>WT*fin pračam v gatovmr MariboPSftl Cena 1 Din Leto III. (X.), štev. 109 Maribor, sreda 15. maja 1929 JUTRA' Izhaja razun nedelje in praznikov veak dan ob 16. uri Ra8un pri pollntm ček. *av. v Ljubljani it. 11.409 Val)t m.n.čno, prajeman v upravi ali po pošli 10 Din, doatavljan na dom pa 12 Din Telafon; Uredn. 440 Uprava 455 Uradniitvo in uprava: Maribor, Aiekaandrova eaataftlUl Oglati p« larifu Oglat« ipetjema hi dl oglasni oddelek .Jutra1* y Ljubljani, Prttern^va alltt H, 4 Jubilejno razstavo Poljske Za Izgradnjo dalmatinskih pristanišč DALMATINSKI GOSPODARSKI KR OGI 0 NEPOTREBNOSTI NAŠIH SVOBODNIH CON V INOZEMSKIH PRISTANIŠČIH. v proslavo 10-letnice poljske države o-tvorijo danes v Poznanju. Obisk bo h vsega sveta ogromen, saj je bilo že pred tedni najavljenih nad dva milijona obiskovalcev. Razstava bo orjaškega obsega in zastopane bodo na njej vse panoge družabnega, prosvetnega in gospodarskega življenja severne slovanske države. Poljska hoče pokazati, kaj je dosegla v 10 letih svojega obstanka in hoče ves svet prepričati o svojem velikanskem napredku na vseh poljih. Razstavo so pripravljali že nekaj let in porabili za to že stotine milijonov poljskih zlotov. Površina razstavnega prostora meri 600.000 m*. Dnevno je bilo na delu zaposlenih nad 4000 delavcev. Za neštete dragocene paviljone se je porabilo 8000 m* lesa, 10 milijonov kosov opeke, 200 vagonov cementa, 20 vagonov železa, 2000 m' belega apna. 2500 m® stekla itd. itd. Po terenu vodi 8 širokih cest, 15 km kablov in 13 km vodovodnih cevi. Iz teh številk, ki pa niso dokončane, ker datirajo že izza par tednov tiazaj, dočim so se dela še vedno naprej vršila, že lahko vsakdo sklepa, da bo imela razstava naravnost — ame-rikanski obseg. Na razstavi najde lahko vsakdo, bodisi pripadnik kateregakoli stanu, nekaj zase; kajti — kakor že rečeno — obsega vse življenje, delo in napredek današnje Poljske na vseh področjih: sistematski urejeni paviljoni kažejo današnje stanje trgovine In industrije s trgovskimi zvezami in v inozemstvu in vsemi statističnimi podatki; tam je pregled poljskega rudarstva z nazorno predstavo najmodernejših načinov kopanja premoga iz bogatih 'poljskih rudnikov in s statistiko, koliko se je nakopalo ter izvozilo v 10 letih premoga in ostalih rud; na isti način je prikazana produkcija nafte, zemeljske smole, soli itd. Tudi vse ostale panoge poljskega gospodarstva, zlasti še tudi kmetijstvo, so z enako skrbnostjo predstavljene v produktih in statističnih podatkih. Poseben oddelek tudi kaže stanje poljske pomorske politike, upravo morske obale in luk v Gdinji, Lucku in Trčevu, delovanje pomorske šole v Tr-čevu, stanje poljskega ribarstva, morske In rečne plovbe, poslovanje posameznih ministrstev, stanje poljske agrarne reforme, kulture in prosvete itd. Poljska torej svoj 10-letni jubilej proslavlja s tem, da pokaže svetu do vseh podrobnosti svoj silni napredek na gospodarskem in kulturnem polju vkljub težkim notranjepolitičnim prilikam. Nas 'Jugoslovane mora bratska severna slovanska država danes zanimati tem bo'j, ker se ponovno čujejo glasovi o vedno tesnejšem zbliževanju med češkoslovaško In Poljsko, ki je predpogoj za čim tesnejše odnošaje tudi med našo in poljsko državo. Govori se resno tudi o skorajšnjem vstopu Poljske v Malo antanto, kar bi pomenilo silno ojačenje Male antante in njenega vpliva v mednarodnem Političnem in gospodarskem življenju. CuJe se, da se pripravljajo tudi Iz Jugoslavije ekskurzije na to razstavo v večjem obsegu. Doslej je organiziral eno Beograd in eno Zagreb. V interesu toli- SPLIT, 15. maja. V dalmatinskih gospodarskih krogov vlada radi ustanovitve jugoslovanskih pristaniških con v Solunu in na Reki nemalo ozlo-voljenje in naglašajo, da je vzdrževanje dragocenih pristaniških con v nasprotju z življenskimi interesi dalmatinskih pristanišč. Gospodarski krogi so mnenja, da Jugoslavija ne potrebuje nobenih svobodnih pristaniških con v inozemskih pristaniščih, ker ni kontinentalna država in zato tudi odpade potreba blagovnega transporta preko inozemskih pristanišč. Kar se tiče svobodne cone v bazenu Thaon de Revel na Reki, je brez vrednosti, ker leži poleg nje Sušak. Ravnotako nepotrebna je svobodna pristaniška cona v Solunu, ki bo požrla nepotrebne velike investicije, še predno jo bo mogoče izrabljati- Dalmatinski gospodarski krogi so sestavili obsežen memorandum, v katerem opozarjajo vlado, da je treba misliti predvsem na izgradnjo dalmatinskih pristanišč Splita, Šibenika, Dubrovnika. Sušaka in Metkoviča, čim bo končana jadranska železnica, pa še na izgradnjo pristanišča v Kotoru. „6rof Zeppelin*1 odploue jutri zopet v Rmeriko FRIEDRICHSHAFEN, 15 maja. Ker je francoska vlada dovolila dr. Eckenerju polet čez francosko ozemlje, bo »Grof Zeppelin« startal jutri ob 6. zjutraj za polet v Ameriko. Vremenska poročila so zelo ugodna in je pričakovati, da se bo polet čez ocean posrečil brez bistvenih ovir. Koroški avtomobilisti u (Dariboru 1 LJUBLJANA, 15. maja. Clanl koroškega Auto-kluba prispejo na potovanju v Crikvenico in nazaj, jutri v Ljubljano, kjer jih bo pozdravilo predsedstvo jugoslovanskega Avtokluba. °o družabnem sestanku v »Zvezdi« )odo gosti nadaljevali vožnjo preko Kočevja in Sušaka na Crikvenico. Vračali se bodo preko Zagreba in Ma ribora skozi Dravsko dolino na Ko roško- Komunistični Izgredi u pruskem deželnem zboru BERLIN, 15. maja. V pruski zbornici je prišlo davi do težkih komunističnih izgredov. V razpravi so soei-jalisti očitali komunistom, da so na svojih letakih pozivali berlinsko prebivalstvo, da naj tudi svoje otroke postavi pred puške policistov, To je izzvalo velik hrup, ki se je še povečal, ko je bil komunistični poslanec Jendrosch pozvan k redu in je ta istočasno zaklical socijalisti?nemu predsedniku zbornice: »VI hlapec, ali tako izvršujete svoje predsedstvene posle!« Jendrosch je bil radi tega medklica potem izključen od seje. Komunisti so dvignili nato tako silen hrup, da je moral predsednik sejo predčasno zaključiti. Posebno divji je bil komunistični poslanec Kistner, ki je vpil, da bodo komunisti takoj iz-} zvali revolucijo v državi, ako bi se državna vlada drznila mobilizirati ‘proti Rusiji. Mariborski občinski svet PARCELACIJA SVETA V VRBANOVI IN DELAVSKI ULICI. — POPUST ZA AVTOBUSNE VOŽNJE. — PRALNICE V DELAVSKI KOLONIJI. gojem železniške uprave rasen zahtevi 30 letni najemnini v znesku Din 800—, cer so stroški občine 2e itak zelo Izdat-Mestna občina tudi ne more prignati železniški upravi odločujočega vpliva pri oddaji paviljona, ki bi se naj postavil nad straniščem. Daljša debata se je razvila ob prošnji kavarnarja Alojzija Streharja, ki namerava dozidati v Grajski lici še približno deset metrov dolg dvonadstropni trakt in urediti na dvorišču cavarniški vrt. Obč. svet je imel odloča-o prošnji g. Streharja glede nadomestitve sedanjega lesenega plotu s pod* zidano železno ograjo. Večina obfiln-sega sveta je prošnjo odklonila. Za finančni odsek ja poročal podžupan dr. L i p o 1 d. Sklenjeno je bilo, da se zaprosi za koncesijo za prevažanje oseb z avtobusi na progi Maribor—Poljčane. Da >i se onim, ki se češče poslužujejo mestnih avtobusov, znižala voznina, je bilo sklenjeno, da se prodajajo bloki po 10 kart s 25% popustom. Nato je bilo obravnavanih več prošenj za znižanje pri-rastkarine in odpis predpisa za večjo u-porabo vode. Glede ureditve pralnic v delavski koloniji je referent poročal, da je gradbeni urad predložil tri načrte glede zgraditve pralnic. Razvila se je živahna debata, v kateri so občinski svetniki obravnavali posamezne načrte. Zgradba posameznih pralnic poleg stanovanj bi stala 780.000 Din in bi stranke odplačevale po Din 30.— mesečno, tako da bi bilo v to svrho najeto posojilo amortizirano v 25. letih, kakor ostali v kolonijo vloženi kapital. Sklenjeno je bilo, da se zgradi ena taka pralnica in nato ponovno zaslišijo vse stranke, ako želijo, da se jim zgrade enake pralnice, če se bo o-glasilo zadostno število strank, bo u-pravni odbor oddal dela v izvršitev. Ob 21. uri je župan dr. Juvan prekinil sejo, ki se bo nadaljevala danes ob 18. uri. - ■■■......... Staubene nesreče u Prog! PRAGA. 15. maja. Davi se Je rad! slabega stavbnega materijala zopet porušilo neko novo poslopje. Delave! so se k sreči mogli še pravočasno tešiti. Le enega je zasulo in je bil take! mrtev. Maribor, 15. maja. Mariborski občinski svet je imel včeraj najprej tajno sejo, na kateri je župan g. dr. Juvan uvodoma poročal o uspehu revizije pri mestnem pogrebnem zavodu, o čemur bo izdan za časopise komunike. Nato je sporočil, da je proračun mestne občine ministrstvo odobrilo s pristavkom, da mora služiti za preračunavanje doklad podlaga iz leta 1928. Na ta način izkazuje proračun preko Din 1,000.000 primanjkljaja; finančni odsek je dobil zato nalog, da poskrbi za kritje te velike vsote. Nato je sledila javna seja. Referent g. dr. Veble je poročal za prvi odsek. Obrtno šolo »Vesne« je prevzela oblast in je bilo sklenjeno, da se z oblastjo napravi enaka pogodba kakor je pred tem obstojala z državo. Glede u-reditve pešpoti ob desni strani Drave, ki jo namerava izvršiti Olepševalno društvo za magdalensko predmestje, so bile vložene razne pritožbe. Sklenjeno je kokrat povdarjenega medsebojnega spo znavanja Je vsekakor potrebno, da se tu di Slovenci poslužujejo te ugodne prilike, zlasti še, ker je poljska vlada odredila za vožnje po Poljski znatne ugodnosti. bilo, da se kot neutemeljene zavrnejo. Josipu Majdiču, restavraterju Grajske kleti, je bilo dovoljeno, da tudi letos napravi vrtno restavracijo na Trgu Svobo de. Za drugi odsek je poročal g, doktor Strmšek. Sklenjeno je bilo poslati tudi letos deco deloma na Pohorje, deloma na morje, radi česar v času počitnic mestno dnevno zavetišče ne bo po slovalo. Za tretji odsek je poročal g. Stabej. Odobren je bil regulačni načrt za mag-dalensko predmestje. Prošnja tvrdke K. Scherbaum in sinovi, da se ji dovoli na vogalu Kopališke ulice in Trga svobode zgraditi skupino prodaialniških paviljonov, je bila vrnjena odseku v ponovno poročanje. Prošnji trgovca Ivana Pregrada za zgradbo paviljona pri njegov hiši v Cafovi ulici je bilo ugodeno. Sklenjena je bila nova regulacija Žitne ulice in ulice Kraljeviča Marka ter parcelacija sveta, ki ga kupi mestna občina v Vrba-novl ulici in Delavski ulici. Te parcele bo občina odprodajala občanom, ki s hočejo graditi lastne hišice. V zadev javnega stranišča pred glavnim kolodvorom se je sklenilo, da se ugodi vsem po K razpustu »Podpornega društva želez* nlčariev«. V zvezi z razpustom »Podpornega društva železniških delavcev in uslužben cev« skušajo nekateri listi po nepotrebnem begati delavstvo. Ugotovit! Je treba zato, da je veliko županstvo izvršilo razpust zaradi nerodnosti poslovanja odbora omenjenega društva. Veliki župan Je ime noval poseben upravni odbor, ki pri pragi edo vanju ugotavlja, da se ni gospodarilo z vso vesnostjo kakor zahteva to gospodarstvo tako važnega podjetja, ki razpolaga z večmilijonskim premoženjem. Radi tega b'i moralo delavstvo odlok o razpustu samo pozdraviti, ker se bo tako preprečila vsaka uporaba društvenega premoženja v svrhe, ki niso predvidene v društvenih pravilih. Odbor, « ga je imenoval veliki župan, vodi dalje vse posle strogo po pravilih bivšega društva in še bo nadalje sprejemal članarino kot zavarovalnino in izplačeval u-pravlčencem posmrtnine. Preiskoval bo tudi še nadalje nepravilnosti bivšega vodstva in spravil knjige, ki so absolutno potrebne za vodstvo tako velikega podjetja, v popoln red, kajti iz dosedanjih vknjižb, ki ne nudijo nobenega pregleda, je težavno ugotoviti premoženjsko stanje In način, kako se je društveno premoženje 4oslej uporabljalo. — SbSB S J* ' 4 ' i *H * MaritoE! V E C YtV NIKKtM V Marib'otti, 'dne 15. “V. 1929. Proslava desetletnica slovenskega iolstva v Mariboru V. spominu so nam še 'dnevi december-skega slavja desetletnice osvoboditve našega Maribora od nemških rok, ki so skozi dolga stoletja grabile po naši krvi in zemlji, ter tako ustvarjale znani »most do Adrije«. Zgodovinsko dejstvo, ki je dalo Slovencev »kar je slovenskega«, ter je po stavilo enkrat za vselej tuji svet pred iait accompli, je našlo v onih dneh svoj najtoplejši izraz v duhovnem sodelovanju celokupnega prebivalstva Maribora samega in dežele, ki je, takorekoč, še enkrat slovesno povdarila svojo pravico do svobodnega življenja na zemlji svojih dedov. Navdušenje, s katerim je naš narod v tistih dneh slavil idejo Slovenstva in ljudi, ki so ji v predvojni, vojni in povojni dobi zvesto služili na naši severni meji, je bilo in bo večen memento vsem onim, ki so ali bi morda še hoteli krojiti narodom usodo po načelih nekega zgodovinskega posestnega stanja močnejšega, v ' našem slučaju po principu državobitnosti, izhajajoče iz prošlosti. Ljudske množice, ki so v tistih dneh korakale po okrašenih mariborskih ulicah, so s svojim iskrenim čustvovanjem za slovensko stvar po dale najjačji dokaz, da je narod živ organizem, večno snujoč in rastoč v lastno samobitnost, ki more sicer, zadržana od zunanjih okoliščin, navidezno za hip zaostati v svojem duhovnem razvoju, a se končno vendar najde vselej preko vseh ovir in zablod prosto pot k solncu osamosvojitve. Kajti duh je večen in nezmotljiv! V tistih dnevih, svetlih in bučnih, je slovenski duh pregledal in presodil vse razdobje desetletnega življenja svojega v svobodni državi. Postavil je ljudi in njihovo delo v pravo luč, nagradil je človeško delavnost in ljubezen po zaslugi ter je iz celotnega pregleda doseženih uspehov črpal silo za delo bodočih dni* Irt je bilo delo, ki ga je naš rod izvršil v tem desetletju in še več po svojih najboljših sinovih, res ogromno! Tdko, da ga ne moreta zajeti ne en Človek ne ena knjiga; kaj šele bežna, v lep govor zajeta beseda! Šele čas, ta strogi sodnik in reditelj življenja, bo postavil vse delo v pravilno luč, ter del tudi slehernega človeka, vse, od največjega do najmanjšega izmed delavcev v vinogradu Gospodovem, na pravo, zasluženo mesto! • Letos pa ne poteka samo deseto leto osvoboditve našega ozemlja od tuje oblasti, ampak dovršuje se tudi desetletnica onega duhovnega dejanja Narodne vlade v Ljubljani, ki je dala slovenski zemlji na bivšem Štajerskem tudi njen pravi duševni obraz. Deset let je prešlo od takrat, ko se je pTeosnovalo naše osnovno in meščansko šolstvo ob severni meji, zlasti pa v vseh večjih gospodarskih in kulturnih središčih mariborske oblasti. S tem velepomembnim zgodovinskim dogodkom so se na mah izpodrezala tla umetni duhovni stavbi ofenzivnega nemštva in se je prav za prav šele osvobodila v notranjem, duševnem oziru naša lepa štajerska dežela. Duhovni obraz mariborsko gledališče REPERTOAR: Sreda, 15. maja. Zaprto. Četrtek, 16. maja ob 15. uri »Janko in Metka«. Otroška predstava. Petek, 17. maja. Zaprto. Sobota, 18. maja ob 20. uri »Poljska kri«, ab. B. Kuponi. Zadnjikrat. Gostovanje g. Neraliča. Nedelja, 19. maja ob 20. uri »Grofica Marica«. Prvič. Zadnje gostovanje g. Neraliča v ma-rlb. gledališču se bo vršilo na binkoštno soboto zvečer v Nedbalovi melodijozni opereti »Poljska kri«. ' —11 -------------------------- Ljudska univerza v Mariboru. y petek 24. maja priredi 6 umetnikov (2 pevca in godalni kvartet) graške tiranije prekrasen večer kralja valčka Joh. Strauss-a. Ta večer valčka in vesele godbe je doživel tekom zadnjih let edinstven uspeh. Ves muzikalični večer bo prepleten z animiranim predavanjem in s predavanjem divnih skioptičnih slik iz Straussovega bujnega življenja.. Kot solista nastopita operna in koncertna pev- ki ga je nosil vsak, bodisi pravoverni ali krivoverni Slovenec, v sebi,'je dobil edino primerno okvirje v razmerah ih hotenju, da se je mogel odtakrat neovirano, s podvojenim ritmom razvijati. Šolstvo ob naši severni meji, dotlej v pretežni večini nemško, prežeto s stremljenji, ki so bila v nasprotju z našimi nacionalnimi in državnimi ideali, sta z energično gesto pre-ustrojila v začetku 1.1919 dr. K. Verstovšek, takratni poverjenik za uk in bogočastje v Ljubljani, in dr. L. Poljanec, bivši inšpektor ministrstva prosvete v Mariboru. Ta organizacija je ustvarila teme lje za nadaljni razvoj Slovenstva v teh krajih in je obenem tudi na zunaj pokazala, da je naš rod temeljito pretrgal s svojo suženjsko preteklostjo. Težki so oni dnevi za slovenskega učitelja, ki je moral stopiti v docela narodno izprijeno šolo, da z ljubeznijo in vztrajnim delom nanovo pozida, takorekoč, na sinovih lastnega naroda to, kar sta na njih duševni strukturi porušila v dolgih stoletjih čas in trda pest surovega Germana! In so prihajali poklicani, ti kulturni pijonirji slovenski, iz vseh krajev slovenske zemlje, iz belih vasic Kranjske in bivše Štajerske, da prevzamejo težko dediščino in vrnejo rodini grudi to, kar je že docela ali skoraj utonilo v valovih tu-jinstva! Deset let! Kratka je ta doba v toku enega človeškega življenja; dolga pa je za življenje celega naroda, ker se v njej družijo stremljenja in hotenja, vsi boji in porazi in uspehi tisočerih človeških srd Zidovi šolskih poslopij našega mesta in bližnje okolice bi mogli vse to povedati, ker so bili v teh desetih letih priče onega velikega dela duhovne preroditve naše mladine, dela, katerega je z vztrajno voljo in veliko ljubeznijo izvršilo naše učiteljstvo v blagor naroda in države. Slovenska beseda je našla svojo pot v srca slovenske dece, slovenski dom se je o-krepil in prerodil od semena, sejanega od vztrajnih učiteljskih rok in src, ki niso nikdar vprašala po drugem plačilu, nego ga dajeta delovnemu človeku čut vesti in zavest izpolnjenih dolžnosti. Zato je prav in docela umestno, da se naše mariborsko učiteljstvo po desetih letih spomni vseh onih težkih, a vendar tudi lepih dni, ko je ustvarjalo novo dobo svojemu narodu in svoji državi, ko je začelo oblikovati novo pokolepje za nove razmere. Prav je, da pregleda s kritičnim pogledom vse dosedanje delo, da ga vrednoti po uspehih in položi račune o vsem sebi in — javnosti. Kajti šele iz pregleda dovršenega dela sl bo moglo samo začrtati delovne smernice za bodoče dni v dobrobit naše šole, naroda in države. Naša mariborska javnost pa, ki je skozi deset let z ljubeznijo in pozornostjo sledila njegovemu delu. se bo tudi v teh dneh, ko se naše učiteljstvo pripravlja, da dostojno proslavi desetletnico pre ustrojstva slovenskega šolstva, z radostjo v duši in s hvaležnostjo v srcu spom- ca ga. Ulm in g. Legat. — Predprodaja vstopnic se prične v torek 21. maja pri ge. Zl. Brišnik in g. Hdferju. Kolenčeve ustanove za visokošolce. Visokošolci, ki se potegujejo za eno ali drugo teh ustanov za poletni tečaj 1928-29, pa še niso vložili prošenj, naj jih pošljejo s predpisanimi dokumenti (ubožno spričevalo s točnimi podatki glede imovinskih razmer prosilčevih in njegovih starišev, študijska spričevala) najpozneje do 25. inajnika 1929 na naslov: Kuratorij ustanov trgovca Antona Kolenca v Celju v roke drja. Ernesta Kalana, odvetnika viSciju. Če so starši prosilcev lastniki nepremičnin, je treba navesti v ubožnem spričevalu izmero in lego posestva, število živine, davek in eventualne druge dohodke.. Če So osebe* ki skrbe za prosilca, nameščenci, je treba navesti njih plačo, eventualne druge dohodke in eventualno imovino. Vsi imo-vinski izkazi morajo biti potrjeni od občine. — Novinarski klub. Jutri, v četrtek, ob 18. uri redna kiu-bova seia v kavarni »Brlstol«, Desetletnica preustroja sla-uensfcega šolstua u mariborski oblasti Kakor smo obveščeni, se bo vršila slovesna proslava preustrojstva slovenskega šolstva v mariborski oblasti na binkoštno soboto, dne 18. t. m. ob 10. dopoldne v veliki dvorani v Narodnem domu v Mariboru po sledečem dnevnem redu: 1. Otvoritev (gosp. ravnatelj mešč. šole Drago Humek.) 2. Slavnostni govor (g. šolski upravitelj Anton Hren.) 3. Govori zastopnikov oblasti. 4. Govori zastopnikov društev. 5. Sklep. Vsa prireditev se bo vršila na pobudo Učiteljskega društva za Maribor in bližnjo okolico v zvezi z Odsekom meščan- skošolskega učiteljstva v Mariboru. • V teh dneh izide tudi posebna knjiga, ki jo je uredil g. ravnatelj Drago Humek, pod naslovom »1919—1929. Deset let drž. slovenske osnovne in meščanske šole v Mariboru«. K zanimivi publikaciji, na katero že sedaj opozarjamo slovensko javnost, se v prihodnjih dneh še povrnemo. Koncert Glasbene Matice preklican Ponovitev slavnostnih koncertov Glasbene Matice, ki bi se imela vršiti v petek, 17. t. ni., je radi nepričakovano nastalih težkoč.preklicana. — Redno glavno cepljenje. Obvezno brezplačno cepljenje proti ko zam (osepnicam) za vse prebivalce mesta Maribora, ki še niso bili cepljeni in so stari nad 3 mesece, se bo vršilo v času od 21. do 25. maja Vsak dan od 9. do 11. ure na tneštnenv fižikatu v novozgrajeni občinski hiši, Frančiškanska ul. št. 8 1. — Stariši nad 3 mesece starih otrok se opozarjajo na člen 3 zakona o obveznem in prisilnem cepljenju zoper koze, objavljenem v Uradnem listu št. 15 z dne 18. februarja 1922, po katerem se kaznuje o-pustitev cepljenja z globo do 250 Din ali z zaporom do 6 tednov. — Po 10. letih osvobojenja! V soboto, dne 11. maja ob 16. uri je bil pogreb ponesrečenega gosp. Dagoberta Schoberja na Muti. Sprevoda so se udeležili mnogi njegovi dobri znanci z Mute, Marenberga in drugih centrov dravske doline. Pri odprtem grobu je zadonela nemška nagrobnica »Auf Wiedersehen« pod vodstvom vuzeniškega organista. V tamošnjih krogih je zbudilo to mnogo začudenja in razočaranja, toda g. organist z Vuzenice je očitke zavračal zelo flegmatično, češ, naročili so tako in plačali, mi pa smo izvršili. Žal, da še danes Slovenci pojejo nemške in zametujejo narodne nagrobnice in prodajajo s tem zavest za uboge pare v teh eksponiranih krajih. Ako stopiš na mutska tla, takoj občutiš, da si prišel' v kot, kjer starši hujskajo o-trokc proti slovenskemu maternemu jeziku, češ *Wir sein Mautner Piirger« in ne pomislijo, da so vsi vnuki ali pravnuki in pravnukinje slovenske matere, ki znajo le ubogi »Drautolarteitsch«. — Otvoritev Uletove koče na Peci. Podružnica Peca - Mežica - Črna Slov. plan. društva javlja, da se odpre Uletova koča na Peči za letošnjo sezono, dne 19. maja t. j. o priliki binkoštnih praznikov. Ob 8. zjutraj bo opravil službo božjo g. dr. Jehart, predsednik Aljaževega kluba SPD Maribor. Planinski zbor zapoje potem nekaj pesmic. Preskrbljeno bo vse stransko za dobro jed in pijačo ter zabavo. Od tega dne dalje bo koča stalno o-skrbovana iti bo nudila turistom vse udob nosti.,Na dan sezonske otvoritve bo instaliran, v koči tudi radio. Koča bo o-skrbovana do 30. septembra. Zveza z avtobusom od vseh vlakov do Mežice in črne ugodna. Vabimo torej vse ljubitelje planin, da posetijo te dni našo obmejno postojanko — sivo Peco. — Turlstovsk! dom na Urški gori odprt. Mislinjska podružnica SPD v Slovenj-gradcu obvešča vse turiste in izletnike, da bo njen dom na Urški gori od binkošti naprej odprt in oskrbovan. Ker je Urška gora ena izmed naših najlepših planinskih postojank, se priporoča vsem izletnikom v najštevilnejši poset. — Proces mary Dngan Sicer v Mariboru ne trpimo pomanjkanja porotnih predstav, ki so bolj pristne in imajo še številnejšo publiko; toda če že vsa Evropa gleda ta amerikanski komad, ni bilo napak, da je s svojo napetostjo zabaval tudi nas. Kot nekaka detektivska stvar nam ni odkrival bogve kakih resnic, vendarle pa nam je povedal, da je največja pravica včasih največja krivica. Režiser g. J. Kovič je postavil raznovrstne tipe, ki jih je dobro diferenciral, samo sodni sluga je zašel v karikaturo in one plesalke bi se morale pred visoko sodnijo bolj dostojno obnašati. Zlasti dobri so bili g. Skrbinšek kot državni prav-dnik, g. Rakuša in g. Grom kot zagovornika, seveda zopet odlična gdčna Kraljeva. Z veseljem je pozdraviti go. Buk-šekovo, in priznati igro g. Zakrajškove. Ostale manjše vloge so bile tudi primerne. — Vendar se mi zdi, da režija ni dovoli podčrtala ideje komada. Anglosaksonski svet ima silno tradicijonelno, konservativno in v svečanostnih aktih prav okostenelo justico, tako, da je vedno nevarnost, da v izvrševanju vse te navlake ne pride do besede prava resnica. Nekatere amerikanske države so v tem oziru še bolj pretirane. Ta igra ravno to kaže in postavlja nasproti temu racijonelrto, praktično, vsako situacijo popolnoma izčr* pajočo proceduro, neglede na formulo zakona. Prvi del pravde bi tedaj mogel biti- odet v vso svečanost. Ne bi smela zagovornik in državni pravdnik biti toliko mobilna. Vsi sodni organi bi mogli nositi lasulje, kakor na Angleškem, vsi halje, kakor je celo pri nas, in predsednik bi naj z nemimi kretnjami dajal besede itd. Tako bi bil ustvarjen večji kontrast do nastopa novega načina mladega zagovornika, ki bi zastopal moderno stru jo in magari v knikerbokerjih razsajal po dvorani v zaprepaščenjc ortodoksnih sodnijskih svečenikov pravice. Na ta način bi bila povsem jasno v režiji podčrtana ideja, v kateri je igra pisana. To pa naj ne bo nikak očitek sicer po* vsem spretni in dobri režiji, ampak le dodatek. M. § n u d e r 1. Polovična vožn]a za vinarski kongres v Krškem. Za vinarski kongres in občni zbor Vinarskega društva za Slovenijo v Krškem ki se bo vršil v dneh 25., 26, In 27. maja, je polovična vožnja dovoljena za osebne in brzovlake, izvzemši orient-expres za čas od 22. do 30. maja. Vsak udeleženec vzame na svoji domači postaji cel vozni listek, žigosan z mokrim žigom dotične postaje. Ta vozni listek velja tudi za povratek, ako se izkaže s potrdilom, da se je udeležil kongresa in občnega zbora. Radi tega voznega listka na postaji Vi* dem-Krško ne oddajte, na občnem zboru pa zahtevajte tozadevno potrdilo. Razpored kongresa je bil objavljen v dnevnem časopisju in v društvenem glasilu v »Naših goricah«. Vinogradniki, udeležite se vinarskega kongresa občnega zbora Vinarskega društva v obilnem številu. Današnji tržni dan. Današnji živilski trg je imel bogate zaloge pomladanskega povrtja. Zlasti mnogo je dospelo cvetja, predvsem Šmarnic, španskega bezga, hijacint, narcis, potočnic ter raznih vrtnih sadik, kakor za paradižnike, zgodnje zelje in solato Gre- dna solata že v lepih glavicah, se je prodajala po 1.25 Din. Na trg so prinesli tudi prve vipavske črešnje: šopek 6—8 črešenj 1 Din. Kozlički so se dobili po 85—130 Din komad po kakovosti. Do 8. ure zjutraj ni bilo o njih več sledu... T' Krompir je obdržal svojo ceno. — Laška solata v glavicah se je dobila po 12 Din kilogram. —< Povpraševanje je bilo mnogo.— Nevarni volčji psi. Sinoči je prišepala na rešilni oddelek 35 letna Roža Migan, ki jo je.na Aleksandrovi cesti obgrizel velik volčjak iz Studencev. Ko so ponesrečenko za silo obvezali, so jo morali prepeljati v bolnica Dr. med. Klara Kukovec se je vrnila in ordinira spet v Krekov' ulici 18 I. I114 nila Njega, ki mu dan za dnem zaupa domovine, |svoj najmlajši zarod! V M &1T Bor ang 15. V. 1929/ TŽ ’^Tvr' v MarihofsM V F C F R N I K TtiTrtf STfati % Življenje zakonskih mož je trajnejše ROČNO DELO IN DUŠEVNO DELO. - POSLEDICE POKLICEV. GARANCIJA ZA DALJŠE ŽIVLJENJE. ZAKON Največja jo umrljivost pri ljudeh od 70. do 75. leta, kar dokazuje, da je omenjeno razdobje mejnik normalne umrljivosti človeka. Vendar umre v tej dobi najmanj ljudi radi življenske izčrpanosti in onemoglosti, temveč podležejo raznim bolezenskim vplivom, kakor pljučnici, jetiki, srčnim, ledvičnim in drugim boleznim, kar opravičuje domnevo, da s petinsedemdesetimi leti še ni nastopila doba normalne umrljivosti. Goethe, Victor Hugo, Michelangelo, Tizian in drugi so celo v osemdesetih letih ustvarjali nesmrtna dela. Zivljenska doba posameznika pa za-vlsi v obilni meri tudi od poklica. Duhovniki , visoki uradniki in finančniki dočakajo običajno okrog 66 let, poljedelci in gozdarji dožive 62 let, trgovci 61 let, oficirji, uradniki, posestniki ln univerzitetni profesorji 59 let, pesniki, komponisti in umetniki sploh 57 let, zdravniki 54, obrtniki, delavci in dninarji pa 46 do 54 let. Umrljivost pri ljudeh, ki opravljajo na-. vedene poklice, pa zavisi seveda tudi od intenzivnosti, s katero opravljajo svoje delo. Življenska doba delavcev je z ozirom na nezdrave prilike v industrijskih podjetjih povprečno zelo kratka,. dočim iiiti najintenzivnejše duševno delo ne vpliva kvarno na življensko dobo, kar dokazujejo častitljive starosti odličnih mož. Filozofija in matematika pa sta predmeta, ki človeka naravnost priprav-jata za dolgo življenje. Pitagora, Dio-genes, Epikur, Arhimedes, Plato, Kopernik, Kant, Schopenhauer, Newton in drugi so vsi pomrli kot starčki. Znano je, da je Zeno, ustanovitelj šole stoikov, končal svoje življenje starosti, sto let s samomorom. Dolgo. je življenje zgodovinarjev in državnikov: Solon, Xenofon, Cato, Plutarh, Bismarck. Dalje pisateljev. in pesnikov: Anakreon, Euripides, Sofokles, ki je Oedipa končal,, ko mu je bilo že 90 let, Pindar, Juvenal, Petrarka, Calderon, Voltaire, Goethe, Griilparzer in drugi. Med komponisti so dosegli visoko starost: Auber, Cherubini, Verdi, Haendel, Haydn, Wagner... Učenjaki: Galilei, Newton, James Watt, Reaumur itd. so doživeli zavidljivo starost francoskih akademikov stalno nad sedemdeset let. Francozi so tudi ugotovili koristnost zakona za podaljšanje življenja. Moški, ki se poroči pri trideseteh letih, pridobi najmanj 11 let, dočim pridobi moški, ako se poroči šele pri 35 letih le osem, oni pri štiridesetih pa samo. šest. Šele pri porokah po petdesetem letu nimata zakonca nobenih koristi. Kvarno pa vpliva zakon pri mladih ljudeh. Pribiti je treba, da je močno razširjeno napačno naziranje, da kulturno visoko stoječi narodi hitreje izumirajo. Kultura ni oddaljevanje od prirode in ni nikjer dokazano, da bi otroci prirode živeli dalje, kakor pa živi kulturni človek. Ugotovljeno je, da so primitivni narodi močno izpostavljeni vplivom nalezljivih bolezni, ki so mnogo zavratnejši, kakor pa vse okolščine, ki izpodkopujejo zdravje kulturnega človeka.-' Kaj |e resnica gieče alkoholizma u Rusiji Rusija je bila včasih razkričana kot dežela pijancev in razni, zlasti nemški časopisi so risali ruskega mužika samo z veliko posodo »vodke« (žganja). In vendar ni tako. Vodja protialkoholne zveze v Rusiji, dr. Deutschmann, dokazuje na podlagi statistike velike uspehe protialko holnega gibanja in propagande. Poskus uvedbe prohibicije v prvih letih po vojni se sicer ni obnesel, vendar je pa vpeljana samoodločba občin v vprašanju alkohola. Po zakonu iz 1. 1927 lahko občine in tudi posamezne tovarne vpeljejo ali popolno ali delno prohibicijo. Uvedle so jo že mnoge tovarne, cele vasi in distrikti. Pripravlja se novi zakon, ki bo otežkočal nakup žganja. Gostilnam, gledališčem in zabavnim vrtom, ki danes točijo alkohol, bo to v bodoče zabranjeno. Vkljub strogim odredbam proti domači žganjekuhi vendar kmetje še v velikih množinah destilirajo takozvani »samagon«. Izračunano je, da je v minolem letu bilo milijon ton žita žganih za dobavo »samagona«. In pri tem je pomanjkanje žita ena izmed glavnih težkoč sovjetov. Vzrok? Vlada prodaja svoj fabrikat vodke predrago, po 80 rubljev steklenico. Ako bi prodajala ceneje, bi morda uničila domačo destilacijo. Nizke cene samagona so pa na drugi strani žal vzrok, da se ga silno mnogo pije. Dr. Deutschmann dokazuje statistično, povprečni Rus spije manj alkohola, nego povprečni državljan kake druge države. Z ozirom na število prebivalstva je Rusija po potrošeni količini alkohola na enem izmed zadnjih mest, dočim je na prvem mestu Francija. Priznava pa dr. Deutschmann, da je pijanstvo v Rusiji bolj razširjeno nego v drugih državah. Razlagati je to mogoče s tem, da je ruski alkohol (vodka) pijača, ki se je človek lahko in hitro opije, dočim drugod bolj teče pivo, vino in še druge slabše alkoholne pijače. Drugod pijejo ljudje dan za dnem in posameznik ne spije povprečno na dan mnogo. Rus pa nasprotno pije samo ob posebnih prilikah (rojstni dan, prazniki, dan, ko dobi mezdo itd.) in se odškoduje seveda za več tednov »pomanjkanja«, in ob teh prilikah se zavestno in namenoma opijani. Statistika pa dokazuje, da se v Rusiji danes pije manj nego se je pred vojno. L. 1913 je znašal kon-zum alkohsla na glavo 1,3.10 1 vodke, 11 1 Piva, 3.2 1 vina. L. 1928 pa: 6.2 1 vodke, 4-8 1 piva, 0.8 1 vina. Zelo učinkovito propagandno sredstvo so otroci, ki v teatralno insceniranih u-ličnih povorkah demonstrirajo proti temu da njihovi roditelji pijejo. Takšni obhodi so organizirani na vsem področju sovjetske Unije. Pod zastavami, ki vse nosijo napise proti alkoholu, stopajo proti tovarnam oziroma krajem, kjer se zbira^ jo roditelji. Nosijo plakate z napisi: »Oče, pridi domu a trezen!«, ali »Pijanec je slab sin, žalosten mož in strašen oče!« Železnica u uišini 4834 m Kdor se hoče navžiti najbolj divje romantike, naj vstopi v Limi (glavnem mestu države Peru ob Tihem oceanu v Južni Ameriki) v malo železnico, ki pelje ob Pacifiku skozi Peru in Chile, se vspe-nja preko Andov in tolče vse višinske železniške rekorde v Evropi, Aziji in Severni Ameriki. Spenja se do višine 4834 m, in samo še bolivijska centralna železnica, ki se spenja do 4884 metrov, jo tolče s svojim rekordom. Iz Lime voz: vlak najprej po zelenih poljih koruze, svile in sladkorne pese. A že naznanijo rdeči in modrosivi bregovi v daljavi, da se bliža pustinja, ki sega ob obali Pacifika skozi Peru in severni Chile. Postaje Chodica, San Bartolome in .Surco so samo še zelene oaze. Preko prepadov in skozi zidovje gorskega sveta, da vidiš samo košček neba, se vspenja železnica Edina živa bitja so velike kakteje. Železnica je zgrajena v serpentinah, ker takrat, ko so jo delali, še niso poznali fi-nosti današnje tehnike. V višini 4000 me trov čutiš, kako se redči zrak. Žene obolevajo in padajo v nezavest, a že prihiti osobje in prinaša posode s kisikom. Po prilično štiri urni vožnji se spušča železnica spet nizdol do postaje Oroyn, kjer jc železnice konec. * Rnekčote Prosper: J.elyot Crebillon je okrog leta 700 izdal številne žaloigre, dočim se je njegov sin Claude zadovoljil s tem, da je zdajal nemoralne romane. O priliki neke pojedine je gost vprašal očeta Crebillona: »Katera vaša žaloigra je pravzaprav najboljša?« Pesnik je zamišljeno izjavil: »To je težko reči, Najslabše moje delo pa je vsekakor — moj sin.« Claude se je pri tej priliki smehljaje obrnil k svojemu očetu in rekel: »Zato tudi ne verujejo, da izvira to delo od Vas, ljubi oče.« * Znani francoski pisatelj Aleksander Dumas ni bil nič manj plodovit kakor njegov oče. Ko je Dumas mlajši stopil nekoč v očetovo sobo, ga je našel tako močno zatopljenega v neko knjigo, da je na njegov pozdrav komaj odgovoril. Začudeno je vprašal sin: »Kaj pa čitaš, oče?« Dumas je pogledal trenutek kvišku. »To je komična stvar. Pri pregledovanju biblioteke sem našel knjigo, ki me je popolnoma priklenila nase. Moram jo .ta-coj prečitati, da zvem, kaj se je zgodilo junakom.« »Čegava pa je knjiga? Kdo jo je spisal?« »Jaz sam! Prosim ne moti me.« In stari Dumas je hlastno čital dalje. Nekega v pariških krogih zelo dobro znanega nemškega slikarja je nekoč njegova gospodinja posadila na cesto, ker ji že več mesecev ni plačal podriajem-nine. Slikar je odšel potem s svojim pri-ateljem, pesnikom E. iskat novo stanovanje. Končno sta našla sobo, ki je slikarju ugajala. Gospodinja je zahtevala 60, slikar pa je bil pripravljen plačati največ 40 frankov. Po dolgem »glihahju« e prišlo končno vendarle do pogoditve za 50 frankov. Pesnik E. je nato vprašal na cesti slikarja: »Rad bi samo vedel, čemu si tako strašno »glihal«. Saj bi 60 rankov ravnotako ne plačal, kakor. 50 rankov!« Dobrodušni slikar pa je odgovoril: »Res je, toda pri 50 frankih zguli gospodinja manj!« Slikar St. v Hannovru je bil znana su-rovina. Nekoč je dobil neki knjigarnar od neke stranke naročilo, naj ji preskrbi astnoročen podpis slikarja za 100 mark. Slikar pa je načeloma odklanjal podpisovanje. Toda knjigarnarja to ni spravilo v zadrego. Poslal je slikarju, ki ga je komaj poznal in sploh ni bil njegov odjemalec, precej visok račun s pripombo: »Gospod St. je imel gotovo dovolj časa, da poravna račun. Sedaj mi je minila potrpežljivost. Zahtevam, da račun tako, plačate!« Slikar St. je kar ostrmel. N trajalo dolgo — nakar se je vsedel in napisal knjigarnarju pismo, tako krasno, duhovito in robato obenem, seveda podpisom, da ga je bil knjigarnar res vesel. Mogel je namreč svoji strank mesto 100 zaračunati 150 mark za ta originalni lastnoročni podpis slikarja. • Gustav Meyrink je stanoval na Stam berškem jezeru. Bil je izvrsten veslač in kot tak celo načelnik športnega kluba Ob njegovi 50-letnici je bila v društve nem listu čestitka, ki se je pričela s sledečimi besedami: »Malo naših članov ve da je naš Meyrink tudi ugleden nemšk pesnik . . .« Rešlina ide]a. K intendantu nekega gledali ,i .,c pri šel lepega dneva neki igralec s prošnjo naj mu poviša plačo, češ da ne more iz hajati. Intendant je bil velika dobričina in rad je pomagal, če je le mogel. Njegov igralec se mu je smilil. In po daljšem pre mišljevanju ga je obsenčila rešilna misel »Denarja vam sicer ne morem dati, pač pa bomo v tej sezoni dali igro, ki zahte va v prvem dejanju naraven zajutrek, v drugem opulenten obed in v tretjem ve čerjo... Prevzemite vse tri vloge in po magano vam bo...« Pravijo, da se je skromni Talijin sin zadovoljil s, ponudbo Sfacijonalno prvenstvo Slovenije v tenisu. ' ISSK Maribor priredi dne 18. maja in naslednje dni teniški turnir za nacijonal-no prvenstvo Slovenije. Pravico do sodelovanja imajo samo igralci amaterji, redni člani klubov ljubljanske in maribor ke oblasti, ki so državljani kraljevine SHS. Prvi in drugo plasirani igralci vseh conkurenc dobijo častne nagrade. Ako bo več prijav kot 16, dobijo tretje plasirani spominske plakete. Tekmovalo se bo v sledečih skupinah: dame in gospod-posamezno. Dame in gospodje v dvo-, miešani pari in juniorji posamezfto. Desetletni iublle) SK Raplda. Za Binkošti proslavi mariborski Rapid svoj deseti jubilej z velikimi športnimi prireditvami, katerih se bodo poleg domačih klubov udeležili tudi izvenmari-lorski in inozemski klubi. Najzanimivejši bo brez dvoma nogometni turnir med prvovrstnimi moštvi SK Sturma, SK lli-je, ISSK Maribora in SK Rapida. Razen nogometnih prireditev bo jubilant organiziral tudi lahkoatletska tekmovanja in teniške turnirje. talija bo sodelovala v tekmah za srednje evropski pokal. V konkurenci za srednjeevropski po-cal Jugoslavija ne bo več sodelovala, ker x> itak dovolj zaposlena z balkanskim pokalom, ki ga organizirajo Jugoslavija, Grčija, Bolgarija in Rumunija, dočim se určija še ni izjavila. — Da bi se zanimanje za srednjeevropski cup dvignilo, vabijo športne velesile v svoj krog ČSR, Madžarska in Avstrija) tudi ItAli-o, ki se bo konkurence sigurno udeleŽi-a, čeprav ima prvo tekmo odigrati na Dunaju, kjer je v evropskem prvenstvu c oživela katastrofalen poraz 3:0. Flirt. Stric Tone je veljal povsod za dobrega govornika, zlasti pa so ljudje cenili nje gov jezik radi bogastva duhovitih prispo dob in slikovitih primerjav. Nedavno pa so ga kolegi vprašali, kaj je pravzaprav »flirt«. Brez vsakršne zadrege jim je stric Tone odgovoril: »Flirt, hm? — Veste flirt je nekaj kakor, približno sta novanje z razgledom na vrt, toda brez dovoljenje za izkoriščevanje vrta.« Vrzel tujskega prometa. Deželan je prišel v Maribor in si je po večerji zaželel še malo zabave. Poklica je natakarja in ga vprašal, kje je noč najbolj živahna. Natakar, ki se je zave dal odgovornosti napram tujskemu pro metu, ki ga jc treba podpirati, se je po praskal za ušesom ln dejal v zadreg »Preneumno! Ravno danes se je srospo dična odpeijala k teti v Ruše.« Sptri SoktMmr Desetletnica Sokola v Studencih. Desetletnico svojega obstoja praznuje Sokolsko društvo v Studencih dne 2. junija. Ob tej priliki priredi velik javen te-ovadni nastop, katerega se udeleži korporativno tudi mariborsko Sokolstvo ter večje število članstva iz okoliških društev. Za te je naprošena polovična vožnja; ako bo dovoljena, še obvestimo pravočasno. Ob M15. se bo vršila povorka iz mesta in sicer od Narodnega doma v Studence, ob 16. bo javna telovadba, potem pa prosta zabava. Studenški Sokol, ki zre danes lahko z mimo vestjo nazaj na svoje desetletno sicer trdo, a plodonosno delo, pričakuje, da se ga jodo spomnili ob tej priliki vsi prijatelj! Sokolstva ter prosi, da naj druga društva upoštevajo okolščine ter ne prirede ta dan nobene večje prireditve. Konec glasouitega razbojnika Pri vasi Vacaresci v Besarabiji so orožniki zalotili glasovitega razbojnika Habuca, ki je bil dolga leta: strah in trepet celc pokrajine. Zasačili so ga v. reki gostilni, ki so jo takoj obkolili. Kljub veliki premoči pa razbojnik ni obupal, temveč je takoj otvoril boj. Streljal je kar z dvema puškama, ustrelil tri kmete in nekaj žensk ter ranil več orožnikov. Končno pa so ga !e obvladali in je padel mrtev v roke orožnikov. Dobljena stav«. Tomaž je prišel domov z raztrganimi hlačami, močnimi oteklinami in krvavečim nosom. Na očetovo vprašanje, kaj se mu je zgodilo, je odvrnil: »Stavil sem z Boštjanom, da me ne more nesti po lestvi in sem res dobil stavo!« Na]hu|še maščevanje. Mlada dama se je sprla s skopuškim soprogom in mu zagrozila: »Ločiti se dam, ako mi kmalu ne kupiš avtomobila!« Zaman je čakala na zaželjeno darilo. Mož ji ni kupil avtomobila. Za kazen mu je mlada daima ostala žena tudi brez avtomobila. Sfran i FMarfefll V E C E R N T K Ju?« V MarlSoru, cfne IS. V. '1959 Mihael Zevaeo Beneška ljubimca Zgedevlnskl reman Iz starih Benetk 78 »Kakšnih misli?« je vprašal Roland s tistim toplim Sli nežnim glasom, ki je budil v orjaku oboževanje do njega. »Pripoveduj mi to . . . povej mi vse . . . ob 'tem si odpočijem po razgovoru, ki sem ga pravkar imel. Skalabrino ie zmajal * glavo. Nov vzdihljaj je pričal o njegovem obupu. Roland ga je prjjel za roko: »AH rajši ohraniš svoje radosti in svoje muke zase?« »Ne, gospodar,« je vzkliknil Skalabrino. »Ne, tega ne mislite. Toda sanje, ki so me bile premagale za par minut, so tako brezumne! . . . .« »Kaj se ti ja vendar sanjalo tako brezumnega? . . . pai no ... TJ si sanjaril, kako bi odvtedel svojo hčer daleč proč iz J3enetk, in bi jo skril pred tigri, ki se plazijo v temi in hlepe po mladi krvi — skril jo tudi pred materjo, ki jo bo prej ali slej, bodisi iz dobičkarje, bodisi iz slabosti, groze ali drugega čuvstva, iz-jročila pregrehi? Kaj ne da, to si mislil?« Skalabrino je sklenil svoje ogromne roke ter prikimal z glavo. »Sanjaril si, kako bi si po malem, z nežnostjo in požrtvovanjem, pridobil Biankino ljubezen, da bi ti nekega dne dejala: Zakaj niste vi moj oče! ... In takrat bi ji ti zaklical: Hčerka, drago dete moje, saj sem tvoj oče, tvoj pravi, resnični oče! »Res je, gospod, sanjal sem o tem!« »A nato,« je nadaljeval Roland, »si si rekel, da vse fo ni mogoče, in da ta ženska, ta kurtizana, preveč nadzoruje Bianko, in da si na veke obsojen, živeti daleč od nje!« »Ali to ni resnica, gospodar?« »Jutri ob enajstih zvečer,« je rekel Roland nenadoma1, »ugrabimo Bianko.« Skalabrino je planil pokoncu. »Gospodar,« je dejal osuplo, »to bi bilo preveč JepoU ^Skalabrino, storila sva že težje reči. Ponavljam ti, Ha jutri zvečer ugrabimo tvojo hčer.« »Oh,« je zamrmral orjak, »vi mi odpirate nebesa!« »Ali so vsi najini tovariši v Benetkah?« »Skoraj vsi,« j« odgovoril Skalabrino z drhtečim glasom, »Tisti, ki jih še ni tu, pa pridejo gotovo jutri.« »Dobro torej;. napovej jim sestanek pri Imperijini palači. Ob desetih jih pojdem poučit, kaj je potrebno.« »Ali bom jaz navzoč, gospodar?« je vzkliknil velikan, ki je komaj sopel ob burnem utripanju svojega srca. »Kaj? Ali ne smem biti na mestu, da odnesem svojo hčer?« »Treba je tako; ti boš čakal v dobrem čolnu z dvema dobrima veslačima; ko ti izročim hčer, se boš podvizal proti pristanu, k barki, ki te bo tam čakala.« Skalabrino je vzkliknil od skritega veselja. »Kadar bo Bianka na krovu barke, se ne brigaj več za ostalo, nego se vrni k meni.« »Upam, da mi zaupaš dovolj, da se boš ravnal po tem, kar sem ukrenil za srečo tvoje hčerke.« »Zaupam vam, gospodar, kakor sem zaupal v Boga, ko sem bil še otrok,« je odgovoril Skalabrino. Bembo se je bil vrnil v svojo palačo, ki je stala nedaleč od cerkve Svetega Marica. Bilo je okrog tretje ure zjutraj; nebo je pričenjalo bledeti od jutranje zarje. Z naglo gesto je kardinal odmahnil komornemu slugi, ki je vstopil, da bi mu pomogel slačiti. Na stežaj je odprl okno kabineta, v katerem je bil, ter je začel počasi stopati semintja. Kakor že bodi, ta kabinet je bil zelo lep in je tvoril presenetljiv kontrast s strogo, golo dvorano, v kateri je sprejemal tujce in take ljudi, ki se niso prištevali med njegove ožje znance. Bianka je mislila, da jo je videl Bembo vsega skupaj samo dvakrat, in ni vedela o njem ničesar razen njegovega imena. V resnici pa jo je videl Bembo že tisti dan, ko jo je Imperija privedla v Benetke. In že tisti dan se je porodila njegova strast. Bralec se utegne čudtii, da je mogla natura, kakršna je bila njegova, započeti čuvstvo ljubezni, ki je vendar nekaj nesebičnega in obstoja mnogokdaj v zatajevanju samega sebe. Odgovoriti mu moramo, da kardinal Bembo sam priznava to svojo strast v svojih pismih. In potem, da je bila ta ljubezen pred vsem čutna strast, ki se potemtakem docela sklada z vsem ostalim, kar smo povedali o tej osebi. Bembo ni bil nikdar predmet ženske ljubezni. In ni nikdar ljubil. Res, da je imel par kratkih razmerij, ki pa niso ostavila v njegovem življenju nikakih sledov. Od dneva1, ko je zagledal Bianko, je vedel, da ga je navdala močna, resnična strast. V prvem trenotku je menil, da bo imel z Bianko in Imperijo lahek posel. Obupni odpor, na katerega je naletel pri materi, ga je kmalu privedel v silno razdraženost živcev; obenem pa je premišljal sam pri sebi, da bi bilo najboljše, odreči se Blanki. Toda Čim bolj sl je zatrjeval, da se ji odreka, tem pogosteje je mislil na krasnega otroka, ki ga je bil zagleda!, in kmalu je živela Bianka v vseh njegovih mislih. Takrat si je Bembo dejal, da je izgubljen, ako se mu ne posreči, doseči cilj svojih želja. Začele so se noči brez spanja, v kakršnih človek iz-tega roke proti neznanemu bitju; spoznal je neizčrpne fantazije, ki jih ustvarja ljubezen, spoznal je bolečine, obup in nenadno, neutemeljeno radost. Plakal je. Da, ta človek, ki je živel samo za to, da je delal drugim jok in nesrečo, je zdaj sam prelival solze. Čim silnejša pa je prihajala njegova ljubezen, tem bolj so mu sredstva njegovega vpliva do Imperije uhajala iz rok. Tisti večer, ko je srečal Rolanda, je Bembo ves obupan Iskal v svoji duši smelega načrta, čigar Izvršitev bi spravila Bianko v njegovo oblast. Njegov razgovor z Rolandom je opredelil ta načrt, ki je plaval po njegovih mislih. Bembo je hodil po svojem kabinetu semtertja, in vse njegovo razmišljanje se je zdaj osredotočavalo okrog srečanja, ki ga je imel pred Imperijino palačo. (Nadaljevanje sledi). Veliko ugodnost pri nakupu birmanskih daril v zlatnini in srebrnini 'dosežete s tem, da mesto plačila zamenjate staro zlato in srebrne krone. A. Stumpf, zlatar,'Koroška cesta 8. 1112 .15 voznikov z enim ali dvema konjema za prevažanje lesa sprejmem takoj. Plačilo na m* ali dnevno. Za voziti približno 3 mesece. Govedič, Maistrova 16 I. lili Trgovski potnik, dobro upelian v celi Sloveniji in Prekmurju, prevzame raznovrstna zastopstva tovarn. Ponudbe prosim na upravo lista pod »Lastni avto«. 1113 Cenjenim gospodinjam se priporočam za naročila pohištva, izgotovljenega in po načrtu: spalnic, jedilnic, kuhinj, madrac, otoman, zaves, rolet, lastnega izdelka. Popravila i. dr. se izvršujejo solidno in poceni. Sprejmem pohištvo tudi v prodajo in zamenjavo. B. Jagodič, Rotovški trg 4. 1110 Sandale vseh velikosti, šivane kakor tudi damske, moderne sandale najboljše kupite ali naročite po meri v Mehanični delavnici čevljev in sandalov, Vrtna ul, 8, Maribor. 1020 Gospodične, izvežbane v ažuriranju in vezenju sprejme Olga Rupnik, atelje za perilo, Maribor, Slovenska ul. 20. 1084 Sobo-In črkoslikanje izvršuje po ceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska ul. 2. 2231 Fotografiram vse. Domači, industrijski In športni posnetki. Nove prenosljive svetilne naprave. Najmodernejši aparati- Foto-atelje zopet odprt. Cene solidne. Fo- tomayer. Gosposka 39. 463 Uničevanje stenic s pHnom, prahožer, s postrežbo ali brez. Čistilnica »Diverzon«, Cankarjeva ul. 14. Telefon 401. 1055 Hitro, poceni ln dobro popravlja čevlje vseh vrst samo Brzopodplata, Maribor. Tattenbachova 14. 778 Najboljša vata prašek in pasta za snaženje srebrnine in posrebrenih predmetov dobite pri tvrdki M. Jlger-Jev sin, urar, Gosposka ulica 15. 920 Škatlje v vsaki velikosti in kakovosti izdeluje najbolje, najhitreje In najceneje Foto-Kompanija, Maribor, Gregorčičeva ul. št. 12. 1086 Velika zaloga kuhinjske posode^ hišne in kuhinjske potrebščine vseh vrst. Vsaki gospodinji znana prvovrstna emajlirana posoda znamke »Her-kules« iz tovarne Sphinx- la. aluminijevo in litoželezno postekleno posodo. Nadalje mline za meso, orehe, kavo. mak in poper. Tehnice za kuhinjo in meropreizkusne za trgovce z uteži. Ribeže ravne, okrogle, polokro-gle in oglate. Lopatice za oglje, oepel in smeti. Sita, deske za testo in valjarje.. Likalnike. Razne oblike za vsakovrstno pecivo. Kutije za špecerijo in dišave. Kotličke in šibe za sneg. Kotličke za polento iz kotlovine. Solnike, mlečne vrčke, cedila za juho, čaj, testo in salato. Vedrice, umivalnike in vrče. Nočne posode. Stiskalnice za ocvirke in krompir. Samovare »Ph8-bus« in druge vrste. Škafe okrogle iij ovalne. Lonce za kuhanje perila in perilnice. Jedilno orodje vseh vrst« Jedilne servise Iz porcelana- Krožnike iz porcelana in kamenine. UmivaL ne garniture in vse vrste steklene robe. Potne pletene košare in cekarje. Postrežba točna in solidna! Cene konkurenčne! Albert VIcel, Maribor, Glavni trg St. 5. 334 iniaite se (I! F. BINDER Maribor, Oroinova 6 izdelovanje la graviranje vsa kovrstnih zlatih in srebrnih okraskov. Predelovanje in popravila starih okraskov. 1102 Kralj Debeluh in sinko Debelinko LEPA PRAVLJICA ZA MLADINO, KI JO DOBITE V UPRAVI ..VEČERNIKA" MARIBOR, ALEKSANDROVA CESTA 13 Damske rokavice 1110 ”