Leto XXII., St. 14
V	organizaciji Je mol, kolikor moli — toilko pravico
Dopisi morajo biti franki-rani, podpisani in opremljeni s štampiljko dotične organizacije.
Člani strokovnih organizacij, priključeni Strokovni komisiji za Slovenijo, dobivajo list brezplačno.
— Izhaja 15. v mesecu. —
Uredništvo in uprava: Ljubljana, pošt. predal 290
Čekovni račun štev. 13.562
Telefon interurban št. 3478
Rokopisi se ne vračajo.
Reklo se je, da bodo volitve v bolniške blagajne. In naj bi se vršile 7. in 8. decembra 1935. Bila so posvetovanja, delavstvo hoče volitve, delodajalci pa so proti volitvam. Kajti stale bi volitve, kakor pravijo, 3 do 5 milijonov dinarjev. In jih je škoda, pravijo! Odločil pa bo minister. Mi zahtevamo volitve.
Delavski žepni koledar za leto 1935 izide v novembru mesecu. Naročite ga pravočasno, ker se lahko zgodi, da zopet zmanjka.
Knjige Cankarjeve družbe izidejo v oktobru. Lepe bodo in zanimive. Kdor jih še ni naročil, naj to stori takoj, da ne bo knjig, kakor lani, zmanjkalo.
Za razpuščeno »Svobodo« se ponekod pobirajo podpisi, češ, prosili bomo gospode. da io zopet dovolijo. Ne nasedajte provokacijam in sejanjem zmede. Zavedajte se, da ste »Svobodaši«. Centralni odbor »Svobode« je vodil »Svobodo«, ko še ni bila razpuščena, centralni odbor je tudi ukrenil vse potrebno, da se prekliče razpust.
K zaostritvi krize v rudarskih revirjih Dravfke banovine
(Spomenica rudarskih predstavnikov, ki jo je prečital tajnik Delavske zbornice v Ljubljani na anketi, ki je razpravljala 13. avgusa t. 1. v prostorih Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani o zgornjem vprašanju.)
Zaupniki II. skupine rudarske zadruge in predstavniki vseh rudarskih strokovnih organizacij, ki poslujejo na področju Dravske banovine, t. j. £veze rudarjev Jugoslavije, rudarskih skupin Jugoslovanske strokovne in Narodno strokovne zveze ter organizacij rudniških nameščencev, so proučili povodom najnovejše poostritve krize v rudarskih revirjih svojega področja ponovno položaj, v katerem se nahaja rudarsko delavstvo v Dravski banovini in so sklenili orisati ta položaj v naslednji soglasno odobreni spomenici, ki jo imam čast prečitati po naročilu zgoraj omenjenih organizacij na tej anketi in ki se bo objavila v tisku tudi rudarskim delavcem in nameščencem.
Zaprepaščenje in ogorčenje v rudarskih revirjih.
Predvsem morajo biti zgoraj omenjene organizacije tolmači obupa, zaprepaščenja in ogorčenja, ki so ga povzročile na njihovem področju vesti, da so državne železnice v rudnikih Dravske banovine svoja naročila ponovno znižale. Vse to nima svojega povoda le v neposrednih posledicah tega znižanja, četudi so tudi te posledice težke.
Gotovo ni malenkost, ako se napoveduje, da bo izgubilo v rudniku Kočevje, kjer je delalo še pred dobrimi 10 leti nad 1400 delavcev, vsled najnovejšega znižanja naročil zadnjih 100 družinskih očetov še dosedanjih par dni mesečne zaposlitve in ako velja skoraj isto še za celo vrsto manjših rudnikov.
Gotovo ni malenkost, ako se napoveduje v večjih rudnikih delavcem, ki delajo to poletje le po dva ali tri dni na teden, v bodoče še hujše praznovanje.
A bolj kakor vse to' vznemirja naše delavstvo dejstvo, da je vse to del sistematične akcije, ki se izvaja proti rudnikom in rudarjem naše banovine z železno doslednostjo, .brez ozira na še tako utemeljene pred-stavke delavskih organizacij in celo brez ozira na izbruhe obupa med delavskimi množicami, ki so dobili lansko leto svoj izraz v dveh gladovnih stavkah, akcije, ki ji ni videti konca.
Potrebni ukrepi.
Mi smo se vprašali, kakšna mora biti vpričo tega naloga delavskih predstavnikov. Na to vprašanje smo si dali tale odgovor:
Najprej je treba predložiti vsej naši javnosti glavne misli, iz neštetih predstavk, ki jih podajajo delavski zastopniki leta in leta na merodajna mesta ustmeno in pismeno. Potem je treba opozoriti, da je bil položaj v naših revirjih že brez najnovejše zaostritve obupen in nevzdržen, tako da je treba misliti na celjenje, ne na poglabljanje te gnojne rane.
Končno je treba obrazložiti, kakšen je v tej zadevi odnos rudarskega delavsta do rudarskih podjetij.
Znižanje naročil državnih železnic v
rudnikih Dravske banovine
je postalo v zadnjih šestih letih sistem. Četudi to nižanje naročil ni edini, je vendar važen razlog za večanje brezposelnosti v naših rudnikih. Nad 2500 rudarjev je izgubilo samo vsled tega nižanja delo in zaslužek. Do gotove mere je povzročilo to nižanje naročil štedenje v državnem gospodarstvu, ki ga narekuje splošna gospodarska kriza. Vedeti pa je treba, da bi kriza v naših rudnikih ne zavzela te ostrine in da bi imeli radi nižanja državnih naročil v naših rudnikih le 1300 brezposelnih, ne pa 2500, ako bi se nalagala bremena krize na vse pokrajine sorazmerno, ne pa pretežno na našo banovino, medtem kc se je skušalo rudarstvo nekaterih drugih banovin pred posledicami splošne krize očuvati. Mi smo ponovno opozarjali, do kako težkih
socijalnih posledic
je vodilo v naše rudnike tako umetno spreminjanje gospodarske strukture, ki se je vršilo brez vsakih resnih priprav sredi najtežje splošne krize.
Iznos rudarskih mezd je padel v naši banovini od letnih 168 milijonov Din na v letih 1929 68 milijonov Din v letu 1934, pa še ni videti konca temu padanju. Na teh mezdah pa ne sloni le eksistenca zaposlenih rudarjev, katerih število je padlo v šestih letih od 8977 na 4636, temveč tudi na vsaj polovico eksistence onemoglih in brezposelnih tovarišev, ki morejo računati le na rudarsko industrijo, kot gospodarski vir za svojo eksistenco. Od njih je odvisna tudi eksistenca trgovcev in obrtnikov v rudarskih revirjih.
Naši rudniki leže v nerodovitnih krajih, kjer leži vsa gospodarska eksistenca celega okoliša na rudnikih. Tako rudarsko prebivalstvo, kakor občine radi pomanjkanja kapitalnih rezerv tudi bratovske skladni-ce, morajo pokrivati izdatke izključno iz tekočih dohodkov rudarske produkcije in več kakor do polovice neposredno iz nizkih rudarskih mezd.
Samo del socijalnih dajatev, ki se delavcem odbija, presega v povprečju 12 odstotkov delavskih zaslužkov. Kadar padejo v poletnih, mesecih delavski zaslužki za 60 odstotkov delavstva na mesečnih čistih 400 Din, narastejo odbitki za socijal-ne dajatve tudi na četrtino bruto-za-služka in več, ker se socijalne dajatve kot edini in najnujnejši živi jenski vir tisočev, ne dajo nižati vzporedno z mezdami, zlasti še, ker jih občinsko ubožno skrbstvo, ki temelji na istem pridobitnem viru, ne more nadomestiti.
Vse to smo pojasnjevali neštetokrat v vseh mogočih variantah.
Tudi pred zadnjim znižanjem naročil smo opozarjali in podčrtavali, da naši rudarski revirji že brez tega znižanja deloma gladujejo, da računajo na široko zasnovano podporno akcijo od strani države, ki ne more biti izčrpana v par vagonih koruze, temveč mora izgubljene mezdne iznose vsaj približno dosegati. Izrecno smo povdarjali, da stojimo vsaj^v pogledu nadaljnjega nižanja naročil in mezd pred alternativo: ali bo plačevala država v naših revirjih delo, — ali bo dajala v te kraje podpore v višini na novo odtegnjenih zaslužkov, ker tu ni več zaslužkov, ki bi se dali še manjšati. Vsa ta pojasnjevanja so bila brezuspešna.
Preseljevanje rudarjev.
Ta beda se skuša paralelizirati edinole z morda dobromišljenimi, a zato premalo premišljenimi izjavami, da je mogoče zaposliti rudarje iz naše pokrajine itak v rudnikih, ki večajo svoje obrate in število svojih delavcev. Na žalost v tej krizi takih rudnikov ni. So tu samo rudniki, ki se drže skoro na višini prosperitetne dobe in ki svoje stare delavce polno zaposlujejo, pri tem pa tudi ti rudniki novih delavccv ne potrebujejo. Naše rudarje iščejo povečini le nesolidna podjetja, ki ostajajo delavcem mezde na dolgu in v katerih so delovni pogoji taki, da ti rudniki v svoji okolici ne morejo dobiti delavcev. Na stotine naših brezposelnih rudarjev je šlo vkljub vsemu v take rudnike in doživelo tam težka razočaranja. Koga naj pomirijo vpričo takega dejanskega stanja splošne obljube ?Posebno, če sc ne opirajo na docela konkretne obveze rudnikov, ki so obdržali večja naročila? Četudi nimamo nikake vere v take izjave, bomo zaprosili gospode, ki take obljube razglašajo, naj te obljube realizirajo in konkretizirajo.
; Navajajo se razni
vzroki nižanja naročil v naših rudnikih.
i Ugotovili smo, da so vzroki, ki se v opravičilo nižanja teh naročil navajajo, po večini le neresnične pretveze za stremljenje, ki se more razložiti le na dva načina. Ali žele očuvati tisti, ki v poštev prihajajočem resoru odločajo, pokrajine, ki so jim bližje, posledic krize. To pa na račun drugih pokrajin. Ali pa je v ozadju premišljena državna politika, ki skuša vplivati po načrtu in na škodo naše banovine na razvoj rudarske industrije. V tem drugem primeru je dolžna celina take načrte, ki ne stanejo milijonske, temveč stomilijonske zneske, tudi plačati. Nikakor ne gre, da bi plačevali take načrte le neposredni interesenti, četudi bi morali pri tem izkrvaveti. Ako bi se počelo reševati problem tako, bi se naglo videlo, da danes ni denarja za take * gospodarske eksperimente. Potem bi
se morda našlo, da za nje tudi resnične in nujne potrebe ni.
Zainteresiranim delavskim organizacijam je bilo vedno resnično žal, da se vztraja v tem primeru s tako trdovratnostjo pri gospodarski politiki, katere psihološki učinki morajo biti le skrajno deskrutivni.
Iz teh ugotovitev nujno sledi:
Da je treba z zapostavljanjem rudnikov naše banovine prenehati;
da je treba v znak tega sklep vlade, ki določa, da naj se za leto 1935-36 državna naročila v rudnikih dravske banovine zopet znižajo, ponovno proučiti in razveljaviti.
Ureditev brezposelnega skrbstva v revirjih,
S tenu pa pereče socijalno vprašanje naših revirjev še izdaleka ni rešeno.
Na banski upravi dravske banovine in na rudarskem glavarstvu v Ljubljani leži morda v prašnem arhivu obsežen dokument, — poročilo banovinske in ministrske anketne komisije, — ki je pred dvema letoma vestno preiskala socialne razmere v naših rudnikih, kakor so nastali pod vplivom zgoraj navedenih in drugih dejstev.
Naši revirji so, kakor se iz tega poročila točno vidi, velika socialna rana, ki se ne bo sama od sebe zacelila, dokler se delovna sila iz teh krajev ne more sama odlivati, temveč se v te kraje še neprestano priliva, ko iščejo v teh krajih kot v svojih domovinskih občinah svoja zatočišča stotine delavcev, ki se vračajo iz inozemstva v domovino.
Dvanajsta ura je, da se izgradi za te kraje, ki so izrazito industrijski, ki ne zaostajajo v ničemur za industrijskimi ozemlji zapadnih držav od poljedelske okolice odrezani kraji, pravo brezposelno skrbstvo, ki svoje naloge ne more izčrpavati z malenkostnimi podporami, ki so kakor kapljica v morje, temveč mora najpotrebnejši eksistenčni minimum v resnici nuditi
Potreba pritegnitve dohodkov od kapitala.
Delavske organizacije si ne prikrivajo, da nezaposlenosti v naših rudnikih ni zakrivilo le nižanje državnih dobav in vedo, da je iskati drugi važen razlog brezposelnosti v naših rudnikih v daleč segajoči racionalizaciji obratovanja in., večanju delovne storitve. One tudi Vedo, da more država svoje subvencije tudi od nekod jemati. Zato so vedno po-vdarjale, da je treba znižati v sedanjih težkih časih, ko v rudarski stroki človeške eksistence niso osigura-ne, pri rudarskih podjetjih zaslužke od kapitala na minimum, previsoke osebne dohodke pa reducirati na razumno mero in porabiti poleg drugih sredstev tudi tako prihranjene zneske za reševanje krize v naših revirjih. Izključno iz tega vira se seveda zadostnih sredstev za sanacijo naših revirjev ne da dobiti, ker je tu izpa-dek na mezdah previsok. Vendar je delavstvo navadno brez vsake podpore s svojimi skromnimi sindikalnimi sredstvi ter pod najtežjimi razmerami poskušalo po svojih močeh tudi v tem pravcu vplivati.
Politične sile, ki bi mogle taka prizadevanja odločilno podpreti, pa jih navadno niso podprla — pač pa prihajajo neredko očitki, zakaj delavstvo tega ne izvede, kar bi morale izvesti v prvi vrsti one.
Prej je prišlo do podpiranja v nasprotnem pravcu, zakar naj navedemo kot primer ponesrečen poskus
HENRI BARBUSSE, veliki socialistični pisatelj, katerega svetovnoznani roman vojnih grozot »Ogenj« imamo tudi v slovenščini, je 30. avgusta 1935 umrl v Moskvi. Največjemu pisatelju današnje dobe in borcu za svobodo Človeka, kliče proletariat vsega sveta: Slava Henriju Barbusseju, slava!
saniranja bratovskih skladnic, ki sc je izvedel po željah podjetniške strani in brez zaslišanja predstavnikov delavstva in ki je izpadel tako, da bo krizo v naših rudnikih povečal, mesto da bi bilo obratno.
Ni torej res, da branijo delavske organizacije v zgornjem konkretnem vprašanju podjetniške interese, kakor se jim večkrat zlohotno predba-civa in da vrše posle, ki niso njihovi. Če se razvijajo dogodki tako, da ogrožajo življenje in eksistenco delavstva, delavske organizacije k temu tudi na nevarnost takih predba-civanj ne smejo molčati.
Znižanje rudarskih mezd.
Na drugi strani pa delavstvo ne bi želelo in moglo trpeti, da bi se izrabljale ugodnosti, ki bi jih moglo prinesti zavzemanje javnosti za rudarsko gorje, za večanje podjetniškega dobička.
Živo interesira rudarje vprašanje bodoče višine delavskih mezd. Rudarji se boje, da so te mezde ogrožene, ker se je cena premoga za državne železnice ponovno znižala in nočejo, da bi ostalo pri tej priliki neizgovorjeno, da delavstvo že z dosedanjimi mezdami ne more živeti in da se bo vsakemu poskusu znižanja teh mezd najodločneje uprlo.
V	pomirjenje delavstva lahko povemo, da je znižanje delavskih mezd vsaj za prihodnje tri mesece že po kolektivni pogodbi izključeno.
Strokovne organizacije so naprosile rudarsko glavarstvo, da bi sklicalo v rudnikih posebno anketo, ki naj bi proučila delovne razmere na rudnikih v podrobnostih, da bi se za-vrli morebitni poskusi vplivati na delavske mezde potom akordov in večanja delavske storitve.
Rudarsko delavstvo je enotno.
Na vsa tu našteta vprašanja gledajo uvodoma navedene organizacije popolnoma soglasno. Več tu navedenih vprašanj morejo rešiti ugodno le politični činitelji. Zato bodo rudarji vsako podporo od katerekoli politične strani, ki bi se tudi nudila, radi sprejeli in vsako zaslugo lojalno priznali. Vendar pa bi ne želeli, da bi sc ponavljali v revirjih le preveč znani dogodki, da bi politične skupine z rudarsko bedo zase agitirale in izrabljale navedena žalostna dejstva za politično agitacijo. Razmere so tako težke, da takega licitiranja ne dopuščajo. V želji, da bi dale za tako taktiko tudi same primer, so združile rudarske strokovne organizacije tudi svoja prizadevanja za enotno akcijo. One stopajo pred rudarsko delavstvo enotno tudi s tein proglasom in s prošnjo, da bi sc ravnalo delavstvo pri vseh morebitnih bodočih akcijah po nasvetu svojih zastopnikov in svojih organizacij, po nasvetu, ki bo enoten, ker je lahko najti odločitve, ki jih zahteva dani
Mi kopači . . .
MI kopači smo orači
njiv in poli podzemeljskih globin.
Iz sivih lačnih dni v črne sestradane noči po osem ur krampi nam v rokah pojo, po osem ur lopato v spev hreščeč sc tro, po osem ur nam hunti z rudo se nakladajo in polnijo:
Iz naših srag in znoja in peklenskih bolečin!
Mi kopači smo orači
tednih in plodnih rudnih tal.
V	krovnine venomer grozeče, v celine zmeraj vzdihujoče, v kamenine veko večno nam žugajoče: zasajamo ostrine krampovih tolkal.
Mi kopači smo orači
in črni. umazani in izbiti od robote. »Tenka-tenk!« ta krampov spev nas v mrtvaške srajce 'oblači.
»Tenka-tenk!« ta smrtonosni odmev nas tira v žalost, obup in v grozote.
»Tenka-tenk!«
je jekla cvenk,
je jeklen odziv
za naš pozdrav, poziv in živ:
Srečno!
Ml kopači in kovači
in tolkači za zdravstvuj večnoživ:
Srečno, srečno, srečno!
France Kozar.
položaj, ako se podredijo frakcijski interesi skupnemu delavskemu interesu, ki v tem primeru posebne interese daleč prekaša.
Če pa bi se našel kdo, ki bi rušil v trenutku težkih nevarnosti resnično delavsko enotnost in disciplino ter avtoriteto zaupnikov in delavskih strokovnih organizacij, potem naj ve vsak, da pravi prijatelji delavstva ne postopajo tako in naj se po tem spoznanju ravna, ako bomo združili svo-;e sile, bomo stali pri težki in pred ežkimi nalogami, ko moremo jamčiti le za to, da bomo interese naših rudarjev po svojih najboljših močeh ^ranili, medtem ko za uspehe naše jorbe ne moremo jamčiti, ker so od-
V	avgustu so bile na Hrvaškem stavke, ki so ali že zaključene ali še trajajo.
Na žagarnl Boli v Dctnlcah na Hrvaškem je bil 6. avgusta 1935 končan štrajk žagarjev - lesnih delavcev. Stavko je vodil Savez lesnih delavcev. Dva dni so trajali pregovori in so delavci popolno uspeli. Dobili so kolektivno pogodbo in za 20 odstotkov zvišane mezde. Štrajk je trajal polnih 30 dni.
Stavka v zagrebški tvornicl papirja, o kateri je že pisal »Ljudski glas«, še traja. Delodajalec je trd, pa tudi delavstvo stoji neomajno in pravica, stara pravda, bo zmagala. Stavka okrog 600 delavcev.
Stavka delavcev pri Jugoslovenskl Knoch D. D. v Zagrebu je izbruhnila dne 14. avgusta 1935. Stavka 85 delavcev, med temi pa je trideset delavk. Tudi tovarniški mojstri so se priključili stavki. Tovarna izdeluje luksuzne čevlje in pasove. Stavka je izbruhnila, ker je hotelo podjetje kar tako, na vrat, na nos, odpustiti brez razloga dva delavca. Tudi delovni pogoji so se poslabšali Šikaniranje in globe so bile na dnevnem redu in so bile v višini od 5 do 25 Din. Priganjalo se je delavce do onemoglosti in so morali celo plačati, če je kdo šel na stran, za stranišče.' Pavšalno so tedensko od vsakega delavca odtegovali za uporabo stranišča po 2 Din in je tovarna tako »zaslužila« na leto okrog 10.000 Din. Da je to svinjarija, ni treba omenjati. Stavko vodi Savez kožarskih delavcev. Zahteva se, da se odpust dveh delavcev prekliče, da se globe ukinejo in da se regulirajo mezde, ki so sedaj od 3.50 do 6 Din na uro. za ženske pa od 2.25 do največ 3.75 Din. Dne 21. avgusta t. 1. je bil štrajk končan. Trajal je 7 dni. Plače so povišane za 50 par na uro.
Še štrajk v Delnicah, to je v žagarni Finger. Že dva meseca čakajo delavci na izplačilo svojih mezd. Delodajalec se stalno izgovarja od sobote na soboto in obratno. Savez lesnih delavcev je interveniral in če ne izplača mezd, bo delavstvo stopilo v stavko. Delodajalec pa se za to ni zmenil in tako so delavci 12. avgusta t. 1. ustavili obrat. Gospodje delodajalci imajo v vsem tem okraju navado, da izplačujejo delavstvo šele po 2, 3 in 4 mesecih in mora tako delavstvo svoje življenjske potrebščine kupovati na kredit. In vsak trgovec, ki daje na kredit, zaračuna blago dražje. Delavstvo žagarne Finger je stopilo kot prvo v stavko, da to »navado« odpravi.
V	Oroslavju je stavkalo 1000 tekstilnih delavcev in traja že blizu 2 meseca. Odločna volja stavkujočih je nepokoleblji-va. Zmagati ali od gladu umirati, kaj je boljše? In so zmagali. 17. avgusta je bila podpisana kolektivna pogodba s 15odstot-nim poviškom mezd.
Štrajk opekarskih delavcev v Bedekov-čini je izbruhnil v tovarni »Zagorka«. Mezde na uro so znašale 1—1.90 Din, za profe-sioniste pa od 2 do 4 Din. Traja že cel mesec. Stavkokazov ni.
Štrajki v zagorskih rudnikih so izbruhnili v Sabanji Donji, Kohjščini in v Boletin-cu. Že več mesecev ne prejemajo zaslužka, a sedaj so še hoteli znižati akorde za 10 odstotkov. Borba je odločna in solidarna
Štrajk delavstva v tovarni »Astra« v Zagrebu je izbruhnil 21. avgusta. Temu
visni uspehi in neuspehi tudi od drugih sil in ne le od naše akcije.
V	Ljubljani, avgusta 1935.
Načelstvo II. skupine rud. zadruge
Franc Pliberšek 1. r.
Zveza rudarjev Jugoslavije
Jurij Arh 1. r.
Jugoslovanska strokovna zveza Filip Križnik I. r.
Narodno strokovna zveza
Vekoslav Bučar 1. r.
Zveza društev priv. nameščencev
Joško Zemljič 1. r.
štrajku so se priključili delavci delavnice Fundurulič. ker je ta delavnica v službi »Astre«. Tudi mojstri in uradništvo se je pridružilo delavstvu. Stavkokazov ni. Povod je bilo zniževanje akordnih mezd in ker nekaterim tovarna ni hotela plačati čezurno delo. Tedenska mezda delavk se giblje med 75—120 Din, šteparice 170—620 Din, a ne za 48 urno delo, temveč za 50—60 urno de-
lo.	Kvalificirani delavci zaslužijo 180 do največ 260 Din na teden ter to povprečno za 48—52 urno delo. Tovarna je vpeljala tudi občutne globe. Organizacija, Savez usnjarskih delavcev, je postavila zahteve, a podjetje nanje ni odgovorilo, nakar so delavci odkorakali.
Štrajk kovinarjev v Vinkovclh. 27. avgusta t. 1. je zastavkalo delavstvo v podjetju »Ferolini«. Vzrok: ker delodajalec ni hotel spremeniti pogojev dela, ki jih je uvedel v tovarni. Ti pogoji dela so naravnost izigravanje delavstva. Uprava n. pr. vzame v delo nekvalificiranega delavca in ga zaposluje tam, kjer je potrebna strokovna kvalifikacija. Vkljub temu pa dobiva delavec samo mezdo pomožnega delavca. S tem se indirektno znižujejo mezde. Zaposlenih je 92 delavcev. Mezde so od 1 do 7.35 Din na uro. Povprečna mezda na uro je 3.40 Din. Stavko vodi S. M. R. J., podružnica v Vin-kocih, in zahteva, da se povišajo mezde za 15 odstotkov. Med delavstvom vlada borbenost in korajža. Saj je samo to njihova rešitev.
*
V	tvornici »Šrafova i gvozdene robe D. D.« v Novem Sadu je delavstvo v začetku septembra t. 1. moralo stopiti v stavko. Stavka nad 60 delavcev in delavk. Stavko vodi Savez Metalskih Radnika Jugoslavije, podružnica Novi Sad. Vzrok: Po enem mesecu zavlačevanja zaradi podpisa kolektivne pogodbe je podjetje sporočilo, da ne mara, da vodi pregovore zastopnik S. M. R. J., sodrug Vrankar, niti sploh sklepati kakšne pogodbe. Pač pa je sama sestavila nekakšne pogoje, jih prečitala delavcenr, a | jih je nato shranila v papirnati koš. Stav-kujoči so korajžni in pravijo, da se ne uklonijo in morajo zmagati.
Stavka papirničarjev na Količevem, to je v Bonačevi tovarni, traja že nad tri tedne. Vzrok: neupravičen odpust delavca. Lepa odločnost delavstva, ki se je zavzelo za svojega sotrpina, ki ga je podjetje odpustilo, ker mu je bil nadležen, ker je hotel, da bi se delavstvo organiziralo. Delavstvo se drži odločno in vztrajno, ker ve, če se ne bo borilo za svoje pravice, bo še bolj izkoriščano . Stavko vodi Jugoslovanska strokovna zveza.
Illlllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
Pristopi k Cankarjevi
družbi, ki Ti da za letnih Din 20’— štiri lepe knjige!
Delavstvo in driav-ne dobave premoga
Na rudarske strokovne organizacije prihajajo iz naših rudarskih revirjev številna vprašanja, ali je storjeno res vse, da se odvrne od našjh rudarjev nevarnost, ki jim preti od ponovnega znižanja količin premoga, ki ga naročajo državne železnice v naših rudnikih.
Medstrokovni odbor rudarskih strokovnih organizacij je sklenil odgovoriti na ta vprašanja v časopisju.
Dosedanji potek akcije rudarskih strokovnih organizacij, s katerimi so sodelovali roko v roki predstavniki samostojnega gospodarstva in pa narodni poslanci ter drugt javni delavci, je v glavnem znan. Znano Je tudi, da zaznamuje ta akcija vsaj majhen uspeh: izvajanje ukrepov, ki bi slovenske rudnike ponovno težko prizadeli, je za mesec dni odloženo.
Odložitev pa seveda še ne pomenja rešitve.
Ta mesec se bo vršila glede končne rešitve tega vprašanja težka borba, ki jo bodo morali dobojevati seveda predvsem faktorji, ki so v to v prvi vrsti poklicani.
Rudarske strokovne organizacije pa bodo to borbo z napeto pozornostjo spremljale. Zakaj? Rudarske strokovne organizaci-je ponavljajo kot odgovor na to vprašanje ponovno dejstva, ki so jih obrazložile zadnje tedne v neštetih informacijah pred javnostjo in odločujočimi faktorji:
Od leta 1929. se je zmanjšalo v naših revirjih število zaposlenih delavcev za 4000, to je skoro za polovico.
Mnogo rudarjev se je vrnilo v tem času v revirske občine iz inozemstva.
Zaposleni rudarji delajo v naših revirjih poleti le po 12 do 14 dni na mesec. Za večino delavcev znašajo v teh mesecih mesečni brutto zaslužki komaj po 500 Din, neto zaslužki pa niti po 400 Din. Odbitki so zato tako veliki, ker mora skrbeti v naših rudnikih vsak zaposlen rudar v povprečju še za enega nezaposlenega ali upokojenca.
Rudarsko starostno zavarovanje, ki je bilo že prej v krizi, je prišlo po zadnji ponesrečeni reorganizaciji le še v težji položaj.
V	ozkih dolinah okrog Trbovelj je nagomilenih 16.000 prebivalcev,
ki so navezani posredno alt neposredno izključno na zaslužke iz rudarske produkcije. Od rudarske produkcije neodvisnih pridobitnih virov je tu malo.
Preseljevanje rudarjev v druge rudnike tega stanja vsaj za enkrat ne obeta bistveno olajšati. Zakaj pri vseh rudnikih v državi gre v glavnem le za bolj ali manj intenzivno stopnjo zaposlenosti. Dosedanje izkušnje so pokazale, da novih delavcev po večini ne iščejo solidni rudniki, temveč nesolidni, ki ne morejo nuditi priseljenim rudarjem niti napol primernih prebivališč in ki zadržujejo priseljenim rudarjem težko prl-služene že itak nezadostne mezde.
Rudarske strokovne organizacije teh dejstev ne ponavljajo zato, ker bi se želele vmešavati v trgovske posle, ampak zato, ker ne morejo iti preko tako težkih dejstev in molčati, ko sta življenje in eksistenca njih članstva najtežje ogrožena.
Pri tem položaju so se rudarske strokovne organizacije tudi zanimale, kakšni so razlogi, s katerimi se stalno nižanje državnih naročil v naših rudnikih opravičuje.
Ugotoviti so morale, da so te argumentacije tako površne, da se mora zahtevati, da se iznesejo v javnost, da bodo pristopne objektivni strokovni kritiki, ki bo izrekla nedvomno težko obsodbo nad lahkomiselnostjo, s katero se obravnavajo pri nas težki socialni in gospodarski problemi.
Rudarske strokovne organizacije povdarjajo
pred vso javnostjo, da ni čudno, da ustvarjajo uvodoma navedena težka dejstva v naših revirjih težko atmosfero. Vendar bi rudarske strokovne organizacije želele, da bi se ocenjevalo pravilno dejstvo, da je v naših revirjih letos mirneje, kakor je bilo v poletnih mesecih lani in predlanskim
To je zato, ker rudarji ne žele, da bi mogel kdo upravičeno reči, da ima akcija rudarskih strokovnih organizacji, ki jo narekuje edino obupno gospodarsko in socialno stanje v naših revirjih, politično ozadje.
Rudarske strokovne organizacije prosijo rudarje tudi nadalje, da ne dajejo nobenega orožja v roke tistim, ki bi si ničesar bolj ne želeli, kakor da bi našli kako pretvezo, s katero bi zmanjšali težo uvodoma navedenih dejstev.
Rudarske strokovne organizacije pa na drugi strani z vsem povdarkom opozarjajo,
da je nujno potrebno, da se naše rudarsko delavstvo ne izziva s ponovnim nižanjem državnih naročil
pod pretvezami, k i po našem globokem uverjenju ne vzdržijo objektivne strokovne ocene.
Povdarjajo dalje, da s tem, da se od ponovnega znižanja naročil v naših revirjih odustane, naš revirski problem še davno ni rešen in da je nujno potrebno, da se izgradi za te kraje odgovarjajoče brezposelno skrbstvo in da se stori v pravcu, da bo odtekala delovna sila iz teh krajev več, kakor se more storiti z nedoločnimi obljubami, ki so seveda najbolj poceni, a zato tudi brez vsake vrednosti.
Stavke, borba za vsakdanji kruh in za iloveianske pravice
STROKOVNI VESTNIK
KOVINARJI
ŠTORE
Neorganizirano delavstvo v železarni spi globoko spanje pravičnega. Noben vihar ga ne vzbudi. Ves trud odbora in našega članstva je zaman. Priznavajo, da brez organizacije ne pridemo do boljšega koščka kruha, vedo, da se brez organizacije od strani podjetja ne bodo upoštevale določbe obrtnega zakona in zakona o zaščiti dela in tudi ne 50odstotni povišek za čezurno delo ali za nedeljsko del.o. Kljub temu se ne ganejo. Eden se izgovarja na drugega, češ, če bo ta. bom tudi jaz itd. Od drugih naših podružnic smo bili opozorjeni, da so naše zaupnike v drugih tovarnah pri različnih intervencijah spravljali v zadrego z vprašanji: »Kaj pa Štore, za Štore ne velja obrtni zakon?« itd. Kmalu bo pričel čas, da ne bo smel niti eden štoraški delavec zapustiti svojega kraja, ker bodo delavci drugih tovarn s prstom kazali za njim. Zato delavci Železarne Štore, organizirajte se, da se izognete morebitni blamaži. Pokažite, da ste res enakovredni drugim.
Delavci ne vedo, ali si hočejo sami pomagati, kritiziranje in godrnjanje v tovarni ne koristi nič in se zato položaj ne bo izboljšal. Za vzgled so nam lahko tovarne v Celju, Mostah, Ljubljani, Jesenicah, Samotna tovarna v Štorah in tovarna papirja v Zagrebu, kjer se trenutno bije herojski boj za eksistenco izkoriščanega delavstva. Od-vržite tisti nesrečni egoistični Jaz, ker Jaz nisem nič, Mi smo pa nepremagljiva moč. Zato naprej v organizacijo S. M. R. J.
Kdor se hoče organizirati, naj se javi pri zaupniku, odborniku, ali kar pri blagajniku. Zadnji čas je že! — Družnost!
ZAHVALA
Ob priliki smrti moje drage žene Marije, članice S, M. R. J., podružnica Moste, mi je delavstvo »Saturnusa« darovalo 523 Din in ravnateljstvo 100 Din. Za to podporo in sočutje v moji globoki žalosti se prav prisrčno zahvaljujem1.
Miklošič Jože.
Kraljestvo, ki je zoper samo sebe, bo razdejano, pravi sveto pismo, i ■ l * i i
t«	ki t Ta-
ko bi rekel na tisto moderniziranje železarne v Zenici. Nisem proti moderniziranju, o ne. to je prav, delavstvo tam tudi mora zaslužiti. Ali tisto moderniziranje je takšno, da je Zenica že začela proizvajati žeblje, bodečo, pocinkano, pobakreno žico vseh dimenzij. Že najnovejši stroji so pripeljani iz inozemstva in postavljeni. Tako bodo pri 8-urnem delu producirali na leto 4000 ton vlečne žice, okrog 1700 ton žebljev in 430 ton bodeče žice. No, ali ni to kraljestvo zoper samo sebe?... To vse delamo na Jesenicah dolga leta. Zenica pa je sedaj postala ali bo postala konkurenca. V eni in isti državi dve konkurenčni tovarni takega obsega je res kraljestvo zoper samo sebe, ki se bo kruto maščevalo. Kaj niste mogli Zenico preurediti in modernizirati na valjanje železniških tračnic in drugega takega materiala, ki ga danes uvažamo? Kako dobri gospodarji ste, zares, izborni. Dve enaki tovarni težke železne industrije, a za važnejše izdelke pa ni tovarne in bogatimo z nakupi inozemstvo?!... Kaj hočete res še ene Trbovlje? Vsaj mi delavci po vsej Jugoslaviji spreglejmo to igro in s svojo organizirano kompaktnostjo zaščitimo vsaj naše delavske in človečanske interese. Mezde v Zenici naj bodo kakor so mezde na Jesenicah, pa zaradi nas naj gospoda medsebojno konkurira kakor hoče. Kraljestvo, ki je zoper samo sebe, bo razdejano...
Štrajkovi radnika kot ekonomsko sredstvo borbe delavcev za reguliranje delovnih in mezdnih pogojev je brošura, ki jo je spisal Eduard Fleischer, izdal pa S. M. R. J. Opisuje stavke v zagrebški tvornici papirja s slikami. Brošura stane samo 2 Din in je izkupiček namenjen štrajkujočiim. Zato naročite to brošuro in pošljite 2 Din, četudi v znamkah, na naslov: »Savez Metalskih Radnika Jugoslavije«, oblastni sekretariat, Zagreb, Haulikova ulica.
Metalci v Sloveniji Beograd—Jesenice —
Beograjske »Radničke Novine« od 5. t. m. 1935 prinašajo podlistek — potopisno črtico pod gornjim naslovom. Opisuje na kratko svoje vtise, ki jih je imela delegacija centrale S. M. R. J., ko je šla na Jesenice k podružnici S. M. R. J. na obisk. In med drugimi^ vtisi je tale stavek topel in lep, kakor če ti dragi prijatelj pri slovesu prisrčno. stisne roko.
»Tu smo videli,« stoji napisano, »nešto što se u Beogradu ne bi moglo videti: deca kao i dorasli hrane ptice. Svako je u svojoj ruci držao hrane, ptice su sa drveta sletale i uz ruku slobodno uzimale hrano. Istotako i dve veverice. Posmatrajuči sve ovo, ose-tili smo, da su Slovenci specijalan i vrlo simpatičan svet. Onaj ko voli cveče, pri-rodu, ptice, ne može biti zao i mrzeti ljude.«
Hvala Vam, sodrugi iz Beograda, za to laško in naš prisrčen pozdrav! Družnost!
I. V.
IZJAVA
Mi niže potpisani svojim1 vlastoručnim potpisom dajemo sledeču i niže navedenu izjavu.
Žalimo što smo se dali zavesti stran-puticom od strane nekolicine Junkcionera Opčeg Radčnikog Saveza u Vinkovcima i nekog Pajora iz Osijeka da vršimo jednu nedostojnu i prema celini radničkog klasnog pokreta »Nemoralnu« ulogu kao »Štrajko-lomci« za vreme štrajka radnika organizo-vanih u »Savezu Metalskih Radnika Jugo-
slavije«, a koji je vodjen u preduzeču »Fe-rolim« u Vinkovcima dne 27. VIII. do 4. IX. 1935.	.	..
Nadalje izjavljujemo da čemo svi nize potpisani pristupiti u Savez Metalskih Radnika Jugoslavije, podružnici u Vinkovcima, i biti disciplinovani članovi istoga, jer smo se uverili, da je taj savez jedini naš pret-stavnik Metalskih radnika.
Isto tako izjavljujemio da čemo uzajam-no poštivati zaključen »Kolektivni Ugovor« koji je sklopljen izmedju preduzeča »Eero-lim« i radnika organizovanih u Savezu Metalskih Radnika Jugoslavije a zaključen po istome Savezu dne 3. IX. 1935.
U Vinkovcima, dne 3. septembra 1935. Pavo Petrlič, Stevo Nježič, Horvatovič Stje-pan, Karačoni Geza, Vinkovič Ivan, Pellari-ni Josip. Herzeg Andrija, Petrinovič Ivan, Zečevič Stevo, Kramačeg Josip, Jumič Fr.
SPLOŠNA DEL STROKOVNA ZVEZA JUGOSLAVIJE
Mezdno gibanje v tovarni Woschnagg v Šoštanju zaključeno Pogodba sklenjena in podpisana.
Mezdno gibanje usnjarskega delavstva
tovarne Woschnagg v Šoštanju, ki se je začelo meseca junija in v katerem je bila tudi 4 dnevna stavka, je bilo 15. avgusta zaključeno. Ta dan se je vršila mezdna razprava, katere so se udeležili: za Delavsko zbornico Joža Golmajer. Podjetje so zastopali gospa šefinja in oba gospoda šefa, Kakor tudi direktorja tovarne. Delavstvo je zastopal tajnik Splošne delavske strokovne zveze Jugoslavije Jakomin Lovro iz Ljubljane, tajnik in predsednik podružnice v Šoštanju ter celokupni odbor delavskih obratnih zaupnikov.	.
Sklenjena je bila delovna pogodba, ki je podpisana na eni strani od organizacije, na drugi strani pa od zastopnikov podjetja. Pogodba ureja mezde in mezdni sistemi za vse v podjetju zaposleno delavstvo ter je za vse oddelke določena minimalna urna plača, za mesečne nastavljence pa je določena minimalna mesečna plača. Plače so bile povišane za delavke in mladoletne delavce, dalje je dosežena družinska doklada, in sicer: vsi poročeni delavci in delavke dobe za vsako storjeno uro 30 par, od 3 do 5 otrok za vsako uro 50 par, za 6 in več otrok za vsako uro 70 par doklade. To je nova pridobitev, katere dosedaj delavci niso imeli. Pri akordu se bodo zaslužki določali tako, da bo vsakemu omogočeno zaslužiti vsaj 20 odstotkov nad minimalno plačo. V vsakem slučaju pa se pri akordu urna mezda garantira.
Posebno poglavje predvidevajo naturalne dajatve, do katerih je delavstvo upravičeno. Tako dobe delavci po potrebi brezplačne delovne obleke in čevlje. Dalje je večina delavstva upravičena do brezplačnih tovarniških stanovanj, vrtov itd. Delavci dobe letno za en par čevljev usnja brezplačno, 2 para pa po tovarniških cenah. Dalje imajo posebno doklado delavci v »blaj-heriji«, mesečno Din 80.—, v »einbreneriji« pa dnevno Din 35.—.
Dalje vsebuje pogodba določila o delovnem1 času, čezurnem delu in praznikih ter se delo ob gotovih praznikih in nedeljah plača s 50 odstotnim poviškom1. Kot praznik je uveljavljen tudi 1. maj.
V pogodbi je tudi specificirano, v katerih slučajih pripada odškodnina po §§ 219, 220 in 221 o. z. Tako n. pr. dobe delavci, če gredo na orožne vaje, pri odhodu 14-dnevno plačo, ko se vrnejo, pa drugo polovico pripadajoče jim plače.
V slučaju pomanjkanja dela se delavstvo ne bo odpuščalo, temveč se bo delovni čas po posameznih oddelkih skrajšal ter uredil tako, da bodo delavci skrajšano zaposleni, namesto poslani na dopust.
Dalje so v pogodbi določila o sprejemanju in odpuščanju delavcev, kakor tudi določila glede poslovanja in delovanja delavskih obratnih zaupnikov.
Pogodba ima tudi določilo, da ostane posebna pogodba, ki urejuje penzijski fond in ki je bila sklenjena 1. avgusta 1934, tudi v bodoče v veljavi.
Lansko leto je bil v tovarni vzpostavljen penzijski fond, v katerega plačujejo delavci in podjetje. Onemoglim delavcem pripada po posebnem pravilniku mesečna podpora od Din 150.— do 300.—. Vdovam umrlih članov pa pripada polovica navedene mesečne podpore in za vsakega otroka po eno četrtino.
Pogodba je za dobo 6 mesecev tieod-Povedljiva, po preteku tega roka pa jo more vsaka pogodbena stranka odpovedati na mesec dni.
Po razpravi se je vršilo v Zadružnem domu delavsko zborovanje, na katerem so poročali ss. Jakomin, Golmajer in glavni zaupnik s. Vouk o poteku razprave in vsebini pogodbe. Delavstvo je sklenjeno pogodbo soglasno in z odobravanjem vzelo na znanje, odbor pa je izrekel zahvalo vsemu članstvu, ki je stalo v akciji solidarno in disciplinirano.
Priznati moramo, da je bilo mnogo dobre volje in uvidevnosti tudi na strani podjetja, ki je omogočilo, da je do sporazuma in zaključka mezdnega spora prišlo. Tako je ta veliki mezdni spor končan in pravimo ponovno, da so z organizacijo in pogodbo urejeni službeni in plačilni odnosi najboljša garancija, da je v podjetjih red in mir in da delavstvo svoje težavno delo vestno in točno opravlja.
Delavstvo drugih industrij usnjarske stro-ke mora stremeti, da se tudi v njihovih podjetjih uredi službeno razmerje s kolektivnimi pogodbami, zlasti pa, da se dvignejo plače na višino kakor so v tovarni Woschnagg, da se onemogoči umazana konkurenca na račun delavskih plač.
A. K.
Steklarstvo
Položaj v steklarski stroki se od dneva do dneva poslabšuje. V steklarni Hrastnik obratuje sedaj samo ena Banja in še tukaj je opazovati, da ni zadostno naročil tudi za to Banjo, kajti zgodilo se je kateri dan, da obratovodja sam ne ve, kaj se bo izdelovalo. Na primer če ob 12. uri opoldne vpraša kak steklar, kaj se bo delalo, se mu odgovori: Ce dobimo naročila, se bo delalo, če pa ne, pa ne. Tako se ob sobotah zdaj sploh ne dela. Dobijo pa steklarji, ki so še zaposleni, po 5—6 šihtov na 14 dni. In to že traja od leta 1932. naprej, razen nekaj malih izjem. Več delavcev je pa že od 5. VIII. t. 1. popolnoma brezposelnih, ker se ena peč popravlja.
Delavce, ki so brezposelni, je organizacija prijavila Borzi dela za brezposelno podporo. Ugotovili smo, da je podjetje, ne da bi kateremu delavcu sploh kdaj reklo, da so odpuščeni, v delavske knjige pritisnilo štam-pilko, da je po .pravilnem obračunu odpuščen, čeprav do danes še ni noben od teh sprejel obračuna. Kak namen ima tovarna s tem, ne vemo in najbrže je to dotična uradnica sama napravila. Podjetje tudi noče razpravljati z obratnim zaupnikom1 in smo preko naše Zveze zahtevali od banske uprave, da skliče anketo, na kateri bi se vsa pereča vprašanja razčistila. Še do danes se ni nič zganilo, zato zahtevamo javno od banske uprave, da to čim prej stori, ker organizacija ne prevzema nobene odgovornosti, če izbruhne kakšen konflikt.
V Rogaški Slatini tudi že več tednov ne obratuje steklarna. Steklarna motivira to s tem, da nima naročil. Interesantno bi bilo, če bi se ta neresnica konstatirala.
V Paračinu se je do pred kratkim delalo normalno. Pred kratkim je dopotoval neki inozemski steklar in ga je vodstvo tovarne takoj sprejelo v delo. Naši domači steklarji so se temu uprli. Podjetje jim je dalo ultimat, če dotični inozemec ne bo delal, bo eno peč ugasnilo! In ker so naši steklarji na tem vztrajali, je podjetje v resnici eno peč ugasnilo. Vprašamo, komu na ljubo se je to napravilo? Ali je en tujec več vreden kakor vsi naši steklarji? Ne bojte se, mi se dobro zavedamo, da hočete med nami napraviti razprtije in bi radi, da bi se vaš namen posrečil. Ali se morda ne motite?
Steklarna v Sisku ne obratuje že dve leti in ni nobenega upanja, da se bo v kratkem tam kaj delalo.
Steklarna v Pančevu, ki izdeluje šipe, tudi že več mesecev ne obratuje.
Na novo pa je pričela obratovati ena mala peč v Daruvaru, ki izdeluje električne žarnice, ki je edina v naši državi.
Steklarstvo v Turčiji.
V Pasabaheu na reki Posporusu je zgradila Is Bankasi Banka novo moderno steklarno. Gradbeni' stroški in stroji so znašali en milijon 200.000 turških funtov. Steklarna se deli v tri dele.
Prvi del, ki je začel obratovati dne 1. julija t. 1, izdeluje steklenice za alkoholne pijače, za limonado in za kolonsko vodo.
Drugi del, ki je pričel 14 dni pozneje obratovati, izdeluje steklenice za črnilo in za zdravila.
Tretji del je pričel obratovati koncem avgusta in izdeluje kozarce za vodo, cilindre, vaze, krožnike itd.
Po otvoritvi tretjega dela bo za enkrat program tovarne končan. Dosedanja uporaba steklenic je znašala letno 3.500 ton. To vse se je uvažalo. Novo izgrajena tovarna bo docela krila domači trg.
Tovarna ima najmodernejše stroje in rabi le malo delovnih moči. Za prvi in drugi del je vsega samo 240 delavcev zaposlenih, in to po večini nekvalificirani; za tretji del se za enkrat še ne more reči, koliko jih bo prišlo v poštev.
Drugo leto se bo še dogradil četrti del, v katerem se bodo izdelovale šipe. S tem bo potem odpadlo sploh vsako uvažanje stekla ter bo s tem precej prizadeta Jugoslavija, ki je dosedaj precejšnje količine uvozila v Turčijo.
Naše Delavske zbornice so poslale tudi eno delegacijo v Turčijo, ki je imela nalogo, da poskuša skleniti pogodbo s tovarno glede zaposlitve naših steklarjev. Bila je pa brezuspešna in to vsled velikih in cenejših ponudb. Naša delegacija je pa to tudi sama zakrivila, ker je — če morem tako reči — postavila prevelike zahteve in ni za to imela od interesiranih delavcev pooblastila.
Tako so sedaj prišli do zaposlenja steklarji	iz Gebedja,	Bolgarija,	ki je koncem
julija	tudi nehala	obratovati.
Steklarstvo na Kitajskem.
Ena najstarejših' steklarn na Kitajskem, ki od	leta 1911. do sedaj ni	obratovala	in
ki je	zaposlovala	do 500 delavcev, bo	v
kratkem začela zopet obratovati.
Steklarna se nahaja v Chingtaoheu pri Hsuhien na reki Huai. Renovacijski stroški in modernizacijo so bili kriti iz Bokser-fon-da in nekaterih privatnikov, ki so znašali 500.000 dolarjev.
Steklarna ima v bližini zelo dober pesek za steklo in tudi zelo dobre transportne zveze po železnicah kakor tudi na vodi med Chingtaohen in vsemi industrijskimi kakor tudi trgovskimi mesti v provinci Kiangsu, zato je tudi dana garancija, da bo steklarna uspevala. Izdelovali bodo šipe, steklenice, kozarce itd.
Španija.
V Lodijo na Španskem gradijo s pomočjo belgijskega kapitala steklarno. Gradbeni stroški so predvideni na 10 milijonov pe-set. Tovarna bo začela obratovati prihodno pomlad. Glavni izdelek bodo šipe. Tudi druge steklene stvari se bodo v manjši meri izdelovale.
Egipt.
Blizu Kaira so zgradili steklarno, ki je začela obratovati leta 1934 začtekom aprila.
Izdeluje kozarce in cilindre. Ker se je dobro obnesla, je vodstvo tovarne sklenilo, da se zgradi še ena banja in ena peč. Kakor smo informirani, bo do konca letošnjega leta nova zgradba gotova in bo začetkom prihodnjega leta že pričela obratovati. Smo v pismenih stikih s podjetjem in upanje je, da se bo dalo nekaj steklarjev izseliti. Dosedaj delajo tam Cehi in zaslužijo na teden do 4 egipt., funte, to je približno 1000 dinarjev. Ce bo pričela obratovati ta steklarna v polnem obsegu, potem bo tudi Jugoslavija zopet prizadeta s svojim izvozom. Najbolj pa bo to občutilo steklarsko delavstvo, ki že zdaj ne zasluži za najbolj potrebne stvari, zato upravičeno zahtevam od odgovornih činiteljev, da se zganejo in pod-vzamejo potrebne korake, da se bo dalo vsaj nekaj delavstva izseliti, če ne, je katastrofa neizbežna.
»Prostovoljni dinar« je bil izplačan za mesec rulij s. Brate Milki. Zahvaljuje se vsem darovateljem.
Frece Franjo, t. č. blagajnik.
RUDARJI
Rudnik Liboje Napad na kolektivno pogodbo odbit.
Premogokopna družba Liboje r. z o. z. v Ljubljani je koncem marca meseca tega leta odpovedala obstoječo kolektivno pogodbo z motivacijo: zaradi gotovih nejasnosti. Ko so pa delavski zastopniki dne 23. junija prišli k tozadevnim pogajanjem, je podjetje predložilo čisto nov predlog kolektivne pogodbe. Najhujše, kar je bilo v tem predlogu zapopadeno, je bilo to, da si podjetje pridržuje pravico, da sme delavca plačati tudi iz(pod temeljne mezde, samo v višini dejanskega zaslužka.
To je delavstvo ogorčilo do skrajnosti in je temu nasprotno tudi s svoje strani postavilo zahteve po zvišanju plač v obliki čisto nove kolektivne pogodb«. Pri tozadevnih pogajanjih dne 7. julija ni prišlo do sporazuma, ker je podjetje vztrajalo na svojem prvotnem stališču. Vendar se je, da se delavstvo ne žene v skrajnost odpora, napravil prehoden sporazum za mesec julij, glasom katerega delavstvo sicer dela po noverm akordnem sistemu, vendar se pa podjetje zaveže, da ne bo nikogar plačalo pod temeljno mezdo.
Nato so se dne 5. avgusta vršila ponovna pogajanja, ki so se vsled odpornosti podjetja zopet razbila. Ker je delavstvo zaradi tega zavlačevanja postalo skrajno ogorčeno in je grozilo s stavko, se je prejšnje stanje podaljšalo še za mesec avgust. Med tem časom pa se je intenzivno delalo na to, da pride do novih pogajanj. Tako je potem prišlo do zaključnih pogajanj dne 17. avgusta t. 1.
Obravnava sama na sebi je bila zelo težavna — prvič zato, ker delavski zastopniki v svojih minimalnih zahtevah niso mogli popuščati, na drugi strani pa so predstavniki podjetja venomer povdarjali nizko rentabilnost rudnika in njegovo skoro popolno izčrpanost. Po daljši razpravi je vendar prišlo tako daleč, da je podjetje najprej moralo popolnoma umakniti svojo zahtevo po plačilu zaslužkov pod temeljno mezdo. Ko je bila ta ovira premostena, se je prešlo na druge točke delavskih zahtev. Ni se sicer tu posrečilo, da bi delavstvo v celoti moglo zvišati temeljne mezde, a vendar se je posrečilo dvigniti temeljno mezdo profesijonistom za 1 Din, vozačem za 2 Din, ženskam za 1 Din in mladoletnim pa celo za 4 Din na šiht. Tudi ostale določbe prejšnje kolektivne pogodbe so se bistveno izboljšale.
S tem je torej to od strani podjetnika povzročeno mezdno gibanje za enkrat zaključeno. Ne trdimo, da z bog ve kakšnim uspehom; Vendar, če vzamemo, da je bilo tu predvsem treba odbiti podjetniški napad in to še z razmeroma zelo mlado organizacijo, pod zelo nepovoljnimi produkcijskimi pogoji, potem vendarle lahko trdimo, da je v tem gibanju delavstvo častno odrezalo.
Zato rudarji, ostanite zvesti svoji razredni strokovni organizaciji: Zvezi rudarjev Jugoslavije!
Leše pri Prevaljah Prvi rudnik v delavskih rokah.
Rudnik Leše, prej last grofa Henckel v. Donnersmark, z naknadno nacijonalno pobarvano družbo »Ilirija« d. d., je prišel na dražbi dne 31. avgusta t. 1. v posest zadruge Rudarska zajednica, katere člani so vsi rudarji-upniki prejšnjega rudnika. S tem so postali rudarji, prvič v naši državi, lastniki rudnika. Le žal, da je vse meso in kri tega rudnika pobral inozemski kapital, a rudarjem so sedaj ostale same kosti.
Ko je letos v februarju mesecu odpovedala družba vsem rudarjem delo vsled pomanjkanja obratnega kapitala in izčrpanosti premogovnega sloja, je dolgovala de-avstvu na plačah okrog 259.000 dinarjev. Ker je obstojala nevarnost, da bo podjetje na prisilni dražbi prodano in da po preteku enega leta izgube delavske plače prvenstvo, si je delavstvo s pomočjo Delavske zbornice in Zveze rudarjev Jugoslavije osnovalo zadrugo z imenom »Rudarska zajednica«, katere namen je bil možnost nakupa rudnika, da se s ten* zasigura izplačilo rudarskih mezd. To se je sedaj zgodilo In rudarji kopljejo premog sami naprej in ga prodajajo potom svojega zadružnega vodstva. Le samo to je škoda, da bodo tudi te zaloge kmalu izčrpane. Sedaj je zaposlenih 73 rudarjev.
S tem je zopet dokazano pravilno delo-lovanje Delavske zbornice in Zveze rudarjev Jugoslavije.
Obstoj naših rudnikov in rudarjev do skrajnosti ogrožen.
Brezuspešen položaj našega rudarskega življa, v katerem se nahaja že od leta 1931. dalje, se hoče še poslabšati. Ministrski svet
je na eni svojih sej na predlog ministra prometa sklenil zmanjšanje dobav premoga državnim železnicam za bodoče leto na 73 tisoč 200 ton ali mesečno 6.100 ton. Od tega naj odpade na rudnike v dravski banovini 4.600 ton ali 75 odstotkov. Ce se to izvede, potem so v nevarnosti obstoja rudniki Kočevje, Velenje in Črnomelj. A še v ostalih rudnikih bo postalo 138 rudarjev odveč, ali se bo pa delalo še en šilit v mesecu manj kakor se že.
To stalno zapostavljanje naših rudnikov pri dobavah premoga po upravi državnih železnic, ki traja že od leta 1926 dalje, je privedlo našo rudarsko industrijo skoro v popoln zastoj, a rudarsko delavstvo pa gospodarsko že popolnoma upropastila. Za preprečitev še večjega zla se je dne 8. avgusta t. I. ustanovil v Trbovljah odbor iz predstavnikov vseh strokovnih organizacij,
II. skupine in Delavske zbornice. Ta odbor vodi sedaj obrambno akcijo rudarjev. V koliko bo uspel, se bo najbrž razvidelo iz sklepov ankete, ki se bo vršila 15. septembra v Beogradu.
Rudarji pa zahtevajo odločno delo in jelo zase in za družine.
Ali se bo kal ukrenilo!
Število smrtnih žrtev rudarjev se veča.
Ni se še polegla sveža gomila rudarja Prašnikarja, ki se je pred kratkim smrtno ponesrečil v Zagorju, že so tu vesti, da sta v rudniku »Paklenica« izgubila življenje dva rudarja, v rudniku Ravna Reka eden in sedaj končno najnovejša, ko se je v Velenju smrtno ponesrečil rudar Pestotnik, ki zapušča ženo in 8 nepreskrbljenih otrok. Torej v razmeroma kratkem času 4 nove žrtve rudarskega poklica. Uradno poročilo pa pravi, da je prišlo v lanskem letu 179 rudarjev v naših rudnikih ob življenje, 320 je bilo hudo poškodovanih iu 4900 lažje. In za koliko se je to število povečalo v tekočem letu? Ali ni to strašno? In kaj se je že ukrenilo za preprečitev, ali vsaj omejitev števila teh nesreč? Prav malo ali pa celo nič.
Res je, da je rudarstvo samo na sebi poklic, katerega se še bo vedno držal pregovor: rudar gre živ v jamo, a če pride iz nje, ne ve. Vendar v očigled te tako strahotno visokih številk s smrtnimi slučaji in teškimi poškodbami v našem rudarstvu mora postati celo popolnemu lajiku jasno, da tu ni nekaj v redu. Mi smo že neštetokrat povdarili in povdarjatno še danes, da so trije glavni povzročitelji teh nesreč, ki bi se dali odpraviti, samo če bi bila dobra volja na odločilnih mestih.
Ti trije povzročilci so: prvič skrajno nizke mezde in s temi v zvezi brezprimeren priganjaški sistem; s katerim se od delavca zahteva vedno večjo storitev, ob popolnem zapostavljanju vseh varnostnih predpisov. Drugič skrajno pomanjkljiva strokovna iz-vežbanost in pa nezadostna teoretična izobrazba naših rudarjev. Danes rudarski poklic ni več to, kar je bil včasi, ko je še veljalo načelo v jami: najprvo se osiguraj za varnost, potem ga šele koplji. Danes ne pouči starejši kopač mlajšega, kako naj dela, da bo svojo varnost ščitil. Ne, še daleč ne! On je celo sam na svojo varnost še pozabil. Glavna deviza v rudnikih ni danes vrednost človeškega življenja, temveč premog, premog, pa »šuti in teraj« (molči in vozi). Ne gleda se, kako rudar svoj poklic razume, ne, temveč gleda se samo, koliko »fu-rata« (nakopa) napravi. In tretji, kar bi lahko pripomoglo do največjega zmanjšanja števila nesreč, je pa skrajno pomanjkljivo nadzorstvo nad varnostnimi napravimi v rudnikih od strani rudarske oblasti in pa prezastarelL rudarsko policijski predpisi, ki danes ne samo ne odgovarjajo več, temveč se tudi nikdo ne zmeni zanje.
Zveza rudarjev Jugoslavije je že večkrat zahtevala od pristojnih oblasti, da se vendar nekaj ukrene v zaščito rudarjev. Celo ministrstvo za šume in rude je že obljubilo, da bo sklicalo anketo, na kateri se bo o tem razpravljalo, ali do danes se še ni nič ukrenilo. Tako gre čas dalje, žrtev za žrtvijo pada, število gomil rudarskega poklica se množi, svojci padlih jih objokujejo, m>i pa gledamo in jih s sočutjem spremljamo v grob in konec je.
Taka je danes srčna kultura človeštva v dvajsetem, stoletju.
LESNI DELAVCI
Lesni delavci. Borovnica.
V	nedeljo, 25. avgusta t. 1. je priredila naša podružnica lepo uspelo predavanje. — Predaval je s. dr. Jelenec iz Ljubljane o »Delovnem pravu«. Seznanil je delavstvo z najbolj važnimi vprašanji, ki so na dnevnem redu. Delavstvo je itak povsod enako izkoriščano. Marsikdo ne ve, kaj je prav in kaj ni prav. Kjer pri nas dosedaj nismo imeli prilike spoznati zakonei, ki ščitijo delavstvo, je to tem hujše. Navada je, če delavec kaj od podjetja zahteva, da ga podjetnik nahruli, češ, saj vami je itak predobro. Tudi psovke ne izostajajo. Borovniško delavstvo je predavatelju prav hvaležno in že-
li,	da se še večkrat snidemo.
Sodrug Bricelj pa nami je obrazložil pomen organizacije. Prav je rekel, da so povsod, tudi med pridnimi, troti, kar je tudi pri nas slučaj. Delavstvo se sme po zakonu združevati, seveda pa našim podjetnikom to ni prav. Prav to jim ni bilo všeč, ko sem zadnjič opisal potek občnega zbora. Seveda jim to ne gre v račun. Dosedaj se o naši dolini ni nič čulo, sedaj pa sem se odločil, da večkrat kaj povemo o naših težavah. Tisti opazovalec, ki ga imajo tako v želodcu, bo že še kaj povedal javnosti.
Neki gospod je izjavil, da bo treba nekaj delavcev odsloviti, da so to sami bolj
ševiki. Seveda, gospod, če psu stopiš na rep, zacvili, tudi tukaj je tako. Tu se delata dve izmeni. Kljub temu, da zakon predpisuje, da mora imeti delavec na osem ur dela najmanje eno uro odmora, v tem podjetju ne sme delavec pojesti niti košček kruha, ker tega podjetnik ne pusti, češ, da bo že po delu jedel. Žage gredo kar 16 ur neprenehoma brez vsakega odmora. Seveda bo treba tega gospoda poučiti o zakonih. Morda bi bilo potreba, da bi se vršilo eno tako poučno predavanje tudi zanje. Ako to ne bo prenehalo, bom pa dmgič imenoma navedel to podjetje. Vodstvo podružnice pa naj predvsem skrbi, da se bodo predavanja vršila redno vsak mesec za članstvo. Le naprej, brez bojazni...	Opazovalec.
Lesni delavci, Ljubljana.
Ljubljanska podružnica je iz svoje srede izgubila mizarja, ki je bil njen član nad 30 let. To je bil sodr. Trampuš Jaka. Kot mlad pomočnik se je v svojih letih močno udejstvoval v socialističnem gibanju ter je bil vseskozi zvest član. Pripadal je takratni avantgardi ljubljanskih mizarjev. Ker je bil borec za pravice, je bil kmalu osovražen pri podjetnikih. Ker so pa takrat bili hudi boji s podjetniki, je bil tudi on med prvimi, ki so postavili svojo lastno delavnico, Produktivno zadrugo, ki je danes moderni strojni obrat in ponos organiziranih lesnih delavcev.
Pogreba se je članstvo udeležilo v velikem številu z vencem in podružničnim praporom) ter ga spremilo na viško pokopališče. Ker si bil po tolikih letih boja in dela utrujen, počivaj v naročju matere zemlje. Rana, da si odšel, bo dolga vrzel, ki bo težko nadomestljiva. Tvoj zgled dela'pa bo svetel spomenik mlajši generaciji. Svojcem izrekamo naše globoko sožalje. Niko.
spet u solu,....
MONOPOLCI
Osnutek »Penzijskega pravilnika je dobila Savezna Uprava od Monopolne Uprave 2. avgusta 1935, a naša podružnica 8. avgusta 1935 zato, da ga pregledamo ter stavimo naše mišljenje k njemu, do česar imamo po zakonu pravico!
Mi smo sklicali sestanek, da vsi delavci povedo svoje misli, ker je »pravilnik« za vse, — ne samo za te ali one — ali nam nasprotne delavke — povdarjamo nam nasprotne zato, ker kar delajo te ženske, dasi so delavke iste tovarne, bi mogel delati samo najbolj zagrizen sovražnik delavstva
— so agitirale po tovarni proti udeležbi na sestanku s tem, da so pozivale delavke, naj se ne udeleže »komunistovsklh« in »rdeč-karskih« zborovanj.
Tem ženskam povemo in jih opozarjamo, da ie naše delovanie v okviru pravil, katera so potrjena od g. notranjega ministra — in da jih bomo pozvali na sodišče, ako se isto ponovi, kjer bodo imele dovolj prilike dokazati svoje laži • in obrekovanje. Da ne bi prišlo zopet do lepih obljub, a slabega »Pravilnika« kot leta 1928., ko je voditeljica »krščanskih socialistov« na javnem shodu v Mestnem domu rekla: »Bolje je imeti strgano marelo, kot pa biti brez nje
— jo bomo že potem flikali!«
Ali se še tega spominjate? Kdor se ne, se gotovo spomni takrat, ko ne dobi praznika plačanega.
Tu niso krive kategorije, ne I. in ne II., temveč oni. kateri nas niso opozorili (ta »rdeči« so nas — samo preveč smo jih sovražili, kot še danes — ta »črnim« smo pa preveč zaupali, kot danes še nekateri), oziroma so nam še celo obljubili, da bodo »marelo flikali«. Ali marela, če je strgana, se ne da »flikati« — tako se je pa tudi naš »Pravilnik o plačah« še bolj strgal in to za celih 10 odstotkov. Zakaj ga »črni« ne fli-kate?
Sedaj, ko se delajo novi pravilniki, bi pa zopet ti ljudje radi norce brili iz nas, ali ne bo jim šlo v račun. Mi nimamo g. ministrov v vladi, le zakonskim potom gremo in po zakonu dobimo osnutke »Pravilnikov« v roke, ne pa po protekciji! To si zapomni oni, kdor reflektira na protekcijo! — Torej, da ne bo prišlo do slabega »Pravilnika«, smo delavstvu točno objasnili in javno pre-čitali »Osnutek Pravilnika«, katerega je Monopolna Uprava dostavila (sprovodni akt, podpisan od merodajnih faktorjev Monopolne Uprave ter ima evidenčno številko
Ta »Osnutek« 'se je prečital, ali še zda-leka ni tako socialen, kot Je poročal delegat krščanskih socialcev po ustmenem raz-govarjanju na Monopolni Upravi — nekaj dni preje na svojem sestanku.
Nikomur ne branimo hoditi v intervencije ali po tolikih izkušnjah naj se ne veruje slepo vsaki nepodpisani obljubi! Ce se je pa enkrat stvar napravila, naj se pa ne imenuje našega poročila lažnjivega, ker smo poročali z dokumientomi v roki, medtem ko ni bilo na nasprotnem sestanku nič preči-tanega in tudi nič dokazanega!
Naj bo sedaj že kakor hoče — ml pozivamo vse delavke In delavce, da glasno zahtevamo pokojnino po 32. letih, pozivamo pa tudi vse že upokojene delavce in delavke, da ob tej priliki, ko se reže kruh pri »Penzijskem pravilniku«, vstanejo z nami v eno vrsto ter zahtevajo tudi zase enak košček, ker so bili v isti tovarni, in sicer tudi po 40—50 let, da jim ne bo še potem treba beračit po cestah za borno preživljanje po polstoletnem službovanju v državnem podjetju!
Pri sestanku, kjer so bili prisotni tudi upokojenci(ke), so se sprejele vse spremembe od Savezne Uprave ter še dostavilo par opomb s strani prisotnih in zahtevo upokojenk, da tudi one dobe izboljšanje, ker niso krive one, da se ni ljubilo gospodom preje napravit »Penzijskega pravilnika«.
........ mm
mm
Tl VAR OBLEKE
Sestanek je bil dobro obiskan, prisotni niso bili samo »najhujši naši nasprotniki« oni, kateri se nočejo bojevati za penzijo iz sovraštva do nas, katerega jih Uče njihovi voditelji, dasi vedo, da je rekel Kristus ljubiti svojega bližnjega, da še celo sovražnike, je rekel! Slabo hodijo ti ljudje po Njegovi poti, ko pa Njegove besede zamotavajo!
Ali ni nekoč tudi rekel: »Gorje obrekovalcem in hinavcem ter  vi ste pobeljeni grobovi!« Drže naj se vsaj Njegovih besed in se po njih ravnajo — da ne bodo pobeljeni grobovi!
Sodrugi in sodružice, mi pa stoj.no vkljub vsem zahrbtnostim teh ljudi na braniku za boljšo bodočnost nas in naših otrok!
»Prostovoljni dinar« so dobile ss. Japelj, Brate in Luževec. Najtopleje se zahvaljujejo sodrugom in sodružicam za po-žrtvovanje! — Frece Franjo, t. č. blagajnik.
Kdor še želi nabaviti premog, naj se takoj zglasi pri s. Francu Frecetu.
Premog je Din 345.— tona, na dom dostavljen.
Plača se naprej, da ga lahko naročimo.
Odbor.
STROJNIKI
Sestanek strojnikov in kurjačev.
V	Mariboru smo imeli sestanek strojnikov in kurjačev. Sklicala ga je ljubljanska sekcija strojnikov in kurjačev 11. avgusta, in sicer sestanek članov in nečlanov iz mariborskega področja. Zborovalci so soglasno sklenili, da bodo takoj šli na agitacijsko delo za svojo organizacijo. V teni smislu sta govorila tudi, poročevalca iz Ljubljane, katerih poročila o delovanju organizacije in	o strokovnih	vprašanjih	je
zbor z odobravanjem: vzel na znanje. -+-Ljubljanska sekcija namerava prirediti enake sestanke še v Kočevju, Ribnici, Kranju, Borovnici in	v Logatcu, na	katerih	se	bo
poročalo tudi	o pravilniku za	izpite.
Vse strojnike in kurjače opozarjamo, naj se v vseh zadevah obračajo na Društvo strojnikov in	kurjačev v Ljubljani,	poštni
predal 290 (Delavska zbornica). Poročila o kongresu zveze strojnikov, ki se je vršil v nedeljo, dne 8. t. m. v Zagrebu, bo priobčil prihodnji (15. okt. 1935) »Delavec«.
Kultura
»UJedinJeni Sindikati«, 7.-8. zvezek, ki je pravkar izšel, ima bogato vsebino. Izvrstne članke in obširen pregled.
Dr. Kus-Nikolajev je spisal brošuro: »Privatni nameščenci, kam?« Dobro je orisal položaj privatnih nameščencev, njih duševnost, o nameščenki v pokretu in socialni karakter srednjih slojev. Stane Din 5.—_
Moderna administracija je izdala brošuro Sofrenoviča. O revizijah pridobitnih podjetij, ki je izšla kot 1. zvezek Poslovne biblioteke.
Popularna biblioteka prinaša Dj. Bobiča: Antisemitizem i židovsko pitanje.
»Snaga«, socialistični časopis, št. 7, julijska, je izšla s članki dr. 2. Topaloviča, Pietro Nenija, Batlerja, Zenofa, Gorkega in drugih.
Stožer, aprilska številka, ki izhaja v Beogradu, prinaša poleg zanimivih razprav prinneni dialektičnega materializma na estetiko, o dveh kulturah, o sedanji socialni grafiki, tudi pisatelja Vilka Ivanuše novelico »Osamljenost« in njegovo recenzijo Mile Klopčičevih »Priprostih pesmi« ter druge beležke in preglede.
Urednik »Radnlčke zaštite«, Haberle Branimir, je spisal brošuro »Od česa so umirali zavarovani člani 1932. leta in kaj je dalo zavarovanje družinami teh umrlih članov.
Književni Horizonti, zagrebška književna revija, št. 8.,—9., prinaša raznovrstne razprave o gledališču in razne črtice, tudi prevod črtice Ivana Moleka ter bogat književni pregled.
Delavski odri naj pri izbiri veseloiger upoštevajo Čufarjevo komedijo »Ameriška tatvina«. , Igra je vprizorljiva na vsakem odru. Nastopa samo deset oseb, preprosta inscenacija se pa menja samo enkrat. Dovoljenje za igranje daje avtor (Jesenice-Fuži-ne, Gorenjsko). Treba je nabaviti samo potrebno število knjig za ansambl, s tem so pa plačane že tantijeme, a odpadejo tudi vsi stroški tipkanja in prepisovanja. Cena knjige je zelo nizka, in sicer Din 8.—.
»Svoboda«, septemberska številka, prinaša poučno razpravo o marksizmu. Je nekoliko tanjša, ker ni bilo papirja, da bi sc natisnila neka črtica, pa je sila odločila, da naj izide, kakršna je, brez tistega. Naročniki, ne zamerite in kakor nalašč, bodite naročniki in pridobivajte naročnike.
Glasbeno šolo je zopet otvorilo Delavsko glasbeno društvo »Zarja« v Ljubljani. Kdor ima posluh in veselje do muzike, vpiši se ali pa vpiši svoje otroke.
Plesna šola »Zarje« se začne letos v nedeljo, dne 6. oktobra t. I. ob 3. uri popoldne in bo redno vsako nedeljo popoldne. Pridite, da bomo telovadili-plesali.
Razno
Pogled v zrcalo
Nekaj iz nabiranja članov za knjige Cankarjeve družbe:
Poverjenik iz mesta na Štajerskem nam: piše:
»Na seji smo imeli pod točko »razno« Vaš dopis radi knjig Cankarjeve družbe. Na žalost se jih je malo oglasilo, ker kdo bo pa potem nam za gostilno dal? Za vse imajo, samo za knjige Cankarjeve družbe ne. Pošljite nami pa vsekakor 25 garnitur po 5 knjig, jih bomo vzeli mi, ki ne hodimo v krčme.«
Izdaja konzorcij »Delavca*. Predstavnik Ivan Vuk, Ljubljana. — Urejuje ter za tiskarno odgovarja Josip Ošlak v Mariboru. — Tisk Ljudske tiskarne d. d. v Mariboru.