družbenega standarda v občini Ljubljana-Bežigrad. Po krajši razpravi o tem je bil izražen pomislek o višini izločenih sredstev iz ostanka dohodka, ker pomeni to dodatno obremenjevanje dohodka. Naš delegat bo na seji Zbora združenega dela zahteval pojasnilo, kakšna bo koordinacija te skupnosti s predvideno samoupravno interesno skupnostjo za telesno kulturo. Konferenca delegacij se je strinjala s poročilom sklada skupnih rezerv občine Ljubljana-Bežigrad, kot tudi z likvidacijo državnega kapitala na nivoju občine. Delegati pa so menili, da bo treba pred sklenitvijo samoupravnega sporazuma razčistiti še nekatera vprašanja, kot npr. ali je prav, da se ta sredstva namenijo za nove investicije, ali pa bi bilo mogoče bolje, da bi s temi srd s tv i pokrili manjkajoča obratna sredstva nekaterih delovnih organizacij. Člani delegacij so izrekli prigovor glede višine prispevka za mestno zemljišče. Radi bi tudi pojasnilo, kako se bodo ta sredstva razporejala v okviru občine in v okviru celotnega mesta Ljubljana. Delegacije so se strinjale s poročilom o izvajanju programa urejanja stavbnih zemljišč na območju občine Ljubljana-Bežigrad s pripombo, da je poročilo preobširno in da naj bi v bodoče zajemalo le bistvene povzetke o tej problematiki. Konferenca delegacije je po krajši razpravi določila za delegata 5. seje Zbora združenega dela Petra Remškarja, člana delegacije TOZD TEN Ljubljana. Predsednik konference delegacij LOJZE ZALAR je opozoril tudi na nekatere pomembnejše člane poslovnika o delu delegacije temeljne samoupravne organizacije ali skupnosti (konference delegacij). Izražena je bila potreba po čim tesnejšem sodelovanju delegacij s samoupravnimi organi v delovni organizaciji, kakor tudi z izvršnimi organi. V določenih primerih pa bodo delegacije potrebovale tudi strokovno pomoč pri razlagi bolj zapletene gospodarske in finančne problematike, ki se pojavlja v gradivu za seje Zborov občinske skupščine. Delegati so tudi poudarili, da bi gradivo za seje občinske skupščine dobili vsaj 10 dni pred sejo, da bi ga lahko delegacije posamezno in v okviru konference delegacij bolje proučile. © PRIŠLI • ODŠLI © PRIŠLI • ODŠLI © PRIŠLI © ODŠLI • PRIŠLI © ODŠLI „ PRIŠLI © ODŠLI © PRIŠLI © ODŠLI © PRIŠLI DO 30. 11. 1974 TOZD PMI. MARIBOR Nada Cojhter, tehn. risarka Ivan Gobec - referent v pripravi dela Pavel Horvat - KV vodov, inštalater TOZD PM, KOPER Boris Legiša, SSU Demitrij Bukovšek, KV inštalater Suzana Horvat - tehn. risarka (prem. iz PMI) Stanko Mikuž - KV inštalater Zdenka Bina — NSU TOZD LIVARNA, IVANČNA GORICA Franc Škrbec, VK delavec Ingo Dolinar, SSU Ivan Rokavec - NK delavec Jože Pevec - KV delavec Milan Bregar — PK delavec Vinko Mirtič — PK delavec Janko Moškrič — SSU TOZD TRAA, LJUBLJANA Hasan Bunič — KV varilec Aleš Žontar, dipl. inž. strojništva Janez Vagaja — PK ličar Janez Vončina — PK ključavničar Jožef Bevcer — strojni tehnik (prem. iz inozemstva) Anton Lazar - PK strugar Stjepan Špoljar — PK ključavničar TOZD TEN, LJUBLJANA Srečko Letonja — razvijalec II — pripr. Marija Sili - NK delavka Vida Slana — NK delavka Anica Bida — NK delavka Anica Zorc - NK delavka Jon Todorovič — NK delavec Ljubiša Petrovič —NK delavec Jože Kastelic - NK delavec Štefka Horvat — NK delavka Olga Okoren — NK delavka Slavko Tancek - NK delavec Duro Sapunar — KV elektromehanik TOZD OVK - OE „OV“, LJUBLJANA Ivan Stražišar - NK sklad. del. Franc Mehle, NK inštalater c. k. Cilka Skopec - administrator Anton Polzelnik — KV monter c. k. Branislav Hribar — KV monter c. k. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega nenadomestljivega moža in očka Ivana Setnikarja se iskreno zahvaljujemo sindikalni organizaciji IMP Ljubljana in ožjim sodelavcem za izrečeno sožalje, pomoč in cvetje. Hvala vsem, ki so nam stali ob strani v času pretežkega slovesa. Žalujoča žena s hčerko. TOZD OVK - OE „KLIMA“, LJUBLJANA TOZD OVK - OE ..Ogrevanje, vodovod", Anton Hutinski — postal pomočnik LJUBLJANA Slavka Hudjek — snažilka Milan Slabe — samovoljno Franc Peternelj — KV monter klimatskih naprav Boris Mišica — prekinitev učne pogodbe Štefan Levstek — KV monter klimatskih naprav Jože Strle — v JLA Zdravko Jelnikar — KV monter klimatskih naprav Janez Pogačar — v JLA Jože Stipič - postal pomočnik Milan Modic - v JLA Slavko Levičnik — v JLA Stanislav Robida — potek pogodbe TOZD ELEKTROMONTAŽA, LJUBLJANA Franci Kristan — na željo delavca TOZD ELEKTROMONTAŽA", LJUBLJANA Dušan Rnjak — KV elektroinstalater Gorica Matejevič — snažilka Mirko Drovenik — KV elektroinstalater ____________ ______v_____ . Anton Hočevar — VKV šofer (premeščen iz SSSS) Tomaž Reisp — na željo delavca Vincencij Padušek — KV ključavničar Rudi Zakonjšek — na željo delavca (premeščen iz PMI) Franc Matjašič - razveljavitev učne pogodbe Marjan Fijavž — razveljavitev učne pogodbe Boris Pene — v JLA SKUPNOST SKUPNIH STROKOVNIH SLUŽB Milena Jamnik — sam. ref. v fin. knjig. I Franc Cotman — vratar-čuvaj AVTOPARK Tomaž Kuželj — KV voznik tovornega avtomobila DNE 30. 11. 1974 JE BILO V IMP ZAPOSLENIH 4.250 LJUDI, OD TEGA V INOZEM STVU 98 IN 661 UČENCEV V GOSPODARSTVU. UPAMO, DA SE NOVOSPREJETI SODELAVCI V NAŠEM PODJETJU DOBRO POČUTIJO. ODŠLI DO 30. 11. 1964 TOZD PMI, MARIBOR Suzana Horvat - premeščena v TOZD PM Vincenc Padušek — premeščen v TOZD Elektromontaža Ernest Šileč — v JLA Vladimir Magdalenič — v JLA Venčeslav Kotnik — v JLA TOZD TIO, IDRIJA Janko Vidmar — v JLA Stanko Mikuž — premeščen v TOZD PM TOZD PM, KOPER Zorko Ludvik — v JLA Branko Gnezda — v JLA TOZD LIVARNA, IVANČNA GORICA Vinko Mirtič — samovoljno TOZD TRAA, LJUBLJANA Karel Bokal — sporazumno Nedeljko Raca - v JLA Ivan Špoljarič — v JLA Peter Kalšan v JLA Nikolaj Jelenc — sporazumno TOZD TEN, LJUBLJANA Janez Erčulj - v JLA Sašo Kralj — v JLA Marjan Novak — v JLA AVTOPARK Anton Hočevar — premeščen v Elektromontažo IVAN SETNIKAR V cvetu mladosti nam je kruta smrt nepričakovano in neusmiljeno iztrgala iz naše sredine mladega človeka, polnega življenja in načrtov Ivana Setnikarja. Postal je žrtev neizprosnega zla današnjega časa - prometa. V našem podjetju je bil zaposlen kot šofer tovornjaka, ki ga je čuval z vso vestnostjo, kakor mu je narekoval tudi njegov značaj. Marsikatero noč je prebil za volanom v dobrobit podjetja, posebno avto-parka Bil je pošten, vesten, delaven in vedno pripravljen pomagati povsod in vsakomur. Vse naloge je opravljal z veseljem, saj so mu bili vedno hvaležni monterji in skladiščna služba. Prav tako mu ni bila prepreka kot dobremu vozniku ne zima in njej podobno slabo vreme. Od njega smo se poslovili 5. 12. 1974 na Dobrovi Njegov nepodpisani službeni potni nalog nam bo ostal v spomin na dobrega sodelavca in zvestega tovariša. Nagradna novoletna križanka v Za novoletno nagradno križanko razpisujemo tri nagrade: I. nagrado 100 dinarjev, II. nagrada 60 dinarjev in III. nagrada 30 dinarjev. Rešitve pošljite na splošne službe svojih TOZD do 15. januarja 1975. Za žrebanje bo uredniški odbor IMP Glasnika imenoval posebno komisijo. Pri reševanju vam želimo obilo zabave in upamo, da v križanki ni „pretrdih orehov". Pravilna rešitev decembrske križanke — vodoravno: praznik, republike, dan, amonal, aram, omelo, AJ, rana, narek, Anvar, TJ, song, V, sanje, ioni, deka, Trocki, sekanta, majesteta, Taine, as, lan, lo, PK, S, TTG, sloves, last, lke, Tass, ilo, Ti, kina, kurišče, trezor, ščene, rešetka, Papas. Do 15. decembra 1974 smo dobili v uredništvo 78 rešitev, od tega jih je bila ravno polovica — 39 pravilnih, druga polovica pa nepravilnih. Posebna komisija v sestavi Anton Križan, Meta Mlakar in Vili Guček je med 39 pravilnimi rešitvami izžrebala tele nagrajence: I. nagrada — 100 dinarjev — Ciril Peterlin — TOZD Elektromontaža II. nagrada — 60 dinarjev — Slavka Petročnik — TOZD Elektromontaža III. nagrada — 30 dinarjev — Marjan Gantar — TOZD TlO Idrija Nagrajencem čestitamo! • REKREACIJA V IMP • REKREACIJA V IMP Zahvala iz DDR VEB Polygraph Druckmaschinenvverk Planeta Radebeul Industrijskemu montažnemu podjetju v roke generalnemu direktorju Projekt Planeta Radebeul Objekt 127/28 lmport-kurilnica — Dograditev 2. grad. faze ŠtevUka pogodbe 14-470-24304-4-4701-11 Pravilna in predčasna predaja 2. gradbene faze in s tem celotna dograditev našega objekta kurilnice je bistveno pogojena z dobrim sodelovanjem z vašim kolektivom pod vodstvom gospodov Marjana Barvirja in Rajka Strmoleta (obrat Maribor). S predajo kurilnice je dograjen za naše podjetje in teritorij pomemben objekt narodnega gospodarstva. Iz tega razloga vas prosimo, da izrečete omenjenima kolegoma našo zahvalo za opravljeno delo. VEB POLVGRAPH Druckmaschinenwerk PLANETA Radebeul FUNKE Direktor obrata Priznanje »Klime« Celje Ob 70-letnici svojega obstoja izreka industrija aerotermičnih naprav „Klima“ Celje priznanje podjetju IMP Ljubljana za dolgoletni uspešno sodelovanje. Pohvala »Name« Ljubljana Pri gradnji naše nove veleblagovnice v Slovenj Gradcu je z instalacijskimi deli sodelovalo tudi vaše podjetje. Ob tej priložnosti vam izrekamo priznanje za uspešno in korektno sodelovanje. Še zlasti pa naj pohvalimo vašo elektromontažno skupino, ki sta jo nadvse prizadevno in požrtvovalno vodila Janez Krevelj. šef montaže in Dušan Trobevšek, vodja montažne skupine. Pozdravljamo vas. Šef splošne službe Generalni direktor VENO DOVGAN AVGUST JEREB Priznanje »Janko Lisjak« iz Beograda Montažno, projektno in proizvodno podjetje za gradbeništvo in industrijo ..Janko Lisjak" iz Beograda izreka ob svoji 30-letnici priznanje podjetju IMP za večletno uspešno poslovno sodelovanje. GENERALNI DIREKTOR PREDSEDNIK DS ZIMSKE IGRE ŠIG75 Organizator zimskih iger „ŠIG 75“ - SGP Konstruktor iz Maribora je razpisal igre za četrtek in petek — 20. in 21. februarja 1975 v Kranjski gori. ODBOJKA Zapisali smo že, da je ženska ekipa IMP osvojila prvo mesto na občinskem tekmovanju v odbojki, in da so moški začeli tekmovanje z gladko zmago proti ČP Delu. V nadaljevanju tekmovanja moških ekip pa so „naši“ gladko premagovali tudi druge ekipe in na koncu brez izgubljenega seta osvojili prvo mesto in pokal v trajno last. Največ odpora so nudili odbojkarji GP Tehnike, ki so tudi zasluženo osvojili drugo mesto, saj so premagali vse ostale nasprotnike. Končni vrstni red: IMP, GP Tehnika, Delo, Obnova itd. NAMIZNI TENIS Tudi naša moška namiznoteniška ekipa je sodelovala na občinskem tekmovanju v namiznem tenisu, ki je bilo zelo uspešno pripravljeno v osnovni šoli Vita Kraigherja. Dvodnevne izločilne tekme so pripeljale do fmala najboljši dve ekipi in sicer ČP Delo in IMP. V ponovljenem finalu, kajti lani je bilo ravno tako, je imela ekipa ČP Dela več moči in je dokaj gladko odpravila naše fante s 5:3. Moramo pa povedati, da so ti igralci tudi člani ligaških društev v Ljubljani. Posebno bi pohvalil mladega Vračiča (IMP), kije s svojo igro razveselil tudi zahtevnejše gledalce. Vrstni red: ČP Delo, IMP, Instalacije, Sl. ceste itd. ANTON LAH Jubilanti iz skupnih služb podjetja na slovesnosti pri Urški v Ljubljani (prva šiita) 10-letniki iz skupnih služb v pogovoru z glavnim direktorjem Stankom Krumpakom (druga slika) DIPL. INŽ. VOJAN MAL, 20-LETNIK SSSS V bivšem podjetju „Elektro-signal" se je zaposlil 1. ja-nuatja 1955 leta kot šef montažnega oddelka, nato pa je bil v istem podjetju tehnični direktor. Po združitvi bivših podjetij „Elektro-signal" in „Toplovod“ je postal glavni tehnični direktor za elektrodejavnost. Sedaj je na delovnem mestu tehničnega svetnika za elektrodejavnost. Abrahamu je podal roko leta 1972. S svojo strokovnostjo in dolgoletno prakso je veliko prispeval k razvoju in tehničnemu napredku dejavnosti, ki vodi v vseh teh letih. Ob tej priliki je izrazil željo, da bi se ta dejavnost v prihodnje razvijala se z večjim tempom.