VEsrmK Poštni urad 9020 Cetovec Veriagspostamt 9020 Ktagenfurt ! izhajavCeiovcu Erscheinungsort Kiagenfurt Posamezni izvod 5 šiiingov mesečna naročnina 20 šiiingov 5 ceiotetna naročnina 200 šiiingov g p. b. b. S LETNtK XXXV!i! CELOVEC, PETEK, 13. MAJ 1983 ŠTEV. 19 (2122) Vladna pogajanja pred zaključkom? ZVEZA SLOVENSKiH ŽENA vabi na prireditev ob 40-letnici ustanovitve Zveze slovenskih žena v soboto, 14. maja 1983 ob 13. uri v hotetu Obir v Železni Kapli Spored: # pozdrav predsednice Zveze slovenskih žena Milene Grob-lacher # govor prve predstavnice Antifašistične fronte žena Sadolšek tvanke-Zale # kratek kulturni spored k dvojezičnemu pouku Se je cas za prijave Ko smo morali to številko zaradi včerajšnjega praznika uredniško za-^jučiti že v torek, še ni bilo znano, kako so se pogajanja o novi vladi vladni koaliciji nadaljevala in do kakšnih rezultatov so pri tem prišli. sestanku predstavnikov SPO in ^0 v ponedeljek je bilo namreč sporočeno le toliko, da pogajanja dobro napredujejo, da so dosegli viden napredek tudi v stvarnih vprašanjih in da ne izključujejo možnosti, da bi v sredo prišlo že do zaključkov pogovorov, potem ko naj ^ v torek vodilni gremiji obeh strank ocenili dosedanji potek po-9ajanj ter prižgali „zeleno luč" za sklenitev koalicijskega sporazuma. Toda ne glede na to, kako daleč so trenutno s pogajanji, eno je precej gotovo že od vsega začetka: do dolgih letih bomo v Avstriji spet dobili koalicijsko vlado in v tej vladi bo prvič v zgodovini druge repu-dtike zastopana tudi nacionalna ZVEZA KOROŠKtH PARTtZANOV vabi na stranka — FPO. Tako bodo socialisti torej drago plačali svoj poraz, ki so ga doživeli pri volitvah 24. aprila. Cena za to, da lahko ostanejo na oblasti, namreč ni samo v tem, koliko ministrov bodo morali odstopiti svojemu vladnemu partnerju in kako daleč morajo popustiti v svojih predstavah o bodoči vladni politiki; ta cena ima predvsem tudi svojo moralno plat, to je povzdig svobodnjakov, ki vse do danes še niso jasno opredelili svojega priznavanja k samostojnosti Avstrije, na raven vladne stranke. Ravno ta „usluga", ki pomeni absoluten novum v povojni zgodovini Avstrije (sicer je bilo v minulih desetletjih že več podobnih poskusov, ki pa so se vsi razbili na odločni odklonitvi prejšnjih zveznih predsednikov), bo socialistično stranko verjetno bremenila bolj kot ji bo ljubo. Že sedaj je v njenih lastnih vrstah, predvsem v krogih sociali- stične mladine, opaziti dokajšnje nezadovoljstvo s tistimi, ki hočejo oblast obdržati „za vsako ceno". To nezadovoljstvo pa se bo gotovo še stopnjevalo, ko se bo pokazalo, koliko bo morala SPO svojemu partnerju naljubo odstopiti od svojega programa, s katerim je šla v boj za glasove. Preokret, ki ga pomeni v avstrijski politiki zbliževanje med SPO in FPO, pa gotovo tudi za narodnostne manjšine ne bo ostal brez posledic. V manjšinski politiki, kreirani v smislu tristrankarskega pakta, je FPO že doslej igrala odločilno vlogo; zdaj, ko bo sploh soudeležena na oblasti, bo njen vpliv le še večji. To pomeni, in tako se glasi tudi ocena ZSO, da se bomo morali koroški Slovenci še bolj kot doslej opirati na lastne sile, hkrati pa od vlade še bolj odločno zahtevati uresničitev pravic, ki so nam zagotovljene v čl. 7 držaje pogodbe. Na skupni seji dne 5. maja 1983 sta Upravni in Nadzorni odbor Zveze slovenskih organizacij na Koroškem med drugim temeljito razpravljala o izidu letošnjih državnozborskih volitev. Bilo je ugotovljeno, da je izid volitev potrdil stališče ZSO. Koroški Slovenci so se tudi tokrat odločali za eno ali drugo stranko oziroma skupino tako po splošnih družbenih konceptih le-teh ali pa iz narodnostnega vidika. Verjetna mala koalicija med SPO in FPO bo po vsej verjetnosti otežila položaj koroških Še je mogoče v naslednjih dveh tednih do konca maja otroka, ki gre prvič v šoio, prijaviti k dvojezičnemu ijudskošoiskemu pouku, v giavni šoii pa k pouku siovenščine. Če ste pri vpisovanju otroka prezrti prijavo k dvojezičnemu pouku, to iahko nadoknadite tudi jeseni v prvih 10 dneh po začetku šotske-ga ieta. Seveda iahko prijavite tudi otroke, ki prej niso obiskovati dvojezičnega pouka. Prijava vetja za ceio ijudskošoisko aii gtavnošoisko dobo. Prav pri jeziku je težko nadoknaditi zamujene priiožnosti. Omogočite otroku, da se bo že v osnovni šoii naučit siovenskega jezika, ki ga sami obviadate. Preprečite, da Slovencev in jih še bolj kot doslej silila, da se zavedajo svojih lastnih moči in da nadaljujejo politiko vsesplošne samopomoči. Na drugi strani pa se v novih političnih gibanjih ponujajo demokratične sile, s katerimi bo treba najti v vprašanjih člena 7 državne pogodbe konkretne oblike sodelovanja. ZSO slej ko prej obsoja politiko tristrankarskega sporazuma v parlamentu zastopanih strank. Odborniki so zavrnili očitke nekaterih socialističnih funkcionarjev na deželni ravni, ki so očitali Slovencem, da so sokrivi za nepričakovano ve- bo vaš otrok postat eden od tistih odrasiih, ki obžaiujejo, da jih starši niso naučiii siovenskega jezika oz. jim niso omogočiti dvojezičnega pouka. DVOJEZtČNi KOLEGiJ NA TRGOVSKi AKADEMiJt Dvojezični abiturientski tečaj na trgovski akademiji bo doživet v prihodnjem šoiskem ietu dotočeno spremembo: enoietni tečaj bodo spremeniti v dvoietni kotegij, ki ga bodo študentje zaktjučiti z maturo. Predmeti ostanejo v gtavnem isti, te snov bodo razširiti in živ tuj jezik bo postat obvezen predmet. Prijave za dvotetni dvojezični kotegij so možne tudi še s prvim dnevom šot-skena teta 1983 84. lik osip socialističnih glasov; poudarili so, da je nazadovanje SPO na dvojezičnem ozemlju nedvomno posledica restriktivne politike deželnega glavarja VVagnerja. ZSO bo tudi v bodoče spodbujala tiste svoje odbornike, ki so včlanjeni v SPO, da si v okviru svoje stranke še naprej prizadevajo za uveljavitev manjšinskih pravic v skladu z določili 7. člena avstrijske državne pogodbe. Na seji je bil dr. Marjan Sturm, sodelavec Slovenskega znanstvenega inštituta v Celovcu, imenovan za poslevodečega tajnika ZSO. odkritje spomenika padtim partizanom na šentjanškth Rutah ki bo v nedeijo 5. junija 1983 ob 14. uri. Na Šentjanških Rutah so biii 10. novembra 1944 pobiti in sežgani partizani Egidij Hafner iz Šentjanških Rut, Miha Brumnik !z Obirske in Rezika Maiie iz Šentjanža; že 30. oktobra 1944 Pa je na šentjanških Rutah pade) partizan Janez Wester. Z udeiežbo na prireditvi, ki jo bo popestri) kuiturni spored, se bomo oddoižiii padiim borcem na Šentjanških Rutah, preko hjih pa bo hvaiežen spomin veijai vsem ogromnim žrtvam, ki smo jih koroški Stovenci doprinesti v boju proti fašizmu. Odbor ZSO je ocenila izid volitev in zavzela kritično stališče do koalicije SPO-FPO PREBERITE Značilnosti izida Volitev na južnem Koroškem str. 2 Dunajski slavnostni tedni 1983 str. 3 Teden odprtih vrat v celovški Zaščiteni delavnici str. 4 Letni koncert glasbene sole str. 5 Gatterer primerja Južno Tirolsko z južno Koroško str. 7 Srečanje slavistov Celovca in Ljubljane str. 8 Državna pogodba obvezuje Avstrijo v duhu izročil protifašističnega boja V tfb t/nfb se spom;nj%mo nepozabnega maja /fta /941, bo je po strašn; Job; nasZ/ja, preganjanja zn v največ;; z/očZn stopnjevanega zforaTifjanja ob/ast; spet za-JZba/a svoboJa; bo je po /etZb vojnega t/Zvjanja, am;ra-nja /n pustošenja končno zav/a Ja/ m;r. V neJe/jo pa bomo obbaja/; oj7/etn;co poJpZsa avsfnjs^e državne pogoje, s katero je /fvstrZja spet posta/a saverena država. Ma prv; pog/eJ tabaj n; v;Jet/ meJsebojne povezave, An pa v resnZc; je. Z zn?ago nar/ nacZstZčno /VemčZjo, A; je b;Va /orma/no r/osežena s A:ap:tM/af;jo #. maja /941, so b;7; namreč po/ožen; tar/; teme/j;, na baterZb je Zz raševZn ve/Zbonemšbe ostmarbe zras/a r/emoArat;čna re-pa/t/ZAta zlvstrija, katere mer/naror/nopravn; „rojstn; /Zst" je r/ržavna pogor/^a, pot/pZsana /1. maja /911. /n bar je se posebno važno,- meJsebojna povezava obstaja v Ja-bovno-mora/nem pog/er/a — to je protZjasZstZčna vsebZ-na. Draga avstrZjsba repa^/tTa je sar/ protZjašZstZčnega boja Zn r/ržavna pogor//?a zlvstrZjo tat/; neJvoamno ob-vezaje v Jaba tega /roja. V /etZb Zn r/eset/etjZ/? po r/rag; svetovn; vojn; je bZ/o ravno o/? te/? pomembnZb ob/etnZrab ver/no spet postav-/jeno vprašanje, babo je s pogor/A?eno zvestobo /fvstrZje, babo je s Spoštovanjem ZzročZ/ Zn z Zzpo/njevanjem obveznost;. b; jZb nas; r/omovZn; na/aga r/ržavna pogor/ba. Or/govor; na ta vprašanja r/os/ej še mbr/ar nZso bZ/Z povsem zar/ovo/jZvZ. Zar/ovo/jZvega or/govora tar/; tobrat ne bo. Pobrat še posebno ne. F/ajt; ravno v r/neb, bo se spomZnjamo ome-njenZb ob/etnZe Zn se zaver/amo njZbove protZ/ašZstZčne vsebZne, r/ožZv/jamo v avstrZjsbem po/ZtZčnem r/ogajanja nevaren razvoj, bo vse baže, r/a bo v obvZra boa/ZcZj-sbega barantanja mer/ SPO Zn FPO enega najvZšjZb položajev v r/ržav; zaser/e/ č/oveb, bZ je b;7 svoječasno prZ-par/nZb ene najbo/j pros/a/Zb er/ZnZc z/očZnsbe 55. /7pra-vZčen; or/por prot; Zzvo/Ztv; prer/ser/nZba b/aba FPO-jev-sbZb pos/ancev FrZer/rZeba Petra za 3. prer/ser/nZba par-/amenta zajema šZrobe p/ast;' avstrZjsbega prebZva/stva. Pa or/por je posebno ot//očen razam/jZvo pr; tZstZb, b; so bZ/Z neposrer/no soočen; z nacZstZčnZm nasZ/jem, pr; žrtvab nacZzma Zn pr; borcZb protZ /ašZzma — Zn z njZm; se prer/vsem tar/; borošbZ partZzan; Zn s/ovensb; Zzse/jenc; zavestno vb/jačajejo v sbapno obrambo trar/ZcZj Zn prZ-r/obZtev protZjašZstZčnega apora. Sp/ob se boroš; 3/ovenc; čatZmo so/Zr/arno povezane z vsem; r/emobratZčnZm; sZ/am;' v /Ivstr;;;, b; v teb r/neb s sbrbjo sprem/jajo nevarn; razvoj na po/ZtZčnem pr/zorZ-šča. bbapaj z njZmZ svarZmo meror/ajne r/ejavnZbe prer/ asor/no napabo, r/a b; v bapčZj; za ob/ast Zn sto/čbe zgabZ/Z smZse/ za rea/nost Zn prezr/Z meje možnega. Po-menZ/o b; ner/vomno vZšeb nesramnost;, če b; jašZstZčn; preteb/ostZ prZpomog/Z r/o „sa/onsbe zre/ostZ" prav ob ob/etnZcZ r/ržavne pogor/be, bZ obvezaje zfvstrZjo v r/aba ZzročZ/ protZjašZstZčnega boja. Po b; prZzar/e/o naš; r/r-žavZ bar/ ar/aree Zn povzroč;7o nepoprav/jZvo šbor/o nje-nema ag/er/a v sveta. Pega pa s; ne more prZvoščZtZ nobena stranba, če se noče obremenZt; z mora/no bZpotebo, b; bZ se j: — če ne že prej — gotovo maščeva/a pr; prZ-bot/njZb vo/Ztvab. Visoko odlikovanje PAVLU ŽAUCERJU-MATJAŽU Predsednik CK ZKS Andrej Marinc je prejšnji teden izročit inž. Paviu Žaucerju-Matjažu red jugo-siovanske zastave z iento, s katerim ga je odiikovaio Predsedstvo SFRJ. Visoko državno odiikovanje je prejei tovariš Matjaž za svoje doiA goietno požrtvovaino družbenopoii-tično deiovanje. Na Koroškem ga poznamo predvsem kot pionirja oboroženega boja proti nacifašizmu, saj je bii prav tovariš Matjaž med prvimi, ki so prižgati bakio upora med koroškimi Siovenci. Poteg visokih funkcij, ki jih je zavzema) po osvoboditvi, je bii doiga ieta tudi predsednik in je zdaj častni predsednik Odbora koroških partizanov v Ljubijani. števiinim čestitkam, ki jih je bii deiežen ob podeiitvi zasiuženega priznanja, se pridružujemo tudi koroški Siovenci, ki smo v tovarišu Matjažu vedno imeti iskrenega pri-jateija! Nekaj značilnosti južno-koroškega volilnega rezultata Analize izida državnozborskih vo-iitev so v polnem teku. Prav je, da si pobliže ogledamo tudi, kako so se odločali volilci na narodnostno mešanem ozemlju Koroške. Premiki v volitnem zadržanju V vseavstrijskem merilu strokovnjaki in politiki ugotavljajo značilne premike v volilnem zadržanju. Avstrija je bila doslej država z izredno visoko stabilnostjo med tradicionalnimi strankarskopolitičnimi tabori. Po volitvah se še bolj kot tik pred njimi množijo prepričanja, da so v teku globlje spremembe na avstrijskem političnem prizorišču. Glavni njihov nosilec postaja do vladajočih kritični državljan, ki izraža svoj protest tudi z volilno glasovnico. Sedaj je takih volilcev približno 10 odstotkov. Med njimi močno prevladujejo mlajši letniki. Po ocenah politologov bo narasla ta skupina na 20 % do 30 % vseh volilcev, kar bi prav gotovo močno spremenilo lice avstrijskega političnega življenja. Ob preteklih volitvah je Avstrija ta novi tip organiziranega političnega gibanja spoznala zlasti na primeru alternativne liste Avstrije, nekoliko pa tudi ob Tollmannovih ..zelenih". Brez dvoma pa to novo politično gibanje meša tudi znotraj etabli-ranih strank. Kot zastopnik teh novih idej znotraj socialistične stranke je pri zadnjih volitvah dobil Čap samo na Dunaju več kot 60.000 preferenčnih glasov. Skupno skoraj 4 % glasov pa so dobili Toll-mannovi zeleni, alterntivna lista Avstrije in komunistična stranka, ki jih moremo brez pridržkov šteti kot protestne glasove. Kaj bi enotno nastopanje teh skupin pomenilo, vidimo, če pomislimo, da je svobodnjaška stranka dosegla le za odstotek več glasov in dobila ne samo 12 poslancev, temveč celo možnost, da postane partner vladne koalicije. Kako so se premiki odražati na narodnostno mešanem področju Koroške? 2e za Koroško vetja, da je delež protestnih glasov nad vseav-strijskim povprečjem. S 5,3 % gla- sov za KPO, VGO in ALO pa je ta skupina v 36 občinah narodnostno mešanega dela Koroške še večja. Prekaša celo Predarlsko, ki je med zveznimi deželami na prvem mestu. Med vzroki, zakaj so volilci na južnem Koroškem v tako veliki meri oddali glas strankam iz-venparlamentarne opozicije, je treba imenovati na prvem mestu nerešeno manjšinsko vprašanje. Razlike med rezultatom iz let 1979 in 1983 so v mejah koroške normale v glavnem le tam, kjer slovenski politični element ni močneje prisoten. Manjšinski faktor je prinesel socialistični stranki na južnem Koroškem večji poraz kot v koroškem in vseavstrijskem merilu (kljub temu pa je obdržala SP s skoraj 56 % glasov svoje dominantno mesto v tem prostoru). Tudi ljudska stranka je na južnem Koroškem utrpela nekoliko večji upad glasov kot na deželni ravni. Isto velja za KP, ki je izgubila kar dobro tretjino svojih glasov. Med „zmago-valce" na južnem Koroškem moremo šteti svobodnjaško stranko, ki je dobila za pičel odstotek več glasov kot pri zadnjih parlamentarnih volitvah. Kako relativen je ta rezultat, pa ugotovimo, če ga primerjamo z rezultati preteklih de-želnozborskih volitev. J. Haider, ki se je na južnem Koroškem na vso moč trudil pokazati svojo nemško-nacionalno stran, je dosegel slabši rezultat, kot ga je imela FP pri deželnozborskih volitvah 1979 in 1975. Sploh pa je delež svobodnjaške stranke na narodnostno mešanem ozemlju občutno nižji od vsekoroškega deželnega povprečja. Izgube posameznih strank brez dvoma gredo na račun alternativne liste. Posebej očitni postajajo premiki, ki jih je povzročila manjšinska komponenta, ob pogledu na volilne rezultate posameznih strank v nekaterih južnokoroških občinah. SP je najmočneje izgubila v Bil-čovsu, Globasnici, Selah, Pliberku in Žitari vasi (med 11,2% in 6,6% manj glasov kot leta 1979), torej povsod tam, kjer je ALO dosegla znaten del glasov. Tudi OVP je v 180 miti j ono v šilingov je znašala požarna škoda na Koroškem V !etu 1982 so požari v naši dežeii povzročiti škodo, ki jo cenijo na skupno 179,405.000 šiiingov. S tem se pozama škoda v prtmerjavi z letom 1981 sicer ni povečata, vendar je do-segta drugo najvišjo vsoto, ki je bila kdajkoli zabeležena na Koroškem. Pretežni del škode, ki jo leto za letom povzročijo požari, odpade na velike požare. Lani je bilo na Koroškem 62 takih požarov, kjer je na-stata škoda znašala več kot milijon šilingov: čeprav predstavlja teh 62 primerov te 6,7 odstotka od cetotne-ga števita požarov, pa pomeni povzročena škoda v višini 122 mitijonov šilingov kar dve tretjini celotne ško-de, ki je lani nastala vsled požarov, ki jih je bilo tani na Koroškem skupno 925. Področje, ki so ga tani požari najbolj prizadeli, je bito kmetijstvo, kjer je bita povzročena škoda v rekordni višini 103 mitijonov šilingov, kar pomeni v primerjavi z tetom 1981 povečanje za 16 mitijonov šitingov. Glavni vzrok požarov v kmetijstvu je samovžig pridetkov, kar narekuje potrebo po še večji paztjivosti pri spravtjanju sena. Razmeroma vetiko škodo povzroča v kmetijstvu tudi strela; lani je požarna škoda, ki jo je naredila strela, znašata okrogto 20 mitijonov šitingov. Nadaljnjih 27 milijonov šitingov škode pa so povzročiti kmetijstvu požari, ki so biti namerno podtaknjeni oziroma so jih zakriviti otroci med igro. Precejšen detež zavzemajo v skto-pu požarne škode tudi primeri, kjer do požara pride vsled okvar in drugih nedostatkov pri ogrevanju stanovanj. Lani je povzročena škoda znašata več kot 29 mitijonov šitingov in je s tem predtansko presegta kar za 12 mitijonov šitingov. Prav tako sta števito požarov in višina nastate škode v primerjavi z letom 1981 narasla tudi v obrti (132 požarov in skoraj 27 milijonov šiiingov škode), medtem ko je škoda v industriji nazadovala in lani dosegla 11,7 milijona šilingov; na vseh področjih pa je bila električna energija glavni „krivec". Škodo, ki so jo s svojimi posegi preprečili gasilci, pa v tetu 1982 cenijo na okroglo 360 mitijonov šit. Šmarjeti, Rožeku, Globasnici, Šentjakobu in Pliberku izgubila na račun ALO. Precejšnje število protestnih glasov je šlo tudi od KP k ALO. KP je nadpovprečno izgubila zlasti v močnih slovenskih občinah, v Globasnici, Selah, Pliberku, Žitari vasi, Šentjakobu in Železni Kapli. K nadpovprečnemu rezultatu ALO je gotovo odločilno pripomogel volilni proglas Koroške enotne liste in simpatija, ki jo je ALO uživala tudi pri nekaterih koroških Slovencih, ki se drugače ne ogrevajo za samostojno slovensko strankarsko nastopanje pri volitvah na deželni ali državni ravni. Seveda pa je tudi ob rezultatih ALO treba pripomniti, da je na južnem Koroškem dobila le približno polovico glasov KEL, če upoštevamo, da je za ALO glasovalo tudi večje število takih, ki KEL niso bili blizu. Volilni rezultat narodnostno mešanega ozemlja kaže, da so slovenski volilci pod ..normalnimi" pogoji, pač zaradi socialne in idejnopolitične pripadnosti ogromne večine slovenskega prebivalstva, naravni rezervoar za socialistično stranko. Narodnopolitična komponenta pa je prispevala k temu, da ji znaten del slovenskih volilcev ni bil več pripravljen brez koncesij dati svoj glas. Brez dvoma je tri-strankarski sporazum pri volitvah najbolj škodoval socialistični stranki, v enaki meri pa je to tudi poraz deželnega glavarja VVagnerja. Njegov politični stil in njegov odnos do manjšinskih pravic je izzval pri znatnem številu slovenskih volilcev viden protest. Kako naprej v Avstriji in na Koroškem? Težko je prerokovati politični razvoj prihodnjih let in desetletij. Verjetno je sicer, a ne povsem nujno, da bo prišlo do konsolidacije nove alternativne politične sile v obliki nove stranke. To bo najbolj odvisno od tega, ali bo uspela etabliranim strankam korenita reforma vsebine in oblike političnega dela. Del te reforme pa mora biti tudi pozitiven odnos do narodnih manjšin. Zadnje volitve so pokazale, da aroganten in nedemokratičen odnos do posameznih skupin, na primer manjšin, in do aktualnih humanističnih idej (na primer mirovnega gibanja, gibanja za varstvo okolja) prinaša etabliranim strankam tudi slabe volilne rezultate. Tako formiranje nove alternativne stranke kot reformirane etablirane stranke lahko za manjšino pomenijo pozitivno perspektivo v boju za uresničitev demokratičnih in narodnih pravic. V kakšno smer bodo šle stranke v odnosu do manjšin, pa je v odločilni meri odvisno tudi od pripadnikov manjšin, ki se udejstvujejo v posameznih gibanjih in strankah. Za manjšinsko šolstvo je razpisano mesto nadzornika Zvezno ministrstvo za pouk in umetnost je na območju dežei-nega šoiskega sveta za Koroško razpisaio mesto okrajnega šoiskega nadzornika za ijudske in giavne šole s slovenskim učnim jezikom, za pouk siovenskega jezika na dvojezičnih ijudskih šoiah in slovenskih oddeikih giavnih šot ter za neobvezni pouk siovenščine na siovenskih ijudskih in giavnih šoiah. V poštev pridejo samo učne moči, ki so usposobijene za pouk v nemškem in siovenskem učnem jeziku na ijudskih in (aii) giavnih šoiah ter iahko dokažejo večietno dejavnost na spiošnoizobraževainih obveznih šoiah in odiične pedagoške dosežke. Na pedagoški akademiji v Ceiovcu (nekdanjem učiteijišču - op ured.) pa je med drugim razpisano mesto učiteija didaktike manjšinskega šoistva (siovenščina) v okviru izobrazbe ijudskošoiskih uči-teijev ter strokovne didaktike siovenščine v okviru izobrazbe giavno-šoiskih učiteijev. Pospeševanje kuiture bo dobilo zakonsko osnovo Urad koroške deželne vlade je razposlal v proučitev osnutek zakona o pospeševanju kulture. Ob tej priložnosti je bilo v objavi deželne tiskovne službe poudarjeno, da bo s tem pospeševanje kulture in kulturne dejavnosti zakonsko urejeno, pri čemer naj bi novi zakon služil pospeševanju sodobne kulturne dejavnosti in potrditvi kulture prejšnjih časov ter naj bi budil razumevanje za kulturo sedanjosti in preteklosti. Na podlagi novega zakona bo osnovan tudi poseben ,,kulturni sosvet", ki bo deželni vladi dajal strokovne nasvete pri pospeševanju kulture. K nameravani zakonski ureditvi pospeševanja kulturne dejavnosti bodo razumljivo morali spregovoriti tudi pristojni forumi koroških Slovencev. Saj bo od te ureditve zaviselo, kako bo dežela v bodoče upoštevala, priznavala in predvsem pospeševala posebej tudi slovensko kulturno dejavnost - ati j° bo dejansko priznala kot obogatitev za Koroško in ji kot takšni tudi posvetila ustrezno skrb, ali pa jo bo mačehovsko odrinila od skupne mize. Pristojnim dejavnikom, ki bodo o tem odločali, bi vsekakor že sedaj svetovali, da se zamislijo ob bese dah, ki jih je zapisal veliki koro ški pesnik in pisatelj Josef F. Per konig. Med drugim je namreč dejal: „Brez koroškega Slovenca b' bila Koroška revnejša. . . Dajmo mu prostor pri vaši mizi, dragi rojaki, in ponovite njegov lepi običaj: Položite predenj hleb kruha in postavite zraven poln vrč . - - Zahteva po samoodločbi razdvaja južne Tirolce Teodor Domej Na podlag! rezaltatov zadnjega IjadsRega štetja leta 79#7 Reležljo na /ažnem T?rofsRem oRčatno povečanje deleža nemšRega in ladlnsRega pre-Rlvalstva, medtem Ro delež Itafljan-sRega prf^i-ua^fva oRčatno nazada-je. Zaradi rega razsoja se /rafijam na /ažnem TlrofsRem že počarfjo Rot manjšina, nemaren celo govorijo o „smrtnem poRoda" irafijam^ega življa v tem dela /ra/ije. /čljaR tema pa se med nemilo govorečo aaror/norrjo na /ažnem 77-rolsRem prav v zadnjem časa vedno Rolj aveljavlja Papina, Rl se s tem razvojem noče zadovoljiti mrl ji ni dovolj vse tisto, Rar jažnlm 7*lrol-cem zagotavlja statat o avtonomiji. Gre za taRolmenovanl //e!mat/?ani/, v katerem so zi/raženl predvsem neRdanjl jažnorlrol^l atentatorji in razni skrajneži, Zn v legalnem Roja za dorlcilno Izpolnitev „paReta" že vidijo narodno Izdajstvo In to na tvojo zattavo zapita!! zahtevo po ta-moodločRl, Rar z dragim! Resedaml pomen! odcepitev od /tallje. O tem, Obletnica prve slovenske vlade S posebno slovesnostjo v isti dvorani v Ajdovščini, kjer je bila pred 38 leti ustanovljena prva slovenska vlada, so se prejšnji teden spomnili zgodovinskih dogodkov leta 1945, ko je bila z izvolitvijo prve narodne vlade Slovenije dopolnjena v narodnoosvobodilni borbi oblikujoča se ljudska oblast in slovenska državnost. V navzočnosti vodilnih predstavnikov družbenopolitičnega življenja Slovenije pa so hkrati počastili tudi 30-letnico smrti prvega predsednika slovenske vlade Borisa Kidriča. Slavnostni govornik je bil predsednik izvršnega sveta SRS Janez Zemljarič, ki je obširno spregovoril tudi o trenutnih težavah, s katerimi se srečuje slovensko oziroma jugoslovansko gospodarstvo. Ko je orisal glavne vzroke, ki so privedli do sedanjega položaja, je predsednik Zemljarič namenil velik del svojih izvajanj nalogam, ki jim bodo morali posvečati glavno skrb. kajti. „Ob krizi v mednarodnih gospodarskih odnosih so gospodarska, družbena in druga neskladja doma, zadolženost v tujini, uvozna odvisnost, prekomerna notranja poraba in likvidnostne težave tolikšne, da se bomo morali vrsto tet marsičemu še bolj odpovedovati in si prizadevati, da bi dolgoročno zagotovili trdno in hitrejšo gospodarsko rast." Velik poudarek je dal Zemljarič tudi politiki dobrososedskih odnosov. Poudaril je, da je politika odprte meje omogočila razvejene stike med ljudmi in razširila prostor za gospodarsko sodelovanje ter poglobitev stikov v kulturi, prosveti, znanosti, prometu, turizmu in drugod med prebivalstvom ob mejah; hkrati pa je omogočila tudi hitrejše skupno urejanje nerešenih vprašanj. „Zato si tudi prizadevamo," je poudaril Zemljarič, „da bi iz začasnih omejitvenih ukrepov, ki jih je sprejel zvezni izvršni svet, da bi preprečili prevelik odliv deviz in dinarjev v tujino, čimprej izvzeli osebni promet, dogovorjen z obmejnimi sporazumi." Posebej je v tej zvezi spregovoril tudi o manjšinskem vprašanju ter menil, da dobro sodelovanje s sosednjimi državami utrjuje tudi možnosti za hitrejši razvoj in napredek narodnih skupnosti na obeh straneh meja, to je slovenske v zamejstvu ter Italijanske in madžarske v Sloveniji. „Kakor zagotavljamo, da imajo narodne skupnosti pri nas vse možnosti in uživajo pravice za svoj poln razvoj," je naglasil predsednik slovenske vlade, ..vztrajamo, da tudi v sosednjih državah izpolnijo obveznosti do slovenske narodne skupnosti, saj so te mednarodno priznane in jih ne bi smeli vedno znova odlagati!" Raj naj In Mn nadaljnja posledd^ te poti, pa .sl očitno se sam! niso fK* jasnem.' eni govorijo o svoRodn! df* žel! /ažn! TlrolsRl, drag! želijo zoprno zdražltev s .Severno 77ro!s^o 1%/ tem z Avstrijo, nekateri pa 1*1 najrsj? oRe Tirolski zdražlfl Mr z HavarsRo- Prejšnji teden je jažnotlrofsRl 7/f!-matRand posRrRe! za novo poživit^ razprave oRof! tel? vprašanj, M b zagrozil, da Ro pr! prlRodnjlR vo!'f' val? nastopi! s samostojno Rand!d<*' taro In M Ro svoj volilni Roj osredotoči! na zaRtevo po samoodločb' S tem je namreč spravi! drage org<*' nlzaclje In sRapinc v neprijeten 7^' ložaj, Ro se mora vsaR odgovorS' polltlR vendar zavedati, RnRo nere