Št. 121 Uhaja trikrat na teden, in sieer v torek, Četrtek m soboto .ob 4. uri popoldne ter stane po poŠti prejo-uiatia ali v Gorici na dom pošiljana: vse leto........, 15 K */. „ ...'..-... .10 „ !/8 «¦ .;....... . &,, • . ., Posamičj^fitevjlke stanejo. 10 vin. , SOCA^^nift nV*edni*-4sHteUne-'.pj,'il{>gft.: ObTvov^iiT Irtu »Kažipot po Soriškem in GradilCanskem" in dvakrat f letu , Vozni red ieleinic, parnitov m postnih zvez". Naročnino sprejema upravništvo v. Gosposki ulici štev. 7 'I. nadstr. v „Goriški Tiskarni" A. Gabršček. Sa naroČila bres dopo.slane^naroCnine se ne oziramo. Oglasi 16 poslanice so' računijo po Petit-vrstah do tiskano 1-kiat .6 Vj'2-krat 14 v, 3-krat 12 v vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. — Reklame in spisi v uredniškem delu 30 v vrsta. Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj. Ivan Kavč 'V. Gorici, v soboto dne 16. oktobra 1909. Tečaj XXXIX. »Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. K Lavrič. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Gorici v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v T. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. , Dopisi naj se pošiljajo le uredništva. Naročnina, reklamacije in druge Teči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošljejo le upravniStvu. »PRIMOREC" izhaja neodvisno od „8oče" vsak petek in stane vse leto 3 K 20 vin. ali gld. 1-60. „Soča" in „Priraore.>" se prodajate v Gorici v naših knjigarnah in teh-le tobakaruah: J. Afrič, Gledališka nI.;-V. Baumgartnor, Koren 2; Mat. Belinger, Tržaška cesta i; Marija Bregant, Ponte Nuovo 9; Heu, Jellersitz, Nunska ul. 3. I. Hova^ski. na Goriščeku; Peter Krebelj, Kapucinska ul. 1; Tereza Leban, "tek. Jos. Verdi 11; Ana Pleško, Pokopal, ulica; Iv. Prešel, Stolni trg 2 ; Jos. Primožič, Mirenska cesta; Iv. Sar-dagna, Gosposka ul.; Jos. Schwarz, Šolska ul.; Južni kolodvor; Državni kolodvor. — V Trstu v tobakarni Lavrenčič na trgu della Caserma. — TtUfon it. 83. „Gor. Tiskarna" A. Gabršček (odgov. J. Fabčič) tiska in zal. ItalijaListi liberalci i no^em ttlM zlom. Nad italijanskimi liberalci se bo strahovito maščevala dosedanja politika ne-odkritosrčnosti in strankarskega egoizma. Stopili so v očitno zvezo s s love n-s k i m i klerikalci v namen, da bi d o m a vničili rastoče klerikalno gibanje, a na slovenski strani n a p r e^d n o s t r a n k o, ki edina se postavlja v bran nenaravni nadvladi laške manjšine nad slo-v e n s k o v c č i n o v deželi. Pozabili so na politično dostojnost resnično liberalne stranke, ki ne sme nikdar sklepati tako tesnih zvez s klerikalci, kakor so to storili oni z dr. Gregorčičem. In maščevanje ne izostane! Ob sklepanju novega volilnega reda so mislili edino na to, kako bi si oni sami osvojili vso Furlanijo, slovenski del dežele pa potisnili v farovško nikoli polno malho. In že. tu so doživeli zasluženo zaušnico. ~- S p 1 o š n e k it r i j e niso pridobili, dasi so priklopih Furlaniji tudi Gorico. V k m e č k i h občinah pa so odločili zmago p r o t i liberalcem prav slovenski volilci, — in sicer zadnjič edino .iS k o ž b a n s k i h glasov. Nič jim ni pomagala niti mogočna in maziljena posoda Gregorčičeva, ki se je sama valila v Brda in agitovala za laške liberalce. Ako bi bili izločili slovenske občine, bi bili najbrže letos zmagali v kmečkih občinah furlanskih. To je prva kazen. Druga jih čaka v novem deželnem zboru s — klerikalno večino. Doslej Je že 15 klerikalcev izvoljenih! To pa je že večina, ako se tudi nič več ne pomnoži! Kaj ho sledilo, kaj mora priti?! V škofijski palači so si že razbijali glavo ta teden, kakošuo vlogo mora igrati v bodočem deželnem zboru katoliška (klerikalna) stranka 15 poslancev (9 Slovencev in 6 Italijanov). Iz škofije »vladajo .< Slovence in Italijane. Toda Lahom ne morejo pridigati, da je s katoliškega stališča za nje belo. kar je Slovencem č r- Darija. Češki napisal Jullus Zeyer. (Dalje). »Zaman sem prišla v to prokleto krčmo,« je šepetala grofica. »Ne bom imela Priložnosti, da bi govorila z njim. In on niti ne sluti, da sem mu tako blizu! Niti njegove radovednosti nisem mogla zbuditi s svojo črno krinko. Ce zaide njegov Pogled sem na ta konec mize, obstane samo pri vas. In. vi ste gledali med plesom ves čas le nanj. Ali ste se mu hoteli priljubiti?« »Vi ste ljubosumni!« je vskliknila plesalka in se prestrašila tako, da je preble-dela. Praskovja je bila polna trpkosti. »Kako morem z vami tekmovati? Me navadne žene, ki nismo umetnice, smo Proti varn brez orožja.« »Praskovja, Praskovja,« je vsklikni-Ja plesalka bolestno, »jaz in on. Kaj vam pride na misel! Tekma z vami, z vami, ki 'mate neizmerno prednost pred menoj.—« »In kakšno? Ne bodite preveč skromni« Veste, da ste krasnejša kakor jaz.« »Vi ste brez madeža,« je odvrnila Plesalka in povesila oči. Nastal je premor no in narobe. Boje se očitnega pohujšanja vernega furlanskega ljudstva, ako ga izroče v kremplje laškim liberalcem, liberalnemu deželnemu glavarju, liberalnemu odboru in četi liberalnih uradnikov pod vodstvom Pettarinovim. Ako to store, tedaj bo furlansko ljudstvo videlo, da škofija sama odobrujc politiko, katero vodijo Pajer, Pinavčič, Bombic, Marani, Venier itd., — in zato bi ne bilo nič čudnega, ako bi to verno ljudstvo trumoma drlo v liberalni tabor, zapustivši Faidut-tija in duhovnike. In to bi se gotovo zgodilo, ker laški liberalci bi znali tak položaj znamenito izkoristiti. Saj jim je že od I razpuščenega deželnega zbora silovito, koristilo v celi Furlaniji to, da so kazali na svoje ozke zveze s škofijo po Gregorčiču in proti Faiduttiju. V škofijski palači so te dni razpravljali o demoralizaciji, ki bi se zanesla med furlansko ljudstvo, ako ne poseže tu vmes glavar katoliške cerkve ter ne prepreči škandala, ki se pripravlja, t. j. da bi se pod patrouanco škofije zatiralo katoliško Kihanje po Furlaniji. In izrečena je bila v strahu in trepetu salomonska razsodba, da se morajo katoliški poslanci združiti in vzeti v svoje roke vso vlado In moč v deželni hiši, — in to toliko bolj. ako bi slovenski klerikalci še kaj pridobili, morda v veleposestvu ali celo v trgih (ker »mangiando vien appe-tito!«) Torej: deželni glavar naj bi bil imenovan iz laškega klerikalnega kluba. — S tem odpade boj laških klerikalcev za jed-nega odbornika. Pripravnega noža za to mesto že imajo, ker zna celo prav dobro tudi slovenski. - Laški liberalci bi dobili odborniški mandat iz m e s t n e skupine in v najslabšem slučaju še oni iz velepo-sestva, ako bi ga bilo treba vzeti slovenskim »liberalcem.« V slučaju, da slovenski klerikalci zmagajo tudi v veleposestvu, tedaj m o r a »žreb« odločiti za slovenskega klerikalca, a klerikalna večina 18 poslancev da laškim klerikalcem iz cele zbornice še enega odbornika. Torej: laški klerikalci bi dobili glavarja in eventuel-no še odbornika, slovenski klerikalci na v pogovoru, obe ženi sta molčali. Za nekaj časa je zopet začela grofica. »Tesno mi je tukaj, dim cigaret me duši, in krinke ne morem sneti. In z njim danes ne spregovorim!« Darija se je stresnila. »Že trenotek potrpljenja,« je prosila; nato je ostala in se nekaj časa tiho pogovarjala z enim izmed natakarjev. Vrnila se je h grofici. »Dala sem že ukaze,« je rekla in sedla zopet poleg nje. Za nedolgo je začela liti skozi okno v sobo rdeča svitioba, in beli cveti, ki jih je narisal mraz na šipe, so se zalesketali v rožnati barvi. Darija je vstala in odprla steklena vrata, vodeča na dolg balkon. »Gospodje in dame,« je vskliknila, »ledena gora čaka.« Cela družba je z vsklikom planila kvišku. V svitu bakelj in svetilk je žarela ledena gora kakor demant. Mužiki v črnih baržunastih hlačah, v rdečih vezenih srajcah, predpasanih s pasovi, pretkanimi z zlatom, so stali v dveh vrstah in svetili. Baklje so ožarjalc njihova obličja, podobna Kristusovemu, in spreminjale njih rmene, dolge lase v zlato. Z balkona so vodile na vrt lesene sto-pnice; gospodje so sj. ogrnili plašče, dame so se zavile v kožuhe,"in"vse je hitelo vis :» k n a č i n dva odbornika, — laški li- ; beralci enega odbornika, v najboljšem slučaju še enega, ako bi bilo ukazano, da m o r a »žreb« odločiti p roti sloven- ' skiui in za laške liberalce. O teh kombinacijah so bile v škofijski palači zaupne debate. Ali gospodje so neprevidni in so se izdali ušesom, ki ne marajo za Faiduttija — in tako smo izvedeli vse ponataukosti tudi mi. Kar smo povedali, je do pike resnično! Da imamo izvrstne zveze in informatorje, o tem se je nadškof dr. Sedej že večkrat prepričal. Saj so bili na Gabr-š č e k o v i pisalni mizi dva dneva akti Faiduttijevega kanoničnega procesa k a- ' t e r i je vodil nadškof d r.« Sede j, ¦— imeli smo v rokah tudi originalni za-tožbi in pritožbi semeniških profesorjev . dr. Z i g o n a in dr. T a r l a o proti Fai-duttiju. Vse to smo svoječasno že povedali v večno proslavo škandala, kako se duhovniki med sabo ljubijo po vzgledu Kristusovem. Semeniški profesorji so nam dali krasen zgled bratovske in krščanske ljubezni. I Prav tako torej vemo tudi zdaj, kako se nadškof dr. Sedej pripravlja, da sub oboedieutia canonica zlima v deželnem zboru klerikalno večino, ki naj bi vladala našo deželo. Tako se utrdi klerikalizenu med Slovenci in Italijani. Nadškof.se je malo brigal za Furlanijo zategadel, ker je bil uverjen po lanskih volitvah, da je tam klerikalizmi nepremagljiv. Ali 10. t. m. je videl, da so v kmečkih občinah odlo- \ čili za klerikalce — napredni volilci kožbanski in da je torej zadnji čas, da se nekaj stori za Furlanijo, sicer zmagajo liberalci. — ki potem nikdar več ne spuste* moči iz rok. To pa je mogoče le tako, da se združijo vsi klerikalci v večino, ki bo vladala po vzorcu na Kranjskem. Ako bi potem liberalci tudi nagajali, nič za to: ali katoliške misli se ne sme prostituirati! Zares, v lepe zagate je prišel dr. Gregorčič s svojo zmago! Kako bo držal dano besedo Pajerju, kajti resnica je, da bi se on raje združil tudi s framasoni, da bi le uničil goriškega prosta. Toda nad njim bo visel Damoklejev meč v obliki »oboedi- ehtia canonica,« ki zaradi >>pubblico scan-dalo« ne bo dopuščala, da bi ¦ klefi^alna večina v deželnem zboru dušila katoliško delo po Furlaniji! Laškim liberalcem pa privoščimo vročo kašo, katero so si skuhali. Dober tek! na vrt. Kmalu so se oglasili smeh in vskli-ki, dokazujoči, da se je zabava posrečila. Praskovja je ostala sama v senci velikega orkestrijona, igrajočega melodijo iz »Življenja za carja.« Ilja je stal oprt ob ograjo na balkonu in se zabaval ob pogledu na veselo družbo. Naenkrat je čutil na svoji loki mehko, trepetajočo roko. O-krenil se je in videl Darijo. Stala je pred njim bleda kakor sneg, z velikimi, temnimi očmi. Nehote je zatrepetal. Kakšen razloček med izrazom tega obličja, sporni-njajočega z mističnim očesom, s pravilnimi in mirnimi potezami na madono, pa med izrazom obličja plešoče almeje, trepetajoče v sladkem razburjenju hrepenenja in ljubezni! Ilja si ni vedel pojasniti, kaj čuti. Izza onega časa, ko ga je prevarala Praskovja, je živel kakor pod težo nekakega prekletstva, njegovi čuti so bili j mrtvi kakor njegova duša. Danes pri drznem Darinijem plesu je prvič zopet zakipela njegova mlada, vroča kri, in zdaj, ko je stala pred njim kakor fantom s tem velikim, temnim očesom, v katerem se je zrcalila cela njena duša, je čutila tudi njegova duša, kako jo ta pogled razigrava. Toda ta čar ni smel trajati dolgo! Premagal se je. Očital si je svoje razburjenje, ozrl se kar mogoče hladno* v njo ter 1 vprašal kratko in suho,-česa želi. Prijela Dr. K. j. Katttak. Razvoj Avstrije. (Konec.) Ker kako naj se strinja radovoljno 30 milijonov Slovanov, Rumunov in Italijanov, da bode nad njimi vladalo 20 milijonov Nemcev in Madjarov? In ravno iz te šibkosti naredi lahko Avstrija svojo moč. Vsak narod ima neovrgljivo pravo do lastnega, najpopolnejšega razvoja. To pravo pritiče v enaki meri številnemu in manj številnemu narodu, razvitemu in nerazvitemu, šibkemu iu gospodarsko silnemu. Najpopolnejša sestava naroda je popolna neodvisnost od vsakega drugega na notraj in na zunaj. Tako neodvisnost zovejo državo. V današnjih razmerah ne morejo vsi narodi v enaki meri eksistirati povsem neodvisno t. j. kof države. Ker je dandanes glavno načelo mednarodnega »prava« »sila pred pravico«, zamorejo*obstajati države več ali manj enako močne, ako jim'niso geograf ične razmere izjemoma neugodne. Zategadelj morajo slabejši narodi iskati na kak način pomoči kjer koli si bodi, da jih ne požrejo silnejši. Taka slabost prihaja iz minljivih povodov in ko se ojačijo ,preneha potreba pomoči in tudi odvisnost od drugega. Ako je pa treba smatrati vzroke slabosti za stalne, postane tudi odvisnost trajna in o samostojnosti ni govora. V trajne vzroke se prišteva geografična lega in številnost naroda. Popolnoma je jasno, da n. pr. Slovenci ne morejo obstajati kot država t. j. kot narod, ki bi popolnoma neodvisno razpolagal s svojo osodo — in sicer radi tega, ker so maloštevilni in prebivajo med večjimi narod^ brez določno zasiguranih mei: med ga je za roko in peljala v obednico. Obstala je pri vratih, pokazala damo, sedečo s črno krinko v senci orkestrijona, in rekla priprosto: »Na .nekaj besed.« Ilja se je približal Praskovji, poklonil se jej in stal trenotek molče pred njo. Da? rija se je vkradla v obednico, zaprla vrata, se splazila v senco visokega naslanjača, padla tam na kolena in oprla glavo na naslanjalo. »Zdaj sname krinko,« si je šepetala, »in on jej takoj prizna, kako jo ljubi še vedno! Padeta si drug drugemu v naročje, in jaz umrjem žalosti.« Položila si je roke na ušesa, da bi ne slišala krika njune sreče, ko se ta krik ni začul, je dvignila glavo in pogledala na nje. ilja je stal še vedno pred grofico. Ona je vstala, toda ni imela moči, da bi snela krinko. Tcda naenkrat se je ohrabrila in jo vrgla z obraza; lica so jej žarela, oči gorele. Ilja je stopil presenečen za korak nazaj. »Praskovja, vi tukaj!« je vskliknil. >-Vi v družbi teh ženščin!« »teh ženščin!« si je ponavljala plesalka, in bodlo jo je v srce. ' »Moj Ilja, moj Ilja!« mu je ganjeno odgovorila Praskovja, »Vse 'to je iz' ljubezni do tebe! T\ bežiš' rjred'menoj, kaj morem storiti drugega kakor poiskati te? s rs o Italijani, Nemci, Madjari. Narodom, ki si j ne morejo ohraniti samostojnosti ne preostaja drugega, ko pridrnžiti. se močnejšemu ali pa pri več sosedih s pomočjo vzajemne odvisnosti zavarovati se proti zunanjim napadom. Tvoriti tedaj skupno državo, Jasno je, da se morajo pri tem odreči gotovemu delu svoje samostojnosti, vsak na korist ostalih. V takem položaju so narodi, prebivajoči v habsburški monarhiji. Cehi, Poljaki, Rusini, Madjari, Hrvati, Rumunci ne morejo stvoriti države, ker vsak bi padel v žrelo sosedom, posebno Prusom. Morajo se odpovedati delu svoje neodvisnosti, da bodo tvorili državo, sposobno postaviti se proti vsakemu napadu. To je notranja pri-čina obstanka avstrijske monarhije, radi tega se je govorilo, da bi trebalo Avstrijo vstvariti, ako bi je ne bilo. Ampak šele ta bi bila idealna Avstrija. Danes je ni, in daleč je še do nje. Samo ob sebi se razume, da v taki Avstriji bi bila vsaka narodnost gospodarica na svoji zemlji (oziraje se na prirojena prava narodnostnih manjšin), da bi končala nasilstva proti Slovencem ali Čehom od nemške, proti Slovakom in Rumunom od mažarske strani. Naloga dinastije bi bila pravzaprav voditi v tej smeri državno ladjo. Na mesto dualizma naj se postavi j edno monarhijo, seveda ne enotno, ampak skladajočo se iz samostojnih provinci j (dežel) kolikor mogoče jezikovno enotnih. Konkretno povedano: Z monarhijo naj bi imele skupno: vojaštvo, mornarico, denar, zakonodaj-. stvo, promet, zunanje zadeve in tem primerno finance. Drugo, torej predvsem kulturne in šolske zadeve, deželno gospodarstvo (trgovina, obrtništvo, poljedelstvo) bi ostalo posebno posameznim deželam in k temu primerne finance. Seveda bi se razvrstilo posamezne dežele na etno-grafični podlagi. Posebno deželo bi tvorilo češko kraljestvo, Moravsko, češka Sle-žija in Spodnja Avstrija, kolikor je češka; druga dežela bi bila poljska Galicija, poljsko Šlesko, poljski komitati na Ogrskem, — kot tretja dežela rusinskp-poljska Galicija; kot četrta Gornje Avstrijsko, nent-ško Tirolsko, Solnograd, nemški Štajar, nemški Korotan, nemška Spodnja Avstrija; kot peto: Kranjsko, slovenski Korotan, slovenski Štajar, Primorje; — šesta: italijansko Tirolsko; sedma: Hrvatsko, S!a-Svonija, Dalmacija, Bosna in Hercegovina, ogrski Srbi; osma: madjarski del Ogrske; ^ deveta: slovaški del Ogrske in deseta: Q kraji, kjer prebivajo Rumuni. Pravice na-. ¦4H rodnostnih manjšin bi določal posebni zakon za celo državo. T~ko bi se premenila strta in od viharjev obiskana Avstrija v državo polno življenja in sile. In posebno blagodejno bi vplivalo to tudi na druge narode. Oživele bi stare tradicije poljske, ko so se vezali s Poljsko Prusi, Cehi, Ogri, Multavci, Vlahi, Inflandija. fg^ Pa ne samo na habsburških mejah, L ampak na jugovshodu, na balkanskem pol-' otoku, je polno narodov, kateri sami ni-L majo velike moči in si ne morejo dosti po-^ magati. Kaj pomeni Srbija v današnjem ^ položaju? S posmehom gledajo na njo. i^v Kaj so Albanci? Krvniki in valpeti Padi-3Q šaha. Celo največje in najsilnejše: Bolga-PLj rija in Rumunija so samo žoga v rokah 0 velevlasti. Kdo ne ve, da bi imela delega- rt ¦s se s* rt rt >o o JH^Toda ti me sovražiš, tako mrzko gledaš na me! Ti me sovražiš!« 03 »Ne ljubim vas več, Praskovja Pamfi- Lj lovna,« je odvrnil Hja po trenotku mučnega molka. Praskovja se je prijela za čelo. O »Kako, ti me žališ? Vse sem storila jj zaradi tebe. Zaradi tebe sem postala gro-*M fova žena. Ali slišiš? Zaradi tvoje ubož-$3 nosti sem hrepenela po njegovem boga-'ST^stvu. Zaradi tebe sem si želela njegove 2 smrti. In zdaj, ko si me že enkrat zavrgel, JŽ sem te zopet poiskala, glej, in svoje bo-2j gastvo In svoje srce ti polagam k nogam! X^Kako sem,se. veselila tega trenotka!« JOT* »Hvala vam za oboje, toda ne spre-(^ jemam niti enega, niti drugega,« je odvrnil Ilja. »Moj Bog, ali ne vidite, da je mon-struozno, kar mi pripovedujete? Veselili ste se smrti grofove, smrti moža, kateremu ste se — prodali! In zdaj prihajate in hočete deliti z menoj to, kar ste si — prislužili! Ali me imate za takega malopridneža, ki bi to z yami delil? Ne, Praskovja Pamfilovna, ,yi me niste nikdar poznali —« Praskovja je kriknila. cija srbske skupščine na centralnem parlamentu avstrijske države večji vpliv na svoj položaj v Evropi kot ga ima danes? Ampak ne samo beligradska skupščina, tudi' sredska in bukareštska. Jako karakterističen pojav je bil članek višjega turškega dostojanstvenika, Albanca, v spo^ mladanskih številkah Oesterreichische Rundschau. Izvajal je, da se morajo Albanci na vsak način priklopiti k Avstriji, ako hočejo vzdržati in razviti svojo narodnost. Danes poučuje Avstrija v albanskih šplalv italijansko, v srbskih nemško, v rumunskih madjarsko — danes kot a-gencijo tevtonske požrešnosti jo sovražijo na Balkanu, Narodnostna Avstrija bode za Rumune rumunska, za Srbe srbska, za Albance albanska. In tedaj beligradska skupščina in tudi sredska ali rurnunska zbornica, — bodo same priglasile pristop do habsburške držav^. Ta sunek Avstrije na balkanski polotok bi prenesel takoj težišče do trojedinega kraljestva. Kakor danes na Budapešto, tako se bode gledalo jutri na Zagreb ali Beligrad. Taki sunek bi pomenil ojačenje slovanskega življa in slovanskega vpliva, pomenil bi konec nemške hegemonije in kohečno osvoboditev od berlinske političt- v ike. Ali k temu treba še nekaj — spora-zumljenje z Rusijo. Poglejmo si položaj. Od davna je bil cilj ruske politike Carigrad. Združene so b)la s tern tradicije dinastično-narodne, ruski cesarji nosijo rimsko kronoverski pomen — Carigrad je stolica grškega obreda — in plemenska in verska skupnost s Srbi, Bulgari in verska z Grki — in dvestoletna politika te-žeča proti Konstantinovemu gradu. Odreči se Carigradu je — Rusiji nemogoče. Avstrija ne potrebuje tega zahtevati. Avstriji ni potreben Konstantinopel. Mirno ga lahko pusti Turčiji ali odstopi Rusiji, katera pridobi s tem dostop do Srednje-zemskega morja in za to se iahko odreče vsem drugim interesom na balkanskem polotoku, predvsem enkrat za vselej pustiti Avstriji cel dolnji tok Donave, kateri je potreba sine qua non za podonavsko monarhijo. Ampak za cel polotok da Avstrija Ruski še drugo kompenzacijo: Galicijo, celo severno Podkarpatje do mej" rumunskega naroda. Raztrgati je na dva de!a nima pravice niti Avstrija niti Rusko in tudi ni povoda. Avstriji je neobhodno potrebno ustje Donave in zato cela Rumunija nepotrebna. — Podobno kot Ru-muncem in drugim, pritiče tudi Poljakom in Rusinom pravo vsestranskega razvoja. Jeden prvih pogojev je združitev vseh poljskih pokrajin' oziroma rusinskih v je-' dei-političen organizem. Taki poljski politični organizem imel bi najlepše šanse kot del Ruske, seveda Rusije pretvorjene -v federativno državo. Proti temu, da bi pripadala Poljska k avstrijski organizaciji, govore važni razlogi: Najprej geograf ična lega. Poljska zemlja tvori del sarmatske ravnine, nekako podaljšanje velike ruske planjave, Teži k baltiškemu morju, v katero se izlivajo obe poljski reki Visla in Odra. Donava teče proti jugovshodu, Visla proti severozahodu. Poljska ima edino na jugu naravno mejo: Karpate in Sudete; na zahodu in še bolj na vzhodu je popolnoma odprta. Dalje narodnostni oziri. Poljska ki bi tvorila del Avstrije, morala bi za vedno žrtvovati Poljake na Litvi. Ti pa naravno bi vedno skušali zbližati se svojim rojakom v kraljestvu, kar pa bi bilo pod-net večne nezaupnosti in tudi stalnih prepirov med avstrijsko in rusko federacijo, kar bi lahko kateri izmed sosedov izkoristil. Avstrijsko-rusko sporazumljenje ne sme pustiti niti enega nerešenega problema. Ne poznam natanko v koliko so odvisni gospodarsko poljsko kraljestvo, Litva in Ukrajina eden od druzega. Stecki trdi, da mora tvoriti kraljestvo, Litva in Ukrajina iz gospodarskih ozirov eno državo. Bil bi to jeden razlog več. Historične tradicije nas silijo več na vshod kot na'jug. Poljska ni nikdar stremila do državne enote z Avstrijo, k večjemu, da se je slučajno vezala s Čehi ali Ogri, med tem ko je vedno stremila raztezati se kar najdalje na vzhod. V večji meri kot o Poljski velja to o Maioruski. Najprej ne vemo še, če se Rusini strnejo res v poseben narod, ali se spojijo v narodno enoto z Rusi. Vzemimo da se res Rusini narodnostno separirajo; potem so v istem položaju kot Poljska. Tudi Ukrajina tvori del sarmatske ¦ vni-ne in ekonomični oziri jo še več «-»t Poljake vežejo z Rusijo, tudi historične tradicije in skupnost verskega obreda, česar ni v latinski Poljski. Je v interesu Poljske in še več Rusinov tvoriti zemlje ruske federacije in ta ruska korist ne nasprotuje interesom Avstrije. Preveč znana stvar je in ni treba jo ponavljati, da Rusi nikdar ne dovolijo odcepiti Malorusov od svoje države. Ta kraj je potreba za Rusijo in že iz zgolj geografičnih ozifov ni mogoče govoriti o odcepljenju Maloruske. Pomenilo bi to konec ruske države kot »imperija« bodisi federativnega ali kakega drugega. V ruskih poluradnih listih čita se tu pa tam, da bi bilo treba prodati kraljestvo. Ti glasovi so ali naravnost neodkri-tosrčni ali izhajajo iz nevednosti. Ne znajo si pomagati s kraljestvom. Ne samo kraljestvo, ampak cela eno-grafična Poljska bi bila za vsakega prijeten pridobitek. Stare ruske želje po ne-prernrzljivi luki se tu najlažje spolnijo. Poljska predstavlja najprimernejšo kompenzacijo za balkanski polotok s svojim obsegom prebivalstvom in mejami. In ravno radi tega je tudi Avstriji najlažje odreči se temi aspiracijarn in oddati celo Galicijo. Določitev meje je pri tem odločilna. Naravna in najprimernejša meja med Avstrijo in Rusijo je karpatsko in sudetsko gorovi Vsak drugi načrt podaljša meje in otežkoči celo stvar. Bi ne bil to nestvor — Prokrustova postelja — če bi n. pr. Poljska tvorila z Avstrijo edno državo in Bolgarija z Rusijo? Na podlagi teh mej: Sudet, Karpat in jezikovne meje rumun-ske naj se opre avstro-rusko sporazumljenje. Mogoče da v teku časa, ko se bo ta načrt uresničil se pojavijo razne zme-ne. Taka meja in taka razdelitev vplivov kaže biti najbolj prikladna in trajna, edino pravi cilj. Na tej podlagi se razvije Avstrija najugodneje ter si utrdi svojo vlado in oprosti se sramotilne odvisnosti nekdanjih svojih mejnih grofov. Pojme svojo korist in svojo bodočnost? Ne vemo. »Da, vi ste malopridnež,« je vsklik-nila, »vi ste malopridnež, ker žalite žensko, žalite krvavo!« Zajokala je. Ilja se ni zganil, toda njegovo obličje je kazalo globoko žalost. Praskovja je sodila, da je ginjen. »Ali ni res, Ilja, ti me hočeš samo kaznovati, toda odpuščaš mi? Ali ni res, ti me ljubiš?« »Ne znam se lagati,« je odvrnil Ilja. »Jaz ne morem ljubiti ženske, katera —.« Umolknil je. »Katera se je prodala? O, le ponovite svojo žalitev,« je dodala Praskovja in zardela jeze. »Odpuščam vam, da ste smrtno ranili mojo dušo,« je rekel Ilja. »Tu je moja roka. Toda ne zahtevajte ljubezni.« »Dovolj, gospod, dovolj!« je rekla Praskovja 'ponosno in iskala švpjo pobojem krinko. »Motila sem se v vas in več vas n? ljubim.« »Dovolite, da vam izkažem še eno uslugo, kar znači, da vam odpuščam; dovolite, da vas odvedem iz družbe teh strašnih žensk.« Dosedaj se je pustila pehati, kot slepec.., Morda, da tudi v zadnjem trenutku spregleda ... Lahko, da ostane Avstrija še nekaj časa pruska ekspozitura, da s časom pripade Dalmacija Ogrski in se Galicija »ne odcepi«* Habsburžani postanejo knezi nemške države in ogrski prestol zasede Hohenzollern. Istodobno postane Rusija'pod cepljeno Galicijo nemška kolonija. Tedaj, segnejo Prusi do Bagdada in takrat bo konec Poljske in Slovanstva, svobode in kulture, ampak tudi konec Avstrije in Rusije. Eno je gotovo. Ali pojme-ta Rusija in Avstrija svojo prihodnjost kot dve krili Slovanstva in pride do sporazu-mljenja, ali pa se vničijo vzajemno v bratomornem boju v korist Pruske. Moll-ov Seidlitz-prašek Je za na Želodcu trpeče neprekosljlvo sredstvo katero ima prednost pred vsemi dragimi dra BtiCnimi Čistil, kroglicami in greugicami. Cena orig. škatlje K2'— Ponarejanje se sodnijsko zasleduje. Molol-ov Franc, žganje in sol za ribanje tivota. — Boleči e olajšujoče in ofcrepčujoče sta-roznano sredstvo proti trganja in prehlajenja vsake vrste. Orifr. steklenica K1-90 . Na prodaj po vseh lekarnah *$ iu mirodilnicah. Glavna lekarna A. MOLL, c. in. fcr. dvorni založnik, Dunaj, I- Tucnlaubon 9. Zaloga v Gorici v lekarnah: G. Cristofoletti A. Oironooli, Darija je v senci svojega naslonjača slabotno kriknila. Ta trenotek so se odprla vrata, in cela družba še je vrnila z vrta v obednico. >/Kte je Darija?« je zaklical Vanjuša. Darija, bleda in mrtva, se je opirala na steno; roke so jej visele ob strani nepremično. »Moj Bog, kaj ti je, golobičica? Ti si bolna, tj umiraš!« je klical mladenič, in počasi mu je tekla solza po licu. Darija se. je stresnila, tudi njene oči so se zalile s solzami. Vsi so se smejali Vanjuši; vedel se je tako nerodno, ko jej je hotel otirati solze. Toda Darija mu je položila roke okoli vratu. »Vanjuška,« je rekla, »ti vsaj nisi ponosen iu ne stopaš na srca drugih š smehljajem satana! Naj se ti smejejo, ti si dober in v božjih očeh krasnejši kakor ti drugi.« Poljubila ga je na čelo, nato pa se je stresla in obrnila obličje na stran. Bila je mrtvaško bleda. Clorinda se je zasmejala. (Dalje prihodnjič.) Po volitvah. »Gorenjec« piše: ] »Za klerikalce ugodni izid deželno-zborskih volitev na slovenskem Goriškem je tudi naše klerikalce do onemoglosti o-pojil. Vpijejo o »zmagi« krščanskega slovenskega ljudstva, in kakor vedno, prerokujejo vnovič pogin slovenski napredni stranki. To so sicer že zdavno pokopali, toda uganjka ostane še nerešena, kako ti vražji, liberalci, kot po klerikalni volji že zdavno trohneli mrliči še vedno tako čilo žive, tako čvrsto stoje zagojzdeni med klerikalnimi kladami, da treba klerikalcem šteti tisočake iti tisočake za agitacijo in odkupljenje volilnih glasov, da treba oskruniti hišo božjo, treba lahkovernemu ljudstvu groziti z gromom in peklom, treba ga šiloma kot vola na semenj gnati na volišče, treba slepariti z glasovnicami, skratka, treba zatajiti ne samo krščanstvo v srcu, vest v duši, ampak celo človeka v sebi, pa postati pravcato podlo živinče. En sam podivjani bik zadostuje, da požene 100 ljudi v beg, včasih je en sam tolovaj držal v strahu celo mesto, en sam stekel pes okolje neštevilo drugih, en sam zbesneli norec zakolje več ljudi vendar: ali je to zmaga? Priznamo, posebno nežen ta primerljaj ni, ampak nasproti početju naših brezvestnih klerikalcev je še prefin, glavno pa, da odgovarja dejanskemu razmerju. »Zmaga?« Povejte. nad kom pa ste pravzaprav »zmagali«, če ne nad živimi liberalci«? alj ste mar postali že hijene in ižkopujete mrliče iz grobov, pa se sedaj veselite, koliko mrličev ste »premagali«? »Zmaga?« S čim pa? Z denarjem in zlorabo duhovske oblasti, '-oskrunjevanjem vere. Da nimate od ljudstva izžetega denarja, da nimate izpoved-nic, prižnic in v njih in na njih brezver-skih lažnjivih groženj na razpolago, mi bi radi videli, kakšna bi bila ta vaša »zmaga« potem, ko bi se morali s tistimi sredstvi podati na volilno bojišče, kakor ni. ki nimamo ne cerkev, ne duhovsk.: oblasti na razpolago. Vsak pošten človek, ki ima količkaj vere, količkaj vesti v sebi. mora priznati, da klerikalci nimajo pravice govoriti o zmagi, kakor jo izvojuje eden izmed dveh z jednakim orožjem *e borečih nasprotnikov. Sicer pa je prav tako. Le delajte se naprej tako kakor ste pričeli; to je najbližja pot do Vaše lastne pogube. Ne še kmalu, vendar poprej, kakor Vi mislite, pride čas, ko bo tisto Vaše »krščansko« ljudstvo izpregledalo, ko se bo slehern kmet in.delavec zavedal, da, če je duhovnik res Kristov namestnik, mora živeti (Dalje v prilogi.) [friloga .,Saee" fl. 121. i trn 18. oktobra 1409. tako, kakor je Krist učil; in če je res cer-[ fcev hiša božja, ne sme ta hiša božja postati liram za potitiške hujskarije, ampak fJ„ora služiti zgolj namenu,, za katerega je posvečena. In dalje je tudi prav, da nas smatrajo za prazne ničle, za trohnele mrliče. Ne samo, da jih pustimo v ti veri — druge razen za dobro jesti in piti že tako nimajo —, ampak dajmo jim prilike, da se nam iie b!^9'-*Jc jaj.predzftča^fe : verili. Bolj kot slej mtmio ž združenimi močmi na delo, črne pogrebce pa, ki so nas že tolikokrat brezvspešno" pokopavali, pustimo, da »korakajo dalje kakor po železnem zakonu narave,.«., ^_ Železrti zakon narave pa je bil in o-stane vedno ta, da vsakdo, ko je dosegel višino strmeča, mora navzdol! In tak zakon bodo poizkusili tudi klerikalci kot sedanji gospodarji dežele. Pustimo jih— Čim hitrejše se pomičejo proti višku, tem prej se bodo strmoglavili po strmini navzdol. Ce rečemo, pustimo jih, s tem še ni reče-počakajmo brezdelno jtega trenotka. Ne, ravno nasprotno! Že zdaj začnimo! pot trasirajo klerikalni težaki, naše delo bodi, da to pot kultiviraino, jo dobro utrdimo navzgoraj in navzdol, oskrbimo si pa tudi varna zavetja ob njej za vse poznejše čase. Kar je onemoglih delavcev med nami, v pokoj ž njimi, kar je lenuhov, proč ž njimi! Treba nam čilih, čvrstih moči, treba izkušenih vodnikov prvoborite-ljev, treba prerojenja in združenja vseh Fiarodno-zavednih elementov iz vseh obmejnih dežela v dosega-glavnega cilja: vsi in vse za narod, vsi ene misli, encg<.< srca!« Zaključuje z vsklikom, da naj se usUuio^i: V s e s 1 o v e n s k a n a r o d n a s t r a n -k a. — Priporočamo našim rodbinam Klerikalni kandidat za trge. Ko je Gregorčič prodajal gor. Slov. Fur-lanom z novim volilnim redom, je imel pred očmi le koristi klerikalne stranke. Tako si je od Lahov zagotovil tudi tako - volilno skupino slovenskih trgov, ki bi omogočila klerikalcem zmago tudi v trgih. — Po starem volilnem redu so volili res samo trgi. po novem pa volijo vse vasi in vasice, ki spadajo h »k r a j e v n i občini« ali županiji. In tu imajo posebno Bovec. Tolmin. Kana! in Ko-m e n toliko vasij in vasic daleč okrog, da kmečki v o 1 i 1 c i preglas u j e jo trza ne. — In tako so n. pr. od Boga in sveta pozabljeni kočarji globoko gori v tolminskih hribih, po več ur proč od ceste, - m e š č a n s ki volile i, dočim so n. pr. naši S o 1 k a n c i tik Gorice — le kmečki volilci. — Hudoben naklep je jasen. Gregorčič je hotel s svojimi backi vzeti še tržanom poslanca, ki je namenjen njim in ne vaščanom. Že lani so klerikalci postavili posebnega kandidata g. Leopolda Jonkota v Bovcu. Ali izvoljen je bil g. G a b r š č e k s 451 glasovi proti 287. Letos so iskali pripravnejšega kandidata, — in kdor išče, ta najde, zlasti pa kandidata, ker apetit po poslanskih mandatih je pri nas ha Goriškem mogočno razširjen. — Za mandatek prodajajo ljudje vso svojo preteklost, svoje pošteno ime, svoje dotedanje prepričanje, vse, kar dela — moža. Zgledov je dovolj! In tako" so našli klerikalci tudi kandidata za slovenske trge! člijte! Poiskali so sodnega svetnika g. Matija Fabijana v Kanalu, ki je kandidaturo tudi sprejel. Rdečica srarr.t bi morala spreletavati g. Fabijanu po obrazu, ko je Čital v »Prim. Listu« oklic volilcem v slovenskih trgih. Verujemo pa, da klerikalnega- pisača tistega volilnega pamfleta ni bilo nič sram, ko je prišival g. Fabjanu krščanska načel a, ki jih priznava kot veljavna za javno in zasebno življenje. Uboga krščanska načela! Pojdite, ljudje božji, živite tako, kakor živi g. Fabjan v Kanalu, — in živeli bodete po krščanskih načelih. Celo »katoliški« listi bodo slavili vaše krščansko življenje. Škandali in pohujšanje ljudstva se sistematično širijo po naši deželi. —• Nočemo se dotikati osebne časti g. Fabjana, ali zdaj, ko nam ga na take načine priporočajo za kandidata, imamo vso pravico protestovati, da nam ga postavljajo za u z o r, kako se priznavajo krščanska načela, v javne m in zasebnem življenju. — Prav lahko bi nam bilo, z drastičnimi zgledi dokazati, da bi bil narav-4^e-4-S^Lži.9čin,nad našo mladino, ako bi,, jej priporočali — p*"o snemat i g. Fabjana. —¦ Bog ne daj, ako bi ne imeli v deželi sodnikov, ki razumejo veliko bolje nego g. F. dvigati zastavo svojega ugleda in dostojanstvu v svojem uradu. O zaseb-n eni življenju po krščanskih "načelih pa kar molčimo, ker se morajo temu smejati vse hribovske krave, ki so kdaj srečale g. F. — Od te strani je bilo v hribih dovolj kokodakanja, veliko prav mučnih in neprijetnih prizorov, — in vsakdo, kdor čita zdaj »Prim. List« in »Gorico«, mora le z nevoljo vreči proč te časnikarske cunje in vzdihniti: K a j p a v a m je storil u b o ž e c F a b j a n, da ga dajete t a~ ko neusmiljeno med zobe hu-d o m i; š n i m kritik a s t r o m. Pogrnite čez vse raje plašč krščanske priza-nesljivosti in —• m o I k, to je najbolje, kar morete storiti, ne pa slavpspcvi o k r -š č a n s k i h načeli h. Isto tako smešijo klerikalci svojega kandidata s — p r a z n i in i mi z n i c a -mi in predali! Ako vlada povsod taka praznota, so vzroki vse drugačni in -ta praznota kandidata nič ne priporoča. Toda vse to je zasebna reč g. Fabjana in tistih rojakov, ki si želijo »nečesa« v tistih mi-znicah, da bi g. kandidat lahko bolje izvrševal dolžnosti po — krščanskih načelih, kajti tudi ta načela dajejo marsikomu prednost pred -¦- »reveži in ubožci«, ki kradejo iz Fabjanovih iniznic celo to, kar ni njegovo. Ali, kakor rečeno, vse to je zasebna reč g. kandidata. Dovolili smo si le opomujo, ker klerikalni volilni oklic tako grdo zafrkuje g. F. in njegova krščanska načela. Gosp. F. naj nam ne zameri teh vrstic. Uverjen naj bo, da nismo povedali nič novega nikomur, ki ga pozna. Za druge ljudi, ki ga ne poznajo, pa'gotovo tudi njemu nič mar ni! družabnik, ali star znanec in prijatelj, — vse to ne velja nič: višji oziri silijo vsakega volilca, ki ni klerikalec, da se otrese vseh osebnih pomislekov ter voli — naprednega kandidata. Po dosedanjih glasovih od vseh stra-nij in vsled sklepa izvrševalnega odbora bo kandidoval v naših trgih g. A. Gabr-šček, ker je on dobro znan v vseh 9 trjgih. Ako bi ne kandidoval on, bi bila nevarnost, da bi se pojavilo več kandidatur bolj lokalnega pomena. Gospod Gabršček ge obrne do svojih volilcev sam s posebno okrožnico. — Na to pa naj narede naši trgi, kar jih je volja. Ako hočejo dopustiti, da klerikalci tudi naše trge pobašejo v svojo malho, -- potem naj le volijo g. Fabjana! — Trzanje bodo kmalu videli, kako dobro se jim bo godilo pod neomejeno klerikalno vlado! Družba sv. Cirila in Metoda. Za družbo sv. Cirila in Metoda je nabrala g.ica Marica Lozar v Opatjemselu o priliki banketa dne 3. t. m. kron 7*30. — Volilci v slovenskih trgih! Ali boste volili za svojega poslanca takega moža, ki je čez noč postal klerikalec edino za to, da bi r.jel mandat? — Ne boste ga volili, ker se vam studi tako,-fikfakovstvo. Ali boste volili g. F a b j a n a, ki doslej še nima najmanjše zasluge za goriške Slovence? — Ako je služil doslej na sodnijah v Ajdovščini, Tolminu, Kobaridu in Kanalu, kaj to briga slovenske volilce v trgih? Mož, ki doslej še ni nič storil za slovensko ljudstvo, ne more biti dober zastopnik slov. trgov v deželnem zboru! Dr. P a j e r in Gregorčič se pehata na življenje in smrt, d a b i d o bila v deželne m z b o r u tako večino, k i o d o b r i v s e dosedanje n j i j u gre h e, vse grehe deželnega odbora in deželnih uradov. Hočeta le take poslance, ki lepo tiho in mirno odobre n. pr. škandalozne račune deželne norišnice, imenovanja laških uradnikov, neštete svote, ki so šle v Furlanijo in še pojdejo. Take pokorne kimovce hočeta, kakoršni bodo: Manfreda, Kosmač, Marinič, Jerič itd. in pa tudi — Fabjan iz Kanala. Tudi on ne skali vode Gregorčiču in Pajerju, on, krotka dušica, kakoršno opisujejo sedaj v o-klicu! Ali slovenski trgi ne padejo tako nizko, da bi volili poslanca, ki poreče vsemu: »da in amen«, kar sta doslej naklepala Pajer in Gregorčič na ledja našega ljudstva. — Slovensko vele-posestvo in naši trgi naj izvolijo še štiri c e 1 e m o ž e, ki bodo tvorili z dr. G r e g o r i n o m vred peto r i -c o odločnih čuvarjev in z a g o-v o r n i k o v slovenskega' 1 j u d -s t v a, V bodočem deželnem zboru bo potrebna odločna opozicija, stvarna kritika in vstrajna kontrola nad — Pajerjem in njegovimi pomagači, pa naj bodo ti že Gregorčič, Berbuč ali Pettarin in njih sokrivci!! Zato, slovenski volilci v naših trgih, pripravite se na odločen odpor 21. t. m. proti vsiljevanju g. Fab jana od Gregorčičeve strani. Bodi jednemu ali drugemu g. F. se tako drag kot veseljak in Domače vesti/ Darovi za »Dijaško kuhinjo«. — Anton Lokar, notar v Ajdovščini, je poslal 10 K mesto cvetja na krsto prijatelja Ivana Favetti-ja. — Peter Brumat v Št. Petru je daroval 8 K; prof. Sokoli v Gorici in gospa 3 K; Neimenovan št. 7 dodal za okt. 1 K; Fran Susič, mizar v Gorici, izročil 1 K. — Okrajna posojilnica in hranilnica v Sežani je poslala JO K. — Na račun me-sečnine je prišlo 18*50 K. Za Matico Hrvatsko je treba vplačati članarino za leto 1909 do 31. oktobra. Do-tični znesek (4 K) naj se izroči poverjeniku za Gorico prof. Jakobu Zupančiču. , O porazil »liberalizma« na Goriškem, o padcu Goriške itd. pisarijo sedaj razni listi. Pišejo pa po večini tako, kakor da bi bili goriški naprednjaki pregnani iz pozicij, v katerih so se poprej trdno držali, Kdor bere razne članke pa ne pozna razmer v deželi, mora misliti, da, so na Goriškem »liberalci« gospodarili pa so jim gospodarstvo vzeli klerikalci iz rok ter jih pahnili iz deželnega zbora in raznih drugih korporacij. Vendar pa je resnica ta, da napredna stranka ni bila na krmilu; ni gospodarila ne v deželnem zboru in nikjer drugje, torej ni mogla biti od nikjer pregnana in nič se jej ni vzelo iz rok. V minolem deželnem zboru so bili na slovenski strani komaj 3 napredni poslanci, gospodaril pa je v deželni hiši Pajer z Gregorčičem. Slovenski klerikalci so bili v deželnem zboru, v dež. šolskem svetu, v deželni hipotečni banki itd. Naprednega zastopnika ni bilo nikjer. To pribijamo z nova, ker s tem je najbolj spodbita kriva sodba o padcu Goriške, o propadu »liberalizma« itd. Kar se tiče »liberalizma,« povemo zopet in zopet, da mi nismo liberalci starega kroja, marveč smo napredovali, mi smo naprednjaki in naša stranka ima demokratičen prograni. Stranka tudi deluje po tem programu. To delovanje jasno vidijo klerikalci ter se ga tudi bojijo. Ce kak napihnjenec pravi, da ne dela, pač ne ve, kaj se godi v deželi. Čitali smo razne Članke o minolih volitvah. Mnogi so bili pretirani ter polni nepoznanja razmer; drugi so govorili odkrito resnico. Prav je imel posebno član-kar v »Edinosti«, ki je rekel, da sta v deželi obe stranki, napredna in klerikalna precej jednako močni ter se ne da reči, da bi mogla ravno klerikalna obdržati nadvladje, da se torej lahko zopet zgodi, da klerikalna podleže neklerikalni, kakor se je zgodilo lani. Če bi bile zopet volitve drugo leto, kdo ve, če bi klerikalci zopet zmagali?! Ni treba misliti nikomur, da se morda na ta način, tolažimo, o ne, ampak resnica je taka', da se nima klerikalna stranka čisto nič hrupiti s slučajno zmago, ker utegne doživeti poraz ob prvi prihodnji priliki. Goriška podružnica »Društva slov. prof. v Ljubljani« bo imela svoj redni občni zbor dne 24. t. m. ob 10.,dop. pri »Zlatem Jelenu«. Dnevni red: 1. Poročilo od-borovo. 2. Volitve. 3. Obravnavanje naznanjenih predlogov. 4. Slučajnosti. — K obilni udeležbi vabi odbor. Škodljivci ljudstva so zopet na krmilu! -r- Lani je bila že skoro zatonila za goro zvezda Gregorčičeva; le^medel od- sev je bilo videti. Letos pa je priplula zopet izza gore temnikašta,'slabo sveti; pričakovalo se je več .svetlobe, ali taka je "ostala, kakoršna je bila. Ni boljših dnij oznanjevalka, ampak nesrečo naznanja, novo nesrečo, ki pride nad goriške Slovence. Slabe čase obeta, še slabše, kot so bili. — Doslej so nam slabo gospodarili v deželni hiši, odslej bo še slabše. Na vseh straneh so le dolgovi, prekoračenja proračunov, novi davki; davkoplačevalcamo-' ra biti strah posledic zanikernega deželnega gospodarstva, želi si drugih gospodarjev, na, tu pridejo v deželno hišo pa zopet stari škodljivci. Zvezda nesreče si- ' je zopet nad goriškimi Slovenci, Gregorčič je še enkrat na krmilu, še bo škodoval, naj bi škodoval vsem onim, ki so volili njega in njegove kandidate, tako, da bi občutili to prav bridko. Potem bi te ljudi vendar srečala pamet, da bi ne volili več njega in njegovih kimavcev.----------Žalostno je, da pri neumnosti klerikalnih ti-sočev trpijo tudi tisoči dobrega naprednega, pametnega ljudstva! Klerikalci in dr. Turna kričijo sedaj po svojih listih, da so klerikalci sijajno zmagali ter da je konec naprednjakov na Goriškem. Klerikalci in dr. Turna vriskajo pa pravijo, da v prihodnje se bodo med seboj ravsali klerikalci in socialni derno-kratje, čeprav je sedaj dr. Turna velik prijatelj klerikalcev, ker pač po mnenju teh modrijanov naprednjakov. ne bo več. Vse to pišejo in govore s prozornim namenom: spraviti malodušnost v napredne vrste, begati naprednjake ter jih vleči nase, ali v črni ali v rdeči tabor. Toda na te limanice ne sedejo naprednjaki, ker pač nimajo nobenega vzroka biti malodušni ali celo obupavati! — Če nismo zmagali — uzroke pač poznamo in sodimo prav vsestransko takratne neuspehe. Radi teh slučajnih neuspehov ne vržemo puške v koruzo, marveč se lotimo le še intenzivnejšega dela od moža do moža, pa naj pri tem govoričijo črnuhi in rdečkarji kar hočejo. Da se pa more napredno delo po programu vršiti dobro in uspešno, v ta namen je potreba zlasti dobrih in zanesljivih delavcev na deželi. Kjer so, tam napredna misel napreduje in so uspehi lepi; kjer jih ni, imajo klerikalci ugodnejše polje za svojo ljudstvu škodljivo politiko in napredno delo v korist ljudstva je težko. — Ovire zadnjih časov zlasti dobro poznamo; moramo jih odstraniti. Zato pa vabimo na novo sveže delo vse dobro misleče mladeniče in može na deželi. Delajmo še več vsak po svoji moči — potem bodo drugače peli o nas črnuhi in rdečkarski generali. Protestni shod glede umora Franci-sca Ferrerja bo v Gorici v ponedeljek v Marzinijevi dvorani. Shod sklicujejo maz-zinijanci. — Društvo »Associazione gio-vanile« in »Giovani socialisti« sta razobesili radi »Ferrerjeve smrti žalne zastave ali policija je ukazala, zastave sneti ter zagrozila, če se to ne zgodi, z razpustom društev. Po farovžih vlada veliko veselje. Marsikateri gospod nune si mane roke pa pravi veselem« tovarišu: »samo malo sem jih nalagal v cerkvi, da gre za sveto vero, pa so šli ti neumni backi za mano volit«. Tovariš: »Pri meni je bilo tudi tako: rekel sem, da naprednjaki so sleparji, agrarci volkovi v ovčji obleki, zažugal sem jim s hudičem in slabo letino, pa so volili naše kandidate.«* Ha, ha! Prvi: »Ka~ trica, še eno mero prinesi!« Tovariš; »Trčiva na zdravje našega ljudstva, da bi o-stalo še dolgo tako neumno v naše veliko dobro.« Prvi: »Na zdravje! Kmet naj dela in molči — pa nam vdaje najbolje. Tako je po božji postavi!« Tovariš: »Prav. In poslance mu moramo izbirati mi, kmet samo voh'.« — Porota v deželni hiši. — Prav imenitno je sestavil Gregorčič kandidatno listo za volitve v deželni zbor. Nehote se vsiljuje misel človeku, da se bodo v deželnem zboru igrali poroto. Trije svetniki (Fon, Stepančič, Fabjan) sodni dvor, o-stali kler. poslanci bodo porotniki, kojih predsednik bo kak laški liberalec, ker bo mešana klop, državni pravdnik bo Pajer, zagovornik dr. Gregorin, na zatožni klopi bo pa sedel po nedolžnem slovenski del Goriškega. Pajer ga bo »tlačil noter«, porotna klop potrdi vprašanja, in sodni dvor obsodi goriške' Slovence na šest suhih-let. ^ Nekateri socialni demokrat je v Št. Andrežu so glasovali pri ožji volitvi iz splošne kurijc za klerikalce! Tako se nam zagotavlja. Pri Tumovem ljubimkanju s klerikalci nič čudnega. — Po »Rdečem Praporju« pa pišejo, kako uzorno se je, obnesla disciplina soc. demokratov na ta dan!! ' Deželnozborska kandidata trgovske m obrtne zbornice sta Venuti in deželni svetnik dr. P e 11 a r i n. Pettarina kandidirajo na željo Pajerjevo, ki hoče, da bi bifPettarin kedaj deželni glavar. Pettarin pozna najbolje vse sedanje grehe ter bi znal najlažje pridobiti v deželnem zboru vsem takim grehom sankcijo. — Dosedanje deželne gospodarje je strah pred velikimi računi, treba dognati odobrenje o-koli 1 milijona K za norišnico, prekoračenja jim težijo dušo in groza jih obhaja pri misli na proračune, nove troške, za bodoča leta. Gregorčiča skrbi, kaj bo, ko pridejo ti računi na dan, kaj poreče ljudstvo. Zato se peha Gregorčič in laški liberalci za tako večino, ki bi vse odobrila. V take namene se prostituira med Slovenci celo vero in cerkev! . Laški socialni detnokratje v Krmintt so piskali na zapoved soc. demokratičnega vodstva, da se morajo vzdržati ožje volitve v splošni kuriji. Vsi so šli volit laške liberalce, za kar jim slavo pojejo laški liberalni listi; vodstvo pa jim tudi ne da nikakega ukora, čeprav so rušili disciplino. — Torej med Slovenci so bili soc. demokratje proti napredni stranki, v Lahih pa za liberalno! In vendar kakšna razlika je med tema dvema strankama. Slov. napredna je demokratična stranka, laška liberalna pa res liberalna starega kova. — Toda rajši pomagati klerikalcem kot demokratični napredni stranki, to je bilo geslo Tumovo, izvirajoče iz velikega osebnega sovraštva, ki trese tega moža. Podbrdo, 14./10. 1909. — V Podbrdu prirede v nedeljo 17. t. m. veliko vinsko trgatev z zanimivim sporedom v restavraciji Stravs v korist C. in M. — Pridite trgat v obilnem številu! Terseglav in »Piccolo.« — Iz Ljubljane prihajajo v »Piccolo« telefonične in brzojavne vesti, ki močno dišijo po klerikalnem izvestiteliu. In kdo je ta? Nihče drugi nego sloveči krščanski mož Franc Terseglav! On, kristijan od pete do temena, prešinjen samih krščanskih načel, skozi in skozi pobožen, veren mož, je so-trudnik židovskega laškega lista »II Piccolo«, ki ga za sotradništvo seveda dobro plača. »II Piccolo« je najbolj strupen list, ki sovraži Slovence ter bi jih pokončal rajši danes nego jutri. In temu našemu sovražniku sotrudnik je najčistejši kristjan na Slovenskem Franc Terseglav. — »Čuki«, bodite ponosni nanj! Cerkljanski klerikalci pa znajo! — Uredništvu »Soče« v Gorici. Sklicujoč ne na § 19. tiskov, zak. z dne 17. dec. 1862. drž. zak. št. 6 ex 1863 zahtevamo z ozirom na domačo vest, objavljeno pod zaglavjem: »Cerkljanski klerikalci pa znajo!« v HO. št. Vašega lista, da sprejmete v zakonitem ro'ai nastopni stvarni popravek: Ni res, da smo se pobahali javno, da smo občinske račune 8 let pregledovali dvakrat v dveh urah; res pa j e, da smo seji predložene račune pregledovali enkrat v dveh in pol dnevih. — V Cerknem, dne 5. oktobra 1909. — Vin. Buda, Franc Gantar, J, Mlakar, Ivan Obid, Peter Podobnik. Opomba uredništva: Dasi ta »popravek« ne odgovarja §. 19. t. z., ga vendar priobčujemo za kratek čas našim somišljenikom. Junaki, ki so »pregledovali« račune so se podpisali. Torej le oglejte si jih po boste videli, kako so pregledani računi! — Samo smešijo se! Prav! ^t-Neka deklica je prišla v trgovino Su-sana pred škofijo ter izročila naročilo &a razno blago neke trgovcu S. znane gospe. Ker se je trgovcu to naroČilo zdelo sumljivo, je šel z bicikljem do one gospe, ki je povedala, da ona ni nič naročila. Deklico so izročili policiji. Družba sv. Mohorja v Celovcu prične z razpošiljanjem knjig prihodnji teden; najprej jih prejmo najoddalnejši člani — v Ameriki, Afriki in Aziji — za njimi najbližji — Korošci — potem pa 1. člani v raznih krajih zunaj slovenske zemlje; 2. poreška, krška in senjska škofija; dalmatinske in bosanske škofije; djakovska, zagrebška in ogrske škofije; sekovska hi vi- demska; 3. ljubljanska, 4. goriška, 5. tr-žaško-koprska, 6. lavantinska škofija. Tatvina. — Josip Stekav iz Cerovega, ki biva v Št. Petru je osumljen, da je u- j kradel v Dolgi ulici v Gorici neki Leopol-din\ Mučičevi zlato verižico vredno 80 K ter prstan, vreden 10 K. Vse to je zastavil na Montu za 55 K. Denar je potem zaprav- j ljal z nekim Angeljem Gorjancem.* Ko je pa Štekar plačal z bankovcem 50 K," je padel nanj sum, da si je preskrbel denar nepoštenim potom. Na njegovem domu so .našli še razne druge reči, ki so bile brez dvoma ukradene. Vse to je policija zaplenila. . • Pod goro sv. Gabrijela je našel neki poljski čuvaj razno železno sumljivo orodje, kakoršnega se poslužujejo tatovi. Ko je ogledoval to orodje, sta smuknila iz neke-ka skrivališča na dan dva človeka ter zbežala, da jih čuvaj ni mogel dohiteti. Opozarjamo si. občinstvo na T rabe r-jev muzej, ki se otvori danes. Muzej je Jako zanimiv in vreden, da si ga ogleda vsak. Odprti lekarni. — 'Jutri popoludne bosta odprti v Gorici lekarni Cristofol-letti-Gliubich. V teh dveh lekarnah bo tudi ponočna služba v času od 17. do 24. t. meseca. Kdor se zanima za loterijo, naj bere današnji oglas tvrdke Samuel Hechscher senr. Hamburg. Listnica. Nekaterih dopisov še nismo mogli porabiti. Kar je dobro pride vse na vrsto. , Sokolski cestnik- Telovadkinje! ki ste se že lansko leto udeležile telovadbe in tudi vse druge gospe in gospice, ki želite spoznavati osebno blagodejni tipliv telesne vaje za duh in telo, pridite jutri, v nedeljo točno ob 10!/2 dop. v ul. sv. Ivana št. 7.1, n., da se pogovorimo o gojenju telovadbe v tekočem letu. Zatorej na svidenje jutri vse! — Telovadski pozdrav. Zveza narodnih društev. »Narodna Čitalnica« na Knezi in v Podmelcu priredi v nedeljo, dne 17. oktobra 1909 s sodelovanjem gg. gledaliških igralcev iz Trsta in Tolmina v gorenji iz prijaznosti odstopljeni dvorani tovarne g. Križnic iz Kanala tik železniške postaje v Podmelcu »Moč uniforme,« burka s petjem in godbo v 3. dejanjih. Spisal: Jak. Stoka. — Uglasbil: H. O. Vogrič. Sodeluje popolna voj. godba c. in kr. pešp. št. 47 iz Gorice. Začetek predstave ob 4l/2 uri pop., konec predstave ob 7l/2 uri zvečer. Zveza vlakov k predstavi v Podmelcu: Prihod z Goriškega: 4.03 pop. — Prihod z Gorenjskega: 3,44 pop. Odhod proti Goriški: 8.12. — Odhod proti Gorenjski: 6.38 in 1.42. Bralnemu in pevskemu društvu »Kras« v Opatjemselu so darovali gg. V. Gregorič, nadučitelj K 2, Št. Jelen, po dom. Burš K 6, Pavel Marušič, poštni u-radnik K 2,-Ant. Bonetta K 1, Marica Lo-zar K 1, Neimenovana K 1. — Skupaj K 13. — Živeli darovalci! Hvala! Politični pregled. V kranjskem dež. zboru je bila obširna debata o načrtu zakona za šolsko nadzorstvo. Posl. Gangl je pri tem pov-darjal, naj se ne vlači politika v šolo, dr. Krek pa je priznal, da vsaka stranka hoče dati šoli svoje obličje po svojih nazorih. Po novi postavi bi zastopnik šole ne smel biti načelnik krajnega šol. sveta. Načrt je seveda sprejet, kakor žele klerikalci. Sprejeli so zakonski načrt o izboljšanju pašnikov. Ganglovi nujni predlogi za zboljšanje gmotnega stanja učiteljstva so bili odlonjeni. Proti sta glasovala tudi klerikalna učitelja-poslanca Jakličin Ravnikar. Razne vesti Frascisco Ferrer - tele iznebiti, so mu pripisovale provzroči- j tev zadnjih barcelonskih revolucijohamih dejanj" ter postavile ga pred vojaško so-dnijo. Ničesar hudega se mu ni niogio dokazati, edino le njegov protiklerikalni radikalnem. Toda v Spanji, deželi inkvizicije, je to že zločin. Ferrer je bil učenjak, bogat mož, ki je sam otvarjal na lastne stroške šole, imel sam svojo založbo in tiskarno, s pomočjo katerih je širil svoje ideje, vse pa so mu uničili in ne samo to, še njega so morali umoriti. Španija, klerikalna Španija se je sicer otresla glavnega nasprotnika, toda kako seme vzraste iz prelite krvi, ne ve nobeden in tudi ne sluti. Ferrer živi namreč V ljudstvu in med ljudstvom in to bo komaj pravi sodnik v tej reči. Ferrer je bil — anarhist. Ni se pa treba ustrašiti tega imena. On je bil anarhist s peresom in ne z bombami. V Španiji pa velja za anarhista in skrajno nevarnega človeka vsak, kdor misli s svojo glavo ter hoče dobro španskemu ljudstvu. Ali tak človek, ki hoče dobro ljudstvu, je v Španiji nevaren element, katerega treba za-treti. V Španiji gospodarijo samostani in jezuiti, ki izsesavajo ljudstvo ter je pehajo v vedno večjo temo, da morejo toliko.bolje živeti na račun do skrajnosti zatiranega ljudstva. Jezuiti so gospodarji položaja, na vlado in kralja imajo vpliv, sploh oni odločujejo vse in odločili so tudi smrt Ferrerja, tega revolucionarja, ki je hotel dvigniti špansko ljudstvo iz anal-fabetizma ter tiste odvisnosti, v katero ga tlači jezuitski klobuk. Ferrerja so bili prejeli že takrat, ko se je izvršil atentat pri poroki kralja Alfonza. Že takrat so ga hoteli usmrtiti, pa mu niso mogli prav ničesar dokazati; morali so ga oprostiti. Sedaj pa je vojaška sodnija na ukaz črne roke izrekla smrtno obsodbo nad njim. Na gola sumničenja, brez dokazov so ga obsodili na smrt ter ustrelili. Včasih so miiezali nedolžne ljudi ter jim lomili kosti in žgali meso ter jih trpinčili nečloveško, dandanašnji jih streljajo. — Junaško je stal Ferrer pred vojaki pa zaklical: Dobro streljajte! Živela moderna šola! Vojaki so ustrelili in junak Ferrer se je zgrudil mrtev na tla. Ves civilizovani svet je indigniran radi usmrtitve Ferrerjeve. Na Francoskem, v Italiji, so -bile velike demonstracije, nekaj ulic je že dobilo ime po Fer-rerju. Ves napredni svet se zgraža nad usmrtitvijo Ferrerjevo — samo podli klerikalci se vesele, da je črna roka usmrtila nedolžnega človeka. Ferrer je bil rojen leta 1857. v Barceloni. Bil je nekaj časa železniški uradnik, potem je bil tajnik in učitelj pri neki bogati dami, ki mu je zapustila 750.000 K v svrho, da osnuje moderno šolo ter za izdajanje spisov. , ~ Ferrerjeva hčerka je poslala španskemu kralju ginljivo prošnjo, naj ne da usmrtiti njenega očeta, rotila ga je pri njegovi katoliški veri,, apelirala na njegovo srce, pa vse zaman. Gluh je bil katoliški vladar, Ferrer je usmrčen^ Pišejo, da je hotel intervenirati tudi papež, ker se mu je zdela krivična smrtna obsodba Ferrerjeva, ali tajnik Merry del Val, zagri/.en španski reakcionarec, je pregovoril pa. peža, da ne sme tega storiti. Zadnja poročila trdijo, da so izbruh-nili v Barceloni veliki nemiri. Del mesta je v ognju. Na različnih krajih mesta je počilo več bomb, ki so napravile mnogo škode. Več oseb je ubitih. Nameravane protestne shode v Pragi je policija prepovedala. Baje bo protestni shod tudi jutri v Ljubljani. Življenje v Vatikanu. — Frančiškanski pater Bonaventura je zapustil svoj red, da poroči damp, kj ima ž njim že 7 letnega sina. Odpotovati je moral jz Vatikana tituralni nadškof tuje narodnosti, če-gar življenje je bilo tako, da je postal ne~ u reden svoje službe. Papežev tajni ko-mornik, Amlander po imenu, se loči od žene. V to afero so zapleteni tudi visoki cerkveni dostojanstveniki. Samomor italijanskega aristokrata. — V Neaplju se je ustrelil trideset letni pod-konzul argentinske republike, mejni grof de Blasio. Njegovi stariši so izgubili vse premoženje pri potresu v Reggiju, in ta potres je zahteval tudi nevesto mejnega grofa kot žrtev. To je bil vzrok samomoru. Zeppelin namerava, kakor je predaval prof. Hcrgesell v Kristijaniji, napraviti I. 1912. z dvema zrakoplovoma izlet na severni tečaj. PrvoletniŠki večer »Slovenije« na I >n-naju se vrši danes 16. t. m. ob 7. zvečer v budi je viški pivnici, Alserstr. 59. -• Mali oglasi. Najmanjša pristojbina stane 6 0 vin. Ako je oglas obselncjši se računa za vsako besedo 3 vin NajpripravncjSe inseriranje za trgovce in obrtnike Koliko j« maiijSili trgovcev fn obrtnikov v (iori.-i, katerih na dežoli (In nelo v mestu) nihCe ne pozna, n.r nikjer ne inserirnjn. Skorin ni majhna. liti se stanovanje ffi$^.;;„,S,: ' naše upravništvo. ! ^iirthn iiAo mtada gospodična vešča sloven- | OlUlUS ISiiC gjEfnn, nemščine in nekaj italijnu- I šeine. Službo sprejme kot prodajalka aH i>- 1 roea si. slov. občinstvu v mestu in na dcžHi I Postrežba točna in cista. Sprejema se c.nli odjemalca v mesečni abonement bodisi v l»n'v- nici ali na dom. V zalogi se dobi razne toaletni' potrebščine po zmerni ceni. Prevzema se vsa lasničavskd dela ter kupuje zmešane žensko lase od K (i naprej kg. — Za obilen obisk se priporoča FRAN NOVAK, brivce. Trgovski sotrudnik kakor tudi prodajalka in blagajničarka se sprejmejo v finejši trgovini. Prednost imajo konfekcije vešči. Ponudbe pod šifro: ,,Prva moč" na upravništvo našega lista. , Cel svet se zgraža nad justifikacijo ! Ferrerja v Montjuich-u na Španskem. Ferrer je bil neutrudljiv bojevnik svobodnega šolstva in moderne ljudske prosvete, vsled česar so ga sovražile Vladajoče sile na Španskem. Ker so se ga ho- strokovni KrojaČnici se oblačijo gospodje vsakega stanu, kjer ima na razpolago blago, gotove obleke in pelce za zimo po najnovejšem krojn. -- Udobiva se tudi priprave za uniforme vsake vrste samo pri M. POVEHAJ-U u Gorici na trauniku Si. 5. K. B. Prodaja se trdi na mesečne obroke po dogovoru. -----------------------------------#*«•--------------------------------— Učenca b trgovino z mešanim sipe takoj I j. M^&^^v:-Miriiu7"J (prednost imajo oni, ki so dovršili \s»j eno srednjo Šolo. ' iVovo podjetje v Solkanu. naznanilo. j Dr. Alojzij m^J Slav. občinstvu uljudno naznanjam, da sem preselil "^^ • ,. |«| SVOJO pOdrUŽniCO, združeno s prodajalno i;i delavnico, ' §Q J(j DP6S61I1 >/ Gosposke ulice št. 1 v '-*—'©•^RaŠtelj Št; 32 (v. lastno'TnSb); T 17 Z ozirom na to, da imam tamkaj Že več let obstoječo jn sprejema vsak da«;, izjemši delavnic-) in prodajalno, bom lahko postregel slav. občinstvu ' nedelje in praznike od 3-4 z zmernejšimi cenami in točnejšo postrežbo/ j------------------------------------__ Za uadaljno blagohotno naklonjenost se toplo priporočam &&*^ preda$ai)je o ljudskih bolezni!). Nad 1000 anatomi''niIi priprav. Predavanja vsak dan ob 10. in 11. uri (lop, ter pop. 2. 4. (i. 8. in 9. uri zvečer. »siopnina 40 vin. Vojaki do narednika 20 vin. Dijaki do 17. leta plačajo za Panoptikum 20 vin, — Izvestja ? slovenskem jeziku. Aleksander Ambrožifr ^^^ Qorica — Corso 3os. Derdi 26, Zanesljiva domača slov. Ivrdka, — Priporoča slav. občinstvu svojo moderno urejeno trgovino žepnih, stenskih, budilnih ur, gramofonov, uhanov, verižic itd. samo solidno blago najboljšega izdelka. Vsa popravila te široke se izvršuje ločno in ceno. — Za vsako novo ali popravljeno uro se jamči 1 leto. Najnovejše slov. plošče za gramofone vedno v zalogi. Največji dtliiteld M?rk 600.000 Naznanilo sreče. Za dobitke jamči država Vabilo k ndeiežbi dobitnik šans pri denarni loteriji, za kaloro jamči država Hamburg in pri kateri je 9 milijonov 841.476 mark dobilkou. (•lavni dobitki te denarno loterije so sledeči: Največji dobitek jo v srečnem slučaju600.000 Mark o/.tromu: Mark r.M.GOO » 550.010 » 540.000 » &80.000 • 5^o.00u » nI 5.000 » filO.O'0 » 305.000 » 303.000 » 302.000 glavni dobitki po: Mark 300(100 » U00.000 * 100.000 60.000 50.000 45.000 40.000 30.000 » 20.000 15.0C0 » . 10.0C0 .t, d. V celem obsega loterija, ki je razvrstena v 7 razredov, 100.000 srečk s 48.405 dobitki v 8 premijah, tako da mora z gotovostjo zadeti približno polovica vseh srečk. Dobitki se višajo z vsakim raziedom, in sicer znaša največji dobitek T. razreda 50.000 Mark ter 7. na 6.10.000 M. Cene srečkam I. razreda so sledečo: Cela srečka M. 6 ali K 7 Pol srečke M3ali350 K Četrt srečke Ml'50alil75K Vloge za ostale razrede, kakor tudi natančno določilo dobitkov je razvidno iz uradnih, z državnim grbom opremljenih srečkovnih listin, katere razpošiljam na zahtevo zastonj in poštnine prosto Vsak vdclcžcnec loterije dobi takoj po dovr-Soncin srečkanju uradno listiuo, ne da bi jo moral Sc-le zahtevati. Dobitki se izplačajo tako). Oglasiti se je torej v svrho naročil nredsto-ječega srei kanja takoj, ali pa vsaj do 29. okiobra aa naslov. Samuel Heckscher senr., Bank^cacMft t HAMBURGU 36. Izrezi te! . Naročilnic* xa g. Samuel Heckscher-ja, sen, Bankgcscluify Hamburg 36._________ Pošljite mi Moj naslov Denar poSiljnm v pismu I \ po nakaznici J • pošljite po povsetju) fceto srečko za M 6"- (K 7—) | pol » ^ » 3" (K 3.50) tčetrt » » » fuO (K 1-75) kav ne vtlja prečrtajte! Gospa ali gospodična, ki si želi nabaviti za jesen novo obleko, naj ne zamudi si ogledati novo došlo blago v Trgovskem domu. ;ja izhRra blaga po novi modi. Uzorce razpošilja franko. En _ Gorica. A.vd. Berini Gorica, Šoslka uliea št. 2. uelika zaloga = — oljkinega olja prve vrste ajboljših tvidk iz Istre, Dalmacije Mtlfeite, Bari in Niče 8 prodajo ua drobno in debelo. Prodaja na drobno: Kron -'96, i'04, 112, 1'20 128 T36, H4, T60. 1'80. 2- 240, za luči po 72 vin. ------ Na debelo oene ugodne. ------ Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo se pušča kupcu do popolne vporabe olja; po i vporabi se spet nameni s. polno. ' Pravi vi*inkJ kis in navaden. Zaloga !---------------- mila in sveč.---------------- ; Cene zmerne. SVOJI K SVOJIM! SVOJI K SVOJIM! jjanufakturna trgavina j|VRELU BISAIL GORICA Gosposka ulica št. L sporoča novo dospelo blago za jesen in zimo za ženske in mož^. ;j* • • • • # ,• • *••••••••••• Bogata zaloga vsakovrstnega blaga spadajoč v to strokoj Uac?el poštnine prosto I | Naznanjam s!, občinstvu« tla sem otvori' v Solkanu v lastnej hiši V, veliko zalogo raznovrstnega pohištva, j 1 Priporočam novoporočeiicem kompletne spalne sobe. Cene žmene i' in brez konkurenca. Blago trpežno in lično izdelano. Upogled zaloge ' J dovoljen vsakomur, ne da bi bil pri mora *i kaj naročiti. — Posebn> j se priporočam gg. rodoljubom z deželr», si. učiteljstvu itd. Za -obilen obisk se priporoča j Ferdinand Delale v Solkanu it. 299. | F. P. VIDIC & Komp. Ljubljana Opekama In zalOg^a peči, ponudijo vsako poljubno množino — patentiranih • zarezanih strešnikov .Sistem MARZOLA