Izkušnje
46 
 
Vzgoja, september 2020, letnik XXII/3, številka 87
Novi koronavirus so poimenovali SARS-CoV-2, 
bolezen, ki jo virus povzroča, pa COVID-19. V 
času, ko so bili otroci doma, so preživeli veliko 
skupnih uric s svojimi najdražjimi in se tudi 
marsikaj naučili. 
Koronavirus 
in vrtec
Mirjam Andrejčič, dipl. vzg. predš. otrok, je vzgojiteljica – vodja 
oddelka v Vrtcu Litija. Ima večletne izkušnje z delom s predšolskimi otroki,  
z izdelovanjem didaktičnih iger in igrač ter s sodelovanjem v projektih.
V času epidemije – karantene – sem s starši navezala stik na ta na-
čin, da smo si preko elektronske pošte pošiljali fotografije doživetij, 
ko so bili vrtci zaprti. Otroci so se ob fotografijah s starši pogovarjali 
in jih opisovali. Prav tako nismo pozabili na vse rojstne dneve otrok, 
ki so jih praznovali brez prijateljev iz vrtca. Praznovali smo jih z 
zamudo, ko smo bili ponovno skupaj, le na malo drugačen način. 
Staršem sem pošiljala tudi ideje za delo doma. V tem času je nasta-
la tudi pravljica o praznem vrtcu, ki sem jo ustvarila na spletnem 
seminarju. Pripravljena je za poseben tip gledališča, ki se imenuje 
gledališče »kamišibaj«. 
Otrokom sem takoj po odprtju vrtcev prebrala pravljico Lare Spi-
nazzola Evelin, Peter in strašni koronavirus, ki je bila napisana v 
aprilu 2020, ter jim pripravila delovne liste, na katere so s čopiči in 
vodenimi barvami naslikali koronavirus. Virus so takoj prepoznali. 
Med ustvarjanjem so preko komunikacije krepili pozitivne medse-
bojne odnose.
O tej bolezni smo se po odprtju naših vrtcev z otroki veliko pogovar-
jali, saj smo imeli zaradi virusa v vrtcu poseben protokol.
Tole so povedali:.
•	 »Č e	 je	 k o r o na vir us,	 si	 lahk o	 b ola n,	 pa	 lahk o	 t udi	 b r uhaš	 ali	 pa 	
lahko tudi umreš.«
•	 »K o r o na vir us	je	tečen,	k er	mi	naga ja.«
•	 »K o r o na vir us	 je	 ful	 ne va r en,	 pa	 lahk o	 t ud'	 k užki	 zb oli jo ,	 pa	 vs e 	
živali.«
•	 »Z	 ma mi	 sva	 b ili	 v	 tr g o vini	 b r ez	 mask e,	 pa	 nisva	 umrli.	 Midva	 z 	
atijem sva šla tud' brez maske, ker ni tolk' koronavirusa b'lo tam, 
ampak ga je čist' mejčken. Ko pa hodiš v eno ta veliko trgovino, 
moraš pa imeti masko gor.«
•	 »V	a vtob usu	t ud'	lahk o	zb oliš.«
•	 »K o	k o r o na vir us	p ride	v	hiš o ,	zb oliš.«
•	 »S em	zuni	p o čak u,	k er	je	o či	tk o	r ek u,	k	nis em	'mel	mask e.«
•	 »K o r o na vir us	je	mo dr e,	pa	r deče,	pa	mal	tak e	ba r v e.«
•	 »Ena	stra n	je	mo dra	in	ena	r deča.«
•	 »P a	mo dr e	p ikice	ima,	pa	t ud'	r deče	p ikice	s o .«
•	 »P ris eski	 s e	 nalima jo	 na	 k ožo ,	 no ter	 izva ja jo	 vir us	 v	 naš e	 telo ,	 v 	
bistvu v našo kri dajo slab mehanizem, ki povzroča, da nam je 
slabo. Ko se izvaja v kožo, jemlje našo zdravo kri. Daje noter slabe 
mini mehanizme, ki povzročajo našo slabo kri. Pride pa virus tudi 
do kosti.«
•	 »Midv e	z	ma mi	sva	šli	v	tr g o vino ,	sva	imeli	mask o .«
•	 »N a	letal u	sva	t ud'	imeli	maski,	pa	sva	neki	p o čeli.«
•	 »M ed	ho jo	ne	zb oliš	za	k o r o na vir us,	sa m'	če	si	h udo	b ola n,	zb oliš 	
in lahko tudi umreš. Koronavirus se širi tako, ker nimajo vsi v 
trgovini in v vrtcu maske gor.«
•	 »K o r o na vir usa	 ni	 čist'	 malo .	 V	 Slo v eni ji	 ga	 ni	 tolk'	 v elik',	 v	 R usi ji 	
ga pa sploh ni. Zelo velik' ga je v Afriki.«
•	 »T o	 ne	 mo r e	 b i t	 r es,	 k er	 k o r o na vir us	 ne	 ma ra	 vr o čine.	 P riha ja	 pa 	
iz Kitajske, zarad' tega, ker tam ne upoštevajo pravil iz novic.« 
Kako pa smo v vrtcu izdelali model koronavirusa? Otroci so si ob 
tem lažje predstavljali virus, o katerem so poslušali po televiziji. 
»Mirjam nam je prinesla lesene palčke z vatko. Najprej smo jih malo 
odlomili, čist' mejčken. Pol smo vatko pomočili v rdečo barvo, pol 
smo pa zapikn'l v kroglo od virusa. Pol smo pa k'r gledal, kake viruse 
mamo vsepovsod okoli nas, pa ne sam v Sloveniji, tud' po svet'. Tud 
v Ameriki 'majo takle virus.«
V jutranjih ustvarjalnih kotičkih so nastale tudi individualne risbice. 
Otroci so se v času zaprtja vrtcev ter po ponovnem odprtju le-teh 
seznanjali z zbiranjem, shranjevanjem in prenosom različnih in-
formacij. Spoznavali so, da na njihovo zdravje vpliva okolje in oni 
sami; kako lahko tudi otroci skrbijo za svoje zdravje (maska, pra-
vilno umivanje rok z milom, razkuževanje rok, igrač, predmetov, 
prostora, kjer se največkrat dotikamo …); prav tako so spoznali, da 
morajo vsi ljudje pomagati in sodelovati, da bi lahko družba delo-
vala ter omogočila preživetje, dobro počutje in udobje. Razvijali so 
tudi časovne predstave o času pred koronavirusom in po njem. 
Foto: arhiv Mirjam Andrejčič