I lfT”erti*al3a- mm I KVJUVjM U) 11mm 5a“ celo leto 50din - . . . .. . * , f_4 Plafia in toži se v Ljubljani. Časopis za trgovino. industrijo. obrt in denarništvo nici v Ljubljani St. 11553. L/unuana, sreda 13. decembra 1939 razstavo pripravimo. Zlasti pa, da I sobljeni, pa čeprav ne bi imeli ne I Nič več pa se ne sme dogoditi, poverimo organizacijo razstave tu ne tam v Ameriki prav nobe-1 da bi kljub milijonskim izdatkom ljudem, ki so za takšno delo uspo-1 nega kuma. | doživeli z razstavo le neuspehi Delovanie liublianskega protidraginiskega odbora Pomanikiiivosti protidraginiske uredbe vsak ponedeljek, f inanf 8redo ta petek Pred drugo sezono niuior-ške razstave Vse kaže, da se bo svetovna razstava v New Yorku prihodnje leto znova odprla. Vzroki za to so različni in jih tu ni niti treba navajati. Gotovo pa je to, da se bodo Amerikanci in tudi vsi drugi narodi za drugo sezono temeljito pripravili in skušali svoje razstave prirediti še mnogo bolj učinkovite. V švicarskih listih tudi že beremo, kaj je treba vse preurediti v švicarskem paviljonu, ki je bil sicer odlično prirejen. A vendar Švicarji z doseženim uspehom niso zadovoljni, temveč hočejo doseči še večji uspeh. Po vseh vesteh, ki smo jih dobili o jugoslovanskem oddelku na njujorški razstavi, z njegovim uspehom ne moremo biti zadovoljni, ker večina poročil kar odkrito pravi, da je bila naša razstava neuspeh. Uradnega poročila o našem oddelku na njujorški razstavi seveda nismo čitali, ker pri nas so ljudje že pozabili, da mora tisti, ki je dobil javen denar za prireditev te ali one razstave, tudi javno poročati o svojem delu. Pri nas se daje denar tako, da javnost o tem zve šele takrat, kadar je prepozno, tako pa se denar tudi potroši in še bolj tiho zaključijo računi. Kaj bi govorili o denarju, ki ga ni večl To mnenje vlada pri nas! Navzlic vsemu temu pa bi vendar mislili, da ni treba, da bi tudi prihodnje leto zapravili milijone za prazen ali celo za neuspeh. Zato predlagamo, da pristojni činitelji pravočasno poskrbe, da bomo prihodnje leto na njujorški razstavi popravili letošnji neuspeh. Zato je predvsem potrebno, da smo zastopani tudi na drugi sezoni njujor-ške razstave. To pa seveda le, če vse prejšnje napake popravimo. Zato treba takoj stopiti v stik z našimi ameriškimi izseljenci in jih vprašati za njih mnenje, če oni predlagajo, da se razstave znova udeležimo, je treba njih nasvet sprejeti, v tem primeru pa tudi organizirati razstavo v soglasju z njimi. Mogoče pa je tudi, da bodo naši ameriški naseljenci predlagali, da se za razstavo namenjeni denar porabi za naše jugoslovanske naselbine plodneje in koristneje, morda z ustanovitvijo slovenskih šol ali na drug način! Takšni predlogi bi bili vsekakor tudi vredni upoštevanja, kajti glavno . je, da pridobimo in trdno navežemo na sebe vse izseljence ter jih združimo v skupnem narodnem delu in potem pride šele vse drugo. Njujorške razstave se udeležimo predvsem zaradi naših izseljencev, seveda pa tudi iz drugih razlogov, med katerimi bi morali biti gospodarski vsekakor na prvem mestu. Naš oddelek na njujorški razstavi bi moral biti učinkovita propaganda za vse naše izvozne predmete, hkrati pa tudi močno vabilo k obisku naših krajev. Vse pa mora biti prilagodeno ameriškemu okusu in zato ponavljamo, da smatramo uspeh razstave brez sodelovanja naših ameriških ljudi že naprej kot nemogoč. Zelo neprijetna razočaranja bomo doživeli, če bi se tu vdajali kakršnim koli iluzijam. Ge se torej otvori njujorška razstava tudi prihodnje leto, potem je treba, da se pravočasno odločimo, če se je udeležimo, in če se za udeležbo odločimo, potem je naša dolžnost, da se tudi pravočasno za Načelnik protidraginjskega odbora insp. Rigler je na anketi dne 11. t. m. na mestnem magistratu podal obširno poročilo o delovanju protidraginjskega odbora. V ravnanje in v informacijo trgovcev objavljamo iz njegovega poročila glavne odstavke, pri čemer pa izrečno pripominjamo, da nikakor ne moremo pritrditi vsem njegovim izvajanjem. Njegovo poročilo pa objavljamo tudi zato, ker se iz poročila jasno vidi, kako pomanjkljiva je sedanja uredba o zatiranju draginje in kako nujno potrebna je njena temeljita reforma. V svojem poročilu najprej ugotavlja načelnik odbora, da so bile razmere na ljubljanskem trgu dne 26.. septembra, ko je bila izdana protidraginjska uredba, normalne, čeprav je bila takrat že skoraj mesec dni vojna. (To je vsekakor priznanje za ljubljansko trgovino.) Prva seja na podlagi uredbe ustanovljenega protidraginjskega odbora je bila 23. oktobra in za predsednika odbora, v katerem so zastopani potrošniki, nabavljalne zadruge, trgovci, obrtniki in stanovanjski najemniki, je bil izvoljen načelnik tržno-veterinarskega urada g. Rigler. Poročilo pravi nadalje, da pa so bili v oktobru, ko so začele vojskujoče se države izvajati blokado, prepričani trgovci, industrijci in drugi proizvajalci, da je nastal za nje čas dobrega zaslužka. (Kje so dokazi za to trditev? Mi nasprotno vemo, da so gospodarski sloji takrat z največjo skrbjo gledali v bodočnost. Op. ured.) — Cene so se začele dvigati, nastala je psihoza med ljudmi, da je vse začelo nakupovati vse vrste blaga, ki ga je zato začelo primanjkovati. Ti nakupi so povzročili nov dvig cen, in nazadnje so dvignili cene tudi kmetje (krompir). Protidraginjski odbor je začel pregledovati zaloge pri veletrgovcih in v javnih skladiščih. Pregledalo se je na podlagi knjig mestnega trošarinskcga urada. Na podlagi cenitev z dne 1. septembra je nadalje komisija ugotavljala, če niso bile cene dvignjene čez običajni trgovski dobiček. Pri tem se je ugotovilo naslednje: Trgovina z moko in pšenico »Vsi trgovci z moko so bili več ali manj dobro založeni. Čezmerno nakupovanje moke po občinstvu pa je povzročilo, da so se zaloge krčile in da so začeli trgovci izdajati blago le v omejenih količinah in le svojim stalnim odjemalcem. Bali so se namreč, da ob rastočem dviganju cen ne bodo mogli nabaviti novih zalog oziroma so lačunali, da bodo mogli stare zaloge vnovčiti po znatno višjih cenah. Dejstvo je, da so ti trgovci v začetku novembra (torej šele po dveh mesecih) omejili kljub precejšnjim zalogam izdajo blaga, ker so dobivali iz trgovskih centrov za moko skoraj za vsa naročila negativne odgovore. Trgovci so se poslužili trgovskih uzans, da mora trgovec dobiti za količino blaga toliko, da bo z izkupičkom lahko nabavil enako količino. Zaradi tega se je zgodilo, da so se cene moki, katero je imel trgovec na zalogi in katero je kupil po normalnih cenah, z dneva v dan višale. Kontrolni organi so mogli ugotovili, da je neki trgovec kupil moko po din 2’25 in da je to moko prodajal na debelo po din 3'65. Če se računa za prevoz, za mestno užitnino, za vskladiščenje, za režijo in drugo znesek 0'75 din pri kg, je trgovec zaslužil pri kg doke še vedno 0‘65 din, kar gotovo presega običajni trgovski dobiček pri trgovini z moko na debelo. Vsi taki in podobni primeri so bili prijavljeni sodišču, ker tukaj ne gre več za prekršek, ampak prestopek.« Tu moramo pripomniti naslednje. Stališče trgovca, da mora dobiti za prodano blago toliko, kolikor ga velja novo, je na vsak način pravilno. Trgovec, ki bi postopal drugače, bi imel naenkrat prazno trgovino. To je nesporno. Zato pa je tudi napačno, če se v kalkulacijo ne vračunava tudi ri-ziko, ki je nastal zaradi vsak dan večjih cen. Saj še ni pozabljeno, kako divje so se navijale cene pšenici in koruzi. Trgovec, ki tega ne bi upošteval, bi bil pač silno slgb gospodar. S tem pa je tudi silno omajana trditev o 0-65 din čistega zaslužka. Kolonialno blago »Porast cen in pomanjkanje blaga se je najprej opazilo pri kolonialnem blagu. Cene so se povišale kavi, rižu in raznim dišavam. Medtem ko je povišanje cene rižu kolikor toliko utemeljeno s povišanjem cene temu blagu v Italiji in s prenehanjem izvoznih premij v Italiji, je bilo povišanje cen drugemu kolonialnemu blagu neupravičeno, kajti nekateri veletrgovci so imeli v zalogi do 10 tisoč kg kave in raznih dišav, katere so plačali in nabavili še po starih cenah. Povišali so cene izrabljajoč ugodno konjunkturo. Taki veletrgovci so bili prijavljeni sodišču.« Tudi tu velja to, kar smo pripomnili prej. Trgovina v takšnih časih kot sedanjih ni tako enostavna zadeva. Stare cene so silno ceneno geslo za slabo plačane uradnike, dejansko pa one same ne odločajo in ne morejo odločati. Samo v normalnih razmerah so stare cene argument. Pa še nekaj je treba upoštevati. Kadar so davki večji, kadar treba zvišati plače nameščencev, kadar rastejo izdatki, mora biti tudi dobiček večji, ali pa ni kritja za višje izdatke! Industrija usnja »Pri pregledovanju zalog usnja je komisija ugotovila, da so bile zaloge pri trgovcih primerne. Ugotovila je tudi, da se je te trgovine z usnjem in surovimi kožami nato polastila špekulacija. Od vseh krajev so v Slovenijo prihajali zastopniki raznih židovskih tvrdk in nudili za zaloge znatno višje cene, kot pa so bile običajne. Istočasno je bilo tudi ugotovljeno, da povišuje cene usnju in surovim kožam zelo velik izvoz živine, na drugi strani pa je otežkočcn uvoz kemikalij in surovin za usnjarsko industrijo. Tovarne za predelavo surovih kož so zvišale cene za 30 do 40% pravi poročilo. Ugotovljeno je bilo, da tukajšnji trgovci niso samolastno in špekulativno povišali cen usnju, zato tudi trgovci z usnjem niso bili prijavljeni sodišču. (Torej popolno priznanje trgovcem.) Mineralna olja Zelo nevšečno je sredi novembra sprejela javnost vest, da primanjkuje v Ljubljani bencina in petroleja. Izvršene so bile poizvedbe in informacije o vzrokih tega pomanjkanja pri zastopstvih Standard Vakuum Oil Co. in pri Shellu. Ugotovljeno je bilo, da so bile zaloge bencina in petroleja ob času pregleda primerne, da pa imajo zastopstva obvestila svojih central, da v doglednem času ne morejo računati na dopolnitev zalog ter morajo zato omejiti izdajo bencina in petroleja. Poleg tega so imela zastopstva nalog svojih central, da brez odobrenja iz centrale ne smejo izdajati bencina. 0 tem se je poročalo banski upravi v Ljubljani, ki je intervenirala pri centralah v Zagrebu. Intervencija je imela ta uspeh, da so začela zastopstva izdajati v večji meri vsaj onim potrošnikom, ki potrebujejo tekoča goriva za izvrševanje svoje obrti, to je industriji, avtoizvoščkom, avtobusnim podjetjem in prevoznikom s tovornimi avtomobili, medtem ko je bilo izdajanje bencina za osebne avtomobile še vedno omejeno na minimum.« Tu bi pač želeli, da bi bilo poročilo malo bolj zgovorno in da bi tudi tu povedalo svoje mnenje. Zakaj so centrale v Zagrebu izdale takšna navodila. Naglasiti bi se tu tudi moralo, da je za vsak dvig cene odgovoren le kartel. A ta se niti ne omenja! Mesna industrija Cene mesu in mesnim izdelkom se na splošno niso zvišale. Zaznamovati je le povišanje cen slanini, masti, predvsem pa industrijskemu loju. To povišanje ima svoje vzroke v večjem izvozu živih in zaklanih prašičev ter v zmanjšanem uvozu industrijskega loja, ki se uporablja v industriji mila. Proti prodajalcem slanine in masti radi tega ni bilo mogoče postopati, ker se je cena dvignila že pri producentu. Da se cena goveji živini ni znatno zvišala je vzrok v tem, da se izvoz zbog slinavke ni posebno povečal. V kolikor pa se je cena goveji živini dvignila, je pa nadoknadil porast cen loju in kožam. Z ozirom na to je ostala cena mesu ncizpremenjena. Tekstilna industrija V tej panogi je nastopilo zvišanje cen predvsem za uvoženo posamezni ',en® Številki din ■ blago, dočim pri domačem blagu še ni zaznamovati znatnega po-rastka cen. Ker je kalkulacija običajnega trgovskega dobička znatno različnejša od one v drugih strokah, je bilo težko ugotoviti v tej stroki navijanje cen, še manj pa skrivanje zalog. (Ali se je to sploh ugotovilo?) Proti zvišanju cen mleka je bil odbor brez moči, ker so direktni producenti izvzeti od določb uredbe. Mlekarsko društvo, ki je povišalo cene, je sicer sporočilo svojim članom, da je zvišanje cen za mleko le neobvezno, toda prodajalci mleka se za to niso zmenili. Poročilo pravi nato, da je odbor dosegel, da je združenje pekov preklicalo svoj cenik, a efekta to ni imelo nobenega, ker je tudi tu protidraginjska uredba pomanjkljiva. Cena kruhu se je dvignila za 40—55 par pri kg. Označevanje cen Organi tržnega urada in organi policije pazijo na označevanje cen po izložbah in trgovinah. Zaradi prekrška tega določila uredbe je doslej kaznovanih 35 strank z globo od 50 do 500 din. V smislu čl. 1. uredbe se zahteva označevanje cen tudi tisti obutvi, ki je v spisku luksuznih predmetov. Pažnja se polaga tudi na verižno trgovino. Pozitivne primere verižne trgovine je težko ugotoviti. Vzrok negativnega uspeha je previdnost prodajalca in sebičnost kupca, ki plača vsako ceno, da blago dobi, noče pa imeti opravka na sodišču. Zaradi zvišanja cen industrijskih predmetov so se seveda zvišale cene tudi kmetskim proizvodom. Ker pa kmetski proizvodi iz lastnega posestva v smislu točke 7., odst. 2. ne spadajo pod določbe protidraginjske uredbe, ni možno v tej smeri napraviti uspešnih korakov. Zahteve protidraginjskega odbora 0 vsem tem je razpravljal odbor in sklenil naslednjo resolucijo: 1. Nujno naj se izda uredba o kontroli cen življenjskim potrebščinam, ki jo predvideva člen 9. protidraginjske uredbe. 2. Maksimirajo naj se cene vsem glavnim življenjskim potrebščinam. V to svrho naj se po potrebi popišejo zaloge domačega in uvoženega blaga. 3. Omeji naj se izvoz predmetov, katerih primanjkuje na domačem trgu. 4. Narodna banka naj uvoznikom olajša nakup deviz za uvoz surovin in nujnih življenjskih potrebščin. 5. Prizad in direkcija za prehrto-no naj krijeta potrebe trga po maksimiranih cenah. 6. Nad karteli naj se izvaja najstrožja kontrola, ker so oni v prvi vrsti povzročitelji draginje. 7. Kontrola cen naj se začne pri proizvajalcih, n. pr. tovarnah olja, mila, masti, tekstilnih proizvodov itd. in omeji prekomerni dobiček teh podjetij. 8. Posebna pažnja naj se posveti ilegalni trgovini (verižništvu), ki se je že močno razpasla ter povzroča še večjo zmedo in draginjo na trgu. More se reči, da so se cene življenjskim potrebščinam nekako ustalile in se v zadnjih 14 dneh niso dvignile v znatnejši meri. Hrvatski delavci zahtevajo likvidacijo SUZOR-ja V nedeljo dopoldne je bila v Zagrebu redna letna skupščina Hrvat-skega radničkega saveza, ki je del HSS. Po otvoritvenem govoru predsednika Alojzija Pečnika je podal tajniško poročilo Vjckoslav Martinec, ki se je v svojem poročilu dotaknil tudi vprašanja SUZORja. 0 tem je dejal: »Svojega stališča o potrebi likvidacije centralističnega osrednjega urada za zavarovanje delavstva ne moremo žal spremeniti niti pri najboljši volji. Čeprav so v najnovejšem času samouprave teh uradov razpuščene in postavljeni poverjeniki, vendar ti ne morejo nadoknaditi deficitov... Krivda za vse neuspehe v socialnem zavarovanju je v oligarhiji, ki je zavladala v SUZORju in v OUZD. Tu je potrebna nujna in temeljita reorganizacija. SUZOR se mora popolnoma likvidirati, ker noče hrvatsko delavstvo poleg svojega lastnega nosilca zavarovanja še neki drugi SUZOR.« Tudi Slovenci nočemo vzdrževati še nadalje drugega nosilca zavarovanja, temveč zahtevamo popolno decentralizacijo socialnega zavarovanja s centralo v Ljubljani. Ker se to stališče popolnoma krije s stališčem hrvatskega delavstva in ker enako zahtevajo srbski zavarovanci in ker je decentralizacija socialnega zavarovanja tudi edino možna posledica notranje preureditve države, mora do nje tudi priti! Le zakaj se slovenske stranke za to decentralizacijo bolj ne zavzemajo. Velik odpor proti izvoznemu monopolu Gospodarske sloge Na konferenci Gospodarske sloge v Zagrebu so odločujoči državni činitelji sprejeli stališče Gospodarske sloge, da se mora izvoz živine izvrševati po Gospodarski slogi oziroma direktno po proizvajalcih. Dosedaj je bil izvoz živine kontingentiran na ta način, da so izvozili 40% vsega izvoza trgovci-izvozniki, 40% zadruge in zadružne zveze, 20% pa veliki producenti. Gospodarska sloga pa hoče, da bi smele izvažati živino zadruge in izvozniki samo v tem primeru, če kmetje ne bi hoteli ali mogli izvoziti živine. Glavna zadružna zveza pa je s tem stališčem Gospodarske sloge zelo nezadovoljna ter naglasa, da bi se s takšno preureditvijo izvoza, kakor jo predlaga Gospodarska sloga, napravila v vsem izvozu živine samo zmešnjava. Glavna zadružna zveza tudi nikakor ne more priznati Gospodarski slogi pravico, da bi samo ona smela z ozemlja banovine Hrvatske izvažati živino, ker tudi ona zastopa kmetovalce in ker si svojih pridobljenih pra vic ne pusti kratiti. Glavna zadruž na zveza je zato sklicala za 15. t. m. posebno sejo, na kateri bo formu lirala svoje zahteve. Tudi izvozniki z ozemlja Hrvatske pripravljajo veliko akcijo, da se namera Gospodarske sloge prepreči. Njih bo podprlo tudi Združenje izvoz nikov-trgovcev v Beogradu. Občni zbori 14. redni občni zbor Ljubljanskega velesejma r. z. z o. z. bo v petek, dne 15. decembra ob pol 12. uri v mali sejni dvorani Zbornice za TOI v Ljubljani. Dnevni red občnega zbora je običajen. »Službeni list« kr. banske uprave dravske banovine z dne 2. decembra objavlja Uredbo o izplačevanju prejemkov drž. plače vancev v mobilnem in vojnem stanju — Pravilnik o zaščiti pred zračnimi napadi, prva polo vica IV. dela (gradnja zaklonišči — Ureditev drž. cest po mestih in trgih, prispevek občin po § 21. za kona o drž. cestah. Organizacija gospodarstva v voj Uredba o državni mobiiizaciii »Službene novine« z dne 4. decembra so objavile uredbo o državni mobilizaciji. Njene glavne določbe so: § 1. Za obrambo države se uporabljajo vsa živa in materialna sredstva države, njenih državljanov in drugih prebivalcev po določilih zakona o državni obrambi, zakona o ustroju vojske in mornarice ter te uredbe. Drž. mobilizacija in demobilizacija se odrejata s kraljevim ukazom na predlog vojnega ministra ter v soglasju z ministrskim svetom. Pri mobilizaciji in demobilizaciji sodelujejo: kot ministrstva oskrbovanja: vojno, finančno, kmetijsko, trgovinsko in industrijsko, gozdno in rudniško, prometno, poštno in ministrstvo za soc. politiko in ljudsko zdravje. Predsedništvo ministrskega sveta in druga ministrstva sodelujejo v delokrogu svoje pristojnosti. Za potrebe državne obrambe se morejo ustanoviti tudi druga ministrstva. Kot ministrstvo oskrbovanja se smatra v smislu te uredbe tudi banska oblast v Zagrebu. Kar se uredbi navaja za ministrstva oskrbovanja velja tudi za bansko oblast v Zagrebu. Pravice in dolžnosti, ki jih ima po tej uredbi minister, pripadajo na ozemlju banovine Hrvatske v okviru njene pristojnosti tudi banski oblasti v Zagrebu. Inšpekcija državne obrambe sodeluje z vsemi ministrstvi ter spravlja v sklad delo posameznih ministrstev. Nadzorstvo nad pripravami in izvajanjem drž. mobilizacije izvršuje svet drž. obrambe. Načrt državne mobilizacije vsebuje vsa pripravljalna dela za mobilizacijo države ter se deli na: splošni načrt ter posebne načrte posameznih panog drž. uprave. Splošni načrt drž. mobilizacije izdela svet drž. obrambe. Načrt določa načela in zahteve splošnega značaja za pripravo in izvrševanje mobilizacije, in sicer po resorih po posameznih ministrstvih. Posebni načrti ministrstev oskrbovanja oz. banskih uprav vsebujejo: 1. naloge, ki izhajajo iz splošnega načrta; 2. pregled potenciala vsake gospodarske panoge dotičnega resora; 3. proračun potrebnih količin živil in drugih sredstev dotičnega delokroga; 4. vsa potrebna navodila za območje dotičnega resora glede vojne organizacije proizvodnje, razdelitve in potrošnje; 5. ukrepe, da se vsa sredstva za proizvodnjo že v miru pravilno razvijajo in usposobijo za svojo vojno nalogo in da se v tem stanju tudi ohranijo; 6. priprave za hiter prehod do-tičnih panog na vojno proizvodnjo, tako glede materialne priprave ko tudi delovne sile in finančno tehnične ureditve; 7. priprave, da bodo dotične gospodarske panoge v primeru mobilizacije pravilno izvrševale svoje funkcije. Proračun izdatkov vsakega ministrstva oskrbovanja se določi sporazumno s finančnim ministrom. Mobilizacijski organi Za pravočasno izvršitev priprav za drž. mobilizacijo ter njeno izvajanje v vojni so določeni posebni organi mobilizacije, ki so v pred-sedništvu vlade, v vsakem ministrstvu, v banskih upravah, sreskih načelstvih in mestnih poglavar stvih in občinah. Vsi ti organi ter vsa podjetja in ustanove, ki delajo za državno obrambo, morajo voditi statistiko in potrebne preglede iz svoje pristojnosti. Zaradi uspešnejšega izvrševanja vseh mobilizacijskih predpisov ima vsako ministrstvo in vsaka banska uprava svoje mobilizacijske organe. V mobilizacijskih načrtih zainteresiranih ministrstev morajo biti predvideni potrebni ukrepi za hitro ustanavljanje naslednjih direkcij: direkcije za prehrano in kmetijske surovine (v kmetijskem ministrstvu) , direkcija gozdarsko - rudarskih surovin (v gozdarsko rud. ministrstvu), direkcije za industrijo, za notranjo trgovino in za zunanjo trgovino (v trg. ministrstvu), direkcija za zaščitne stavbe pred napadi iz zraka (v gradbenem ministrstvu), direkcija za zaščito prebivalstva pred napadi iz zraka (v notranjem ministrstvu). Morejo pa se ustanoviti tudi druge direkcije ali pa več direkcij združiti v eno skupno. V potrebi morejo za okrepitev delovne sile zaradi izvrševanja poslov mobilizacijski organi poklicati na vežbo obveznike, ki so oproščeni vojne dolžnosti. Odloke o tem izda vojni minister na predlog pristojnega ministrstva oz. bana za banovino Hrvatsko. Splošni mobilizacijski ukrepi Vsako ministrstvo in vsaka banska uprava mora že v miru izdelati potrebna mobilizacijska navodila in vse ukrepe v podrobnostih za svoje podrejene ustanove, urade in organe. Te mobilizacijske elaborate izdela na podlagi prejetih navodil za sebe vsaka banska uprava, generalne in oblastne direkcije železnice, rečne in pomorske plovbe, poštne, finančne, gozdarske in druge službe, oblastna rudarska glavarstva in gozdne uprave, sreska načelstva, občine, vse državne in samoupravne ustanove in organizacije ter zadružna in zasebna podjetja (tovarne, zavodi, delavnice itd.), ki so določena, da delajo za drž. obrambo. V primeru vojne nevarnosti ali mobilizacije se more z uredbo ministrskega sveta omejiti ali prepovedati uvoz ali izvoz, notranji promet ter uporaba vsake vrste blaga. Predpisati se more tudi obvezna prijava predmetov, ki jih kdo ima in ki so potrebni za državno obrambo. Uvesti se morejo tudi izvozna in uvozna dovoljenja ter karte za potrošnjo raznih živil. V primeru mobilizacije more minister za trgovino in industrijo ustanoviti obvezne organizacije proizvajalcev in trgovcev raznih strok zaradi zbiranja, uvoza ali izvoza ali razdelitve dotičnih živil in blaga. V te organizacije morejo vstopiti tudi zastopniki delavskih organizacij. Vsaka banska oblast (in vsako ministrstvo) mora voditi v evidenci ono osebje, ki mora po mobilizaciji oditi v svojo vojaško edinico. Če je to osebje neobhodno potrebno v dotični ustanovi ali podjetju, se mora pravočasno zagotoviti, da nadomesti te osebe strokovno usposobljeni obveznik, ki je oproščen vojaške dolžnosti ali pa žena. Takšno evidenco osebja morajo voditi tudi vsa podjetja in ustanove, ki so določeni za državno obrambo. Ti morajo skrbeti za pravočasno njihovo zamenjavo po strokovno usposobljenih od vojaške dolžnosti oproščenih obveznikov ali po ženah. Vsaka banska uprava mora ime ti načrt za hitro preselitev svojih uradov, oddelkov in organov primeru potrebe. Vse drž. stavbe in prostori, tudi zasebni, v katerih so nameščeni uradi, morajo biti zavarovani pred požarom, povodnjimi, tatvino, atentati in drugimi nezgodami. Enaki ukrepi se morajo izdati tudi za varstvo podjetij, ki delajo za drž. obramba. Tudi osebje teh podjetij mora biti opremljeno z vsemi potrebnimi zaščitnimi sredstvi. Stroški v ta namen padejo v breme dotičnega urada, ustanove ali podjetja. Pred napadi iz zraka se uporablja pasivna zaščita in aktivna obramba. Pasivna zaščita se izvaja po določilih uredbe in navodilih za zaščito pred zračnimi napadi. Za to zaščito se izdajo naslednji ukrepi: Vsa ministrstva, banske uprave ter občine in samoupravne ustanove morajo določiti v svojih proračunih potrebne zneske za priprave v zaščito pred zračnimi napadi. Vsa državna in nedržavna podjetja, ki so važna za drž. obrambo, morajo organizirati gasilsko službo, nabaviti zaščitna sredstva pred vojnimi strupenimi plini ter izdelati zaklonišča pred zračnimi napadi. Tudi prebivalstvo mora v svojo zaščito storiti potrebne ukrepe. Stroški gredo v breme države, samouprav, podjetij oziroma prebivalcev. Vsa podjetja, ki delajo za drž. obrambo, morajo biti tudi vojaško zaščitena. Straže da ali vojska ali pa se mora oborožiti del osebja. 0 tem odloča vojni minister. Da se pouči prebivalstvo o zaščiti pred zračnimi napadi in usposobi za obrambo, se morajo: v vseh šolah v miru in vojni teoretično in praktično poučevati in vežbati vsi gojenci, v vseh industrijskih, obrtniških in drugih gospodarskih podjetjih in organizacijah mora biti pouk v miru im v vojni ter vežbe o obrambi pred napadi iz zraka ter drugimi nevarnostmi. Pri splošnih vežbah morajo obvezno sodelovati vse šole, vsa industrijska in druga podjetja in vse prebivalstvo, kakor odredi pristojna upravna oblast. Lastniki vseh tovarn, delavnic, rudnikov in vseh industrijskih in obrtnih podjetij morajo izvežbati in zadostno poučiti svoje osebje, da bi se preprečile nesreče. Da se dobe tudi podrobni po datki o stanju posameznih gospodarskih panog, ki so posebne važnosti za državno obrambo, se razen splošnega popisa odrejajo še posebni popisi in ankete. Za čas mobilizacije in priprav ljenega stanja postavljajo resorni ministri oziroma banska oblast v podjetjih državne komisarje. Ministri oz. ban Hrvatske morajo kontrolirati, da se vsi ti pred-pisiji tudi izvedejo. Ta kontrola se mora izvršiti vsako leto v času od 1. januarja do 1. aprila. Kot kontrolne organe pri zasebnih industrijskih in obrtnih podjetjih, ki so določena, da delajo za državno obrambo, imenuje banska oblast svoje industrijske opazovalce. Nadaljnji predpisi tolmačijo posamezne vrste državne mobilizacije: splošno, delno in poskusno Uredba predvideva tudi stroge kazni za državne in samoupravne organe, ki ne bi natančno izvrše vali svoje dolžnosti. Predvidene so tudi kazni za podjetnike, ki ne bi izvršili odredbe oblasti ali ki ne bi ohranili v tajnosti njim izroče nih podatkov. Kazni so zelo stroge Uredba je stopila v veljavo dne 4. decembra. Darujte za obmejne šole Darove pošljite po svojih združenjih. Politične vesti Iz Bukarešte poročajo, da se je nemška vlada sporazumela z romunsko vlado glede njenih mej proti Rusiji in Madžarski ter da je Nemčija vplivala na Moskvo, da opusti svoje zahteve proti Romuniji. Tudi v Budapešti da je nemška vlada vplivala v istem smislu. Romunija pa je za to posredovanje morala- dovoliti Nemčiji razne gospodarske koncesije, od katerih je važna zlasti ta, da se bo tečaj klirinške marke proti leju zvišal od 41 na 60 lejev. Plenarna skupščina Zvez© narodov se je začela v ponedeljek. Od 53 držav, ki so članice ZN, je prišlo na zasedanje 40. Zastopana je bila tudi Poljska, dočim češkoslovaška m prijavila svojih delegatov, da je s tem rešila ZN iz zadrege. Posebno se je opazilo, da je prišlo v Ženevo tudi nenavadno veliko število nemških časnikarjev, kar je vzbudilo tem večjo pozornost, ker nemški listi o delu ZN sploh ne poročajo. Zasedanje je otvoril predsednik Sveta ZN Carton Devviart, ki je v svojem kratkem nagovoru omenil, kako se mora mali finski narod boriti za svojo neodvisnost in svobodo. Po kratki prekinitvi seje je bil izvoljen za predsednika skupščine norveški delegat Ham bom, ki je naglasil, da je prišla resna ura mednarodnega sodelovanja. ZN bo pred težko preizkušnjo, ko se mora odločiti, na kakšen način naj pomaga malemu narodu, ki se bori proti tujemu napadu. Zahvalil se ;e za izkazano zaupanje ter odredil, da se sestane odbor, ki naj prouči finsko pritožbo popoldne ob 13. Popoldne ob 16.30 se je seja skupščine ZN nadaljevala ter je dobil kot prvi besedo finski delegat Holsti, ki je prečital protest Finske proti sovjetskemu napadu. Najprej je pojasnil, v kakšnih okoliščinah se j© obrnila Finska na ZN ter poudaril, da Finska upravičeno pričakuje pomoč od vsega civiliziranega sveta. Omenjal je, kako je svoje dni Sovjetska Rusija sama obsojala vsak napad ene države na drugo. Svoj govor je zaključil z besedami: Storite svojo dolžnost, kakor jo opravlja s krvavimi žrtvami tudi finski narod, ko brani svojo neodvisnost, hkrati pa tudi stvar vseh. civiliziranih demokratskih narodov. Finski delegat je bil pozdravljen od skupščine z velikanskimi ovacijami, njegov govor pa je bil sprejet z velikim odobravanjem. Še zvečer se je sestal odbor, ki je bil izvoljen, da prouči finski apel na ZN, ter sklenil, da se Rusija pozove, da v 24 urah prekine sovražnosti proti Finski in pristane na pogajanja s Finsko. Poziv je bil takoj nato brzojavljen v Moskvo. Enak poziv je bil poslan tudi finski vladi, ki je na brzojavko že odgovorila pritrdilno. Večina delegatov je za izključitev Sovjetske Rusije iz ZN, če ne ustavi sovražnosti proti Finski. Ni pa verjetno, da bi ta predlog tudi prodrl, ker je zanj potrebna soglasnost vse skupščine. Molotov je odgovoril na brzojavko ZN ter odklonil njen poziv. Poziva ne more sprejeti, ker je že 4. decembra sporočil, da Sovjetska unij a ne bo zastopana v Ženevi, če bi ZN obravnavala finski apel. Poleg tega priznava Moskva le »vlado« Kuusi-nena. Ne more sprejeti poziva tudi zato, ker je zastopana na skupščini ZN tudi Poljska. Angleški kralj Jurij se je po šestdnevnem bivanju v Franciji in dvodnevnem bivanju na fronti vrnil na rušilcu v Anglijo. Angleški kralj je pregledal vse frontne odseke, ki so jih prevzele angleške 6>ct več vedela, kako naj si priskrbi sredstva za vzdrževanje svojih funkcionarjev. Kajti to je jasno: da bi ljudje vztrajali v slogu 1. 1914. do 1918. ni več mogoče. Svet je danes že tako obubožan in propadel, da mora splošni ban-kerot nastopiti prej. Kdor živi od izposojanja, kdor živi na »puf«, bi moral po meščanskih pojmih enkrat vendarle plačati. Vprašanje: S čim? Vojna bo pri daljšem trajanju gospodarstvo tako oslabila, da bo za države kratkomalo nemogoče iztisniti iz proizvajajočega ljudstva one vsote, ki bi bile potrebne za plačilo dolgov. Vsi ljudje, ki imajo državne naslove, imajo terjatve na več ali manj sol-ventne dolžnike. Terjatve proti bankerotnim dolžnikom pa so non-valeur. Glej nemška vojna posojila v svetovni vojni! 0 borzah: Napad Rusije na Finsko je naravno močneje vplival na tečaje nordijskih rent. Nevarnost, da se ruska ekspanzija razširi na Švedsko in Norveško, je naravno povzročila na dotičnih borzah nervoznost. Verjetno je, da tvori podlago tem dogodkom načrt z Nemčijo, da se iz Švedske in Norveške napade Anglija. Stališče U. S. A. še ni jasno, najbrž pa bodo U. S. A. pri razširjenju konfliktov posegle v vojno. Da se bo zanimanje v kratkem verjetno zopet koncentriralo na Nizozemsko, tudi ne more pomiriti borz. Dogodki se razvijajo nadalje: Finska, severne države, obe za-padni severni državi in potem Balkan ... vse z namenom, da se udari na Anglijo. Izgledi so žalostni in od borz ni pričakovati, da bi zavzele drugo stališče ko močno rezervirano, če bo Nemčija napravila z Rusi dobro kupčijo, je zelo dvomljivo. Jaz vsaj mislim, da kade Rusi z Nemci zelo slabo smotko, kar bo morda spravilo nemško meščanstvo (kolikor ga še je) k pameti.« Doma in po svetu Nj. Vel. kraljica Marija je odpotovala po nasvetu svojega zdravnika v Švico. Ban dr. šubašič je uradno obiskal Liko. V Udbinu ga je sprejela velika množica ljudi, okoli 6000. Bana je pozdravil predsednik SDS, ki je v svojem govoru naglasil, da so vsi Srbi skupno z brati Hrvati zadovoljni z novoustvarjenim stanjem. »Hrvatski dnevnik« zahteva, da se spremeni zakon o Sokolu kraljevine Jugoslavije. Sokol mora dobiti isti položaj, kakor ga je imel pred 6. januarjem 1929. Ne sme biti ne državna ne poldržavna institucija, temveč mora imeti iste pravice in dolžnosti ko vsa druga viteška društva. »Hrvatski dnevnik« pravi, da to zahteva tudi večina Sokolov. Univerzitetni svet ljubljanske univerze je soglasno odobril sklep pravne fakultete, ki je izvolila za častnega doktorja prava predsednika senata dr. Korošca v priznanje za njegove velike zasluge za ljubljansko univerzo. Slovesna promocija dr. Korošca bo v nedeljo dne 17. decembra. Te dni je bila tridesetletnica znamenitega Friedjungovega procesa, ki je osramotil Avstrijo pred svetom ter pridobil simpatije Evrope za jugoslovansko osvobodilno gibanje. Stolni kanonik šiška, ki je bil 33 let kanonik, je v Ljubljani umrl. Pokojnik se jo zlasti uspešno padni velesili pridružili Nemčiii v boju proti boljševizaciji Spe Istočasno pa se poroča, da’ se pripravlja med Nemčijo in Sovjet-s ro Rusijo še bolj intenzivno sodelovanje, ki se naj razširi tudi na voj asKo sodelovanje. Glavni namen 4^l;;l flovanj'a bi bil boj proti Angliji, ki naj bi se popolnoma rzolirala. Poieg tega naj bi Sovjetska Rusija pomagala nemški diplomaciji z vojaškim pritiskom sedaj 5fL to< s?da.) na drugo nevtralno državo ob sovjetski meji. Iz Berlina odločno izjavljajo, da so brez podlage vse vesti ki govore o nemški mirovni ofenzivi ob priliki zasedanja ZN. Washingtonska vlada je odredila, da se more takoj staviti na razpolago finski vladi kredit 10 milijonov dolarjev za nabavo raznih vojnih _ potrebščin. Nemška vlada je izdala uradno sporočilo, da so popolnoma netočne vesti, da bi Nemčija pošiljala Finski vojni material. JSrLZS^ da so zopet zavzeli mesto Suomslavi. Finski letalci so na več mestih razdejali rusko železnico na Murmansk Na Finskem je nastal hud inraz ter je padel termometer priPečingi na 30 stopinj pod ničlo. Iz poročil se more sklepati, da prva sovjetska _ ofenziva ni dosegla pričakovanih uspehov in da pripravljajo sedaj sovjeti drugo in večjo ofenzivo. Ker so zaradi mraza vsa jezera zamrznila, upajo sovjeti, da bodo mogli sedaj njih motorizirani oddelki nastopiti z uspehom. Sovjeti pošiljajo na mejo vedno nove čete. v zadnjem času pošiljajo zlasti čete iz Sibirije, ki so privajene mrazu. Finci poročajo, da uporabljajo sovjeti tudi topovske krogle s strupenimi plini. Francoska in nemška vojna poročila o stanju na fronti so bila vse dni ista: na fronti nič novega. Nemški parnik »Bremen« se je vrnil v Hamburg. Britanska podmornica ga je sicer opazila in bi ga tudi mogla potopiti, morala pa bi kršiti mednarodne predpise, po katerih se sme potniška ladja torpedirati šele takrat, kadar je vsa posadka v varnosti. Ker podmornica tako velike posadke ne more sprejeti, ni ladje torpedirala. v barva, plesira in Ze v 24 urah itd. Skrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere. suši. monga in lika domače perilo tovarna J O S. R EIC JI Poljanski nasip 4-6. Šelenburgova ul. 3 Telefon št. 22-72. udejstvoval tudi na gospodarskem polju ter bil soustanovitelj Vzajemne zavarovalnice. Tudi kot upravitelj škofovskih posestev si je pridobil mnogo zaslug. Župani slovenskih mest so zborovali v Celju, da se zlasti posvetujejo o nalogah, ki jih nalagajo razne uredbe o zaščiti prebivalstva pred zračnimi napadi, mobilizaciji gospodarstva itd. na mesta. Na koncu zborovanja je bila sprejeta resolucija, o kateri bomo poročali prihodnjič. Finančni minister je podpisal odlok, s katerim dobi Celje zopet carinarnico, ki jo je. imelo že od 1. 1912. do 1927. Celjski mestni svet je sklenil, da se znižajo mestne davščine za industrije. Božične počitnice na strokovnih šolah trajajo od 23. decembra do vključno 9. januarja. „ Trboveljska premogokopna družba je zvišala brutozaslužke rudarjev za 8%, temeljne mezde rudarjev v II. do V. kategoriji pa za 2%, da znaša letos skupno zvišanje mezd s prejšnjimi poviški od 12 do 14%. Carinski dohodki so znašali od 1. aprila do 30. novembra 659 milijonov din namesto proračunanih 691 milijonov din. Zaščitna carina na pluge in kmetijsko orodje bo odpravljena. V kratkem bo izdana nova uredba trgovinskega ministra, s katero se bo še bolj povečalo varčevanje s tekočimi gorivi. Predsednik turške republike Izmet Ineni je nenadoma obiskal francosko veleposlaništvo v Ankari m ostal na poslaništvu nad eno uro. Vesti o koncentraciji tursluh in sovjetskih čet na kavkaski meji se iz Ankare odločno demantirajo. Veliko senzacijo so vzbudile vesti nekaterih ameriških in francoskih listov, da uporablja Nemčija zasedanje ZN za novo mirovno ofenzivo. Listi pišejo, da je baje Nemčija pripravljena ustaviti sovražnosti pod naslednjimi pogoji: češkoslovaška se obnovi brez sudetskega ozemlja. Obnovi se tudi Poljska, toda brez nemškega in sovjetskega predela. Poljska bi do bila tudi izhod na morje, toda Gdansk in koridor bi ostala v nemških rokah. Ustanovita se vmesni državi Ukrajina in Bela Rusija. Po ustavitvi sovražnosti naj bi se za Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani opozarja delodajalce, da so v prejšnjem mesecu dostavljeni plačilni nalogi zapadli v plačilo. Prispevki morajo biti poravnani v osmih dneh po prejemu plačilnega naloga! Za čuvanje pravice zavarovancev do pokojnine je potrebno, da so zavarovalni prispevki dejansko plačani! To opozorilo je smatrati kot opomin! Proti delodajalcem, ki ne bedo poravnali prispevkov, mora urad uvesti prisilno izterjavo brez predhodnega opomina. Urad izvršuje važne socialne dolžnosti, ki ne dopuščajo odlašanja. Prof. inž. Friderik Degen: A. Šarabon LJUBLJANA • Bin fcoloolJolM robe Veletrgovina sfpetorljo Velepražarea la kavo Hlini za d H a v e Slavna zaloga rudninskih vodA Brzojavni naslov: ŠARABON LJUBLJANA Telefon it* 26-66 Ustanovljeno leta 1886 Kmetska posojilnica ljubljanske okolice v Ljubljani otvarja trgovcem, gostilničarjem, obrtnikom tekoče račune in daje kredite pod ugodnimi pogoji. Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njen predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d. njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani.