NOVI TEDNIK
Št. 25 - leto XLVI - Celje, 25. VI. '92
Cena 80 tolarjev
Direktor in glavni urednik Jože Cerovšek. Odgovorni urednik Novega tednika Branko Stamejčič.
Poslanec
Jože Pučnik
Sedanji podpredsednik slovenske vlade dr. Jože Pučnik
nima več predsedniških ambicij. Intervju na strani 6.
Rokavico je vrgel Gradič
Miro Gradič pojasnjuje razloge za svoj odstop, ocenjuje razmere v skupščinskem življenju in zatrjuje, da se dosjeja Gradič
ne boji. Intervju na strani 7.
VSEBINA
Vroča tema
šef pokopališča gre na
sodišče. Stran 6.
Libela
Bo tristo delavcev mo-
ralo na čakanje?
Stran 4.
Avtocesta
Minister Krajnc: »Krivi
so arheologi!« Stran 2.
Skupščina
Konjiški   poslanci   so
hoteli prati. Stran 3.
Kriminal
Morilce našli v vodi.
Stran 19.
Ko le na ulici
toplele kot doma
Zakaj mladina zahaja na stranpota? Pogovor s psihologi in socialnimi delavci
v vzgojni posvetovalnici v Celju. Stran 9. i
Operacija barikade
Desetdnevna slovenska vojna pred letom dni. Stran 15.
z urednikove mize
Namesto prazničnih
delovna oblačila
Pred letom dni, ko je slovenska skupščina razglasila, da
je Slovenija postala samostojna in suverena država, smo
jo odeli v praznična oblačila. V evforiji, ki sta jo sprem-
ljala strah in trepet, seje rodila naša država. Zapisali smo,
da si v njej želimo svobodo, pravičnost in demokratičnost,
da bi bi bila država, v kateri bomo živeli enakopravni
državljani v medsebojnem razumevanju in blagostanju
Takrat še nismo vedeli, da bomo praznična oblačila
nosili en sam večer, da jih bodo že prihodnji dan številni
naši fantje in možje zamenjali za uniforme, da bomo še
leta nosili delovna oblačila. Strah je bil upravičen, za
trepet ni bilo razlogov. Za evforijo? Ja, tudi po letu dni še
lahko rečemo, da so zanjo bili razlogi, da pa nam ni zastrla .
pameti. Dolgo in strmo pot k mednarodno priznani, ena- ]
kopravni članici svetovne družine držav smo prehodili I
presenetljivo hitro in v primerjavi z drugimi le malo^
boleče. \
Že imamo tisto, kar smo hoteli in želeli? Imamo svobo-^
do, kolikor je lahko tudi človek brez najnujnejšega za j
preživljanje svoboden. Imamo pravično državo - če verja- |
memo, da bodo stare krivice odpravljene in nove ne nare-
jene, če upamo, da bodo krivice, ki se dogajajo ob divljem ;
lastninjenju in še čem odpravljene, imamo demokratično
državo, če verjamemo, da je vsa demokracija zbrana
v strankah.
Ne morem pa mirne vesti pritrditi, da živimo v tej
državi enakopravni državljani v medsebojnem razumeva-
nju in blagostanju. Formalna enakopravnost se razblini
kot milni mehurček, čim pogledamo okoli sebe. Odvisna je
od tega ali smo ali nismo v strankah in v katerih smo, od
tega, ali smo na vodilnih mestih ali delavci, imamo ali
nimamo zaposlitev, pa tudi od tega, ali smo bili vedno
prave (spremeljnivka) barve in ah smo čisto pravi Slo-
venci ali samo njeni državljani. Razlik ne dela država,
delajo jih njeni državljani. Upanje in cilj nam tako ostaja.
Včasih na videz zaradi nemogočih medsebojnih sporov in
očitanj, blatenj in podtikanj, še hudo daleč, pa vendar
bližje kot pred letom dni. Samo spoznati bo še treba, da je
vsakdanje življenje prav tako pomembno kot usodne,
velike in bleščeče odločitve in dejanja, da ima teden naj-
manj pet delovnih dni in eno samo nedeljo.
MILENA B. POKLIC
Stavkovni val
Konec minulega in v začet-
ku tega tedna se je na Celj-
skem zvrstilo kar nekaj stavk.
Najprej v Klimi, zatem Emovi
družbi Posoda in nazarskem
Glinu.
Med 550 delavci Klime je
zavrelo predvsem zaradi oseb-
nih dohodkov. Po besedah
predsednice sindikata Lijane
Kokotec v Klimi uresničujejo
le 40 odstotkov kolektivne po-
godbe, povišanja plač pa kljub
stavki ne morejo pričakovati.
Dogovorili so se le to, da so
delavci v ponedeljek dobili
plače, danes pa naj bi plače
dobilo še 174 ljudi, ki sodijo
med trajne tehnološke viške.
Zaradi plač so stavkali tudi
zaposleni v Emovi družbi Po-
soda. 1200 delavcev dobiva 69
odstotkov plače po kolektivni
pogodbi, zahtevajo pa tudi iz-
plačilo regresa. Z vodstvom so
sklenili, da bodo plače za maj
uskladili z rastjo življenjskih
stroškov, do jutri naj bi dobili
tudi polovični regres v gotovi-
ni. Stavkovni odbor se bo
z vodstvom spet sestal v začet-
ku julija, ko bodo usklajevali
plače za mesec junij. Če seda-
nje zahteve ne bodo uresniče-
ne, nameravajo v Posodi pre-
kiniti delo spet 29. junija.
V petek in ponedeljek se je
za stavko odločilo tudi okoli
1100 zaposlenih v Gorenju
Glin Nazarje. Nezadovoljstvo
delavcev v tem kolektivu traja
že dlje časa, predvsem zaradi
zamud pri plačah, nizkih iz-
plačil in regresa. Plače zahte-
vajo do 18. v mesecu, regres pa
naj bo izplačan po kolektivni
pogodbi. Ker so doslej prista-
jali na 80 odstotne plače, zah-
tevajo še izplačilo razlike
v obliki listin, izpis terjatev pa
bi moralo vodstvo pripraviti
do konca minulega tedna.
O vseh teh vprašanjih so po
zaključku redakcije razprav-
ljali s predstavniki upravnega
odbora.
IB
Kandidatov (še) ni
Minuli petek oziroma
v ponedeljek je potekel rok,
v katerem naj bi celjski ob-
činski sekretariat dobil kan-
didature novih ljudi za iz-
praznjene funkcije predsed-
nika DPZ, podpredsednika
skupščine za družbene de-
javnosti in predsednika IS.
Po besedah skupščinske
sekretarke Silve Robič so do
ponedeljka dobili kandida-
turi treh oziroma štirih po-
slancev, ki za predsednika
DPZ predlagajo prof. Stani-
slava Pirnata (Zeleni) oziro-
ma Egona Koštomaja (SDP),
skupina desetih poslancev
pa podpira izvolitev Janeza
Domitroviča (SDP) na mesto
podpredsednika skupščine
za družbene dejavnosti.
Zaenkrat (v predvidenem
8-dnevnem roku) še nihče ni
vložil kandidature za novega
mandatarja - zato lahko pi-
šemo le o govoricah, ki kro-
žijo med Celjani. V le-teh
se omenjajo tri oziroma štin
imena za novega celjskegj
mandatarja. Liberalni d«
mokrati naj bi (če jim h
uspelo zbrati dovolj širok
podporo ostalih poslancem
predlagali svojega kandida-
ta, 32-letnega ekonomist;
Zdeneta Podlesnika, upoko.
jenec Beno Krivec naj b
imel županovo podporo
omenja pa se še bivši pod-
predsednik republiške vlad(
dr. Andro Ocvirk. Celjsk
poslanci se - menda skora
polovica skupščinskega kvo-
ruma - tudi močno ogrevaj(
za ponovno kandidatu^
Mirka Krajnea, ki je delo iz
vršnega sveta vodil od let;
90 do svojega odstopa prejš
nji mesec.
V predsedstvu skupščin
(do zaključka redakcije v po
nedeljek) še niso določili da
tuma skupščinskega zaseda
nja, še vedno pa tudi ni do
končno odločeno, kaj stox'il
s predlogom skupino poslan
cev za glasovanje o razrešni
ci podpredsednika občinsk
skupščine Maksa Basfla. Ne
preklicen umik predloga j
namreč podpisalo le 5 od pi
votnih 15 poslancev, ki s
glasovanje zahtevali. Po
umik predloga glasovanja z
razrešnico župana Anton
Rojca pa se je podpisalo do
volj poslancev, tako da o ter
na prihodnjem skupščin
skem zasedanju v Celju n
bodo govorili.
IVANA STAMEJČ1\
»Ne samo nov objekt,
tudi novi odnosi!«
»Prenovljena vojašnica nekda-
nje JA, ki bo odslej služila kot
učni center za usposabljanje
pripadnikov Teritorialne
obrambe, ne pomeni samo ob-
novljenega modernega objek-
ta, marveč tudi novo vsebino
in odnose v življenju in delu
slovenskih vojakov,« je dejal
v petek v otvoritvenem govoru
ob odprtju učnega centra na
Mariborski cesti poveljnik šta-
ba TO za Zahodno Štajersko
podpolkoMiik Viki Krajnc.
»Služenje ne bo več mora, kot
prej,« je še dejal Viki Krajnc.
Slovesne otvoritve sta se ude-
ležila tudi obrambni minister
Janez Janša in načelnik RŠ TO
general Janez Slapar.
Vojašnico, v kateri so neka-
teri objekti stari že več kot sto
let, nekateri pa 30 in 40 let, in
ki jo je zadnja leta JA zelo
slabo vzdrževala, so obnovili
v 80 dneh. Gradbena dela sta
izvajala Ingrad in Vegrad,
okrog 200 delavcev je obnovilo
8 objektov na 9 tisoč kvadrat-
nih metrih površin. Prenovlje-
na vojašnica v Celju tudi ne bo
več eden največjih celjskih
onesnaževalcev, saj so v celoti
uredili plinovodno omrežje.
Obnova vojašnice je stala 270
milijonov tolarjev.
Janez Janša je v kratkem
govoru poudaril, da si pred
enim letom ni še nihče mogel
misliti, da bodo lahko že v su-
vereni in mednarodno prizna-,
ni državi usposabljali sloven-
sko vojsko. Celjanom se je pri
tem zahvalil za njihov prispe^
vek pri zmagi v desetdnevni
vojni. Janez Janša je še pove-
dal, da bo usposabljanje slo-
venskih vojakov temeljilo na
drugačnih principih in odno-
sih kot v nekdanji JA, kar bo
prispevalo večji morali in tudi
bojni sposobnosti Teritorialne
obrambe.
Janez Janša je komandantu
učnega centra, stotniku prve
stopnje Vojtehu Mihevcu izro-
čil simbolični ključ, vojašnico
pa je odprl general Janez Sla-
par (na sliki). V Celju se bo
usposabljal pešadijski bata-
ljon, prvi obvezniki pa so v uč-
ni center prišli v ponedeljek.
V prenovljeno vojašnico se
bo preselil tudi 81. območni
štab TO, ki je odgovoren za
teritorialno obrambo v celjski
in žalski občini.
ROBERT GORJANC
Spet o avtocesti
Na posvetovanju o avtocesti Lendava-
Koper, ki je prav danes v Mariboru, naj
bi stroko\Tijaki z različnih področij od-
govorili, kako priti najhitreje in najlažje
do cestnega križa. Bo tako kot že mnoga
dosedanja posvetovanja in srečanja, tudi
to izzvenelo v obljubah in željah?
Posvetovanje sta organizirala Center
za ceste in cestni promet ter Inštitut za
gospodarsko pravo pri mariborski uni-
verzi. Strokovnjaki z najrazličnejših po-
dročij, od tehnike do ekologije, se v zvezi
z izgradnjo avtoceste danes sestajajo pr-
vič. Tako so vsaj zatrdili organizatorji, ki
so konec minulega tedna pripravili v Ma-
riboru novinarsko konferenco.
»Cesto skozi Slovenijo je treba graditi
kot enotni projekt, z madnarodnim fi-
nanciranjem, končana pa naj bi bila
v štirih letih,« je poudaril predsednik
družbenopolitičnega zbora republiške
skupščine dr. Ludvik Toplak, ki je tudi
eden od avtorjev nedavno sprejetih do-
polnil in sprememb zakona o moderniza-
ciji cestnega križa. Dr. Toplak tudi po-
udarja smiselnost istočasne gradnje av-
toceste in naftovoda na območju Prek-
murja, kar pa je po besedah prometnega
ministra Marjana Krajnea, ki je tudi so-
deloval na novinarski konferenci, glede
na finančno plat in trenutno veljavno
zakonodajo, nemogoče. Sedanja zakono-
daja, trdi minister Krajnc, tudi zavira
pravočasno pridobivanje vseh dovoljenj
in soglasij, zato je v pripravi predlog
zakona, ki bo upravne postopke bistveno
skrajšal. Ministrstvo za promet je že iz-
delalo strategijo izgradnje slovenske av-
toceste, čeprav viri financiranja še niso
znani. Pripravlja pa, tako kot mu je to
naložil parlament, pogoje za mednarodni
razpis. Delo naj bi končali v 60 dneh.
Neka italijanska firma je že ponudila 200
milijard lir, ki naj bi jih vložili v gradnjo
ceste od Celja do Ljubljane.
Prometni minister Marjan Krajnc je I
vsem, kar je povedal v Mariboru minU
teden, še vedno velik optimist. »Če ne I
bil,« pravi, »bi že zdavnaj zapustil mifl
strski stolček.« Ima pa tudi odgovor I
vprašanje, kaj je z njegovo obljubo, izr(
čeno lani v Žalcu. Takrat je namr<
v prisotnosti tedanjega predsednika vil
de Lojzeta Peterleta in ministra za val
stvo okolja in urejanje prostora Mil
Jazbinška izjavil, da se bo cesta skd
Savinjsko dolino začela graditi prav
dni.
Minister Krajnc, ste takrat v Žalcu r
verjeli, da se bo cesta začela graditi, i
ste si preprosto vse skupaj izmislili?
»Res sem verjel, sicer pa ima vsak, ti*
jaz, pravico do svojega mišljenja. Če 1
bi bilo zapleta z rimskim taborom p
Ločici, bi avtocesto res začeli graditi!
dni.« I
»Je torej zahteva arheologov, da je tfl
ba traso avtoceste premakniti zaradi tj
bora, res edina ovira, da se dela še ni
začela?«
»Da«
JANJA živtr
Desnosredinslcl
demokrati v Celju
Ne nova stranka, zgoli frakeUa CeUskih
aemekratev
Del Celjskih demokratov se
je pred dne\'i odločil, da sklad-
no s 13. členom statuta o delo-
vanju Demokratske stranke
oblikuje iniciativni odbor za
ustanovitev desnosredinske
frakcije znotraj stranke.
Demokratska stranka, ugo-
tavljajo v Celju, se je po razko-
lu Slovenske demokratične
zveze opredelila za politično
stranko centra. Glede na aktu-
alna politična povezovanja
strank v republiki, pa se de-
mokrati vse preveč povezujejo
z levico - čeprav bi kot stranka
centra morali loviti ravnotežje
tudi do desnice. To je tudi
vzrok za povezovanje Celjskih
desnosredinskih demokratov,
ki pa ne želijo ustanavljati no-
ve politične stranke.
Ob oblikovanju frakcije bo-
do še naprej izhajali iz sredin-
ske politične naravnanosti De-
mokratske stranke, svoj pro-
gram pa bodo gradili med dru-
gim na vzpostavitvi učinkovite
pravne države, uspešne in
strokovne državne uprave na
vseh ravneh in demokratičnih
principih organiziranja lokal-
ne samouprave. Ob tem se bo-
do zavzemali še za popravo
krivic, storjenih v času komu-
nističnega režima, pravično
denacionalizacijo in lastninje-
nje ter ekološko naravnan raz-
voj gospodarstva. Celjski des-
nosredinski demokrati zago-
varjajo duho\Tio, fizično in
materialno blagostanje, ob
tem pa bodo podpirali »raz-
cvet kulturnodomovtnske in
družinske tradicije ter moral-
no etičnih vrednot naših pra-
dedov, ki so bile v realsocializ-
mu zatajevane in onemogo-
čane«.
IS
Praznik laške občine
z dvanajstimi prireditvami se bodo letos v Laškem
spomnili občinskega praznika 2. julija in Dneva državno-
sti. Večji del kulturnih prireditev je bil že prejšnji teden,
ostale pa bodo še ta in prihodnji teden.
V ponedeljek zvečer se je v dvorani laškega zdravilišča
predstavila vokalna skupina Odmev, v sredo pa je v kul-
turnem domu v Zidanem mostu železničarska godba na
pihala pripravila koncert ob 90 letnici. Podelili so tudi
Gallusove značke in plakete občine Laško.
V petek bodo na gradu Tabor v Laškem začeli z letošnji-
mi poletnimi prireditvami, ob 17. uri pa bo na nogomet-
nem igrišču turnir za pokal »2. julij«. V soboto se bodo
pomerili strelci v Rečici pri Laškem, v četrtek, 2. julija, pa
bo ob 17. uri slavnostna seja zborov skupščine občine
Laško. 3. julija bo zaključna prireditev športne sezone
1991/92, 4. julija se bodo na Brunku spomnili žrtev naci-
stičnega terorja, s prireditvami ob občinskem prazniku pa
bodo končali ribiči, ki bodo v nedeljo, 5. julija, pripravili
ob Savinji tekmovanje za pokal »2. julij«.
TV
Št.25- 25. junij 1992
3


Poslanci so hoteli prati
Konjiški župan Jože Baraga obtožil ptedseilniiia izvršnega sveta Rudolfa Petana
^ Za prepir sta potrebna dva
Kot nalezljiva bolezen so
nasprotja med vodstvom iz-
\TŠnega sveta in skupščine se-
daj zajela konjiško občino. Po-
slanci zborov občinske skupš-
čine so na zasedanju prejšnji
četrtek obravnavali nezaupni-
co, ki jo je za predsednika iz-
vršnega sveta Rudolfa Petana
predlagal župan Jože Baraga.
O njej bodo odločali na pri-
hodnji skupščini, do takrat pa
mora okrepljena komisija za
volitve in imenovanja pripra-
viti poročilo o utemeljenosti
obtožb. Zaenkrat pa je neza-
upnica umaknjena.
Kot posebno točko dnevne-
ga reda so predlog za nezaup-
nico uvrstili šele na zahtevo
Rudolfa Petana, prepričanega,
da ima na obtožbe pravico vsaj
odgovoriti in jih ovreči. Take-
ga mnenja so bili tudi poslan-
ci, čeprav je župan večkrat po-
udaril, da o tem na skupščini
ne želi razprave in da naj
utemljenost obtožb prouči sa-
mo komisija. Pri sami razpravi
je ostal temu zvest in obtožb ni
želel ne utemljevati ne komen-
tirati, češ da so vsi dokazi
v mapi. Rudolf Petan je takšen
odnos obsodil: >^Ne morem do-
voliti, da nekdo vrže vame ve-
dro blata, komisija pa naj od-
loča, če ga je dovolj ali ne. Ho-
čem opravičilo ali pa argu-
mentirane obtožbe!« Jože Ba-
raga je na njegove zahteve
vztrajno odgvorajal: »Opravi-
čil se ne bom. Imam dokaze.«
Ker je predlog za nezaupni-
co župan izročil predsedniku
Petanu že prejšnji dan, pred
zasedanjem izvršnega sveta, je
o njem spregovoril že izvršni
svet. Ocenil je, da gre za na-
sprotja med obema predsedni-
koma. V podrobnosti se niso
spuščali, češ da je pravo mesto
za pranje umazanega perila
pirlament. Predsednik Petan
je svoje komentarje k »obtož-
nici« skrbno pripravil in ra-
zložil ali zavrnil vseh devet
točk.
Med osnovne razloge za
predlagano nezaupnico je Jože
Baraga zapisal, da g.Petan
kljub večkratnim poskusom
zavrača sodelovanje ali vsaj
pogovor z njim. Predsednik
Petan je potrdil, da je tako od
sredine leta 1991, razlog pa da
je županova izjava: »Ti lahko
imaš svoje mnenje, jaz pa bom
naredil po svoje.« Po Petano-
Pri obtožbi, da je kriv, da
Skupščina občine Slovenske
Konjice ni lastnik stavbe teri-
torialnih enot, je Petan poleg
pojasnila, kako to ureja zakon,
\Tnil še z udarcem: »Kdo je
podpisal pogodbo za prodajo
dela Doma? Prvi del pogodbe-
ne vsote - 10 milijonov tolarjev
- je baje že prišel. Samo kam?«
Odgovora ni bilo.
vih besedah pa kljub ohlaje-
nim odnosom pogovora ni za-
vračal, prav tako je tudi vedno
posredoval želene informacije.
Zavrnil je tudi obtožbe, da
vnaša v delo upravnih organov
policijske metode. Očitek, da
službeni položaj izkorišča za
reklamiranje stranke, je prav
tako zavrnil s podatki, da je
njegova stranka pač pripravila
nekaj kulturnih prireditev in
da ga tega ne more biti sram.
Res je, da je vložil občinski
denar brez sklepa skupščine
v Štajersko banko, a če bi se-
daj vnovčili delnice, bi samo
zaslužili. Res je tudi, da je brez
sklepa skupščine posojal de-
nar podjetjem, a za to je bil
leta 1990 na voljo še poseben
denar v proračunu za int«r-
vence v gospodarstvu. Zanimi-
vi pa so bili podatki o tistih,^i
posojenega denarja še niso vr-
nili. Poleg podjetij IMP, Skala,
Kostroj, Konus in KZS - kra-
jevna skupnost Slovenske Ko-
Prošnje in zahteve, naj se pr\'a
moža občine vendarle pogovo-
rita, naj ne obremenjujeta brez
potrebe komisije, skupščine in
še koga z razčiščevanjem ob-
tožb, ki tega ne zaslužijo, in
raje vložita odvečno energijo
v pomoč gospodarst\'U, v ko-
misijo, ki bi bdela nad reorga-
nizacijo podjetij, v številna
življenjsko pomembna vpraša-
nja občanov, niso zalegle.
njice je tudi Komunalno po-
djetje z direktorjem Jožefom
Barago! Zavrnil je tudi očitke,
da njegovo delo ni koristilo ni-
ti Konusu, kjer je bil predsed-
nik začasnega poslovnega sve-
ta (kar je potrdil direktor Fe-
liks Lorbek) niti ni zaviral ste-
čajnega postopka v IMP.
Poslanci so v razpravi pre-
težno hvalili njegovo priza-
devnost, pa naj je šlo za sode-
lovanje s podjetji ali s krajev-
nimi skupnostmi. Značilno pa
je bilo tudi mnenje, da oba
z županom delata napake, kar
pomeni, da delata. Nobena od
teh napak pa da ni takšna, da
bi bila vredna nezaupnice. Ker
se tudi na skupščini predsed-
nika nista bila pripravljena
pogovarjati, jim ni preostalo
drugega, kot da so sprejeli pr-
voten županov predlog in »do-
kazne materiale« prepustili
skupščinski komisiji za volitve
in imenovanja, v katero so
imenovali še po enega člana iz
vsake stranke. Do 6. julija mo-
ra pripraviti poročilo, potem
pa se bodo odločili, če je glaso-
vanje o zaupnici potrebno. Ali
bo zaupnica enemu pomenila
nezaupnico drugemu, niso do-
rekli, poudarili pa so, da obči-
ne ne moreta voditi sprta člo-
veka.
MILENA B. POKLIC
Zemljo res
kmetovalcem
Medtem ko bivši lastniki zahtevajo hitrejše uresničeva-
nje zakona o denacionalizaciji, se na drugi strani krepi
odpor proti določilom, kakršna so bila sicer že sprejeta
v parlamentu. Gozdarjem so se zdaj pridružili še agroži-
vilci. V Hmezadovem Kmetijstvu Žalec zahtevajo, naj se
preveri usklajenost zakona z ustavo.
Preko 300 zaposlenih v tem podjetju danes ne ve, kako
dolgo bodo še imeli delovna mesta. Direktor Kmetijstva
Edi Omladič pojasnjuje, da ne nasprotujejo osnovnemu
namenu zakona, to je poravnavi krivic iz preteklosti.
Bojijo pa se novih nepravilnosti. Praksa namreč kaže, da
postajajo vse bolj sporne arondacije. Če bo treba vračati
zemljišča tudi v takšnih primerih, potem bodo ljudje
ostali na cesti. Zaradi tega zahtevajo na Ustavnem sodišču
ponovno presojo skladnosti zakona z ustavo. S tem želijo
doseči, da bi zemljo dobil kmet, ki živi od kmetijske
proizvodnje, ne pa tisti, ki je ne namerava obdelovati.
V Kmetijstvu podpirajo stališče, da naj takšni razlaščenci
dobijo odškodnino oziroma postanejo lastniki njihovih
podjetij.
IB
Stanovanjska v novi podobi
v Strokovni službi za stano-
vanjsko gospodarstvo občine
Celje pričakujejo, da bodo do
konca junija vsa stanovanja
v občinski lasti predana
v upravljanje podjetjema Su-
pra-stan in Atrij. To in obliko-
vanje strokovne službe za ko-
munalno gospodarstvo, v ka-
teri se je zaposlilo 5 delavcev,
pa narekuje tudi reorganizaci-
jo strokovne službe, kar so
podprli tudi člani občinskega
izvršnega sveta.
V strokovni službi za stano-
vanjsko gospodarstvo občine
Celje bo ostalo zaposlenih 15
delavcev, ki bodo skrbeli tudi
za pravna in finančna opravi-
la, planiranje, register stano-
vanj, najemna razmerja, dena-
cionalizacijo in del tehnične
službe. Kot viške delovne sile
pa so opredelili 10 delavcev.
V izvršnem svetu so menili,
da vseh deset ni tehnoloških
viškov, saj se bodo štirje med
njimi na lastno željo zaposlili
v podjetju Supra-stan, še eno
delavko pa bo to podjetje za-
poslilo skladno z dogovorom
o zaposlitvi enega delavca na
prevzetih 800 stanovanjskih
enot v občinski lasti. V Celju
namreč predvidevajo, da bo
Supra-stan upravljal s približ-
no 4 tisoč stanovanji v občin-
ski lasti. Za dve delavki še iš-
čejo trajno zaposlitveno reši-
tev v kadrovski službi, kot
pravi tehnološki višek pa osta-
jajo tri delavke, ki so tudi
upravičene do odpravnine.
IS
Priznana višja cena
člani celjskega izvršnega sveta so na zahtevo Stano-
vanjske zadruge Atrij odobrili višjo ceno storitev za
upravljanje stanovanj oziroma stanovanjskih hiš, v kate-
rih občinska stanovanja predstavljajo manjšinski delež.
Z dogovorjenih 165 so ceno zvišali na 207 SLT na stano-
vanje.
V stanovanjski zadrugi Atrij so višjo ceno zahtevali
zaradi tega, ker je bil Supra-stan kot ugodnejši ponudnik
izbran za upravljalca večjega dela občinskih stanovanj,
njim pa je preostal manjši del. Tako je Atrij doslej imeno-
van za upravnika v 67 hišah s skupno tisoč 500 stanovanji,
od tega je občinskih le 167 stanovanj. Postopek sklepanja
pogodb še ni zaključen, vendar v Atriju predvidevajo, da
bodo v končni fazi upravljali s približno 3 tisoč stanova-
nji, le desetina pa bo stanovanj v občinski lasti. To pa se
Seveda precej razlikuje od izhodišč za podpis pogodbe, ko
je Atrij svojo ponudbo izdelal za 2 oziroma 4 tisoč stano-
vanj.
Člani celjskega izvršnega sveta so menili, da je najpri-
mernejše povišali ceno storitev za upravljanje stanovanj.
Lahko bi se namreč odločili tudi zgolj za oddajo v uprav-
Ijenje svojega deleža na hišah, kjer je Atrij že upravnik, za
upravljanje s stanovanji pa bi bila še naprej odgovorna
občina kot lastnik ali pa za sodni postopek, ki pa se
najverjetneje ne bi iztekel v korist občine.
IS
Protest
svetovalcev treh
držav
Svetovalci v duševnih sti-
skah in težavah ljudi iz Slove-
nije, Hrvaške in Avstrije, ki so
se zbrali v Mariboru na pro-
slavi pete obletnice delovanja
tamkajšne svetovalne organi-
zacije TIN, so oblikovali spo-
ročilo za javnost. V njem pozi-
vajo državnike in druge poli-
tično delujoče predstavnike,
da storijo vse, da se nesmisel-
na vojna na področju bivše Ju-
goslavije in drugje ustavi.
»Vzroki za vojno so v nas.
Posledice vojne vidimo in sli-
šimo mi drugače kot tisti, ki
imajo možnost vplivati na to
tragedijo. Zato predlagamo,
da za Dan slovenske državno-
sti pred praznovanjem miro-
ljubno in dostojanstveno izra-
zimo svojo voljo in odločenost,
da se zmanjša zlo in trpljenje
ljudi, ki tudi nas obreme-
njuje.«
F. Z.
Janša v Celju In
pri Šmiglovi
zidanici
Danes, na predvečer prazni-
ka ob Dnevu državnosti, se bo-
do Celjani zbrali na Tomšiče-
vem trgu, kjer jim bo govoril
Janez Janša. Obiskovalci se
bodo potem lahko do jutranjih
ur veselili na celotnem po-
dročju mestnega središča.
V žalski občini pa bosta jutri
kar dve slovesnosti. Že do-
poldne se bodo Savinjčani
zbrali pri Šmiglovi zidanici,
kjer bo govornik prav tako kot
v Celju Janez Janša, slovesnost
s kulturnim programom pa
pripravljajo popoldne in zve-
čer tudi na Slandrovem trgu
v Žalcu.
JANEZ VEDENIK
Traktorji končno pri hmeijarjili
Dobre štiri mesece so trajali
zapleti pri uvozu sodobnih
traktorjev Steyr za savinjske
hmeljarje. Prejšnji teden so
prvi traktorji končno prispeli
v Savinjsko dolino.
Sprva so kmetom obljublja-
li, da za te traktorje ne bo tre-
ba plačati carine.Opremljeni
so namreč tudi z računalni-
kom za doziranje škropiv, kar
pomeni, da bi bilo okolje manj
zastrupljeno. Doslej so bili
ogroženi ne le kmetijski proiz-
vajalci, pač pa tudi prebivalci,
ki živijo neposredno ob hme-
ljiščih. Kljub temu, da je Hme-
zad Export - Import kot uvoz-
nik dobil vsa potrebna soglas-
ja ministrstev, se je na koncu
zataknilo pri Carinski upravi.
Le-ta je odločila, da je treba za
te traktorje plačati vse carin-
ske dajatve. Kmetje so seveda
protestirali in kmalu se je po-
javila možnost, da traktorje
uvrstijo vsaj v spisek tistih iz-
delkov, za katere je novi odlok
predvideval polovične olajša-
ve. Ko je izšel Uradni list, so
bili znova neprijetno presene-
čeni. Med stvarmi, ki so po-
membne za varovanje člove-
kovega okolja in za katere ve-
lja 50 odstotkov nižja carinska
stopnja, znova ni bilo omenje-
nih traktorjev. Negotovost je
bila iz dneva v dan večja, po-
godbe za nakup so bile že
zdavnaj sklenjene, vsak kmet,
ki je naročil traktor, pa bi mo-
ral plačati kakšnih 10 tisoč
mark več, kot so prvotno načr-
tovali.
Predstavniki Hmezada Ex-
port - Import ter Kmečke zveze
pa so pred dnevi le uspeli
v svojih prizadevanjih. Konč-
na odločitev je, da bo treba
plačati le petino carinskih da-
jatev. Pi-vih dvajset sodobnih
traktorjev je prejšnji teden že
prispelo v Žalec, naslednjih
trideset pa jih bo prihodnje
dni.
JANEZ VEDENIIL.
Čez poletje brez Zidanškove
Celotna pienova di-ugega dela Zidanškove ulice v Celju
bo vredna približno 30 milijonov tolarjev, vsa ureditvena
dela in zamenjava komunalnih vodov pa naj bi bila
dokončana do 10. septembra.
V Strokovni islužbi za komunalno gospodaratvo občine
Celje pravijo, da bodo do sredine avgusta delavci na
gradbišču delali med tednom do 18, uie, ob sobotah pa do
15. ure. Če b(xlo z deli v avgustu kasnili, bodo delo\Tu
teden zaokrožili še z nedeljo. Ing. Jože Smodila še pojas-
njuje, da bo prenova dela Zidanškove med križi.šč^-m
z Ulico Ivanke Uranjekove m začetkom Tomšičevega trga
potekala v dveh fazaJi. Do konca julija naj bi v makadam-
ski izvedbi zaključili z deli od križišča do spodnjega dela
Slovenijalesa in takoj zatem ta del cestišča odprli za
promet, asfaltno prevleko pa bodo položili ob zaključku
celotne prenove.
IS
Janšini premiki
Piše:
LJERKA BiZILJ
v Ljubljani je tudi oblet-
nica lanskih junijskih do-
godkov močno strankarsko
obarvana, saj je opozicija
zagrozila, da bo praznova-
la namesto 25. junija, 2. ju-
lija, torej na obletnico
sprejema prvega, toda še
deklarativnega dokumenta
o neodvisnosti izpred dveh
let.
Sicer pa se poleg sloves-
nosti nestrpno pričakuje
tudi knjiga obrambnega
ministra Janeza Janše Pre-
miki. Največ ugibanj je,
koga bo v njej okrcal in kaj
v njej novega razkril.
Po tej plati je knjiga
pravzaprav prijetno prese-
nečenjejSaJ^ je dokument
časa in vojne, sicer dovolj
poljudna za vsakogar, ni-
kakor pa ni na ravni ne-
kakšnega »obračunava-
nja«. V njej se sicer Janša
loti nekdanjega glavnega
urednika Dnevnika Milana
Medena, ki je očitno bolj
verjel jugoslovanski arma-
di kot novemu in staremu
slovenskemu vodstvu, ven-
dar izključno na podlagi
citatov iz Medenovih član-
kov. Janša pove, da so in-
formacije z Radia Slovenije
vse do vojne prihajale red-
no na center ljubljanskega
KOS, s TV Slovenije sta
KOS informirala dva, nek-
do s psevdonimom Emona,
ki je bil na pomembnejšem
mestu, v vrste tehnike pa je
kontraobveščevalna služba
JA infiltrirala svojega člo-
veka tik pred vojno. Delo
Plus je kosovske informa-
cije v predvojnem času red-
no objavljalo. Kar zadeva
politiko, Janša pogosto in
nič kaj prijazno, omenja li-
beralno demokratsko
stranko, ki je imela vsesko-
zi največ pripomb na osa-
mosvajanje; Ciril Zlobec
pa je med vojno s svojo za-
skrbljenostjo slabo vplival
na okolje, zatrjuje Janša.
Glede na namige, da bo
okrcal tudi dr. Drnovška,
pa se to v bistvu ne zgodi.
Z Drnovškom so vsi tvorno
sodelovali, do kratkega sti-
ka je prišlo pravzaprav le
pri pekrskih dogodkih, ma-
ja 1991. Neven Barak, sin
upokojenega oficirja JA in
svetovalec Predsedstva
Slovenije oz. zdaj Drnov-
škov svetovalec, pa je oz-
načen skupaj z Medenom
kot "projugoslovansko«
usmerjen in eden tistih, ki
ni bil na pravi strani.
Janša omenja tudi dve
tajni akciji - Bor in Kanal,
s katerima so tik pred voj-
no iz tujine uvozili precej
komunikacijske opreme,
orožja in streliva in sploh
Janša opisuje večmesečne
priprave na vojno.
Manj kot bi verjetno lah-
ko, je Janša napisal o oza-
dju ljubljanskega procesa,
leta 1988, torej o času, ko je
imel precej niti v rokah
Stane Dolanc. Iz knjige je
mogoče razumeti, da je bil
Janša pravzaprav žrtev ti-
stih, ki so vedeli, da je z ar-
mado treba v boj, pa sami
niso mogli ali niso upali.
Tako je Jaša Zlobec, verjet-
no bolj vešč peresa kot Jan-
ša, na primer leta 1986 pri-
skrbel Janši veliko gradiva
in ga v bistvu nagovoril, da
je kritiziral armado. Zakaj
ob Janši, ki je že tako pre-
cej pisal, ni tega storil Zlo-
bec sam? Predvsem pa se
ob knjigi zastavlja vpraša-
nje, kaj Janšo, Bavčarja...
zadržuje danes, ko so na
oblasti, da ne razkrijejo ce-
lotnega ozadja procesa
JBTZ? Pravzaprav Janša
potrjuje, da je četverica
morala v zapor zato, da je
liberalna slovenska politi-
ka lahko premagala t.i.
zdrave sile in doda: »Nav-
sezadnje bi se v takratni
slovenski politiki lahko na-
šel kak junak, ki bi me opo-
zoril na to, kaj se pri-
pravlja.«
Ze pred predstavitvijo
Janšine knjige (23.junija),
je bilo veliko pripomb, da
se za ministre, ki imajo po-
seben dostop do informa-
cij, ne spodobi pisati knjig.
Verjetno res ne, vendar pa
je malo evropskih mini-
strov v zadnjih letih prek
vojn soustvarjalo novo dr-
mvo,______^................______,.
Št. 25 - 25. junij 1992
mM
i4
Zdravljenje se začenja
Manjkajo kratkoročni ukrepi, menijo celjski gospotlarstveniki
Dr. Janez Drnovšek je pred
kratkim predstavil zasnovo
ekonomske politike. Celjski
gospodarstveniki ocenjujejo,
da vlada ubira pravo pot, toda
brez kratkoročnih ukrepov
marsikatero podjetje ne bo
imelo možnosti, da bi dočaka-
lo uresničevanje dobro zastav-
ljenih dolgoročnih ciljev.
Nova vlada ni čakala na sto
uvajalnih dni, temveč je kaj
kmalu ponudila zasnovo eko-
nomske politike. Gre za pred-
stavitev tistega, kar je mogoče
in treba uki-eniti, da bi v osmih
do dvanajstih mesecih izbolj-
šali gospodarsko stanje. Na
kratko so usmeritve naslednje:
do konca leta na področju in-
dustrije ni pričakovati izbolj-
šanja gospodarskih aktivnosti,
cilj bo zaustavite\' nadaljnjega
nazadovanja gospodarskih ak-
tivnosti. Vlada bo spodbujala
izvoz na zahodna tržišča,
z nujnimi, a nikakor admini-
strativnimi ukrepi bo obliko-
\'ala sprejemljiv tečaj za izvoz-
nike. Prednostna dejavnost
postaja kmetijstvo, ki se mu
s sanacijo bančnega sistema in
znižanjem obrestnih mer men-
da obetajo lepši časi. Sanacija
bank naj bi tudi sicer vplivala
na zniževanje obresti, admini-
strativnih ukrepo\' ne bo, so
zapisali v zasnovi. Cenam
v javnem sektorju napovedu-
jejo upravno določanje, izho-
diščne plače pa bodo dosegale
60 odstotkov povprečne plače
v gospodarstvu. Skupna brez-
poselnost se do konca leta naj
ne bi povečala, znižati pa se
mora inflacija. Večjih investi-
cij vladni možje ne pričakuje-
jo, razen v zasebnem sektorju
z novimi uvoznimi olajšavami
in deviznim kreditiranjem.
Kako pa prve korake in za-
črtane poti komentirajo neka-
teri gospodarstveniki na Celj-
skem?
Zvone Leskovšek, Elegant
Šentjur: »Za nas je zanimiv
predvsem tisti del, ki govori
o položaju izvoznikov. Na tuje
prodamo 90 odstotkov proiz-
vodnje, urejamo še dodatne
kapacitete, tako da bi bil naš
izvoz 100-odstoten. Zato se
zavzemam za realen tečaj ali
pa za stimulacije izvoznikom.
Pozitivno je tudi znižanje ca-
rin in možen uvoz tehnologije.
Upam, da bo vlada svoj pro-
gram uresničila, čeprav se po
različnih izjavah predstavni-
kov vlade bojim, da zastavlje-
na politika le ni tako trdna.
Samo hvaljenje z deviznimi
rezervami je premalo, kajti te
rezei-\'e so bile ustvarjene na
račun nas v gospodarstvu.«
Jože Pušnik, Tovarna izola-
cijskega materiala Rečica:
»Program vlade poznam iz
sredstev javnega obveščanja.
Mislim, da je dober, da vlada
ubira pravo pot, pogrešam pa
kratkoročne ukrepe, ki bi na
hitro obrodili sadove. Če ne bo
kratkoročnih rešitev, potem
tudi dolgoročni cilji nimajo
smisla. Reševanje izvoznikov
se mi zdi najpomembnejše
vprašanje, ker na teh podjetjih
gradimo razvoj in ker smo iz-
gubili jugoslovansko tržišče.
Osebno podpiram ostro kre-
ditno monetarno politiko, ven-
dar ob tem ni bilo ničesar po-
vedanega o racionalizaciji
stroškov v javni sferi, prav ta-
ko o obvladovanju monopolov
in zniževanju raznih dajatev.«
Milan Dolar, Juteks Žalec:
»Predvsem menim, da mora
vlada zagotoviti ustrezna na-
domestila izvoznikom. Samo
z olajšavami ne bomo dosegli
želenih rezultatov. Drugo je
zniževanje dajatev, 130 od-
stotkov za državo je absolutno
preveč. Kako bo s plačami, je
težko kometirati, kot direktor
podjetja pa sem proti vsaki za-
mrznitvi. Danes se pokrivamo
z odejo, ki nam je na voljo. Če
bomo dobro delali, pa bomo
izplačevali toliko, kolikor bo-
mo lahko, pa omejitve gor ali
dol. V programu pogrešam tu-
di kakšno besedo o izkorišča-
nju zmogljivosti v naših po-
djetjih. Na tem področju bi se
dalo še marsikaj postoriti.«
IB
Bo Jenka zamenjal Vitežnik?
s tridesetim junijem Mitja Jenko ne bo več piedsednik
poslovodnega odbora Gorenja, zamenjal ga bo Ivan Vitež-
nik, doslej zaposlen v Gorenju Beteiligung na Dunaju.
Skupščina koncema Gorenje je na petkovi seji na pred-
log poslovodnega odbora obravnavala pobudo za spre-
membo načina upravljanja in vodenja tega poslovnega
sistema. V prihodnje naj bi direktorji podjetij poleg odgo-
vornosti za rezultate poslovanja podjetij prevzeli tudi
soodgovornost za poslovni sistem, zato naj bi Gorenje
v prihodnje vodil direktorij. Matično podjetje koncern
Gorenje pa naj bi vodil direktor. Skupščina koncema
Gorenje je upravnemu odbom zato predlagala, da se s 30.
junijem sporazumno in na lastno željo, kot so zapisali
v izjavi za javnost, razreši poslovodni odbor koncema
Gorenje. Za vršilca dolžnosti predsednika poslovodnega
odbora naj bi namesto Mitje Jenka imenovali Ivana Vitež-
nika. IB
Prepolovliena Libela
Julija začne Helovati devet novih družb - Bo tristo delavcev
moralo na čakanje?
Delavci Libele v teh dneh
hodijo mimo oglasne deske, na
kateri visi poimenski seznam
okoli tristo ljudi, za katere ni
mesta v novih družbah. Neka-
teri razmišljajo o gladovni
stavki, vodstvo pa zatrjuje, da
bodo lahko prišli v Libelo na
svoja delovna mesta tudi po
prvem juliju.
Informacije s strani zaposle-
nih so naslednje: na zboru de-
lavcev pred tednom dni je di-
rektor Danilo Kotnik prebral
obsežen spisek ljudi, ki bodo
morali v kratkem na čakanje.
Med njimi je veliko takšnih, ki
jim manjka nekaj let do upo-
kojitve. O plačah pravijo de-
lavci, da so mizerne, kdaj bo
plačilni dan, se v podjetju ni-
koli ne ve. Zaradi takih raz-
mer so ljudje obupani, nekate-
ri so menda razmišljali o gla-
dovni stavki.
Družbe z omejeno odgovor-
nostjo, katerih lastnik je Libe-
la, so bile ustanovljene z 8 ti-
soč tolarji ustanovitvenega
kapitala. Vsaka od devetih
družb bo zaključena program-
ska celota, kar naj bi po Kot-
nikovi oceni povečalo tudi za-
nimanje za sodelovanje s tuji-
mi partnerji.
Direktor Libele Danilo Kot-
nik pa zatrjuje, da so trenutne
razmere v tem šeststo-član-
skem kolektivu posledica go-
spodarskega stanja v državi.
Nekoč so v Libeli delali za 22-
milijonsko tržišče bivše Jugo-
slavije, danes za 2-milijonsko
slovensko tržišče in še nekaj za
tujino. Izvoz se povečuje, ven-
dar so cene, ki jih dosegajo,
dokaj neugodne. V pivih petih
mesecih so poslovali z manjšo
izgubo, imajo blokiran žiro ra-
čun, zaradi česar je priprav-
ljen program finančne konso-
lidacije. V Iraku imajo iz pre-
teklosti še vedno za 5 milijo-
nov nemških mark odprtih
terjatev, 90 odstotkov poslo-
vanja na domačem tržišču pa
se odvija v obliki kompenzacij.
V Libeli je zaposlenih 627
delavcev, na čakanju je že
okoli 150 ljudi. Od začetka le-
ta 1990 so bistveno zmanjšali
število zaposlenih. Takrat je
bilo zaposlenih 1100 ljudi, za-
poslenost pa so zmanjševali
(po trditvah vodstva) z upoko-
jitvami oziroma na neboleč
način. Prvega julija začne de-
lovati devet novih dmžb.
V njih bodo zaposlili približno
polovico delavcev. Preostali
bodo po Kotnikovih besedah
še naprej zaposleni v Libeli,
verjetno pa bo večji del resnič-
no moral na čakanje. Vodstvo
podjetja ne trdi, da so trajni
presežek. Računajo celo na do-
ločene premike, predvsem do-
seganje višjih cenovnih razre-
dov, upajo tudi na ureditev
razmer na jugu, s tem pa naj bi
v prihodnje čakajoči spet do-
bili delo.
»Filozofija vodstva je,« po-
Paradni konj v Libeli je šf
vedno tehtnica, na domačem
tržišču zlasti elektronska pult-
na tehtnica, v tujini pultna
mehanska tehtnica in razne
avtomatske tehtnice, ki jih
v zadnjem času uspešno pro-
dajajo na Češkem.
jasnjuje Kotnik, »da se ohran:
stoletni program proizvodnji
tehtnic in ugotovi, koliko ljud
lahko prenese proizvodnja
Glavna naloga Libele maten
bo rešitev dveh problemov
vračilo dolgov, ki znašajo oko
li 7 milijonov nemških mark
ter reševanje položaja delav
cev, ki niso našli zaposlitvi
v novih družbah.« Žal pa taks
na filozofija bolj malo korist
tistim, ki lahko svoja imen:
prebirajo med presežki n;
oglasni deski.
IRENA BAŠI
gospodarski barometer
Višji zneski na čekiti
v začetku tega tedna so za-
čeli veljati novi mejni zneski
za brezgotovinsko poslovanje.
Minimalni znesek čeka se
s 300 povišuje na 500 tolarjev,
maksimalni znesek za brezgo-
tovinsko poslovanje pa s 5 na
8 tisoč tolarjev. Gotovinsko iz-
plačilo čeka med pogodbenimi
partnerji so z 2500 povišali na
5000 tolarjev.
Konjiški IMP še brez
lastnika
Konjiško podjetje IMP-Iso
kljub dvema licitacijama še
nima lastnika. Na prvi je bila
izklicna cena 5, na drugi 3 mi-
lijone nemških mark. Upniški
odbor je zato predlagal stečaj-
nemu senatu izklicno ceno mi-
lijon 200 tisoč mark, čeprav je
vrednost terjatev milijon 600
tisoč mark. Občinski izvršni
svet kot eden izmed upnikov
meni, da je podjetje končno
treba prodati, pa čeprav ne
bodo dosegli cene, s katero bi
poplačali terjatve.
Novo vodstvo
Ferraiita
Po razrešitvi Andreja Ko-
rošca je delavski svet Ferraiita
v minulem tednu imenoval no-
vo vodstvo. Za direktorja so
potrdili dosedanjega vršilca
dolžnosti Tomaža Uranjeka, ki
se je tudi edini prijavil na
razpis.
Stroj za parkete
v konjiškem podjetju Lip
pohištvo so za letos načrtovali
povprečno 1,3 milijone nem-
ških mark mesečnega prihod-
ka. Prve ocene kažejo, da bodo
načrt uresničili. Pri oskrt
z lesom se vse bolj vključuje]
v sistem »just in tirne«, v vsa
kubični meter lesa pa vlagaj
vedno več dela, pri končnih il
delkih že preko 150 ur. Večjj
izrabo lesa in manj odpadkoj
pričakujejo od nove strojni
opreme. V kratkem bodo dobi^
li specialni stroj za parket^
proti koncu leta pa še računal-
niško vodene stroje.
Prodaja na leasing
v Gorenju Servis so se odlo
čili za novo dejavnost. Po
storitveno znamko Tempo po
nujajo prodajo izdelkov na za
kup oziroma tako imenoval
leasing. Zakupno razmerji
traja 25 ali več mesecev, na tf
način pa nameravajo v Servisi
prodajati izdelke vseh zainte
resiranih podjetij Gorenja. Zj
dajanje v zakup so se že dogo
vorili pri prodaji televizorjev
videorekorderjev, izdelkov be
le tehnike, satelitskih anten ij
toplotnih črpalk.
Odbor za
podjetništvo
Pri območni gospodarst
zbornici Velenje so konec mi
nulega tedna ustanovili odbo
za podjetništvo, ki se bo uk
varjal predvsem s problerf
manjših podjetij v zasebni i
družbeni lasti. Predsednik od
bora je direktor firme INSTOl
Velenje Silvo Koprivnikai
njegov namestnik pa direktc
firme VIVA Nazarje Jože Mi
lanšek.
Nevarni traktorji
Kmetovalcem, kmetijskil
šolam in vsem tistim, ki se ul
varjajo z varnostjo pri del
v kmetijstvu, so minuli tede
v Mariji Reki prikazali varn
delo traktorja s priključki fl
strmini. Prikaz so pripravi
Zveza organizacij za tehničfl
kulturo Slovenije, RepublišJ
uprava za pospeševanje kmj
tijstva. Svet za preventivo j
vzgojo v cestnem prometu m
Sip Šempeter. Statistični p<
datki kažejo, da se je v zadnji
enajstih letih smrtno ponesli
čilo 451 voznikov traktorje^
ponudba in povpraševanje
Ponudba
- Podjetje Golob d. o.o. iz
Idrije nudi proste kapacitete
na strojih za razrez in krivlje-
nje pločevine ter na stružnici,
vrtalnem stroju in več varilnih
aparatih za pšostopke varje-
nja, kot so točkovno MAG in
RO. Informacije: tel. 065/76-
069 (Tine, Tadeja Golob).
- Podjetje Kovinoplast iz
Jesenic na Dolenjskem nudi
izdelavo kovinskih veznih ele-
mentov (vijaki, matice, pod-
ložke ipd.) vseh standardov in
kvalitet. Nudijo tudi rešive
prenosa momenta, varovanja
pogona pred preobremenitva-
mi in zagona težkih elektro-
motorjev z ustreznimi elastič-
nimi, varnostnimi in zagonski-
mi sklopkami. Informacije:
tel. 0608/62-906 (Branko
Rozman).
- Podjetje Lamut d. o. o.
z Lovrenca na Pohorju nudi
svoje zmogljivosti na področju
mehanske obdelave različnega
materijala na obdelovalnih
strojih. Izdelujejo in poprav-
ljajo tudi različne sklope ali
elemente. Nudijo še koopera-
cijsko sodelovanje z obrtniki
ali podjetniki, opravljajo eko-
nomske, tehnološke in organi-
zacijske storitve. Informacije:
tel. 062/675-021 (Branko
Lamut).
- Podjetje Grafika p. o. iz
Ilirske Bistrice nudi izdelavo
fotolitov, tiskanje vseh vrst ti-
skovin in barvanje stripov. In-
formacije: tel. 067/81-721 (Ni-
ves Belušič).
- Nemško podjetje Zorjan
MWZ, Maschinen Werkzeuge
technologie nudi stroje za iz-
delovanje vijakov. Informaci-
je: tel. 09187/42-485 (Rudolf
Zorjan).
- Podjetje Artcom iz Celja
nudi bogato izbiro svetil, pri-
mernih za trgovine, izložbe,
poslovne prostore, gostinske
lokale, galerije in stanovanja..
Informacije: tel. 25-001 (Le-
onida Lončar).
Povpraševanje:
- Ameriška izvozno-uvozna
firma Comax Worldvdde iz
Miamija išče slovensko firmo
ali agenta za prodajo ameri-
ških proizvodov v Sloveniji.
Informacije: tel. 061/150-122
(Marjan Smonig) ali tel. 305-
417-8183 (Mr. Paul Silias).
- Podjetje Sovič iz Postojne
išče ponudnika za tiskanje
vseh vrst publikacij, lažjih
embalaž, merkantilij obraz-
cev, glasil, časopisev in obraz-
cev. Informacije: tel. 066/22-
592 (Cveto Baje).
Inforamcije:
- UNPROFOR SUB Office
iz Zagreba obvešča slovenska
podjetja, da je mogoče posre-
dovati ponudbo za oskrbo mi-
rovnih sil OZN tudi direktno.
Informacije: tel. 041/711-635
(Mr. Sune Sandstrom).
Vse podrobnejše informacije
dobite pri Centru za Informa-
cijski sistem Gospodarske
Zbornice Slovenije, telefon
(061) 150-122 intemo 290, 292,
293 aU direktno 215-631.
po čem so devize?
Tečaji deviznih valut na dan 23. 6. 1992
St.25 - 25. junij 1992
5
S premoženjem hočejo upravljati sami
1^ ptihoUnJe ni treba pričaliovati višjih odltupnib cen živine - Mesarstvu Šentjur se \
je pridružila še delniška družba Jurmes
Poleg družbenega podjetja
IVlesarstvo so Sentjurčani
ustanovili delniško družbo
Jurmes, ki naj bi jim zagotovi-
la normalno delo in razvoj.
Zato zavračajo vsakršne očit-
ke o poskusu divjega lastni-
njenja.
Težave, ki so se pojavile za-
radi zapiranja tržišča po osa-
mosvojitvi Slovenije in pada-
nje kupne moči, puščajo sledo-
ve tudi v Mesarstvu Šentjur.
To najbolj prepričljivo kažejo
številke. V prvih štirih mese-
cih je fizična realizacija manj-
ša za dobrih 20 odstotkov.
Spreminja se struktura po-
nudbe, predvsem čutijo po-
manjkanje svinjskega mesa,
Kljub temu letos v prvih petih
mesecih ni bilo večjih motenj,
nabavne tokove so reševali
z uvozi, prodaje pa ni mogoče
sanirati z zaostajanjem cer
glede na nekatere druge živ-
ljenjske potrebščine. Zmanj-
Odkup mladopitane govedi je
približno tretjino manjši kot
v preteklih letih, odkup oce-
njujejo kot zadovoljiv, bil bi
lahko še večji, če bi uspeli pla-
sirati večje količine mesa na
tržišče.
šuje se indivudualna potroš-
nja, prav tako potrošnja v go-
stinskih obratih, hotelih,
predvsem pa v obratih družbe-
ne prehrane. Menze so po de-
lovnih organizacijah bolj izje-
ma kol pravilo, ugotavljajo
Sentjurčani. Pri prodaji izdel-
kov je upad nekoliko manjši,
svežega mesa pa so ljudje
v zadnjih mesecih kupili za 13
do 15 odstotkov manj kot
v preteklosti. Za tretjino se je
zmanjšalo povpraševanje po
draijih izdelkih.
Mesarstvo Šentjur kljub
vsemu sodi med tiste predelo-
valne obrate, ki kmetovalcem
ponavadi ponuja najvišje od-
kupne cene. Direktor Mesar-
stva Rado Tržan pojasnjuje, da
je bila njihova nabavna strate-
gija vedno vezana na proiz-
vodnjo v kmetijskih zadrugah
in pri individualnih proizva-
jalcih. Niso imeli lastne mreže
pitanja, lastnih farm, zaradi
česar v tem trenutku ne rešu-
jejo lastne proizvodnje. Sode-
lujejo s sedmimi zadrugami,
s katerimi imajo dolgoročne
načrte, kalkulacije predvide-
vajo majhen odstotek zasluž-
ka, takšen način pa naj bi za-
gotavljal obstoj in razvoj
obrata na dolgi rok. Temu pri-
merni so tudi poslovni rezul-
tati.
V Mesarstvu Šentjur je zapo-
slenih 118 delavcev, v delniški
družbi Jurmes je delo dobilo
10 ljudi.
Kmetovalci v tem obdobju
pričakujejo povečevanje od-
kupnih cen, vendar so po Tr-
žanovi oceni ta pričakovanja
nerealna. »Predvsem zato, ker
Slovenija vstopa v evropske
blagovne tokove, v katerih
hrana ne dosega visokih cen.
Vsi v agroživilstvu se moramo
zavedati, da nimamo kompa-
rativnih prednosti v kmetij-
stvu in če jih ni, potem tudi
predelava ne more delati ču-
dežev. Razen tega imamo za-
radi padca standarda še izjem-
no plačilno nesposobnega po-
trošnika. Pri mesu se pozna
vsaka razprodaja, vsaka nižja
cena na tržišču in kdor kalku-
lira previsoko, svojih izdelkov
ne more prodati. Glede rasti
cen nisem optimist in ne priča-
kujem dvigov odkupnih cen,
s tem pa nas in rejce čaka še
težje gospodarjenje.«
Zalcaj Jurmes?
Mesarstvo Šentjur je kot
pravni naslednik klavnice
v Kmetijskem kombinatu po
osamosvojitvi pripravilo am-
biciozen razvojni načrt. Lani
so Markovičev projekt privati-
zacije zamrznili in našli drugo
obliko. Organizirali so delni-
ško družbo, ki naj bi delavcem
omogočila varčevanje in ena-
kopravno vključevanje v pro-
ces lastninjenja, uresničevanje
razvojnih načrtov ter dogovar-
janja s tujci za skupna vlaga-
nja in kreditiranje razvojnih
projektov. V delniški družbi
Jurmes opravljajo tudi dejav-
nost zunanje trgovine, za kar
imajo zdaj poseben oddelek
v Ljubljani. V delniško družbo
so vložili kapital v glavnem vsi
zaposleni, nekaj upokojencev
in poslovnih partnerjev. Vseh
delničarjev je preko 130, ena
delnica je nominirana na to-
larsko protivrednost 10 eku-
jev, doslej je vplačanih pri-
bližno 18 tisoč delnic. Prodajo
delnic so objavili javno, tudi
na mlečnih zbiralnicah so vi-
sela obvestila. Pol leta je trajal
razpisni rok, v katerem so bile
fizične osebe enakopravne.
Delniško družbo vodi
upravni odbor, njen direktor
je Jože Štiglic. Rado Tržan ob
tem pojasnjuje: »Glede na to,
da smo delničarji vložili pri-
vatni kapital, je jasno, da je
Jurmes privatna delniška
družba. Računamo, da mora-
mo biti uspešni kot celota.
Preko Jurmesa iščemo dodat-
ne razvojne možnosti, kajti
agroživilstvo je na dolgi rok
stabilna proizvodnja, vendar
manj akomulativna. Družbe-
nega podjetja ne moremo raz-
vijati tako hitro in tako kot
želimo, če ne najdemo popol-
noma jasne perspektive.
V družbenem podjetju ne ve-
mo, ali bo preoblikovanje po-
djetja šlo po zadružni zakono-
daji, s katero se delavci v tem
družbenem podjetju niti slu-
čajno ne strinjamo, ker nas po-
stavlja v drugačen položaj kot
delavce v drugih družbenih
podjetjih. Zadnja varianta
lastninskega zakona predvide-
va, da naj bi po zadružnem
zakonu dali 45 odstokov di-už-
benega kapitala zadružnikom,
60 odstotkov ostane za delav-
ce. Torej moramo mi prinesti
še 5 odstotkov zraven, da bo-
mo lahko speljali lastninjenje.
V zgodovini Mesarstva in še
prej Klavnice v Kombinatu ni-
smo bili nikoli deležni širše
družbene pomoči ali poceni
kreditov. Delali smo z 80 od-
stotnimi plačami, da smo
sploh lahko živeli. Minulega
dela delavcev osebno kot di-
rektor nisem pripravljen žr-
tvovati za neke povprečne po-
litične cilje in zakonodajo. Po-
nudili smo možnost ljudem, po
kateri lahko sooblikujejo svojo
usodo. In zato smo ustanovili
ločeno delniško družbo, v ka-
teri je privatni kapital, ki ga
dajemo od osebnih dohodkov
v višini 5 do 25 odstotkov gle-
de na zaupanje in zmožnosti
vsakega posameznika. V del:«
niški družbi, ki dokapitalizira
skupno poslovanje, se denar,
zbran z delnicami, vlaga v pre-
mičnine ali nepremičnine, ki
dopolnjujejo oziroma izboljšu-
jejo razvojne potenciale klav-
no predelovalnega obrata
v Šentjurju in našega družbe-
nega podjetja.«
Mesarstvo Šentjur ponuja svo-
je usluge v klavnici tudi dru-
gim podjetjem in zasebnikom
ter posameznim rejcem, s či-
mer zapolnijo tretjino kapaci-
tet na klavni liniji. Cene so
konkurenčne, pravijo in takš-
ne naj bi tudi ostale.
Zaradi oblikovanja delniške
družbe Jurmes so se pojavile
govorice, da gre v Šentjurju za
primer divjega lastninjenja.
Rado Tržan takšne govorice
odločno zanika. »Kdor govori
o divjem lastninjenju, ne poz-
na dejanskega stanja, na drugi
strani pa je danes očitno mo-
derno deliti očitke levo in des-
no brez realnih argumentov.
Naš primer zbiranja kapitala
je napravljen v skladu z zako-
ni in željo zaposlenih, da sami
prispevajo k razvoju svojega
podjetja. Minulega dela pa ni-
smo pripravljeni puščati na
razpolago nekomu tretjemu,
da bo z njim razpolagal. Pre-
več je bilo odpovedovanja
-v preteklosti, in ga je še danes,
za ohranjanje delovnih mest,
dobrega imena in blagovne
znamke.«
IRENA BAŠA
Foto: EDO EINSPIELER
Pred kratkim so v Celju obnovili mesnico, kjer so bistveno
obogatili ponudbo. Za obnovo so se odločili kljub temu, da
lahko vrnitev stavbe zahtevajo štirje dediči nekdanjih lastni-
kov. »Ne moremo si dovoliti, da se okoli nas pojavljajo sodobne
prodajalne, čeprav je rizik za podjetje precejšen,« ocenjuje Rado
Tržan.
Peč za varovanje okolja
Za nakup nove peči KIV    ie zanimalo Nemci
Proizvodni program KIV
Vransko je v dobršni meri pri-
lagojen varovanju okolja.
Pravzaprav slonijo vsa nji-
hova prizadevanja na razvoju
toplotne tehnike, pred krat-
kim pa so dosegli lep uspeh, ko
so izdelali peč za izgorevanje
posebnih odpadkov, obratuje
pa v Emteksu na Ložnici. Za
to peč se že zanimajo tudi na
tujem, o tem smo se pogovar-
jali z direktorjem Ivom Krečo.
Kakšna je sploh funkcija te
peči?
Predvsem je seveda namenje-
na varstvu okolja, svfkundami
produkt te peči pa je v bistvu
•zgorevanje posebnih odpad-
kov oziroma energija, ki jo do-
bimo iz teh odpadkov. Gre
skratka tudi za pridobivanje
^^'rgije iz alternativnih virov.
za  tehnološko  izjemno
zahteven projekt. Sicer pa smo
v KIV teh stvari začeli lote-
vati že pred petimi leti. Po-
dobno peč smo sicer pred leti
skonstruirali in naredili za
^adonjo Sisak. Kasneje je raz-
dogodkov pokazal, da ra-
bimo referenco nekje v nepo-
^i"edni bližini in srečo smo
J^eli, da je takšno peč potre-
boval Emteks.
Gre seveda tudi za stvar, ki
je verjetno zelo draga...
Ta, ki sedaj obratuje v Em-
teksu, je veljala okrog 500 ti-
soč mark. Moram povedati, da
je bilo v teh časih takšen pro-
jekt zares težko sfinancirati.
Skušali smo najti soinvestitor-
ja, vendar za to ni bilo razu-
mevanja ne v občini in ne v dr-
žavi. No, Emteks je družba,
kjer je lastnik večinskega de-
leža nemški partner. Takšno
peč so potrebovali in preden
smo se v KIV lotili projekta,
smo rabili strokovno potrditev
nemškega partnerja. Obiskal
nas je njihov predstavnik, ki
skrbi za ekološka vprašanja,
pregledal že izdelani koncept
te naprave in dal nam je zeleno
luč. Decembra smo podpisali
protokol o izgradnji te napra-
ve, pri čemer smo mi nosili
kompletno odgovornost za iz-
gradnjo, montažo in kasnejše
poskusno obratovanje. Edina
obveznost Emteksa je bila, da
nam je pomagal v začetni, naj-
težji fazi z minimalnim fi-
nančnim deležem. Projekt smo
namesto septembra, zaključili
že maja.
Kakšne rezultate daje peč?
Strokovne meritve je opravil
Inštitut za zdravstveno var-
stvo iz Maribora, ki ga prizna-
vajo vsi strokovni krogi doma
in tudi na tujem. Nad ugotovi-
tvami so bili navdušeni tudi
strokovnjaki iz Nemčije.
Obstoja možnost, da bodo
takšne peči kupovali tudi
Nemci?
Res obstojajo možnosti, da
se prebijemo na najzahtevnej-
še nemško tržišče. Glede na
neurejeno zakonodajo na tem
področju v Sloveniji je pravza-
prav nelogično, da bomo takš-
ne naprave prej prodajali na
tuje kot pa doma.
JANEZ VEDENIK
na sončni strani alp
PETERLETOVO KUKA VIČ-
JE JAJCE Najprej je pred-
sednik Slovenskih krščan-
skih demokratov Lojze Pe-
terle (od naporne dveletne
vladavine si zdaj odpočiva
v Kanadi, nato bo v začetku
julija »spotoma« obiskal še
Argentino) naskočil predsed-
nika vlade dr. Janeza Drnov-
ška. Kraj za to si je izbral kar
Dunaj kot nekdanjo prestol-
nico Avstro-ogrske. Drnov-
šku je Peterle za avstrijsko
javnost napovedal, da bo
njegova vlada v pol leta zašla
v velikanske gospodarske te-
žave, da je Drnovškova poh-
tika »katastrofalna« (sloven-
sko: nesrečna, polomljena,
porazna), da je Drnovšek
s povečanjem plač dvignil in-
flacijo maja na 6,3 odstotka
itd.
Dr. Drnovšek bivšemu
predsedniku ni ostal dolžan.
Po njegovem mnenju »go-
spod Peterle podtika kuka-
vičje jajce v tuje gnezdo in
obeša grehe svoje vlade na
pleča nove«. Kar zadeva dvig
plač, Drnovšek upravičeno
želi od Peterleta poduk, ki ga
seveda ne more dobiti, o tem,
kako je »lahko dvig plač
v zadnjem dnevu maja vpli-
val na majsko stopnjo infla-
cije«. Vse kaže, da je Lojze
Peterle v šoli manjkal pri ne-
katerih urah računstva.
Dr. Drnovšek kot svetov-
ljan Peterleta ni ozmerjal,
ampak je v izbranem in hlad-
nem slogu, značilnem zlasti
za angleške politike, ocenil
Peterletov nastop z beseda-
mi: »Kako se negativni poli-
tični propagandi v tujini, na-
perjeni proti interesom last-
ne države, reče v običajnem
žargonu, prepuščam oceno
javnosti.« Torej naj si o Pe-
terletu misli vsak svoje...
PREDSEDNIK JE RAZ-
PRODAN - Če bi sodih po
prezaposlenosti predsednika
predsedstva RS Milana Ku-
čana, bi menili, da smo na
vrhuncu predvolilne kampa-
nje. Ne mine dan, da ga ne bi
videli, kako sprejema goste
ali je v vlogi gosta na raznih
prireditvah, na takšnih, na
kakršnih včasih še sanjati ni-
so mogli, da bodo imeli med
seboj prvega Slovenca med
enakimi. Resda je morda tudi
to po zadnji raziskavi javne-
ga mnenja prineslo Milanu
Kučanu prvo mesto pred dr.
Drnovškom in Jelkom Kaci-
nom, vendar naj spomnimo,
da »preveč dobrega lahko tu-
di škoduje«. Ta predsedniko-
va dobrota namreč, ko ne
zmore reči ne pri prireditvi-
cah. Lahko pa je to tudi del
nove politike, ki je v prejš-
njih časih nismo bili vajeni,
saj smo predsednike republi-
ke videvali le na izbranih
prireditvah.
ŽRTEV IN NE NASILNI-
CA (2) - Pokazalo se je, da so
imeli prav tisti, ki so trdili,
da so obtožbe zoper Spomen-
ko Hribar, nekdanjo pred-
sednico Svetovnega sloven-
skega kongresa-Konference
za Slovenijo (SSK-KS) ne-
utemeljene in izvite iz trte.
Hribarjeva je sicer privolila
v spravo s svojimi nasprotni-
ki, s tem da se je zadovoljila
z uradno ugotovitvijo SSK-
KS. da bi delala ne finančnih
ne drugih napak. Toda SSK-
KS je izgubila predsednico,
kot članici sveta SSK-KS pa
so Hribarjevi z neupraviče-
nimi obdolžitvami vzeli voljo
do dela. Kako učinkovito je
bilo to delo, pa naj povesta
samo podatka, da je Hribar-
jeva lani na Svetovni sloven-
ski kongres pridobila spon-
zorjev za 700.000 DEM, letos
že za 280.000 DEM. Hvalež-
nost pač nikoli ni bila odlika
slovenstva.
PLAČE IZPRED 30 LET
- Po podatkih Gospodarske
zbornice Slovenije (GZS) se
gospodarske razmere v Slo-
veniji še slabšajo. Očitno Dr-
novškova vlada ne more de-
lati čudežev, ko popravlja
napake Peterletove vlade.
Proizvodnja v letošnjih petih
mesecih je za 16,4 odstotke
nižja kot je bila lani v ena-
kem obdobju, aprila letos je
bila nižja za 21, maja pa za
19,4 odstotka. Realne plače
so zdaj na ravni tistih, ki smo
jih imeli leta 1962. Inflacija
v obdobju maj 1991/92 je bi-
la 287,9 odstotka, letos od ja-
nuarja do junija pa 59,6 od-
stotka. Lani je imelo izgubo
753 podjetij z 200.000 zapo-
slenimi, na stečaj pa že čaka
255 podjetij, tako da bo šte-
vilo brezposelnih verjetno
kmalu doseglo številko sto
tisoč. Vse to so »dosežki«
prejšnje vlade. Edina svetla
točka so devizne rezerve, ki
so bile 15. junija 755 milijo-
nov ameriških dolarjev, ven-
dar, žal, niso posledica večje-
ga izvoza. Po teh podatkih ni
nič čudnega, če je industrija
pijač maja povečala proiz-
vodnjo za več kot tretjino
v primerjavi z aprilom...
ČRNOGLEDA »NAPO-
VED« - Zmago Jelinčič,
predsednik Slovenske na-
rodne stranke (SNS), ki se je
proslavil s svojo »ljubeznijo«
do Neslovencev in jo tudi
konkretno dokazal, ko je
v Tržiču streljal na štiri srb-
skohrvaško govoreče prise-
ljence, je v Mariboru napove-
dal, da bo po Ivanu Kram-
bergerju on naslednja žrtev
»političnega nasilja v Slove-
niji«. Jelinčič pri tem ne upo-
števa dosedanjih izjav v pre-
iskovalnem postopku niti iz-
jav domnevnega morilca
P. R. iz Jurovskega Dola, am-
pak še zmeraj vztraja, da je
pri umoru Ivana Kramber-
gerja šlo za profesionalno iz-
veden politični atentat.
Stranka skrajnežev, ki ima
med drugim v Mariboru med
glavnimi nalogami, da izžene
iz štajerske metropole vse
Neslovence, napoveduje, da
bo pri letošnjih volitvah do-
bila veliko število poslanskih
mest v slovenskem parla-
mentu. Zmago Jelinčič že
ukrepa ustrezno tem napove-
dim, saj se je s hr\-aškim ko-
legom Dobrosavom Paragom
(Hrvaška stranka prava) že
»dogovoril«, da bo ozemlje
v Istri med Dragonjo in Mir-
no, ki je zdaj hrvaško, v celo-
ti vrnjeno Sloveniji.
Pokojni Ivan Kramberger,
dobri človek iz Negove, je bil
očitno - vsem pomanjkljivo-
stim navkljub - prava premi-
era v primerjavi z nekaterimi
novopečenimi slovenskimi
»politiki« in bodočimi - bog-
nedaj! - oblastniki. Zlasti ne
s takimi, ki nastopajo pod
žolto-črno zastavo.
BOJEVITE    LASTOVKE
- Narodni demokrati dr. Raj-
ka Pirnata bodo imeli odslej
v grbu lastovko v soncu. Če-
ravno so te ptice znane kot
miroljubne, pa so narodnjaki
postali zelo bojeviti. Tako je
šef ljubljanskih narodnjakov
dr. Lojze Marinčck ugotovil,
da je demokracija v Sloveniji
v nevarnosti, zato bo v Ljub-
ljani 2. julija organiziral
zborovanje, na katerem bodo
narodnjaki med drugim za-
htevali odstop predsednika
skupščine dr. Franceta Bu-
čarja in predsednika vlade
dr. Janeza Drnovška. Živi bi-
li, pa videli...
Št. 25 - 25. junij 1992
mM

16,
Poslanec Jože Pučnik
Seaanii poilpredsetinik slovenske vlade dr. Jože Pučnik nima več predsedniških ambicij
»Kljub vsem napakam in slabo-
stim sem zadovoljen z vsem, kar se je
v preteklih dveh letih dogajalo
v Sloveniji. Naredili smo dobre ko-
rake, Slovenci smo lahko ponosni
nanje. Prihodnost lahko napovemo
z velikim optimizmom. Izvlekli se
bomo in postali povsem enakoprav-
ni partnerji vsem ostalim narodom
v srednji in zahodni Evropi.«
Tako na kratko najnovejšo zgodo-
vino in prihodnost Slovenije ocenju-
je Jože Pučnik. Disident, predsednik
Socialdemokratske stranke, Demo-
sa, podpredsednik slovenske vlade
in... republiški poslanec? In kako
Jože Pučnik ocenjuje trenutna poli-
tična razmerja v Sloveniji?
»Danes smo v podobnem položaju
kot leta 1989. Politična scena se po-
novno organizira, nastajajo nove po-
litične grupacije. Prav gotovo bodo
nekatere stranke izginile, vendar ne
verjamem, da bo nastala kakšna no-
va in se tudi uveljavila. Novo orga-
niziranje slovenske politične scene
je zelo zanimivo, še zlasti, ker ne
vemo, kakšni bodo rezultati.«
»Kam v tem novem organiziranju
postavljate sebe, kam vašo socialde-
mokratska stranko?«
»Socialdemokratska stranka je
v sredini, v levem centru, kjer se
skuša uveljaviti in etablirati ter
ostati legitimni center socialne de-
mokracije v Sloveniji. Pri tem pa
ima precejšnje težave. Konkurentov
je namreč veliko, mnogi so prevzeli
to ime in »na papirju« tudi socialde-
mokratski program. Če so res spre-
menili metode svojega mišljenja in
način političnega razmišljanja,
predvsem pa način političnega delo-
vanja, bosta pokazala čas in pred-
vsem praksa. Socialna demokracija
skuša ohraniti svojo evropsko usme-
ritev, ostati vezana na pridobitve
demokracije v Sloveniji, to je samo-
stojnost, neodvisnost, parlamentar-
no državo, in kar je trenutno najbolj
aktualno, refomio gospodarskega
sistema. Ostali se skušajo organizi-
rati bolj na desnem koncu te politič-
ne palete. Rekel bi, da se politična
razlikovanja na leve in desne v Slo-
veniji šele sedaj uresničujejo. Doslej
se je namreč politična diferenciacija
dogajala po drugih načelih.«
»Veliko tistega, kar ste napoveda-
li v predvolilnih govorih, se je ures-
ničilo. Lahko napoveste tudi danes,
kako bo šel razvoj Slovenije na-
prej?«
»Napovedovanje je sicer težko in
predvsem nehvaležno, lahko pa oce-
nim. Na političnem področju bo pri-
šlo do oblikovanja večjih skupin.
Deloma bodo morda iz njih nastale
predvolilne koalicije ali pa vsaj »ti-
hi« ali »glasni« sporazumi. Volitve
bodo prinesle nekoliko dfugačno
razporeditev moči. Ali bo pri tem
tako imenovana »sredinska skupi-
na«, ki je sedaj na oblasti, ohranila
dovolj politične podpore, da bo lah-
ko ponovno oblikovala vlado, je
vprašljivo. O tem si ne upam govori-
ti. Kar tiče gospodarstva, prepričan
sem, da bo do konca leta prišlo do
očitne stabilizacije. Najnižjo točko
gospodarskega razvoja smo že dose-
gli, to pa pomeni, da gremo lahko le
še naprej. Končno je treba sprejeti
zakon o lastninjenju, o gospodarskih
družbah in še vrsto drugih gospo-
darskih ukrepov. Vlada bo v nasled-
njih tednih vsakokrat spejela kaj
novega za sanacijo gospodarstva.
Vse pa bo seveda v rokah skupščine.
Upam, da bodo zakoni »šli skozi«.«
»Je vaša izvolitev na mesto pod-
predsednika vlade zahtevana ali
vam je bilo to mesto ponujeno?«
»Funkcija podpredsednika vlade
mi je bila ponujena. Že nesojeni mi-
nistrski predsednik Marko Voljč mi
jo je ponudil, tudi Bavčar in Drnov-
šek sta mi jo ponudilila. Vendar to
sploh ni pomembno. Res je moja
stranka zahetevala položaje, ali
podpredsedniškega ali kakšnega
drugega, v vlado pa sem se vključil
kljub temu, da v vsem tem nisem
hotel neposredno sodelovati. Veliko
del sem namreč imel z oblikovanjem
sredinske koalicije, saj sem hotel
preprečiti, da bi prišlo do popolnega
premika na »drugo stran«. Ker sem
pač bil pri tem aktivno prisoten, se
nisem mogel temu izmakniti. Človek
pač mora ostati zvest dejanjem in
eno dejanja opredeli naslednje, tako
sem bil vpet v to in moram priznati,
da nisem bil vesel, da me je to dole-
telo. Podpredsednikovanje sem zdaj
vzel resno in ga ne obžalujem več. Ni
namreč moja navada, da bi obžalo-
val to ali ono dejanje iz preteklosti,
niti grehov niti kreposti. Nikakor se
ne pomilujem, svojo funkcijo oprav-
ljam z veseljem in z vso odgovor-
nostjo, saj menim, da se bo dalo ne-
kaj narediti.«
»Katera misel vas je vodila k va-
šemu sedanjemu delu?«
»Naša mlada država ne more do
jeseni, ko bo prišlo do volitev, ostati
s takšno negotovo večino, ki je padla
že pod 40 odstotkov. Nekaj je bilo
treba narediti, to je v skladu s parla-
mentarno demokracijo, kar sicer
mnogi ne razumejo, vendar bo čez
nekaj let tudi v Sloveniji postalo po-
vsem običajno, da se koalicije me-
njujejo.«
»Napovedujete stabilizacijo slo-
venskega gospodarstva. Je to re-
alno?«
»Ukrepi, ki jih je doslej sprejela
nova vlada, so vzpodbudni. So sicer
pragmatični, vendar so to majhni
koraki, saj si velikih ne moremo pri-
voščiti. Če jih bomo izvajali, lahko
pričakujemo stabilizacijo razmer. Je
pa seveda vprašljivo, ali bo lahko
sedanja vlada uspehe politično
vnovčila pri naslednjih volitvah. Jih
bodo poleg strokovnjakov opazili
tudi ljudje? Sedanja vlada je od
prejšnje bolj pragmatična in prak-
tična, vendar smer ostaja ista.«
»Napovedali ste, da boste na na-
slednjih volitvah kandidirali za po.
slanca v republiški skupščini. So se-
daj, ko opravljate funkcijo podpred-
sednika vlade, vaše nemere dru-
gačne?«
»Ne. Kandidiral bom za poslanca.
Ne bom vložil kandidature za pred-
sednika, saj bi bile možnosti za mojo
izvolitev zelo majhne. Konec koncev
pa me tudi predsedniški položaj ne
zanima več. Zato se bom toliko bolj
potrudil, da pridem v parlament in
da bo čimveč j i uspeh dosegla tudi
moja stranka. V Sloveniji sem dobro
znan in to bom tudi izkoristil - zase
in za stranko.«
»In se tako odkupili za vse očitke,
ki ste jih doživljali že kot predsed-
nik Demosa, češ da zanemarjate
svoje socialdemokrate?«
»Res se bolj malo posvečam svoji
stranki, vendar pa sem prepričan, da
lahko kot podpredsednik vlade sto-
rim veliko za našo stvar. Stranka mi
gotovo ne bo zamerila, ker sem prev-
zel sedanjo funkcijo. Sicer pa je sa-
ma sklenila, da moram to narediti.«
JANJA ŽIVULJ
Šef pokopališča gre na sodišče
Policija bo Franca Kelharja ovadila zaradi zatajitve nagrobnikov
Preiskovalci celjske UNZ
zbirajo v teh dneh še zadnje
podatke o tem, kako je potekal
popis v Komunalini Pokopali-
ški službi, ki jo je s 1. junijem
vzelo v najem podjetje Veking.
Prejšnji direktor Pokopališke
službe in zdajšnji lastnik in di-
rektor Vekinga Franc Kelhar
naj bi namreč pri popisu pre-
moženja Pokopališke službe
komisiji prikril nagrobne spo-
menike v vrednosti okoli mili-
jon tolarjev.
Franc Kelhar zapetljaja in
sumničenj na svoj rovaš ni že-
lel komentirati, zato pa je bil
več pripravljen povedati di-
rektor JP Komunala Celje Jože
Gaberšček. Potem, ko je celj-
ski izvršni svet sprejel odloči-
tev, da se Pokopališka služba
odda v najem podjetju Franca
Kelharja, je morala Komunala
organizirati še popis osnovnih
sredstev in drobnega inventar-
ja. Na Komunali so v popisno
komisijo imenovali pravnika
Braneta Sršeta in finančnico
Cvetko Štor, občina pa Janeza
Marinčka. Komisija je svoje
delo v Pokopališki službi
opravila 28. in 29. maja, v po-
pisu pa niso bili zajeti pri-
pravljeni nagrobniki in drug
kamnoseški material, ki ga
imajo v Pokopališki službi ves
čas na zalogi.
Celjska Uprava za notranje
zadeve je nekaj dni zatem do-
bila prijavo, da naj bi Kelhar
nagrobnike načrtno prikril,
kasneje pa jih v okviru podjet-
ja Veking prodal in se s tem
okoristil na tuj račun. Čeprav
podatki o dosedanjem poteku
preiskave še niso povsem do-
stopni javnosti, smo izvedeli,
da člani popisne komisije za-
nikajo, da bi kdorkoli skušal
ob popisu nanje vplivati. Prei-
skava torej še ni končana, ven-
dar bo policija vsekakor ka-
zensko ovadila Kelharja, saj že
dosedaj zbrani podatki kažejo
na to, da je mogoče utemeljeno
sumiti, da se je Kelhar s pri-
krivanjem nagrobnikov okori-
stil.
Jože Gaberšček pravi, da so
bili na Komunali presenečeni,
ko so prišli k njim poizvedovat
preiskovalci UNZ. Tudi pred-
stavniki Komunale so nato
v Pokopališki službi ugotovili,
da s popisom ni vse v redu, ter
da nekatera sredstva niso bila
popisana. Gabršček sicer me-
ni, da je mogoče, da nepopisa-
ni nagrobniki in ostanki
v kamnoseški delavnici niso
veliko vredni, vendar bi jih
morala komisija vseeno popi-
sati. Druga stvar pa je, če jih je
komisija sploh imela prilož-
nost videti.
Kako je torej prišlo do nave-
denih nepravilnosti, bodo po-
kazali izsledki preiskave in
sodnega procesa. Vsekakor bo
treba vse skupaj na sodišču
najprej dokazati. V kolikor pa
se sumničenj a izkažejo za os-
novana, pravi Gaberšček, bo
morala    Komunala    skupaj
s celjsko občino razmisliti tudi
o tem, ali naj s podjetjem Ve-
king in njegovim direktorjem
Francem Kelhar jem enostran-
sko prekine pogodbo o najemu
Pokopališke službe.
BRANE PIANO
V soboto Žalska noč
S sobotno Žalsko nočjo se bodo zaključile prireditve
letošnjega Turističnega tedna v Žalcu. V soboto
dopoldne bo v Športnem parku teniški turnir, po uli-
cah Žalca pa bodo organizirali kolesarski trim. Ob 10.
uri bo v mestnem parku promenadni koncert, ob 11.
uri pa bo na Šlandrovem trgu kmečka ohcet s šranga-
njcm. Popoldne bodo Žalčane razveseljevali laški god-
beniki z mažoretkami, v športnem parku bodo nasto-
pili karateisti, zvečer pa bodo obiskovalcem igrali in
prepevali Don Mentoni band, Čudežna polja. Nočna
izmena, Irena Vrčkovnik, Veriga, Mix Max in Hmeljar-
ski instrumentalni kvintet. Manjkalo seveda ne bo tudi
raznih kuluinaričnih dobrot.Tako se bodo na tržnici,
kjer bo tudi okrog 500 sedežev, potrudili celo za to, da
bi ponudili ovčetino na žaru.Prizadevni organizatorji
upajo, da bo v soboto v Žalcu lepo vreme.
JANEZ VEDENIK
Odmeven Dan odprtih vrat
Laščani, pa tudi obiskovalci
iz bližnje in daljne okolice so
v soboto pokazali izjemno za-
nimanje za ogled laške Pivo-
varne. Ob Dnevu odprtih \Tat
si je ta uspešen kolektiv ogle-
dalo kar 6 tisoč obiskovalcev.
V Pivovarni so se pred sezo-
no odločili, da pokažejo svojim
zvestim potrošnikom vse naj-
sodobnejše pridobitve v zad-
njih petih letih. S tem so tudi
uradno zaključili obdobje,
v katerem so praktično v celoti
obnovili pivovarno, z naložbo
50 milijonov nemških mark pa
stopili ob bok desetim največ-
jim in najsodobneje opremlje-
nim evropskim pivovarnam.
Ob Dnevu odprtih vrat so
v Pivovarni podrobno razlaga-
li obiskovalcem o vseh dosež-
kih, za kar je skrbelo 28 delav-
cev tega kolektiva. Po ogledu
tovarne so vsem postregli
s pivsko klobaso in pivom, ve-
selo razpoloženje pa se je za-
vleklo še v pozne popoldanske
ure. Na prireditvi so sodelova-
li tudi godbeniki pihalne god-
be Ema, veliko pozornosti pa
so v svojih značilnih oblačilih
pritegnili člani društva Laških
pivovarjev.
IB
Foto: EDO EINSPIELER
Nekajletni dolg do malčkov
y Celju jeseni boljše prostore in kadrovske možnosti
predšolske vzgoje
v vseh treh celjskih vrtcih
ugotavljajo, da glede prostor-
skih pogojev, opreme in oskr-
be z vzgojnimi sredstvi zvečine
zaostajajo za ostalimi vrtci
v regiji, glede strokovnosti,
inovativnosti in bogate po-
nudbe programov pa regijsko
povprečje presegajo. Na teh
osnovah so pripravili razvojne
usmeritve predšolske vzgoje,
ki so jih na zadnji seji podprli
tudi člani izvršnega sveta.
V programe celjskih vrtcev
je glede na število predšolskih
otrok v občini zajetih preko 70
odstotkov otrok med prvim in
sedmim letom. V prihodnjem
šolskem letu naj bi bilo po evi-
denčnem vpisu v vrtcih 2 tisoč
365 otrok, kar je za dobro peti-
no manj kot letos. V vrtcih ra-
čunajo, da bo zaradi tega uki-
njenih 6 oddelkov. Prav z upa-
dom števila otrok, ki je posle-
dica zmanjšanega števila roj-
stev, pa se vrtcem ponujajo
možnosti, da malčkom ponu-
dijo boljše prostorske pogoje.
V osemdesetih letih so namreč
zaradi prevelikega pritiska
otrok v vrtcih sprejeli Pravil-
nik o najvišjem dopustnem
številu otrok na oddelke, ki je
močno presegal prostorske in
pedagoške normative. V Celju
so tako presegali prostorske
normative, v skupine pa je bilo
vključenih tudi do 30 predšol-
skih otrok.
V celjski bolnišnici je povpreč-
no na zdravljenju 60 predšol-
skih otrok dnevno. Jeseni bodo
po vzgledu uvajanja osnovno-
šolskega izobraževanja v bol-
nišnične prostore uvedli tudi
tri vrtčevske skupine, za malč-
ke na zdravljenju pa bodo skr-
bele vzEToiiteliice.
Z razvojnimi usmeritvami
predšolske vzgoje, ki jih je
podprl tudi izvršni svet, želijo
v Celju poravnati večletni dolg
družbe do predšolskih otrok.
Jeseni bodo lahko oblikovali
manjše skupine, otrokom bodo
na voljo dodatni prostori za
razgibavanje, interesni kotički
in ločeni prostori za počitek,
znotraj vrtcev pa bodo izvedli
tudi kadrovske prerazporedi-
tve. Tako bodo vzgojiteljice iz
ukinjenih oddelkov prezapo-
slili v oddelke priprave na šo-
lo. Prav celoletna priprava na
šolo vseh celjskih malčkov in
podaljšani programi Ciciba-
novih uric (z 90 na 350 ur) pa
sta morda najpomembnejši
novosti v delu celjskih vrtcev.
Občinski proračun namenja
za predšolsko vzgojo v občim
letos nekaj več kot 265 milijo-
nov tolarjev, kar pomeni pri-
bližno 70 odstotkov vrtčevskih
prihodkov. Sprostitev oddel-
kov in širjenje zagotovljenih
programov v vrtcih za občin"
ne bodo pomenili dodatnih
stroškov, vendar pa se bodo
s tem v Celju le nekoliko bolj
približali zagotavljanju ena'
kih možnosti oziroma izhodišč
vsem malčkom pred vstopor"
v šolo.
I. STAMEJČK'
Št.25 - 25.junij 1992
7
^n^Čct, tema

Rokavico je vrgel Gradič
B\yš\ predsetinik DPZ celjske skupščine Miro Gradič pojasnjuje razloge za svoj odstop, ocenjuje razmere v skupščinskem
življenju in zatrjuje, da se dosjeja Gradič ne boji
Bivši predsednik DPZ celjske skupščine Miro
Gradič pojasnjuje razloge za svoj odstop, oce-
njuje razmere v skupščinskem življenju in za-
trjuje, da se »dosjeja Gradič« ne boji
Ena od utemeljitev, zakaj Miro Gradič od-
stopa kot predsednik DPZ celjske občinske
skupščine je bila med drugim tudi ugotovitev,
da je celjska skupščina kot upravni odbor
velikega podjetja poslovala zgolj s pozitivno
ničlo. Ce si iz\TŠni svet za svoje delo zasluži
dobro trojko, si je skupščina ne, in če župan
trdi, da se v Celju ni delalo škode, naj rajši
pove, če se je delala tudi korist!
To je bilo le nekaj kamenčkov iz mozaika
odstopnega govora Mira Gradiča, ki pa so za
seboj potegnili plaz obtožujočih razprav in
očitkov poslancev, predvsem iz vrst socialde-
mokratov. Rokavica je bila v Celju vržena
- Miro Gradič pojasnjuje, zakaj - še vedno pa ni
jasen razplet, lahko bi rekli že kar mnogoboja
v poslanskih klopeh.
Kakšna je vaša ocena razmer v Celju - med
skupščino in izvršnim svetom, kakšni so od-
nosi znotraj predsedstva ter med predsed-
stvom in skupščino?
Pravo sprenevedanje je, če kdo trdi, da ni
bilo krize pri delu skupščine in izvršnega sve-
ta. Kriza ni od včeraj, vleče se vsaj že eno leto.
Kriza je obojestranska in soodvisna, dogodki
na zadjijih dveh skupščinskih sejah pa so bili
lahko le vrh ledene gore. Sodelovanja med
skupščino in izvršnim svetom skoraj ni bilo.
Oba predsednika sta tudi veliko premalo so-
delovala in se pogovarjala. Ne bi bil rad pri-
stranski, zato menim, da je bila krivda naj-
manj obojestranska. Seje predsedstva pa so
bile približno take kot seje skupščine - razen
zelo redkih izjem so bile sklicane le neposred-
no pred sejami skupščine, ko so bili dnevni
redi že določeni in ko večkrat še ni bilo pri-
pravljeno najpomembnejše sejno gradivo.
Sodelovanja med predsednikom skupščine
in obema podpredsednikoma praktično ni bi-
lo. Od članov predsedstva eden sploh ni hodil
na seje, dva sta ponavadi molčala, ostali, ki
smo kolikor toliko redno hodili na seje, pa
smo se bodli enkrat s posameznimi člani iz-
vršnega sveta, drugič s predsednikom skupš-
čine, tretjič pa še med seboj. Seje predsedstva
torej niso bile kvalitetne, četudi ima kdo dru-
gačno mnenje.
In kakšen je vaš komentar odstopa predsed-
nika IS in zdajšnje velike podpore poslancev,
menda kar 34, »staremu« IS?
Kar se tiče izvršnega sveta, moram reči, da
so se skozi več skupščinskih sej vlekle različne
kritike na njegov in predsednikov račun. Ne-
katere so temeljile tudi le na govoricah, pol-
resnicah ali insinuacijah. Pri kritikah so pred-
njačili poslanci določene stranke. Napaka
predsednika izvršnega sveta je bila v prvi vr-
sti v tem, da je želel preveč dela opraviti sam
in da je premalo izkoristil ostale člane izvrš-
nega sveta. Ne bi bilo tudi narobe, če bi ob
pravem času vsaj delno kadrovsko rekonstru-
iral izvršni svet. Odstop predsednika izvršne-
ga sveta, ki je sledil mučni razpravi na pred-
zadnji seji občinske skupščine, je bilo dejanje
ponosnega človeka, ki je tako na najboljši
način ohranil lastno moralno integriteto.
Simptomatično za celjsko skupščino pa je, da
bi se po njegovem odstopu seja nadaljevala,
kot da se ni nič zgodilo, če ne bi intervenirala
dva poslanca. Nisem analiziral podpore dose-
danjemu predsedniku izvršnega sveta, vendar
me ne bi presenetilo, če bi mu bila izglasovana
zaupnica.
Zakaj ste odstopili z mesta predsednika
DPZ? Kaj - če sploh kaj - ste s tem hoteli
doseči?
Že prej sem dejal, da je bila kriza skupščine
in izvršnega sveta obojestranka in soodvisna,
ter da je za rezultate, kakršni so, ob izvršnem
svetu odgovorna tudi skupščina. Na ta dejstva
sem večkrat glasno opozarjal in tudi odstop
sem napovedoval, če se razmere ne bi spreme-
nile. Ko je na predzadnji seji odstopil pred-
sednik izvršnega sveta, ko je z njim vred padla
tudi celotna občinska vlada, ko vodstvo ob-
činske skupščine ob tem pomembnem dogod-
ku ni reagiralo, pa sem dokončno ugotovil, da
na razmere, ki niso prav nič rožnate, lahko
dovolj odmevno opozorim le na ta način, da
odstopim s funkcije predsednika DPZ in
s svojim zgledom animiram tudi druge skupš-
činske funkcionarje. Nekateri med njimi, ki
jim funkcije ne služijo le za osebni prestiž, so
mi dejansko tudi sledili in ponudili svoj od-
stop.
Kako pa je prišlo v Celju do predloga o gla-
sovanju za razrešnico županu Rojcu in podžu-
panu Bastlu?
Za delo skupščine, kakršno je bilo, smo od-
govorni vsi skupščinski funkcionarji. Molčeč-
nosti, neaktivnosti, premajhni agresivnosti ali
nekooperativnosti, ki razumljivo ne daje
ugodnih rezultatov, mora vendarle slediti tudi
odgovornost. Odgovornost je seveda tem več-
ja, čim višji je položaj posameznega funkci-
onarja na skupščinski hierarhični lestvici. Za
predsednika in podpredsednika skupščine pa
je znano, da zasedata na tej lestvici najvišji
mesti.
In kako pojasnjujete očitke na vaš račun,
izrečene zaradi tega predloga v skupščini. Od
»tujka - nevarnega okolju do Gradičeve ulice
in Gradičeve zastave«... Zakaj je med celjski-
mi poslanci tolikšna nestrpnost in nepriprav-
ljenost na »normalen« politični dialog?
Reakcijo prizadete strani sem pričakoval.
Nisem pa računal s takšno silovitostjo, srdi-
tostjo in gromovitostjo. Nekoliko več samo-
kritičnosti bi od posameznikov že smel priča-
kovati. Seveda je lažje obračunavati le z enim,
kot pa napasti celo skupino poslancev, pod-
pisnikov predloga za glasovanje o nezaupnici.
Za obračun sem tudi najbolj pripraven. Po eni
strani sem zadnja leta precej javno deloval
v politiki, po drugi strani pa delam na zelo
občutljivem in izpostavljenem delovnem me-
stu, kjer me je mogoče z raznimi insinuacijami
hitro diskvalificirati. Polemika na taki ravni
seveda ni mogoča, tudi ni smiselna. Politična
kultura nasploh je še zelo nizka. Če nekdo
govori o drugi politični stranki kot o tujku,
nevarnem demokraciji in okolju, potem se še
zaveda ne, da utegne sam najbolj škodovati
pravi demokraciji. Tak človek ali taka stranka
še nista dojela bistva pluralizma, za katerega
smo se borili in pri katerem se mi vsaj v Celju
ni treba sramovati lastnega deleža. Tudi spoz-
nanje, da politične funkcije niso le stvar soci-
alne varnosti ali preživetja in da so predvsem
odvisne od rezultatov in zaupanja, ne bo od-
več. Ponosen sem na stranko in na koalicijo, ki
jima pripadam, in zaradi političnih ali ideolo-
ških razlogov mi ju že ne bo treba menjali.
Kako pa komentirate napoved celjskih soci-
aldemokratov, da bi na enem prihodnjih
skupščinskih zasedanj spet razpravljali o vas.
Menda imajo pripravljen »dosje Gradič« ...
»Dosjeja Gradič« se prav nič ne bojim. Soci-
aldemokratskim poslancem predlagam, da
dosje, če ga že imajo, predložijo organom ka-
zenskega pregona in da skupščino polem ob-
vestijo o rezulatih preiskave. Prepričan sem,
da se ne bo odkrilo nič!
Zakaj umik predloga za glasovanje o ra-
zrešnici župana Rojca in podžupana Bastla?
Gre za trenuten odlog merjenja moči v Celju
ali za bojazen, da razrešnica ne bi bila izgla-
sovana? Kolikšno vlogo so imele pri zbranih
podpisih »matične« stranke poslancev?
Pri umiku predloga za glasovanje o nezaup-
nici smo se ravnali po stari ljudski modrosti,
da pametnejši odneha. Ugotovili smo, da v se-
danjih razmerah ni mogoče strpno razpravlja-
ti o delu skupščine in njenih organo\', da ne-
kateri funkcionarji niso pripravljeni kritično
in samokritično razpravljati o lastnem delu in
o delu drugih, da smo bili podpisniki deležni
populističnih diskvalifikacij in nizkih udar-
cev pod vsako še sprejemljivo kulturno rav-
njo, da zaradi slabe obiskanosti sej skupščine
tudi v bodoče ni mogoče pričakovati poglob-
ljenih ter demokratičnih razprav... Prav tako
pa tudi, da krize v delu skupščine in izvršnega
sveta ne bo mogoče odpraviti brez demokra-
tične analize njenih vzrokov ter brez racional-
nega, strpnega in demokratičnega skupščin-
skega dialoga. Res je tudi, da je glasovanje
o kakršni koli zaupnici ali nezaupnici na
umetno vzdrževani meji sklepčnosti že samo
po sebi nesmisel. Za druge ne vem, za našo
stranko pa lahko trdim, da ni imela nikakršne
vloge pri zbiranju podpisov.
Bi bili pripravljeni spet postati predsednik
DPZ? Rok za vložitev kandidatur za predsed-
nika DPZ, podpredsednika skupščine in pred-
sednika IS je potekel v ponedeljek - koga je
predlagala (ali podprla predlog katere druge
stranke) SDZ-Narodno demokratska stranka?
Moj odstop je dokončen in se ne nameravam
več potegovati za funkcijo predsednika DPZ.
Če se bodo stvari obrnile na bolje, potem sem
s svojim odstopom in z vsem ostalim dosegel
cilj. V nasprotnem primeru pa bi se izkazalo,
da je bilo vse skupaj le vihar v kozarcu vode.
V taki igri ne bi hotel več sodelovati. Naša
stranka zaenkrat ne sodeluje pri kandidatu-
rah za izpraznjene funkcije, podprla pa bo
tiste kandidate - ne glede na strankarsko pri-
padnost - ki so bolj kot v politiki, podkovani
v stroki. IVANA STAMEJČIČ
Analiza kraljične Savinje
Konec prejšnjega tedna je v Žalcu izšla
knjiga »Poteptana priroda« - ekološka in
razvojno turistična analiiza Savinje in Pa-
ke ter njunih pritokov. Knjiga, ki so jo
izdali Občinski odbor Liberalnodemokrat-
ske stranke iz Žalca, Mozirja in Velenja, je
prva, ki obravnava to tematiko na našem
področju. Izšla je na triinšestdesetih stra-
neh, poleg kemične in biološke analize Sa-
vinje in Pake, pa obravnava tudi problema-
tiko jezer v Savinjski in Šaleški dolini,
v knjigi so našteti vsi glavni onesnaževalci
rek in jezer, zajema raziskavo kakovosti
vode, posebni poglavji sta namenjeni turiz-
mu in ribištvu, za lažje razumevanje knjige
pa je dodan tudi ekološki slovarček.
K sodelovanju pri nastanku knjige, kate-
re urednik je Gregor Vovk, so izdajatelji
pritegnili več priznanih strokovnjakov
s področij, ki jih knjiga obravnava, sicer pa
je knjiga opremljena tudi z izdatnim foto-
grafskim gradivom. g
Jubilej gasilcev
v Gaberju
Pred desetletji so v Celju ukinili ga-
silsko društvo Celje-mesto in od takrat
imamo v našem mestu samo še eno
prostovoljno društvo, to je v Gaberju,
ki je bilo ustanovljeno pred 80 leti.
Proslavo ob jubileju bodo pripravili
v soboto, 27. julija popoldne na dvoriš-
ču pred gasilskim domom v Gaberju,
kamor so povabili sosednja društva ter
krajane s katerimi živijo v istem na-
selju.
Ob jubileju bo pri Golovcu tekmo-
vanje, na katero so povabili okoli 30
enot. Po tekmovanju bo proslava, na
kateri bodo dobili tudi novo vozilo za
katerega je največ sredstev prispevala
Občinska gasilska zveza Celje, 40 od-
stotkov sredstev pa je prispevalo dru-
štvo, botri in delovne organizacije.
V društvu, ki je dobro opremljeno, je
50 članov. 'PY
Zdravo vodo v gospodinjstva
Povezovalni industrijski cevovod bo izboljšal oskrbo
s kakovostno vodo v Celju
v Celju si zadnji dve leti pri-
zadevajo za zagotovitev za-
dostnih količin zdrave pitne
vode iz severnega dela gospo-
dinjstvom in za preusmeritev
medloške vode v industrijo.
Z meritvami od leta 1983
spremljajo vsebnost nitratov
v medloški vodi, konec osem-
desetih let pa so v Celju pri-
pravili variantne predloge, ka-
ko zagotoviti gospodinjstvom
več neoporečne pitne vode.
Odločili so se za izgradnjo po-
vezovalnega industrijskega
vodovoda, ki je zdaj tik pred
zaključkom.
Zgrajeno je približno 4 kilo-
metre industrijskega cevovoda
od vodnjakov v Medlogu do
Golovca, kar pomeni približno
polovico vrednosti celotne na-
ložbe in dve tretjini dolžine
trase. Industrijski cevovod so
gradili etapno, doslej pa je na-
ložba veljala že preko milijon
300 tisoč nemških mark. V Ko-
munalini poslovni enoti Vodo-
vod pravijo, da je v občini po-
trebno čimprej zagotoviti pri-
bližno 14 milijonov tolarjev.
Od leta 1983, ko so v Celju
začeli meriti vsebnost nitratov
v pitni vodi, je količina le-teh
naraščala. Dovoljena meja (po
starem pravilniku, ki še velja
v Sloveniji) je 10 miligramov
dušika na liter, takšen norma-
tiv pa narekuje tudi svetovna
zdravstvena organizacija.
Evropska skupnost dopušča
12 miligramov, zaželena meja
pa je 6 miligramov dušika. Le-
ta 1986 so v Celju namerili 18
miligramov, predlani 16, lani
v omrežju 14,3, pri vodnjakih
v Medlogu pa nekaj čez 15 mi-
ligramov. Letošnji podatki so
še nekoliko ugodnejši (11,7
miligramov), kar v Vodovodu
pojasnjujejo z manjšo porabo
vode v industrijske namene ter
z mešanjem medloške in kako-
vostne vitanjske vode
v omrežju.
kar bi zadoščalo za izgradnjo
mešalne vodne postaje v O^e-
karniški ulici in prevezavo
precejšnjega dela celjske indu-
strije na že zgrajen cevovod.
Gre predvsem za večje porab-
nike - od Ingrada, Cestnega
podjetja in Elektrosignala na
zahodu preko Aera, Metke,
Etola, Zlatarne in Avto C^T\a
do Golovca in Libele.       -
S tem bi celjski industriji
zagotovili 36 sekundnih litrov
medloške vode, kar glede na
porabo predstavlja več kot po-
lovico industrijske vode. Za
dokončno preusmeritev med-
loške vode v celotno industrijo
pa bo potrebno zagotoviti še
34 sekundnih litrov vode, kar
naj bi bilo narejeno v drugi
fazi izgradnje industrijskega
cevovoda. Le-ta bi segal še do
Ema, Cinkarne, Avtotehnike,
tehnološkega dela Menca ter
obrtne in industrijske cone
v Trnovi j ah.
I.STAMEJČIČ
Št. 25 - 25. junij 1992
Slovenci v kino po smeh
Saj nI res, pa je - slovenski kinematografi se polnijo
Podatki kažejo, da se slo-
venski kinematografi polnijo.
Še posebej to velja za Celje,
Kranj, Maribor, v Novo Gorico
radi hodijo gledat filme celo
Italijani. Prikazovale! filmov
menijo, da bodo morali še pre-
cej storiti, da bo obisk še večji.
Vzrok za boljši obisk je gotovo
to, da so svetovne filmske
uspešnice v slovenskih kine-
matografih prej kot pred leti,
gledalci pa očitno ponovno od-
krivajo mikavnost projekcije
filmov na velikem platnu.
Ce je še nedolgo tega imela
Slovenija le eno distribucijsko
hišo, se je število teh sedaj po-
večalo. Mladina film in Ljub-
ljanski kinematografi si kot
vodilna slovenska distributer-
ja prizadevata tudi za večje
število filmskih kopij, da lah-
ko premiere pripravijo v več
slovenskih mestih hkrati.
Kljub temu z obiskom slo-
venski filmski prikazovalci še
niso zadovoljni. Na filmskem
sejmu v Ajdovščini, ki je bil
minuli teden, je bilo med di-
stributerji pogosto slišati, da
so kinodvorane izgubile gle-
dalce tudi zaradi piratskih vi-
deo kaset, kar omogoča neure-
jena zakonodaja. Piratske ka-
sete pošteno načenjajo živce
slovenskim distributerjem, še
posebej pri nakupu filmskih
uspešnic v tujini. Vasja Bibič,
direktor Mladine filma, se je
letos udeležil filmskega sejma
v Cannesu, kjer so tuji proda-
jalci filmov izrazili bojazen za
prodajo filmov v Slovenijo.
»Bojijo se celo, da bi Slovenija
postala center videopiratstva,
od koder bi razpečevali kasete
v svet. Zato marsikaterega fil-
ma raje še ne prodajo v Slove-
nijo in čakajo, da bomo uredili
zakonodajo. Če pa nam film že
prodajo, to storijo po višji ce-
ni, pod pretvezo, da se bojijo
videopiratstva.«
Andrej Šetina, vodja komer-
ciale pri novi distribucijski
družbi Carnium iz Kranja,
v zvezi s tem dodaja: »Piratske
kasete distributerju požrejo
velik del pogače, kinodvora-
nam odvzamejo precej obisko-
valcev, vendar se stvari spre-
minjajo. Ljudje nočejo več gle-
dati zmazkov, zato se vračajo
v kinematografe.« Ustrezno
zakonodajo naj bi Slovenci
dobili že jeseni, čeprav Vasja
Bibič meni, da je rok, ki so si
ga pristojni zasiavili, nekoliko
preoptimističen.
Kinodvorane pogosto same-
vajo tudi zato, ker kinoopera-
terji neredko slabo in površno
opravljajo svoje delo. Ce ni kaj
narobe s podnapisi, ki potujejo
kam proti stropu, se napake
pojavijo pri zvoku, če jih ni
tam, so pri menjavi filmskih
kolutov, predvajanje tu in tam
prekinejo s prižiganjem luči,
kar gledalce na pragu 21. sto-
letja nepopisno moti.
Neverjetno slabi so včasih
podnapisi. Pojavljajo se slov-
nične in pravopisne napake.
Distributerji jih priznavajo in
obljubljajo, da se bo tudi to
spremenilo. Vasja Bibič pravi,
da se napake pojavljajo pred-
vsem pri filmih, ki jih podna-
slavljajo v Zagrebu. »Gre za
probleme tehnične in finančne
narave. V Ljubljani sicer ima-
mo laboratorij za podnaslav-
Ijanje, vendar vsega, kar pride
na slovensko tržišče, ne more-
jo prevesti, njihove storitve so
tudi bistveno dražje kot v Za-
grebu, res pa je, da delo opra-
vijo kvalitetneje.«
Čeprav distributerji neradi
govorijo o tem, koliko denarja
je treba odšteti za nakup pra-
vic za predvajanje filma, je
Miro Mrak, direktor Carni-
uma, dejal, da se cene vrtijo od
tri do dvajset tisoč dolarjev.
In kateri filmi pri sloven-
skem občinstvu najbolj vžge-
jo? Vasja Bibič in Andrej Vidic
se strinjata, da so to komedije,
lahkotni žanri, akcijski filmi,
zelo slabo pa so obiskani tri-
lerji. Tudi erotika gledalcev ne
privabi več v kino.
Najbolie gledani fihn letos
je bil v Sloveniji Hook, ki ga je
videlo kar 55 tisoč slovenskih
gledalcev, deset tisoč manj pa
razvpitega J.F.K. Slovenski
distributerji pravijo, da se
konkurenca med njimi šele
pričenja, povpraševanje po fil-
mih pa je trenutno še večje od
ponudbe, zato tudi pretirana
selekcija pri prikazovanju fil-
mov še ni mogoča. Očitno pa
so pri distribuciji in prikazo-
vanju filmov v zraku razvese-
ljive spremembe.
NATAŠA GERKEŠ
Harlekinova produkcija
Prejšnji torek in sredo je bila v veliki dvorani Narodnega
doma v Celju produkcija Harlekinove šole za plesno vzgojo,
klasični balet in sodobni ples. Pred polno dvorano Narodnega
doma se je občinstvu predstavilo sedem skupin Harlekinove
plesne šole, ki jo vodi Ana Vovk-Pezdir. Foto: E.E
komentiramo
Mile muze
in svež veter
o kulturi, ki da je cokla raz-
voja, je bilo že veliko rečenega,
veliko napisanega, kaj velike-
ga pa se zato ni spremenilo.
Najbolj bi temu prav gotovo
lahko pritrdili kulturniki sa-
mi, ki se navsezadnje vse po-
gostoje otepajo že z eksistenč-
nimi problemi. Dobili so nove-
fa ministra za kulturo, Boruta
■ukljeta, in samo upajo lahko,
da jim bodo zasijale »milejše*
zvezde«.
Ministrstvo za kulturo pa je,
očitno, kar krepko prijelo za
delo. Na seji so člani skupščin-
skega odbora za kulturo tudi
sami ugotavljali, v kako neza-
vidljivem gmotnem položaju je
kultura, in to podkrepili s sta-
tističnimi podatki o sredstvih,
ki so bila porabljena zanjo
v letih od 1978 do danes. Mini-
ster za kulturo Borut Šuklje je
v svojem poročilu povedal, da
so bila lani sredstva, namenje-
na kulturi, skoraj za polovico
višja kot predlani, v resnici pa
so se zmanjšala za 30 odstot-
kov glede na rast cen. Tako
ima ministrstvo za kulturo ob
koncu maja nepokrite zahtev-
ke za izplačila v vrednosti 130
milijonov tolarjev. V takem
položaju pa ni mogoče razmi-
šljati o nadaljnjih naložbah in
je treba prej izpeljati že zače-
te. Za akcije v slovenski kultu-
ri ministrstvu manjka še na-
daljnjih 150 milijonov tolar-
jev, zato že išče dodatne vire
finaciranja.
Odbor za kulturo pa je odre-
kel legitimnost republiškemu
programu za kulturo, ki ga je
izdelal Šukljetov predhodnik
dr. Andrej Capuder, češ da je
premalo jasen in natančen.
Tudi celjska oziroma regijska
kultura se komajda najde
v njem, namenjena so ji zelo
skromna sredstva. Za redno
gledališko dejavnost, na pri-
mer, je bilo namenjenih komaj
nekaj več kot 66 tisoč tolarjev.
Republiški program za kultu-
ro so zavrnili tudi skupščinski
zbori. Zdaj kulturniki čakajo
na svež veter, ki naj bi razgnal
oblake, ki so se zgrnili nad slo-
venske kulturnike, pa na kak-
šen tolar za kulturo več seveda
tudi.
MATEJA POD JE D
Izreden večer
Komorni moški zbor iz Celja zaključil
bogato koncertno sezono
Minuli petek je koncert Ko-
mornega moškega zbora iz Ce-
lja izzvenel kot zadnji v letoš-
nji bogati koncertni sezoni, ki
se je v glavnem odvijala v dvo-
rani Narodnega doma. Tako
kot večina prejšnjih - pa naj je
šlo za abonmajsko ali izvena-
bonmajsko ponudbo - tudi ta
ni bil kaj prida obiskan, zlasti
če vemo, da gre za zbor, ki je
v prejšnjih časih znal dodobra
napolniti dvorano.
»Komoraši«, ki jih je na oder
pripeljala zborovodkinja Kat-
ja Kovač, so imeli program se-
stavljen nekako tradicionalno
zborovsko: v prvem delu po
Gallusu nekaj tujih in doma-
čih umetnih skladb, v drugem
pa slovenska — predvsem na
ljudske motive komponirana
pesem. Tradicionalno, toda
skrbno sestavljen spored,
v katerem ni bilo banalnosti,
oziroma cenenih harmoniza-
cij. Morda ravno zaradi tega je
petje zbora zlasti v drugem de-
lu delovalo sveže in zanimivo,
posebej pri skladbah Marolta
in Lebiča. Dirigentka Katja
Kovač je zbor vodila suvereno,
s popolnim obvladovanjem
partitur in eksaktno nakazu-
jočimi gibi. Njene interpreta-
cije pesmi so v glavnem dog-
nane s precejšnjim poznava-
njem stilnega oblikovanja,
v čemer je v prvem delu izsto-
pala interpretacija Schuberto-
ve glasbe. Nekoliko več pro-
blemov imata zborovodkinja
in zbor z začetki in konci
skladb. Medtem ko začetki pe-
smi praviloma niso bili into-
nančno najčistejši, pa so zak-
ljučki dostikrat izzveneli »v
prazno« - nepopolno. Zvok
zbora je sonoren, zlit pri »for-
te« mestih, manj impulziven
pa pri tihem petju. Nekaj gla-
sovne osvežitve pri tenorjih
zboru ne bi škodilo, nizki gla-
sovi pa so delovali dovolj zlito
vse do Švarove skladbe, kjer
pa jim je nekoliko pošla sapa.
Dodatek »Teče mi vodica« je
bil za pisca teh vrstic višek
izrednega zborovskega večera.
EG
Velenjski organisti v Pragi
Organisti Glasbene šole
v Velenju so v nedeljo z uspe-
hom gostovali v sloviti mino-
ritski cerkvi sv. Jakoba v Pra-
gi. Svoj redni orgelski termin
jim je odstopil upokojeni pro-
fesor Praškega konservatorija
Jifi Bopek.
Pred mašo so se s skladbami
Bacha, Buxtehudeja, Mendel-
sohna in Ebna, predstavili: Ja-
na Miklavžin, Blanka Gagulič,
Danijela Sevčnikar, Mojca
Novak, Andreja Golež ter Bar-
bara in Tomaž Sevšek.
Mladim praškim gostom je
registracijo na štirimanualnih
orglah s stodvajset registri po-
magala pripraviti tamkajšnja
organistka - asistentka in do-
bra znanka ljubljanskega ob-
činstva,    profesorica    Irena
Chribkova. Vseh sedem sluša-
teljev velenjskega orgelskega
oddelka se je pod mentor-
stvom profesorice Eme Zapu-
škove na koncert temeljito pri-
pravljalo, zato so z odlične
igro upravičili organizacijska
prizadevanja ravnatelja Glas-
bene šole mag. Ivana Marina
Koncerta so se udeležili neka-
teri praški prijatelji slovenske
kulture in tam delujoči Slo-
venci. Poslušalci in strokov-
njaki, ki so z zvedavostjo pri-
čakovali, kaj jim bodo z orgel-
sko govorico povedali mladi
slovenski izvajalci, so bili
nadvse zadovoljni in navduše-
ni nad ravnijo pred tremi leti
rojenega orgelskega oddelka.
KATKA LITEROV^
Start s Slovenskim šansonom
V petek, 26. junija, se bodo
na gradu Tabor v Laškem za-
čele letošnje Grajske poletne
prireditve v organizaciji Pivo-
varne Laško.
Tudi letos je na programu
pet prireditev, dve bosta v pr-
vem delu poletja, ostale tri pa
v drugem. Gorazd Šetina, ki je
pripravljal program, je z izbo-
rom zadovoljen, saj so dosegli
tisto, kar so želeli, to pa je pet
različnih, kvalitetnih priredi-
tev. Posebej je opozoril na tri
posebnosti v programu:
»Slovenski šanson z glasbo
Silvestra Štingla in pesmimi
Toneta Pavčka v izvedbi igral-
ke in pevke Katje Levstik je
prva produkcija Pivovarne
Laško. To je za nas lep uspeh.
Zanimivo je, da se za projekt
že zanima naše zunanje mini-
strstvo, sprejelo naj bi ga
v program predstavljanja Slo-
venije v tujini. Druga poseb-
nost je, da bomo v jubilejnem
Tartinijevem letu na laškem
gradu prvič v Sloveniji slišali
eno izmed njegovih del v iz-
vedbi gostov iz Češkoslovaške,
tretja pa, da bomo pri nas pro-
slavili 70-letnico slovenskega
skladatelja Uroša Kreka
s krstno izvedbo njegovega
dela.« -_______.
Uvodna prireditev na Gradi
Tabor v Laškem bo torej Slo-
venski šanson. Druga priredi-
tev bo 10. julija, ko bo nastopi
Hrvaški komorni orkestei
z dirigentom Nikico Kalogjerc
ter solistoma Ivo Hraste - Soče
in Krunoslavom Cigojem.
Ostale tri prireditve bode
avgusta in septembra: 14. av-
gusta bo nastopil Martin^
kvartet iz ČSFR s Tartinijem
28. avgusta Tržaški kvartet
harf in za zaključek, 4. sep'
tembra, Slokarjev kvartet po-
zavn iz Švice, kar bo združen«
s počastitvijo 70-letnice skla'
datelja Kreka.
TONE VRABi
Kulturno izobilje
poletne Rogaške
Med največje festivale
v Sloveniji vsekakor sodi »Ro-
gaško glasbeno poletje«. Za le-
tos so pripravili kar 42 nosil-
nih prireditev. V Zdraviliškem
parku so konec tedna ob zvo-
kih fanfar izobesili festivalsko
zastavo, ki je ne bodo sneli vse
do konca septembra. V pone-
deljek se je že začel mini fol-
klorni festival.
Ljubitelji kulture si lahko ta
teden ogledajo nastop hrvaške
skupine »Ivan Goran Kova-
čič«, slovaške skupine Turiec,
ki ohranja slovaško in cigan-
sko izročilo, ter predstavitev
madžarskih folkloristov Ba-
lassi. Poleti bodo v Rogaški
Slatini med številnimi doma-
čimi in tujimi umetniki gosto-
vali tudi Dubravka Tomšič-
Srebotnjak, Štefan Milenko-
vič, Trio Lorenz, italijanski ki-
tarist Giovanni Grano, pri-
pravljajo plesni dvoboj Italije
in Slovenije v standardnih in
latinsko-ameriških plesih, se-
minar in večer orientalskega
plesa, Poletno glasbeno šolo
mag. Tomaža Sveteta z Duna-
ja ... Med posebnostmi bo
koncert izjemno nadarjenega
15-letnega Dejana Laziča, štu-
denta salzburškega Mozarte-
uma, ki je za odlično igranje
klavirja in klarineta prejel več
mednarodnih priznanj. Letoš-
nji tradicionalni Anin ples,
z več kot 150-letno tradicijo,
pa bo kar najbolj v družabnem
duhu plesnih prireditev prete-
klega stoletja.
In koliko bo treba letos od-
šteti za obisk posamezne pri-
reditve »Rogaškega glasbene-
ga poletja«? Od 200 do 400 to-
larjev, kar seveda ni pretirano.
Vsak dan, razen ponedeljka, je
ob 10. uri in ob 16.30 na pro-
stem promenadni koncert
»Musice camerate«, skupine
glasbenikov iz bližnjih oper in
filharmonij. Skupina se bo,
z drugačnim programom,
predstavila tudi na celovečer-
nih festivalskih koncertih.
ponujajo pa še dodatne popu-
ste. V tem primeru pač ne velja
pregovor, da je za malo denar-
ja malo glasbe.
BRANE JERANKO
Št.25 - 25.junij 1992
91
Ko je na ulici toplele icot doma
Imamo takšno mladino, ka-
kršno si zaslužimo, bi bil še
najbolj pravičen odgovor na
posplošene ocene, da je naša
mlada generacija vse bolj ne-
mirna, napadalna, vse manj
obvladljiva, brezciljna, zate-
kajoča se v svet omame in sto-
pajoča na pot kriminala.
. Izhajati moramo torej iz na-
pak odraslih, okolja, v kate-
rem se otrok osebnostno razvi-
ja, da bi bili sploh lahko pri-
pravljeni na popravne izpite.
Pogoj za to je priznanje naših
lastnih napak, ki pa se jih po-
gosto sploh ne zavedamo. Na
nekateie smo poskušali opozo-
riti, ko smo sedli za mizo
v Vzgojni posvetovalnici Cen-
tra za socialno delo v Celju in
se pogovarjali s psihologi Ra-
dom Palirjem, Matejem Žnu-
derlom in Ivanom Kotarjem
ter s specialno pedagoginjo
Marjano Dokovič in sociologi-
njo Lidijo Ozis.
Družino kot »osnovno celico
družbe« je taista družba v mi-
nulih desetletjih postavila na
stranski tir, zlasti njeno vzgoj-
no funkcijo. V procesih tako
imenovanega podružbljanja
vzgoje in izobraževanja se je
prostor za družinsko vzgojo
zmanjšal. Družbena vzgoja je
postala ideološko obarvana, še
slabše se je godilo izobraževa-
nju. Delo kot posebej (verbal-
no) čislana vrednota je v vsak-
danjem življenju izgubljalo
svojo konkretno podobo in po-
stalo za mlade težko prepoz-
naven pojem. Komunistična
ideologija, po kateri naj bi
družba v celoti prevzela funk-
cijo družine, je prav družini
naredila medvedjo uslugo, saj
je močno zrahljala vezi med
družinskimi člani, zaposleno
žensko - mater pa je z njeno
dvojno funkcijo preobreme-
nila.
Naše šole so, zlasti v mestih,
velike, vse veliko pa je v psiho-
loškem smislu zgrešeno. Če
k temu dodamo še splošno kri-
zo (in dvojnost) vrednot, eko-
nomsko krizo zadnjih let, vdor
negativnih vplivov z Zahoda,
primarno destruktivnost, ki je
vsajena v vsakem človeku,
pretrgane stike z naravo, po-
tem se res ne smemo čuditi,
zakaj nam del mlade generaci-
je uhaja na stranpoti.
Kdaj v vrtec?
Sicer pa vplivi sistema »žen-
ska v službo, otroci v družbeno
varstvo« sploh še niso strokov-
no in analitično obdelani.
Otroški vrtci so najverjetneje
kar uspešno prevzeli nase
vzgojno funkcijo. Vprašanje
pa je, kakšne čustvene posle-
dice ima lahko komaj enoletni
otrok, ki smo ga izročili v var-
stvo družbe in ga s tem (pre)z-
godaj odtrgali od matere. Na
vprašanje, družbena predšol-
ska vzgoja - da ali ne - bi dobili
odgovor šele tedaj, ko bi opra-
vili večplastne analize in bi
v študiji zajeli generacijo
otrok, ki je obiskovala otroški
vrtec, in tisto, ki je bila v dru-
žinskem varstvu. Ker pa se tu-
di danes večina žensk ne bi
odločila zgoj za družinsko-
vzgojno poslanstvo, ostaja
v tem segmentu le dilema, kdaj
oziroma kako zgodaj izročiti
otroka v varstvo družbene in-
stitucije.
Drugačnost Icot slabost
Osnovnošolski učitelji opa-
žajo, da je med učenci, tudi že
med prvošolci, veliko nemir-
•lih, neprilagodljivih in agre-
sivnih otrok. Najbrž je pri
takšnih otrocih težje prepoz-
fiati, ali gre za karakterne,
osebnostne ali vedenjske mot-
fije ali pa za povsem organske
okvare v centralnem živčnem
sistemu.
Dober učitelj mora znati te
motnje sčasoma prepoznati in
potem z otrokom ustrezno rav-
lati. Živahnih otrok bi se mo-
ral učitelj praviloma veseliti.
Gre za karakterno definicijo.
Če bo otrok svojo živahnost
razumel in občutil kot nekaj
slabega, se bo, skladno s to de-
finicijo, tudi obnašal: Živahen
sem, torej sem slab.
Današnja šola otrokovo
drugačnost sicer upošteva,
a pogosto na tak način, da ima
otrok potem še več težav. Uči-
telj ga nenehno opozarja na
njegovo drugačnost in izvaja
pritisk na njegove starše.
S tem pa le poslabšuje otroko-
vo čustveno stabilnost, otrok
se počuti ogroženega in utes-
njenega. Dejstvo je tudi, da
današnja šola (na vseh ravneh)
še vedno išče predvsem otro-
kovo neznanje. Preverjanje
znanja pa je zato za šolarja
mora, ki povzroča prave stres-
ne situacije. Namesto da bi šo-
la iskala in spodbujala otroko-
ve dobre lastnosti (vsak otrok
jih ima), bolj opozarja na nje-
gove slabosti. Potem se pri
otroku rojevajo strahovi in ob-
čutek krivde. Najnevarnejši pa
je občutek ničvrednosti.
Otrok, ki ga venomer opozar-
jamo le na njegove slabosti, bo
začel razmišljati takole: Če
sem samo slab, naj bom opa-
žen vsaj kot slab. Človek na-
mreč lažje prenese oceno, da je
slab, kot pa, da je ničla, nihče.
In vrata v stranpota so na širo-
ko odprta.
Resnici na ljubo se zadnja
leta šolsko vzdušje hitro spre-
minja na boljše. Imamo vrsto
razmišljujočih učiteljev in šol-
skih svetovalnih delavcev, ki
veliko časa posvečajo otrokovi
osebnosti in novostim za hu-
manejši ter prijaznejši uč-
novzgojni proces. Ostajajo pa
še takšni, ki iz svoje kože ne
morejo in ki za učitelja pač
niso bili rojeni.
Neprijaznost doma
Trditev, da je za vse večje
število družbi neprikladnih
mladih ljudi kriva zlasti druž-
benoekonomska situacija, je
skrajno poenostavljena. Res je,
da danes v mnogih družinah
vladajo psihična napetost,
razdražljivost, strah za službo,
boj za preživetje in nasilje
vseh oblik. Takšno vzdušje go-
tovo zelo slabo vpliva na otro-
kovo počutje in odzivanje.
Otrok, ki mora neprestano
zreti v turoben ali celo hudo-
ben očetov obraz in v zaskrb-
ljene ter prestrašene materine
oči, doma ne bo imel več ob-
stanka. Bežal bo od doma in si
poiskal družbo sebi enakih,
čustveno odrinjenih vrstnikov.
Do teh skupin bo začutil pri-
padnost, v takšnih skupinah
bo začutil svojo moč in bo de-
loval tako, da ga bodo odrasli
vsaj na nek način opazili. Od-
tujenost od družine je najhi-
trejša pot do alkoholizma, še
hujše zasvojenosti in v kri-
minal.
Hitre slike
Kar tretjino vzrokov za
otroško in mladoletniško pie-
stopništvo lahko pripišemo
vplivom z razvitega Zahoda,
prenesenim vzorcem obnaša-
nja, kar pa s padanjem druž-
benega in zasebnega standar-
da nima veliko skupnega.
Način našega obnašanja je
generator otrokovega odziva-
nja. Če se vprašamo, katere
človeške vrednote so pri otro-
cih (in odraslih) danes veljav-
ne, moramo priznati, da os-
novne gotovo ne. Prevladujejo
čisto hedonistične, po načelu:
uživati in živeti za danes.
Pri oblikovanju vrednostnih
sistemov ima televizija izred-
no močan vpliv. Je specialni
medij, kjer se vse dogaja na
hitro, pospešeno. Ko otrok ne-
prestano sledi takšnim draž-
ljajem, dobi občutek, kot da je
vsakdanje življenje en sam ve-
lik dolgčas. Današnja mlada
generacija (in generacija odra-
slih) ni generacija knjige, am-
pak televizije. Strokovnjaki
opozarjajo, da so otroci, ki ve-
liko časa presedijo pred televi-
zorjem, nemimi, nespečni,
r.ianj zbrani in manj vztrajni.
Naš otrok vidi v času odrašča-
nja na televiziji na tisoče bru-
talnih, nasilniških dejanj.
Stalno bombardiranje s to-
vrstnimi dražljaji pa vpliva
tudi na oblikovanje otrokovih
vrednostnih sistemov. Veliko-
krat se otrok bolj trese za uso-
do morilca v filmu kot za uso-
do in uspeh policista. Lik pre-
metenca je cesto rrmogo bolj
simpatičen od lika poštenjaka.
Zmagujejo tisti, ki so močni,
s prevarami in denarjem si
lahko kupiš srečo, pošteni lju-
dje pa vedno nastradajo. Voj-
na v televizijskem dnevniku
pa je sploh nekaj zelo razbur-
ljivega. Če ustreliš sovražnika,
si junak, če pobiješ množico
sovražnikovih junakov, si že
narodni heroj. Najbolj grozlji-
ve podobe vojnega nasilja gle-
dajo ta čas naši otroci vsak
dan. Na naši televiziji (še manj
na hrvaški) selekcije, ki bi pri-
zanesla vsaj otrokom, ni.
Drugi negativen vpliv tele-
vizije je sevanje, ki kvarno
vpliva na otrokov centralni
živčni sistem. V otroške vrtce
pa prihajajo tudi otroci, ki so
neprespani in se pogovarjajo
o nadaljevankah, ki so jih gle-
dali v (nočni) Sovi. Dogaja se
tudi, da starši pustijo otroka
zaspati in spati kar pri prižga-
nem televizijskem sprejemni-
ku. Tak način je pač priklad-
nejši kot pa zamudno priga-
njanje v posteljo ali celo nad-
ležno pripovedovanje pravlji-
ce pred spaniem.
Da pa ne bi povsem očrnili
vpliva televizije na otrokov
duševni in telesni razvoj, je
treba poudariti, da ima lahko
prav televizija močno povezo-
valno vlogo med družinskimi
člani, seveda pri skupnem
spremljanju programa in po-
govorih o tistem, kar so videli.
Otrok pa se, končno, ob gleda-
nju televizijskega sporeda tudi
veliko nauči, veliko novega vi-
di in izve, pri čemer gre vsa
pohvala uredništvu otroškega
in mladinskega programa.
Otrok v mestu In
otrok na vasi
Opažamo, da so otroci na
podeželju lepše vzgojeni, bolj
delavni, manj nasilniški. Če
takšna ocena drži, se vpraša-
mo, zakaj.
Otrok, poln energije, ima na
vasi gotovo veliko več možno-
sti, da jo izzivi na sebi najbolj
pristen način. Ta otrok lahko
po mili volji kriči in teka po
dvorišču in travnikih, lomi pa-
lice in z njimi maha naokrog,
se v mlaki izživlja nad žabami
ter s tem teši svojo primarno
destruktivnost. Če si istega
otroka zamislimo v mestu, se
nam takoj pridružijo podobe
jeznih meščanov, sosedov, ki
se zgražajo in pritožujejo nad
hrupnostjo. Otrok v bloku ne
more neovirano skakati po
stanovanju, kadar se vozi s ko-
lesom, pa nanj preži vrsta pro-
metnih nevarnosti. V mestu je
za otroka veliko več prepove-
di, zato so njegovi normalni
impulzi zatrti. Pri oblikovanju
osebnosti je pomembna tudi
prostorska gostota. Tako kot
žival tudi človek potrebuje
svoj dovolj velik prostor.
Mestnim otrokom je ta prostor.
bistveno zožen, omejen, deni-
mo, na dobrih deset kvadrat-
nih metrov stanovanjske povr-
šine.
Otrok na podeželju veliko
lažje in hitreje prepoznava de-
lo in rezultate dela, ko vidi
starše v hlevu, na polju in pri
drugih opravilih, ki dajejo
konkretne, otipljive rezultate.
Kako pa naj delo kot vrednoto
prepoznava mestni otrok?
Zanj je delo pravzaprav nekaj
nesimpatičnega, imaginarne-
ga, ko ga starši odvračajo od
sebe, češ: Pusti me pri miru,
saj vidiš, da nekaj pišem, ti pa
tega itak ne razumeš... Ne sit-
nari, polno glavo imam, ves
sem utrujen od dela ... Enako
popačene predstave o delu do-
bi otrok, ko se starša pogovar-
jata, kakšen bedak je sosed, ki
se kar naprej za nekaj žene, in
kakšen frajer je drugi, ki mu
denar od vsepovsod leti v de-
narnico. Mestni otroci na tak
način res ne morejo imeti pra-
ve predstave in pojma, kako si
odrasli služijo vsakdanji kruh.
Dvoličnost pri vzgoji
če otrok zamudi k pouku,
ga čaka ustrezna kazen, če pa
zamuja učitelj, je to nekaj po-
vsem normalnega. Otroka na-
ganjamo v kopalnico, naj si
umije zobe, sami pa te navade
nimamo. Otroka priganjamo
h knjigi, sami pa nikoli ne se-
žemo po njej. Otrok, ki vidi
učitelja ali starša kaditi, mu še
česa drugega ne bo več verjel,
kaj šele pridigam o škodljivo-
sti kajenja. Otrok pri jedi ne
sme govoriti, odraslim je to
dovoljeno...
Tudi odrasli delamo napake,
doživljamo neuspehe, od otrok
pa zahtevamo popolnost ali
več, kot zmorejo. Otroku, ki se
nerad ali težje uči, grozimo
s kaznijo: Če ne boš popravil
ocene, ne boš smel na tenis, na
ribolov, na hokejsko tekmo
ipd. Na tak način otroku za-
premo še zadnja vrata za nje-
govo izživljanje in sproščanje
na družbi sprejemljiv način.
Potem si otrok sam najde svoj
izhod: ulico z vsemi njenimi
pastmi.
BegavčkI
Konec šolskega leta je. Naš
otrok s šolskim spričevalom ni
dosegel pričakovanj. Lahko da
nas je tudi grdo razočaral ali
presenetil z dejstvom, da ima
kup neopravičenih izostankov
in da bo moral razred ponav-
ljati. Ga bomo zato kaznovali
in mu odvzeli počitniško pro-
stost?
Odrasli delamo veliko napa-
ko, ko otroka kaznujemo z de-
lom: Ker si prinesel slabe oce-
ne, ne smeš na dvorišče, am-
pak boš moral vsak dan po-
spravljati stanovanje in pomi-
vati posodo. Pri tem pa se ne
vprašamo, koliko smo sami
krivi za otrokov neuspeh. Vsa-
ko presenečenje (razočaranje)
nad otrokovim spričevalom je
zgolj dokaz, da smo se mu med
šolskim letom premalo posve-
čali, ga zanemarjali in zelo
malo ali nič sodelovali s šolo.
Ob koncu vsakega .šolskega
leta se srečujemo s pojavom
pobegov otrok od doma. Če bo
med njimi tudi vaš, ste s tem
priznali lastno nesposobnost
starševstva. Če se vas otrok
boji, je z vami nekaj narobe, ne
z otrokom. Raje mu priskočite
na pomoč, saj jo še kako potre-
buje. Po počitnicah se pričenja
novo šolsko leto.
MARJELA AGREŽ
Veliki dobrodelni koncert za zdravje
v Celjskem Golovcu v torek, 30. junija, zaključek akcije Petkrat hitreje do zdravja
z velikim dobrodelnim kon-
certom, ki bo v torek, 30. juni-
ja ob 20. uri v celjskem Golov-
cu zbral mnoga imenitna ime-
na slovenske glasbene estrade,
se bo zaključila akcija zbira-
nja namenskih sredstev za na-
kup instrumentarija za lapa-
roskopsko holecistektomijo za
potrebe celjske bolnišnice ozi-
roma za potrebe pacientov
s širšega celjskega območja.
Z novim instrumentarijem,
ki ga že dlje časa uporabljajo
le na Univerzitetnbem klinič-
nem centru v Ljubljani in
v bolnišnici Slovenj Gradec, je
mogoče operacijo žolčnih
kamnov opraviti bistveno
manj boleče, le z nekaj ranica-
mi na trebušni steni, kajti sko-
zi zarezo se uvede laparoskop
- cev z optičnimi vlakni, na ka-
tero je priključena kamera.
Notranjost trebuha se opazuje
na monitorju, žolčnik z žolčni-
mi kamni se odstrani s pomoč-
jo dolgih instrumentov, ki jih
kirurg drži in upravlja izven
trebušne votline. Bolnika po
takšni operaciji ponavadi od-
pustijo domov že po treh dneh,
za delo pa je sposoben po enem
tednu. Pri klasični operaciji je
bolnik v bolnišnici en teden,
za delo pa ni sposoben štiri do
pet tednov. Prav zato je akcija
Zdravstvenega centra Celja
v sodelovanju s hišo NT&RC
dobila ime Petkrat hitreje do
zdravja.
Akcijo je podprl tudi celjski
Izvršni svet, na poziv pa se je
odzvalo tudi več sponzorjev,
ne samo iz občine Celje, am-
pak tudi iz širšega celjskega
zaledja, o čemer bo pripravlje-
na tudi posebna informacija
po koncertu, katerega izkupi-
ček je v celoti namenjen za na-
kup omenjenega instrumenta-
rija v vrednosti 70 tisoč DEM.
Vsekakor si organizacijski od-
bor akcije želi, da se sponzor-
jem in darovalcem pridruži še
več posameznikov in podjetij,
saj je žiro račun akcije še ved-
no odprt, predvsem pa še ni
zbranih dovolj sredstev za na-
kup medicinskega instrumen-
tarija.
Ob sodelovanju z glasbeno
agencijo Petan iz Celja in Raj-
kom Djordjevičem in njegovo
ekipo iz Velenja, ter ob iz-
jemmni podpori celjskega Go-
lovca, se je pozivu za dobro-
delni koncert odzvalo veliko
zanimivih imen s slovenske
glasbene scene. Na prireditvi
bo mogoče slišati Alpski kvin-
tet. Čuke, Mira Klinca. Slove-
nijo in Davida Granta, Celjski
instrumentalni kvintet, vokal-
ni kvartet Aido in citrarko Ci-
Vstopnice za koncert Petkrat
hitreje do zdravja, v torek, 30.
junija ob 20. uri v celjskem
Golovcu so na prodaj v vseh
Kompasovih poslovalnicah na
Celjskem in sicer v Celju, Žal-
cu, Velenju, Zrečah in v La-
škem ter pri zavodu Golovec
Celje.
to Galič, Čudežna polja. Glo-
bus band. Magnet, Neron, Ve-
ter, Edvina Fliserja, Marka
Galiča, Alenko Godec, Načeta
Junkarja, Ota Pestnerja, New
swing quartet. Moped show in
Toneta Fornezzija, Steirische
Bergvagabunden in Majdo ter
Ireno Vrčkovnik.,
MITJA UMNIK
Št. 25 - 25. junij 1992
110
Pruateli iz Grevenhroicha v deianjih
Prolesor Werner Amian, m. a., je svoj dopust žrtvoval za poučevanje Celjanov
Profesor Werner Amian, m. a., je šef kulturnega urada v nem-
škem mestu Grevenbroichu, ki je s Celjem pred leti podpisalo
listino o partnerstvu. Načela te listine uresničuje pri vsakda-
njem delu in v zasebnem življenju. Z njim smo se pogovarjali
med tečajem nemščine za skupino vzgojiteljic, ki ga je poleg
tečaja za poslovneže vodil v Celju v času svojega dopusta.
Človek ne žrtvuje svojega
dopusta za poučevanje kar ta-
ko. Kaj vas je vzpodbudilo
k temu?
Lahko zatrdim, da sem pri-
jatelj Celja že vsaj 6 let, koli-
kor jih je minilo od podpisa
listine o partnerstvu. V Gre-
venbroichu živi in dela mnogo
ljudi iz vašega mesta. Z njimi
sem se srečeval že prej v ra-
zličnih društvih, na primer
v nogometnem. Ko se je prija-
teljstvo uradno potrdilo s pod-
pisom listine, smo sprejeli od-
ločitev, da bosta mesti naredili
\'se za zbližanje meščanov in
da si bomo pomagali v dobrih
in hudih časih. To, kar delam,
je v duhu tega dokumenta.
Samo podpisan dokument
gotovo ne bi bil dovolj.
Veliko osebnih prijateljev
imam v Celju. Zelo rad priha-
jam sem. Celje je zelo lepo me-
sto, prebivalci so prijazni.
Osebni stiki so zelo pomemb-
ni, poleg tega pa je zanimiva
Dolitična situacija. Ne samo
ori vas. V času, ko sta se zdru-
žili obe Nemčiji, nastajajo no-
ve države, med njimi samo-
stojna Slovenija. Prepričan
sem, da se v vseh teh spre-
membah odnosov človek mora
najti in dati svoj osebni pri-
spevek.
Vaš je učenje nemščine...
Učenje jezikov je zelo po-
membno. Brez njihovega zna-
nja so stiki z Evropo oteženi.
Za vašo deželo je to še posebej
pomembno. Študiral sem
nemščino in francoščino za
tujce, zato ni čudno, da sem
pomislil, da bi lahko v času
svojega dopusta kaj pametne-
ga naredil.
Dopuste si večina predstav-
lja drugače.
Če intelektualno delam kaj
drugega, kot običajno, je to za-
me počitek. Pa izziv tudi, saj
delam tisto, kar sem študiral.
Kakšno pa je vaše običajno
delo?
Organizacija kulturnega
življenja v širokem pomenu
besede. Delo je kolektivno.
Vanj sodi tudi sodelovanje
s Celjem. Kulturne izmenjave
so med obema mestoma že ute-
čene. Če pa želimo medsebojno
razumevanje še okrepiti, mo-
ramo stopiti korak naprej
k ljudem. To pa so stiki med
najrazličnejimi starostnimi in
poklicnimi skupinami. Dogo-
vorili smo se, da pride k nam
v goste skupina desetih otro-
ških vzgojiteljic - prav teh, ki
obiskujejo ta tečaj, izmenjavo
pripravljajo tudi za dijakinje
srednje medicinske šole, pa os-
novnošolske otroke, pa... Po-
leg teh medsebojnih povezav
ljudi pa pripravljmo tudi de-
setdnevno ekskluzivno popo-
tovanje po Sloveniji za naše
meščane.
Turistično?
Celje in Slovenijo želim šir-
še predstaviti kot evropsko dr-
žavo v turističnem smislu. Ne
pozabite, da nas loči 1200 ki-
lometoi-v.. Slika, kakršno ima-
jo Nemci o Sloveniji in tudi
o Celju, je porazna. Slovenijo
zamenjujejo s Slavonijo. Poro-
čila na televiziji so običajno
povezana z dogajanji na Hrva-
škem in v Bosni in Hercegovi-
ni. Nemci mislijo, da je tudi
v Sloveniji vojna. Zato je tako
pomembno, da se Slovenija
predstavi, da pove, da je tukaj
mir, da je zelo lepo. Veliko re-
klame je potrebne, veliko na-
porov.
S Celjem sodelujete že \Tsto
let. V tem času se je pri nas
marsikaj spremenilo, srečujete
se z vedno novimi ljudmi. Je to
moteče?
Partnerstvo ni namenjeno
politiki, ampak ljudem. Oblast
mora jamčiti samo pogoje za
razvoj partnerstva, ne sme ga
zavirati.   Poleg   partnerskih
mest so tudi prijateljska me-
sta. Poudariti moram, da je
partnerstvo nekaj več kot pri-
jateljstvo. To je stalno sodelo-
vanje, medsebojna pomoč.
V času poplave, ki je prizadela
vaše kraje, ni prispevalo po-
moči samo naše mesto, ampak
tudi ljudje. Tudi tako so se
identificirali s Celjem. Ravno
to pa je tisto, kar moramo pre-
ko izmenjav ljudi po poklicih
še okrepiti. Pravilneje - ne mo-
ramo, ampak to naj zaživi sa-
mo, da bodo tudi drugi tako
radi prihajali v Celje ali pa
v naš Grevenbroich, kot rad
prihajam jaz. Lepo je prihajati
v prijateljsko mesto, med pri-
jatelje.    MILENA B.POKLIČ
Profesor IVerner Amian v krogu svojih »učenk«, celjskih vzgojiteljic. \
Foto: EDI MASNEC
*o kdaj po makadamu v Jurklošter?
Pred dobrim mesecem so v Jurkloštru
sklicali okroglo mizo, kjer so javnost
opozorili na številne probleme, ki ovirajo
kraj pri hitrejšem razvoju. Na nedeljo, ko
je nastopilo letošnje poletje in se je Jur-
klošter z vso dolino Gračnice kopal
v soncu, so proslavili krajevni praznik.
Zbrali so se na pokošenem travniku, ki
služi tudi kot igrišče, na grajskem dvo-
rišču za cerkvijo in ostanki nekoč mo-
gočne Kartuzije. Po otvoritvi 1750 me-
trov dolge asfaltirane ceste Paneče-Pore-
ber in slovesni maši z zahvalo vsem, ki so
pomagali pri prekritju cerkve, so se kra-
jani Jurkloštra in okoliških zaselkov
zbrali na slovesni prireditvi, ki sta jo
poleg občinskih mož počastila tudi član
slovenskega predsedstva dr. Dušan Plut
in predsednik RK Slovenije Jure
Gartner.
Ta dan so Jurkloštrani dobili štiri no-
vosti. Poleg že omenjene ceste in nove
strehe na cerkvi (prekriti je bilo treba
tisoč kvadratnih metrov) še pretvornik
RTV Slovenije in prapor krajevne orga-
nizacije Rdečega križa.
Predsednik KS Jurklošter Rihard Puš-
nik je na preprost način predstavil pro-
bleme Jurkloštra, kjer so v ospredju ce-
ste, saj z nobenim krajem niso povezani
z asfaltom. Ko bodo uredili ceste, se bo
kraj začel razvijati tudi na drugih po-
dročjih in kar je najpomembnejše, ljudje
bodo ostajali v kraju. Dr.Dušan Plut jim
je v priložnostnem nagovoru med drugim
zagotovil, da bo sam zastavil svojo bese-
do za ustrezno cestno povezavo. Jurklo-
štrani upajo, da ne bo ostalo samo pri
besedah, kot ,žal, že premnogokrat do-
slej.
TONE VRABL
Dr. Dušan Plut: »Ko sem študiral podat-
ke o Jurkloštru in ker sem sam doma iz
Bele Krajine se sprašujem, če je Sloveni-
ja naredila dovolj, da bi se proces izselje-
vanja iz zaostalih krajev ustavil. Na de-
mografsko ogroženih območjih v Slove-
niji smo imeli leta 1961 230 tisoč prebi-
valcev, zdaj samo še 207 tisoč. Sklad za
demografsko ogrožena področja je abso-
lutno premajhen. Lani smo razdelili 865
milijonov tolarjev, laška občina je dobila
od zahtevanih 71 milijonov samo sedem.
Sam bom zastavil svojo besedo, da boste
tu ostali in dobili ustrezno cestno pove-
zavo. Veliko govorimo o avtocesti, ven-
dar tudi manjši kraji potrebujejo ustrez-
no povezavo z občino, regijo, repu-
bliko...
V Galiciji nova zvonova
Krajanom Galicije v žalski občini se je uresničila 49 let stara želja. Leta 1943 so
namreč Nemci odpeljali srednji in veliki zvon župnijske cerkve. Najmanjšemu zvonu
je potem pomagal zvoniti sposojeni zvon iz cerkve sv. Kunigunde, kamor so ga sedaj,
ko so dobili nova zvonova, lahko vrnili.
Zvonova so izdelali v Ferralitu v Žalcu. Tehtata 619 in 989 kilogramov. Manjši je
posvečen sv. Jožefu delavcu, večji pa župnijskemu zavetniku sv. Jakobu. V soboto
popoldne so zvonova slovesno prepeljali izpred osnovne šole v Veliki Pirešici na
okrašenih vozovih s konji do župnijske cerkve, kjer je bil sprejem in maša. Posvetitev
zvonov je bila v nedeljo popoldne, slovesnost pa je opravil mariborski škof dr. Franc
Krambergcr. TONE TAVČAR
Nočni pohod na Goro
Oljko
Planinsko društvo Polzela pripravlja
za v petek, 26. junija, nočni pohod na
Goro Oljko. Odhod bo ob 20.45 izpred
Blagovnice na Polzeli. Pohod je posvečen
prazniku slovenske državnosti. Bo v vsa-
kem vremenu, udeležence pa organiza-
torji vabijo, da prinesejo s seboj razna
svetila. Pohodnikli bodo dobili izkaznico
in poseben žig. Pohod bodo vodili Stane
Štorman, Milan Grešnik in Nandi
Glavnik.
T. T.
Gasilci so
tekmovali v Velenju
Občinska gasilska zveza Ve-
lenje je bila organizator prve-
ga državnega prvenstva gasil-
cev v športnem tekmovanju.
Pripravila ga je odlično, kar je
posebej pomembno za tekmo-
valni poligon, ki je kljub dežju
zaradi kvalitete zdržal vse eki-
pe, teh pa je bilo kar 127 iz vse
Slovenije v štirih kategorijah.
Pridružili so se tudi tekmoval-
ci iz tujine - Avstrijci, Hrvati,
Nemci in Madžari.
Med članicami A je nastopi-
lo 21 desetin, zmagala pa je
ekipa Begunj. Z našega ob-
močja je bila Topolšica 4.,
Šentvid pri Grobelnem 5. in
Šoštanj 10.
Tudi med člani A (37) so sla-
vili gasilci Begunj, z našega
območja pa je bila Prožinska
vas 7., Škofja vas 8., Braslovče
9., uvrščeni pa so bili še gasilci
Planine, Tabora in Lipe iz
Slov. Konjic, vendar pri koncu
lestvice.
Mengeš je bil najboljši med
članicami B (23), tu pa je Žele-
zarna Štore osvojila 3. mesto,
5. je bila Prožinska vas, 7. Ša-
lek, 12. Vojnik, 13. Pristava,
19.Šempeter in 21. Bevče.
Gasilci Pobrežja so postali
državni prvaki med člani
B (27), na odlično 2. mesto pa
so se uvrstili gasilci Tepanja.
3. je bil Prebold, 4. Slovenske
Konjice, 8. Šmarje pri Jelšah,
10. Teharje, 15. Velenje, 19.
Šalek in 26. TT Prebold.
V nedeljo so vsi nastopajoči
z državnega prvenstva (okoli
1300 gasilcev z opremo) sode-
lovali še v paradi po velenjskih
ulicah, dobili pa so tudi priz-
nanja   za   dosežene  uspehe.
Najboljši so si zagotovili mož-
nost sodelovanja na pomemb-
nih mednarodnih gasilskih
tekmovanjih, celo na olimpi-
adi prihodnje leto v Berlinu.
TONE VRABL
REKLI SO
Tone Sentočnik, poveljnili
Gasilske zveze Slovenije in vo-
dja pr\'ega državnega prven-
stva gasilcev v športnih disci-
plinah v Velenju: »Tekmova-
nje je pokazalo, da se v dru-
štvih dobro dela in da so gasil-
ci strokovno usposobljeni za
reševanje, kot tudi za tekmo-
valni nastop. Organizacija j<
bila odlična, saj so kljub slai
bemu vremenu bile tekmoval
ne naprave za vse enake. Vs
pohvala in zahvala gre velenj
skim gasilcem, ki so nalog
vestno izpeljali. Nastopili s
tudi tujci iz Avstrije, Hrvašk«
Nemčije in Madžarske, ki p
niso dosegli bistveno boljši
rezultatov, kot naše najboljš
enote. Tudi z uspehom celjski!
enot smo lahko zadovoljni, če
prav niso osvojile naslova df
žavnih prvakov. Včasih je po
trebno tudi čisto malo sreče, 1
je tokrat ni bilo. Najboljši bo
do prihodnje leto nastopili n
gasilski olimpiadi v BerlinV
kjer imamo prostora za 10 de
setin. S celjskega območja b
nastopila desetina mladince
z Dobrne, ki je postala državi
prvak na Ptuju. Osebno sel
tako z dosežki na Ptuju ko
v Velenju izredno zadovoljen-
T.VRABl
Ljudje še vedno pomagajo
čeprav mora večina ljudi skrbno obrniti vsak tolar,
so še vedno pripravljeni pomagati beguncem. V žalski
občini so posamezniki, podjetja, obrtniki in otroci po
šolah za begunce v zbirnem centru v Letušu zbrali
preko 700 tisoč tolarjev pomoči.
V akciji so sodelovali tudi učenci Osnovne šole Pol-
zela. Kot je povedala mentorica Rdečega križa Sonja
Zaje, so pripravili tri akcije. V zadnji so osmošolci za
begunce prispevali denar, ki bi ga sicer porabili za
valeto in poslovilna darila.
TONE TAVČAR
Št.25 - 25.junij 1992
11
1. julija start
za cesto
v Preboldu
Odsek republiške ceste
Prebold-Trbovlje v samem
središču Prebolda je že ne-
kaj mesecev praktično ne-
prevozen. Cesta je v bistvu
makadamska in polna lu-
kenj. Kljub obljubam in
pisnemu zagotovilu Mini-
strstva za promet in zveze
ter Republiške uprave za
ceste, da bodo cesto v Pre-
bolodu obnovili takoj, ko
bo sprejet republiški pro-
račun, se dela še niso zače-
la. Prav zato so prejšnji te-
den v Preboldu pripravili
razgovor, na katerega so
povabili tudi predstavnike
Republiške uprave za ce-
ste. Cestnega podjetja Celje
in žalske občine. Hoteli so
jasen odgovor na vpraša-
nje, kdaj se bodo začela de-
la. Za obnovitev ceste bi
potrebovali 30 milijonov
tolarjev, predstavnik Re-
publiške uprave za ceste pa
je povedal, da tega denarja
enostavno nimajo, pač pa
bi lahko prispevali kakšnih
10 milijonov tolarjev. Po
drugi strani pa Republiška
uprava za ceste s celjskim
Cestnim podjetjem doslej
še ni sklenila nobene po-
godbe za izvajanje del, kar
hkrati pomeni, da so ogro-
žena tudi vsa ostala dela na
cestah v celjski regiji. Ivo
Krašovec, tehnični direk-
tor Cestnega podjetja, je
obljubil, da bodo dela vse-
eno pričeli, in to na lastno
odgovornost. Cesto naj bi
tako pričeli obnavljati 1.
julija. V primeru, da se dela
ne bi pričela, bodo Pre-
boldčani cesto demonstra-
tivno zaprli.
JANEZ VEDENIK
Nova privlačnost Kozjanskega
Levstikovemu mlinu pri
Podsredi, na reki Bistrici,
nekdanjemu graščinskemu
mlinu gradu Podsreda, kjer
meljejo moko že več stoletij,
se obeta boljša prihodnost.
Temu etnološkemu in tehni-
škemu spomeniku na po-
dročju Spominskega parka
naj bi do oktobra vrnili nek-
danjo podobo, šmarska obči-
na pa bo z njim pridobila
novo privlačno točko.
V Spominskem parku so
lani, po dogovoru z lastni-
kom, začeli mlin obnavljati.
Prenovili so zapornice, tre-
nutno lepšajo fasado in no-
tranjost, z vodarji pa se po-
gajajo o ureditvi brežin in
idiličnega otočka z mogoč-
nim hrastom. Objekt bodo
po končani oživitvi predsta-
vili kot kulturni spomenik.
kjer se bodo turisti zaradi
atraktivne lege ustavili ne-
koliko dlje, omogočili pa jim
dobo tudi čolnarjenje. Zaen-
krat prihajajo k mlinu orga-
nizirano le šolarji iz osrčja
Na romanskem gradu Pod-
sreda opravljajo trenutno
statično-sanacijska dela na
severnem palaciju, mizarji
pa tam obnavljajo strop. Si-
cer pa obnova za obiskovalce
ni moteča. Novo grajsko živ-
ljenje, v katerem se že kaže
veliko nekdanjega grajskega
blišča, skušajo popestriti
z različnimi prireditvami.
V soboto so odprli slikarsko
razstavo Anke Hribar-Ko-
šmerl iz Ljubljane.
Kozjanskega, ki ne poznajo
več mlinarjevega vsakdana,
za   oktober  pa  pripravlja
park odmevnejšo promocijo
obnovljenega spomenika
v širši slovenski javnosti. Ta-
krat bodo znova obiskali
Podsredo tudi prijatelji iz
bavarskega Wolfsegga, kjer
imajo prav tako romanski
grad.
Obnova Levstikovega mli-
na je del nacionalnega pro-
grama obnove kulturnih
spomenikov Slovenije ter jo
financirajo z deleži republi-
ke in občine Šmarje ter tudi
lastnika.
_^ BJ
REKLI SO
Vlado Marot, predsednik
Odbora za obujanje in ohra-
njanje starih ljudskih šeg in
opravil pri ZKO Laško:
»Do konca avgusta nas ča-
kajo številne prireditve, na ka-
terih bomo ponovno prikazali
našo dejavnost. V sredo bo
Kresni večer, ki ga bomo to-
krat pripravili pri Sv. Trojici
pri Jurkloštru. Prireditev
s priložnostnim programom se
bo začela ob 20. uri. Od 26. do
28. junija bosta folklorni sku-
pini iz Rečice in Marija Grad-
ca z glasbeniki in spremstvom
sodelovali v nemškem mestu
Oliezhausnu ob njegovi 900-
letnici. Sodelujemo tudi na
njihovi razstavi s predstavitvi-
jo laške občine in njenega bo-
gatega ljudskega izročila.
V okviru Piva in cvetja bomo
pripravili tri nastope, in sicer
16. julija »domač večer« na
Aškerčevem trgu ter 19. julija
kmečko ohcet in sodelovanje
v paradi. Zaključek naše letoš-
nje dejavnosti pa bo 9. prikaz
starih ljudskih šeg in opravil
v Sedražu 30. avgusta.«
T.VRABL
Medicina dela, prometa in športa
Med 26. in 28. junijem bo v Rogaški Slatini strokovno sreča-
nje Dnevi medicine dela, prometa in športa Slovenije, ki sta jih
pripravila ljubljanski Univerzitetni klinični center in Slovensko
zdravniško društvo v sodelovanju s celjskim Zdravstvenim cen-
trom. Zdravstvenim domom občine Šmarje ter slatinskim
Dispanzerjem za medicino dela, prometa in športa. Zdravniki in
medicinske sestre, predvsem s področja medicine dela ter psiho-
logi, se bodo posvetili zlasti dosedanjemu razvoju, težavam,
spremembam ter strokovnim novostim področja. gj.
-'
Zelišča in biohrana v Velenju
Velenjčani so bogatejši za novo trgovino z zelišči in biohrano,
v njej pa dobijo tudi strokovne odgovore na vprašanja, ki jih:
zanimajo. Trgovino sta odprla zakonca Čevernjak, prostore ima
na Rudarski cesti, za strokovno postrežbo pa skrbi farmacevtka
Rosvita Avbreht. ^^j^^ OJSTERŠEKI
Strokovnjaki za Rogaško
Zdravilišče iz Rogaške Slatine je te dni povabilo k sode-
lovanju mlade izobražence, diplomante in absolvente*
z območja občine Šmarje pri Jelšah, ki bi radi naredili«
svojo poslovno kariero v turistični dejavnosti. Gre prea^
vsem za opravljanje poslov pri vodenju tehnoloških proc^^
sov, organizacije dela, tržnih funkcij in razvoja. Za mlade
izobražence so pripravili prostovoljni program izobraže-
vanja, ki bo trajal šest tednov. Kandidati se bodo seznanili
z zakonitostmi turistične dejavnosti tam, kjer nastajajo
storitve, kjer jih programirajo in izvajajo v celovito obliko
integralnega turističnega proizvoda. Cilj tako zastavlje-
nega programa je ugotoviti, katera delovna področja bi
v perspektivi najbolj ustrezala posameznim udeležencem
seminarja.  Tako  bi  lahko  mladi  izobraženci  dobili^
ustrezno zaposlitev, zdravilišče pa kakovostne visokošoL:."'
sko izobražene kadre. JANEZ VEDEN:
Muzejski vlak v Laškem
v Laškem so že pripravili obširen program za 28. tradi-
cionalno turistično prireditev Pivo in cvetje, ki jo bo
organiziralo Turistično društvo Laško pod pokrovitelj-
stvom Pivovarne Laško.
Program se bo odvijal na šestih prireditvenih prostorih,
kjer bo v desetih dneh nastopilo 16 popularnih instrumen-
talnih skupin in bandov, 10 najboljših slovenskih estrad-
nih umetnikov, sedem pihalnih godb, manekenke in
manekeni, vokalne in plesne skupine ter folklorne in
izvirne narodopisne skupine v petnajstih sestavljenih pro-
gramskih sklopih. Ob tem bo v Laškem sedem razstav,
ognjemet, kakršnega še ni bilo, luna park in 25 zabavišč.
Organizator pričakuje v desetih dneh prireditve okoli
200 tisoč obiskovalcev, od tega kar 50 tisoč na osrednji
prireditvi, ki bo 18. julija. Posebnost letošnje prireditve bo
Muzejski vlak, ki bo na osrednjo prireditev pripeljal 300
potnikov iz ljubljanske smeri, nato pa odpeljal še v Celje
in tudi od tam pripeljal posebno skupino, ki bo tako
doživela dvojni užitek: vožnjo z Muzejskim vlakom in
ogled živahne noči na turistični prireditvi Pivo in cvetje.
.----------^ T.VRABL
V spomini
Franc
Mavec -
Boris
v začetku meseca nas je
presenetila in presunila
novica, da je umrl nosilec
partizanske      spomenice
1941 Franc Mavec-Boris.
Rodil se je 11. decembra
1923 v Tomačevem pri
Ljubljani. Kot 18-letni fant
se je takoj po italijanski
okupaciji leta 1941 vključil
v narodnoosvobodilno gi-
banje, najprej kot aktivist
OF, takoj po novem letu
1942 pa je odšel v partiza-
ne. Vstopil je v Sercerjev
bataljon ter kmalu doživel
ognjeni krst ob znanem
partizanskem napadu na
italijansko postojanko na
Verdu nad Vrhniko. Vse od
tedaj pa do konca vojne je
požrtvovalno prenašal vse
tegobe partizanskega živ-
ljenja. Bil je tomšičevec in
šercerjevec, v začetku leta
1944 pa seje udeležil poho-
da XIV. divizije na Šta-
jersko.
Po koncu vojne je oprav-
ljal odgovorne družbeno-
politične naloge, najprej
v Ljubljani, zatem pa v No-
vem mestu, Postojni in
končno v Celju. Tu je bil
med drugim v šestdesetih
letih predsednik celjske
občinske borčevske organi-
zacije.
Borisa so vse življenje
odlikovale skromnost, po-
štenost in požrtvovalnost.
V njem je bilo veliko upor-
nosti in čuta za pravičnost.
Znal je prisluhniti borcem
ob njihovih stiskah. Poseb-
no so mu hvaležni za veliko
skrb ob reševanju njihovih
stanovanjskih problemov,
saj je bil dolga leta pred-
sednik komisije za reševa-
nje stanovanjskih vprašanj
borcev pri OO ZZB NOV
v Celju.
Eno leto in pol se je Boris
boril s hudo boleznijo. Od
njega smo se poslovili v če-
trtek, 11. junija, na ljub-
ljanskem pokopališču
v krogu njegovih sorodni-
kov in najožjih prijateljev.
IVAN MELIK - GOJMIR
Zvonko Kupec
Za vedno smo se poslovi-
li od enega največjih entu-
ziastov in planincev PD
Prebold - markacista Zvo-
neta. Zvone Kupec je bil
pred dvajsetimi leti med
ustanovitelji PD Prebold in
prvi markacist društva.
Srce in volja mu nista
dala miru, da se ne bi iz
tedna v teden srečeval
s planinsko markacijo in
gobami, ki so bile njegova
velika ljubezen. Malo je
ljudi v Savinjski dolini, ki
Zvoneta ne bi poznali, šte^
vilni so ga imeli tudi za ze-
lo dobrega avtoelektričarja
v Latkovi vasi — Hrastju,
kjer je živel s svojo dru-
žino.
Ker je bil zelo skromen
človek, je najraje zahajal
v gore, kjer se je srečeval
s svojimi prijatelji planinci
in gobarji. Sodeloval je
v velikih delovnih akcijah
pri izgradnji planinskih
koč: Loka pod Raduho,
Dom pod Reško planino.
Mrzlica, Koča pri Krnskem
jezeru...
Za svoje delo v planin-
stvu je Zvone prejel števil-
na priznanja, ki so mu bila
v veliko veselje in zado-
voljstvo.
Težko je verjeti, da smo
se za vedno poslovili od
človeka, ki je bil ob vsakem
času pripravljen priskočiti
na pomoč človeku v stiski.
Pogrešali ga bomo, še pose-
bej planinci, s katerimi je
delil najlepše gorske dni
v svojem življenju. V zah-
valo za njegovo delo mu
bomo posvetili planinsko
pot, ki vodi od kamnoloma
v Mariji Reki do vrha Go-
Ijave. A.V.
Živ žav v pozdrav poletju
Na sedaj že tradicionalno
prireditev. Pozdrav poletju, ki
je bila v soboto v dvorani D na
Golovcu, je kljub temu, da je
bil vstop brezplačen, prišlo sa-
mo okoli sedemsto obiskoval-
cev. Organizator, Zveza prija-
teljev mladine Celje, jih je pri-
čakovala vsaj tisoč. Razen tega
pa je vsem tistim, ki so zadnji
spomladanski dan na Golo|||u
pozdravljali poletje, zagodlo
tudi vreme. Tako so prireditev,
ki naj bi trajala do štiriindvaj-
setih, končali že ob dvajsetih.
Čeprav so se »naravne sile«
odločile otroški živ žav na Go-
lovcu zagreniti, jim to ni uspe-
lo, za kar gre vsa pohvala or-
ganizatorjem. Ti so, kljub te-
mu, da so prireditev prvotno
načrtovali na prostem, otro-
kom omogočili, da so videli
nastope plesnih in glasbenih
skupin, čarovnika, da so
ustvarjali v likovnem in lepo-
tilnem, ter si ogledali filmski
in lutkovni kotiček. Kakorkoli
in kjerkoli že je na prireditvi
šepalo in šlo narobe, važno je,
da so bili z živ žavom zadovoj-
ni tisti, ki jim je bil namenjen.
In po tem, kar so otroci pove-
dali, je prav gotovo bilo tako.
N.-M. S.
Ustanovni zbor
Slovice
v nedeljo, 28. junija, bodo
v Žalcu ustanovili slovenski
del Slovice. To je slovensko-
švicarska konfederacija, zveza
prijateljstva in sodelovanja
dveh dežel. Švicarski del so
ustanovili v Ziirichu 14. mar-
ca. V Žalcu bo ustanovni zbor
ob 11. uri v kulturnem domu
II. slovenskega tabora.    T. T.
Deljena mnenja o Turističnih dnevih
o tem, kako so uspeli letošnji Turistični dnevi v Celju, so zaenkrat mnenja še deljena.
Prireditev ni manjkalo, obisk je bil soliden, gostinci pa se znova niso izkazali, saj se je le
redkokdo odločil za dodatno ponudbo. Prejšnji teden so se Celjanom na Tomšičevem trgu
Predstavih tudi člani CPO Žabe in kot že mnogokrat, so tudi tokrat požeU zaslužen aplavz. Prav
bi bilo, da bi bilo prireditev v Celju še več. Foto: TONE TAVČAR
Št.25 - 25.junij 1992
12
Spet smo Klapa
Celjski nogometni »en ta nt territile" Gregor Blatnik je bil spo mlatil brez
konkurence - Kmalu v reprezentanci?
Celjska nogometna pomlad 92 bo zara-
di notranjih pretresov (štrajk skupine
igralcev, menjave na klopi) in slabih iger
hitro utonila v pozabo. Eden redkih s po-
zitivno oceno je libero Gregor Blatnik:
brezkompromisni »enfant terrible«, pred
katerim je nemara celo reprezentančna
kariera, bo decembra dopolnil šele 20 let.
»S spomladanskimi igrami in rezultati
smo razočarali. Odhod Bojana Prašni-
karja je bil šok, med pripravami se z Bo-
žičevičem nismo ujeli in šele s tandemom
Prosen-Benčina so se odnosi uredili, kar
se je deloma poznalo tudi pri rezultatih.
Bolj sem zadovoljen s svojimi igrami, če-
prav je še precej rezerve. Premalo se
vključujem v napad; pri pionirjih sem
začel kot napadalec in šele pri prehodu
k starejši ekipi sem se preselil na položaj
zadnjega obrambnega igralca,« je pripo-
vedoval član mlade reprezentance Gre-
gor Blatnik.
V zimski prekinitvi so bila najbolj lo-
gična razmišljanja o prihodu Benčine, ki
pa je priložnost dobil šele, ko je voda
prišla do grla.
Bencina je večino igralcev sedanjega
članskega moštva treniral že pri mladin-
cih in kadetih, ko smo z njim osvojili
naslov slovenskih pi-vakov. Dobro nas
pozna in v takšnih primerih je prehod
z enega na drug način dela krajši in zah-
teva manj prilagajanj. Prosen ima veliko
igialskih izkušenj, znova nas je združil
v »klapo«, medtem ko smo bili pri Boži-
čeviču razdeljeni v dva tabora. Za prepo-
rod v finišu prvenstva ima največ zaslug
prav Prosen.
Za vami sta dve članski sezoni, potem
ko ste bili že pri mladincih nepopravljivi
»enfant terrible« in tudi zdaj so kartoni
vaš stalni spremljevalec.
Kartone dobim skoraj izključno zaradi
ugovarjanja, ne pa zaradi prekrškov.
Slabe navade bom z leti in igralskimi
izkušnjami kmalu odpravil, potem bo
igra še boljša. Sodniki res že pričakujejo,
da bom glasneje reagiral na njihovo od-
ločitev, zato mi - v primerjavi z drugimi
nogometaši - veliko prej pokažejo karton.
Skalna klet je po povprečnem obisku
šele v spodnji polovici ligašev. Celja no-
gometna evforija torej ni zajela?
S prihodom sponzorja, ki je v delo klu-
ba vključil svoje ljudi, se je marsikaj
spremenilo na bolje, toda gledanost je
najbolj odvisna od rezultatov. Spomladi
so bili slabi, a tribune vendarle niso bile
povsem prazne. Naša ekipa je v povpreč-
ju med najmlajšimi v ligi, šele čez dve, tri
leta bomo igralsko dozoreli. Tedaj se bo-
mo lahko potegovali za visoko uvrstitev
in na naših tekmah pričakujemo tudi več
gledalcev, morda celo 2 tisoč .
Nekaj pa se je vendarle spremenilo:
prišli so navijači, ki pa so vam na koncu
obrnili hrbet. Zakaj?
Celjski grofje so se sami organizirali.
Nihče jih ni posebej vabil na tekme,
z lastnim denarjem so si plačevali pot na
gostovanja, uprava pa se jim ni dovolj
posvetila. Obljubila jim je delno financi-
ranje prevozov, navijaške bobne, šale,
majice, a s tem ni bilo nič. Igralci smo
navijačem dajali denar, da so nas sprem-
ljali na gostovanjih...
Jutri se bo začel prestopni rok, za Gre-
gorja Blatnika pa se že zanimata Ljub-
ljana in Mura. Pride selitev v poštev?
Ljubljana in Mura sta se oglasila, ven-
dar ni bilo še nobenih konkretnih pogo-
vorov. S klubom sem podpisal polprofe-
sionalno pogodbo, ki se bo iztekla junija
93, toda v primeru ugodne ponudbe lah-
ko odidem že v tem prestopnem roku.
Kaj pomeni ugodna ponudba?
Denar ni toliko pomemben, čeprav me
odhod med poklicne nogometaše mika.
Zdaj si najbolj želim igranja v močnem
klubu, najprej seveda v Celju.
In kaj Celju manjka na poti do močne
ekipe?
Najbolj šibki smo v napadu. Potrebu-
jemo izrazitega napadalca, enega ali dva
igralca v zvezni vrsti in okrepitve tudi
v obrambi, kjer smo najbolj ranljivi na
bočnih položajih. Kdo naj bi prišel ? Go-
vori se o Velenjčanu Goršku, reprezen-
tančnem vratarju Dabanoviču in nogo-
metašu iz Bosne in Hercegovine, ki naj bi
pred leti igral za mladinsko reprezentan-
co Jugoslavije. ŽELJKO ZULE
Foto: EDO EINSPIELER
Sprejem za mlade šampione
Vponedeljekjebilvorganiza-
ciji Športne zveze Celje na Go-
lovcu sprejem za 48 perspek-
tivnih športnikov - nosilcev
kolajn z državnih prvenstev.
Ti športniki so: Bezjak, Hart-
man, Kranjc, Lenko, Matul,
Pungaršek, Rojšek, Steiner,
Stepišnik, Švegler (atletika),
Beltram, Eisenbacher, B. Ho-
ler, Kolenc, Košir, Lakner-
-Bevc, Mlinarevič, Petrak,
Podvomik, Sadžak (judo).
Drobne, Filipčič, Gobec, Gri-
vič, Hrastnik, Krneta, Ledi-
nek, Peternel, Razlag, Verdnik
(kegljanje), Sviben (kolesar-
stvo), Gorenak, Glavan, Jurak,
Kolčan, Košar, Kranjc,
Ocvirk, Stojanovič, Ukič (pla-
vanje), Koštomaj, Plevčak
(smučanje), Mijatovič, Iršič,
Kajtna, Zorko (streljanje),
Brajkovič, Doberšek (tenis).
športni
koledar
Sobota, 27.6.
Atletika
Maribor: drugi del finala
TOP 12.
Judo
Budimpešta: pi-venstvo
Evrope za ml. mladince z na-
stopom Jerneja Petraka (Ivo
Reya). Tarcento: mednarodni
turnir za 11. j)oKal Tarcenta.
Karate
Slovenske Konjice: Vinter-
jev memorial. Od 9.30 ure.
Nedelja, 28.6.
Nogomet
Slovenske Konjice: Dravi-
nja-reprezentanca občinske li-
ge (18).
ran^rama
Nogomet
Slovenska liga
42. kolo: Pubhkum-Jadran
2:0 (2:0), strelca: Grobelšek,
Delameja; Steklar-Medvode
4:0 (1:0), strelci: Valek 2, Ne-
skič, Šemnički; Radar (V)-Ma-
ribor 1:0 (0:0), strelec: Goršek.
Končni \Tstni red: Olimpija
66, Maribor 59, Izola 56, Gori-
ca, Ljubljana, Naklo 46, Mura,
Koper 43, Publikum 41, Slo-
van, Svoboda 40, Rudar (V),
Potrošnik 38, Zagorje, Nafta,
Steklar 36, Primorje 35, Rudar
(T) 33, Domžale 24, Medvode
23, Jadran 15.
II. Slovenska liga
Mladinci - vzhod. Končni
\Tstni red: Mura 32, Potrošnik
30, Svoboda (Brežice) 28, Naf-
ta 25, Impol 19, Dravinja 18,
Pohorje 16, Drava, Rače 14,
Steklar 13, Pekre 11.
Kvalifikacije za 11. ligo
Po\Tatna tekma 1. kola: Po-
brežje-E. Šmartno 1:0 (1:0).
Naprej E. Šmartno s 3:2. 2.
kolo: E. Šmartno-Ižakovci 2:1
(0:0), strelca: Laznik, Rudnik.
Povratna tekma bo danes
v Ižakovcih.
Atletika
TOP 12
Ljubljana (prvi del): moški
- lOOm: 5. Rojšek 11,32, 6.Pra-
protnik 11,36; 400 m: 1. Kocu-
van (vsi KI) 47,78; 1500 m: 1.
Hrapič 3:49,17, 2.Bahtiri (oba
Vel) 3:49,63; 110 m ovire: 3.
Božiček 15,40; 4 x 100 m: 2.
Kladivar 43,25, 4. Velenje
44,37; daljava: 2. Cankar 751
— drž. rek. za ml. mladince in
norma za MSP; palica: 2. Di-
mitrijevič 430; krogla: 6. Ste-
pišnik 13,14; kopje: 4. Uplaz-
nik 63,56; ženske - 100 m: 6.
Lenko 12,62; 400 m: 4. Lenko
57,60, 6. Kranjc (vsi KI) 58,12;
1500 m: 1. Steblovnik (Vel)
4:31,90; 100 m ovire: 5. Bezjak
(KI) 16,14, e.Steinbacher
16,36; disk: 3. Koča (obe Vel)
36,56; 4 x 100 m: 3. Kladivar
49,04. Ekipni vrstni red po po-
lovici tekmovanja - moški: 1.
Olimpija 222,5, 2. Kladivar
106, 7. Velenje 37; ženske: 1.
Olimpija 168, 3. Kladivar 56,5,
5. Velenje 39.
Judo
Inter liga
Slovenska Bistrica — 3. kolo:
Ivo Reya-01impija 5:1 (43:10)
(zmagali: Cuk, Novkovič, Sad-
žak, Spasovič, Anderle, nedo-
ločeno: Imamovič, poraz: Ko-
šir); Ivo Reya-Impol 3:3
(20:20) (zmagali: Cuk, Novko-
vič, Spasovič, neodločeno: Ko-
šir, poraz: Sadžak, Imamovič,
Anderle); Ivo Reya-Maribor
6:1 (60:10) (zmagali: Cuk,
Novkovič, Sadžak, Imamovič,
Spasovič, Anderle, poraz: Ko-
šir). Vrstni red po 3. kolu: Ivo
Reya, Impol 13, Olimpija 10
itd.
Kolesarstvo
Prvenstvo Slovenije
Kranj - moštveni kronome-
ter (100 km): 1. Krka 2:03,30
... 6. Celje +1:49.
Rokomet
Pokal Savinjske
doline
ženske - Žalec: St. Peters-
burg-Zamet 22:22 (12:13), Ža-
lec-St. Petersburg 24:26
(10:13), Žalec-Zamet 24:24.
Končni vrstni red: St. Peters-
burg 3, Zamet 2, Žalec 1. Naj-
boljša igralka: Vanja Dolar
(Žal), najboljša strelka: Višnja
Hrnič (Zam) 19, najboljša vra-
tarka: AiTnina Zaharjeva (St.
Pet)
Karate
Pozivni turnir
Idrija (mladinci in kadeti)
- lahka: 5. Vrbanič, srednja 3.
Popovič, 4. Hribernik, težka:
1. Steblovnik, 2. Šuster, 4. Mr-
kajič.
Lokostrelstvo
Pokal Matk
American round: compound
- člani: 1. Klemen (Muta) 826
... 13. Einfalt 676, 15. Justin
623, 16. Žabkar 609; veterani:
1. Zupane (vsi Sokol Ce) 760;
prosto - člani: 1. Vrbančič (Mb)
722, članice: 1. Podržaj (Šen-
čur) 700, instiktivno - člani: 1.
Kranjc (G. grad) 663.
Mali nogomet
Pokal občinskih
prvakov
Laško:    zaključni    turnir
- polfinale: Maratonci (Zagor-
je)-Branik (Mb) 5:4, Sportklub
(Vel)-Goldhorn (Laš) 2:0; fina-
le: Maratonci-Sportklub 4:2,
za 3. mesto: Branik-Goldhorn
8:5.
Prvenstvo SI. Konjic
Končni vrstni red - I. liga:
Vitanje 35, Loče 34, Blato 29,
Draža vas 26, Dobrava 25,
Vandravci 21, Zlakova 20,
Stranice, Tepanje 17, Krokar
16, Nir\'ana 15, Orkan 5; n.
liga: Jernej, Lepe noge 33, Av-
tocesta 32, Zreče, P. Hojnik 26,
Veterani 23, Ljubnica 22, Bla-
to II 19, Gabrovnik 16, Konjice
14, Škalce 13, Špitalič 2. m.
liga: v kvalifikacijkah prva-
kov štirih lig sta napredovali
ekipi Cobre in Draže vasi II.
Streljanje
Prvenstvo Laškega
MK serijska puška (trostav)
- člani: 1. D. Poženel 1326, 2.
G. Pavlic (Sedraž) 1018, 3. S.
Rozman (Laško) 921; posa-
mezno: 1. Gorišek (Z. most)
475, 2. Sajevic 453, 3. Biiinšek
(DP) 450; mladinci: 1. Matek
(Z.most) 443, 3.Razgoršek (SR)
442, 3. Lipec (Radeče) 440; pi-
onirji: 1. Sikovšek (Laš) 171,
pionirke: 1. Hohkraut (Z.
most) 135.
Sedraž 92
MK puška (leže): 1. Celje, 2.
T. Bostič (Z. most), 3. Kovinar,
4. Braslovče, 5. D. Poženel; po-
samezno: 1. Jeram 180, 2. Fre-
ce (oba Ce) 179, 3. Sesek (TB)
179.
Šah
Pokal Gorenja
Vrstni red po polovici tek-
movanja: Vombek (Žal) 75,
Štucl (Ce) 72, Kurtovič (Ljub-
no) 64, Kristan (Gorenje) 59,
Matko (Vel) 56, Črepan (Ce)
54, D. Brinovec (Žal) 53, Gor-
šek (Gor) 50, Skok (Preb) 39,
Dražnik (Vel) 37, Janežič (La-
va) 33, Novak (Vel) 32 itd.
Št. 25 - 25. junij 1992
13
Mojca Bizjan s Timmyem načrtuje nastop na EP v agilityu.
S psi čez ovire
AgiUiv močno spominja na konjeniška tekmovanja
v preskakovanju ovir - Pri nas je v obelt športih v ospredju
Mojca Bizjan , _
Agility močno spominja na ko-
njeniška tekmovanja v preska-
kovanju ovir - Pri nas je v obeh
športih v ospredju Mojca
Bizjan
»Z agilityjem sem se srečala
povsem naključno. Ob preska-
kovanju ovir s konjem se mi je
porodila ideja, da bi istih veš-
čin naučila tudi svojega psa
Timmyja. Na prvih tekmah
agilityja pri nas sem se s tem
športom podrobno seznanila
in s Timmyjem že dve leti
uspešno nastopava na doma-
čih tekmovanjih,« pripoveduje
polovica slovenske pr\'akinje
v agilityju Mojca Bizjan iz Ro-
gaške Slatine.
Agilitiv je kinološki šport,
ki prihaja iz Anglije, razvit pa
je tudi v drugih zahodnoe-
vropskih državah. Še posebej
popularen je v Nemčiji, kjer
v enem dnevu na tekmovanju
nastopi tudi do 300 psov. Pra-
vila tega športa so preprosta:
pes mora v čim krajšem času
prerhagati 15 do 18 ovir, tek-
mujejo pa lahko vsi, ne samo
rodovniški psi.
Mojca Bizjan ni samo prva-
kinja v agilitvju, marveč je tu-
di zelo uspešna tekmovalka
v preskakovanju ovir. Po polo-
vici tekmovanja za pokal Slo-
venije celo vodi, pred dobrim
tednom dni pa je v Ljubljani
zmagala v malem finalu poka-
la Alpe-Jadran. Njen dolgo-
ročni cilj je napredovanje
v kategorijo do 1,40 metra,
konj Drim pa je eden redkih
pri nas vzgojenih konj za pre-
skakovanje ovir.
»Sodelovanje z živaljo je ne-
kaj najlepšega v življenju. Me-
tode šolanja konjev in psov so
različne, a so odzivi zelo po-
dobni. Zato sem lahko svoje
znanje o delu s konji uspešno
uporabila pri treningu s Tim-
myjem,« razmišlja Mojca Biz-
jan, poglavitni cilj slovenske
reprezentance v agilityju pa je
nastop na prvem evropskem
prvenstvu, ki bo v Lvonu.
Agility je sorazmerno poce-
ni šport in ravno zaradi mož-
nosti, da nastopajo psi domala
vseh pasem, je pot do udeležbe
na mednarodnih tekmovanjih
manj zapletena. Povsem dru-
gače pa je s preskakovanjem
ovir. Brez vrhunskih konjev je
odmeven uspeh nemogoč in
medtem ko se v svetu okoli
v konjeniškem športu obračajo
lepe vsote denarja, so pri nas
šele pred dvema letoma uvedli
minimalne nagrade za naj-
boljše.
BERNARDA STOJAN
Foto: EDI MASNEC
Barcelona:
še mesec dni
čez natanko mesec dni se
bodo začele 25. letne olimpij-
ske igre, v ponedeljek pa bo
Olimpijske komite Slovenije
določil 30-člansko zastopstvo
za nastop v Barceloni. Seznam
je že bolj ali manj zaokrožen,
saj je poglavitni kriterij za na-
stop na letošnji največji šport-
ni prireditvi izpolnjena med-
narodna norma, le-to pa ima
že 24 športnikov.
Naš olimpijski komite je
pred dobrim mesecem dni po-
imensko prijavil 41 športnikov
ter 24 spremljevalcev. Norme
so doslej izpolnili: Medved (lo-
kostrelstvo), Bukovčeva in za-
konca Bilač (atletika). Štru-
kelj, Skok, Vidmar, Javornik
(kajakaštvo), Bonča (kolesar-
stvo), Lah (konjeništvo), Kol-
man (gimnastika), Cuk (judo),
Žvegelj, Čop, Janša, Mujkič,
Mirjanič, Klemenčič (vesla-
nje), Debevec (streljanje), bra-
ta Majcen, Bučar, Koželj (pla-
vanje), Kosmina in Sosič (ja-
dranje).
Med tistimi, ki še vztrajno
lovijo normo, je tudi celjski at-
let Miro Kocuvan, ki je pred
tednom dni zmagal na mitingu
v Budimpešti z novim osebnim
rekordom 50,38, za nastop
v Barceloni pa potrebuje re-
zultat pod magično mejo 50
sekund. Normo bo poskušal
izpolniti v soboto na finalu
TOP 12 ali na nedeljskem mi-
tingu v Vidmu.
• Na 38. kongresu Mednarod-
ne smučarske zveze v Budim-
pešti so tudi potrdili koledar
tekmovanj za zimo 92/93, ki
bodo potekale pod okriljem
FIS. Na Rogli bosta 3. in 4.
februarja 1993 v organizaciji
SD Unior Celje dve slalomski
tekmi žensk za evropski pokal,
dan pred prvo tekmo pa še sla-
lom za točke FIS.
• ZTC Rogaška je pred dnevi
pod svoje sponzorsko okrilje
sprejela še dva športnika: ma-
ratonca Igorja Šalamuna in
našega edinega poklicnega te-
niškega igralca Iztoka Božiča
(482. na ATP lestvici), ki je bil
v mladinski konkurenci že
med najboljšo deseterico na
svetu. Oba športnika sta dobi-
la po 5000 DEM.
• Poletje bo v Celju tudi
v ^amenju baseballa, kajti 6.
julija se bo za vse starostne
kategorije začela šola basebal-
la, ki bo trajala dva ciklusa po
osem dni. Informacije in prija-
ve: Baseball klub Celje, Stane-
tova 30, tel: 31-127.
• Na tradicionalnem atlet-
skem tekmovanju mladinskih
reprezentanc pokal Savaria
v Varaždinu je Gregor Cankar
s preveliko pomočjo vetra
v daljavo skočil 763 cm, v re-
gularni seriji pa 744 cm, kar je
bilo dovolj za prepričljivo
zmago. V reprezentanci je bilo
še nekaj Celjanov: Bezjakova
je s 582 cm zmagala v skoku
v daljavo, Stepišnik je bil četr-
ti v metu krogle, v šprintu pa
je bila Lenkova tretja in Roj-
šek peti.
• S peto tekmo se je v Tacnu
končalo moštveno državno pr-
venstvo v raftingu. Zadnjo
tekmo je dobil ljubljanski Ro-
yal, ki je tudi osvojil prven-
stvo, moštvo Prodnik iz Ljub-
nega pa je obdržalo 2. mesto.
Odbojliarji
razširili lige
Za odbojkarski naslov se bo
v naslednji sezoni potegovalo
deset prvoligaških ekip (letos
sedem). Po administrativni
poti so tako napredovali mo-
ška ekipa Šempetra ter odboj-
karice Ljubnega in Topolšice
Kajuha, medtem ko žensko
ekipo Celja čaka še tekmova-
nje v evropskem pokalu CEV.
V drugi ligi bo igralo 12 klu-
bov: pri moških Topolšica in
Vizura, ki se je tako izognila
izpadu, v ženski pa tudi ekipa
Braslovč.
Celje dobilo MŠI 95
Minuli konec tedna so bile v Ženevi 21. mednarodne šolske
športne igre, na katerih so v atletiki, plavanju in tenisu nasto-
pila zastopstva 18 mest iz 13 držav. Slovenija je bila zastopana
z ekipami Celja, Raven in Murske Sobote, celjski osnovnošolci
pa so nastopili v atletiki. V Švici so tudi določili organizatorje
naslednjih iger: leta 1993 bodo v Darmstadtu, nato v Hamiltonu
in leta 1995 v Celju, ki je bilo prvo prizorišče mednarodnih
šolskih športnih iger.
Rezultati celjskih atletov: pionirji - 1500 m: 2. Kolar 4:17,68;
pionirke - 100 m: 2. - 3.Matul 12,75, 800m: 4. Jurčak 2:22,68, 8.
Voršnik 2:27,07, 4 x 100 m: 3. Celje (Virant, Govedič, Kavkler,
Matul) 51,47, višina: 2. Valant 165, 7. Kaukler 150, daljava: 6.
Govedič 470.
Žalčanlie v vseh štirih finalih
Rokometašice Žalca so se letos kot edine uvrstile na vse štiri
zaključne turnirje državnega prvenstva za mlajše starostne
kategorije in so po tej plati eden boljših slovenskih ženskih
rokometnih kolektivov. Kadetinje in starejše pionirke so osvo-
jile naslova, mlajše pionirke so bile druge in mladinke četrte,
najbolj odmevna pa je seveda uvrstitev članske ekipe v prvo
ligo. Med boljšimi je bila Vanja Dolar (med metom), ki je bila
tudi izbrana za najboljšo igralko sobotnega turnirja za pokal
Savinjske doline.
Foto: TONE TAVČAR
Št.25 - 25.junij 1992
Odprli bomo radio!
Kot smo že najavili
v prejšnji številki Novega
tednika in kot najavljamo
vsak dan na valovih Radia
Celje: Odprli bomo radio!
Jutri, v četrtek, 25. junija
se bo to zgodilo.
Zdaj upamo samo še na
naklonjenost vremena, kajti
v vašo naklonjenost, drage
poslušalke in poslušalci, ne
dvomimo.
V programu vam bomo za-
stavili tri nagradna vpraša-
nja, na katera bodo poslušal-
ci odgovarjali po telefonu.
Z reportažnimi zapisi bomo
predstavili zanimivo glasbe-
no skupino, ki muzicira brez
instrumentov, strašila na
slovenskih poljih, brajdo, ki
se pred mnogimi slovenskimi
hišami razprostira v prijetno
senčnico, znamenja, ki so jih
Slovenci od poteh postavljali
v spomin na različne dogod-
ke, najstarejšo slovensko go-
stilničarko in njeno gostilno,
ki je prava arhitekturna po-
sebnost in še kaj.
Kot glasbeni gostje bodo
v živo nastopili oktet Stu-
denček, Adi Smolar, Miha
Dolžan, Dušan Uršič in še
kdo.
Ob 11. uri bomo začeli zbi-
rati glasbila.
Povabili smo vas, da pri-
nesete na Tomšičev trg ka-
kršnokoli glasbilo ali pred-
met, iz katerega je mogoče
izvabiti vsaj skromno melo-
dijo. Čim bolj izvirno bo
glasbilo ali predmet - tem
bolje bo. Kajti za najboljše
pripravljamo bogate nagra-
de. Zato vam ne bo žal, če se
boste malce pomujali.
Spomninske majice z zna-
kom Odprtega radia pa bodo
prejeli prav vsi sodelujoči.
Najboljša glasbila in njihove
lastnike bomo predstavili
tudi v radijskem programu.
Da pa bo ocena kar se da
strokovna, bo poskrbela
skupina Kurja koža, v kateri
so zbrani glasbeni strokov-
njaki, ki se ukvarjajo tudi
z glasbeno etnologijo.
Ob 17.30 bomo na Tomši-
čevem trgu v Celju pripravili
šaljivo tekmovanje z nepo-
srednim radijskim preno-
som. Nekaj prijav smo že
sprejeli, udeleženci pa se bo-
do lahko prijavili tudi nepo-
sredno pred tekmovanjem.
Tudi tukaj tekmovalce čaka-
jo spominske majice in na-
grade.
Če ne boste sodelovali
v nobeni od nagradnih akcij
pa nas pridite vsaj pogledat,
kajti
videli boste tiste ki govorijo,
tiste, ki snemajo,
tiste, ki pojejo
(in mogoče celo kakšnega ra-
dijskega škrata)
revizija rumenega ce
Bavčaritata-ta-ta
Poslanec Danijel Starman je
star maček. V kratkem pre-
hodnem obdobju je postal pr-
va zvezda opozicije. In pred
kratkim se je spravil še na po-
licijo. Obelodanil je interno
afero, ko je komandir ene od
primorskih vasi naročil svojim
angelom, naj si zabeležijo raz-
položenje ob zamenjavi vlade.
Odvetnik Starman zanesljivo
ve, do kod sežejo uzakonjene
pristojnosti policije. Napadeni
notranji minister pa še bolj.
Tako se je Bavčar lotil prei-
skave, ki bo dokazala (ali pa
tudi ne), ali se lokalni šerifi na
lastno pest ukvarjajo s politi-
ko ali pa je primorski odvetnik
morda že začel s predvolilnim
pranjem še neposušenega pe-
rila.
Poslušalci Rumenega CE so
v tem primeru večinoma na
strani policije. Ta je po njiho-
vem mnenju zgledna, uspešna
in moderna, le da ima pre-
majhne pristojnosti. Boštjan je
za razliko od večine popenil,
češ da je policajem kljub vse-
mu dovoljeno preveč: »Lahko
ti vdrejo v stanovanje brez
sodnega naloga in te do tri dni
zadržijo na policijski postaji,
pa ne bo nobeden za to odgo-
varjal. To jim med drugim piše
na hrbtni strani izkaznice!«
Paradoks je očiten. Po eni
strani se peljemo v soft policij-
sko državo, po drugi pa bi si
ljudje želeli še bolj aktivno po-
licijo. Slednje je po svoje ra-
zumljivo. Kriminaliteta naraš-
ča, vse več je tako ali drugače
ogroženih, različne bande
kvaziinkasantov pobirajo krv-
ni davek in praviloma se člo-
veku dogaja to, da takrat, ko
te naključno mimoidoči sezu-
jejo, v bližini po naključju ni
uniformiranca, ki bi mu razlo-
žil, kako je izginila denarnica
in kje vse te boli.
Peter Čelik, prvi mož slo-
venske policije, pozna zgodbe
o dimu in ognju. Danijel Star-
man bi potemtakem lahko bil
tudi piroman. Če je, bo poka-
zala preiskava, ki bo pokazala,
da je. Kaj drugega ali česar
bolj škandaloznega si namreč
policija ne more privoščiti.
Problem državotvornih insti-
tucij je v tem, da kot nepogre-
šljiv del mašinerije sistema ni-
majo pravice grešiti.  V na-
sprotnem primeru se piramida
prične trgati na vrhu. Zato in
še zaradi nečesa se je Starman
spravil na Bavčarja. In ne na
Celika, ker ni predsednik kon-
kurenčne stranke.
Moja hipoteza, če dovolite:
Starman ima v marsičem prav.
Bavčar za to ni vedel, ima pa
kup nesposobnih pomembne-
žev. Nekateri med njimi so se
veselo udeleževali »krožkov«
žalovanja za Ertlom. A jih je
pustil na funkcijah, ker je po-
licija pač preobčutljiv aparat
za hitre rošade. To je Bavčar-
jeva napaka. Da pa bi vedel,
s čim se v prostem časiyjkvar-
ja vsak vaški komandir, -je že
malce pretirano. Ne gre pa
izključiti tudi tega, da nekemu
močnemu politično-mafijske-
mu lobiju ni všeč ta policija.
Metode destabiliziranja so ra-
zlične. Ena od blažjih je podti-
kanje.
mm m\m mmm
Fotografiranje za osebne dokumente-
10% popust do 1. julija 1992
FotoHk je generalni polirovitelj »FotO'lifeat
Ta teden je bil izbor izjem-
no težak, saj je v redakcijo
prispelo veliko kvalitetnih pri-
spevkov. Tokrat je zmagala
fotografija, ki prikazuje tipič-
no slovensko hišo, krito s sla-
mo. Avtorica te fotografije je
Sonja Kamplet iz Polžanske
gorce. S to fotografijo si je
Sonja prislužila brezplačno
razvijanje filma in fotografij in
bo tako kot vsi ostali nagra-
jenci sodelovala ob zaključku
akcije na fotografskem hap-
peningu. Ob koncu bomo iz-
brali tudi fotografijo leta in av-
tor le te bo prejel fotografski
aparat, podelili pa bomo še
9 fotografskih paketov prese-
nečenja.
Še enkrat vas naj opozori-
mo, da naj bo vsaka fotogra-
fija opremljena z imenom av-
torja in krajem kjer je bila
posneta. Veliko sreče!
S trdo nogo, ne
roko!
Tudi s trdo, gipsasto nogo, je
mogoče delati časopis. To na
fotosu in v resnici dokazuje
Brane Stamejčič, ki si je levi
spodnji gips prislužil med od-
bojkarskim spopadom s celj-
skimi zdravniki(!) Zdravstve-
na ekipa je ostala brez gipsa,
pa še zmagala je s 3:2. Za Me-
žnarjevo pulmološko ekipo to-
rej ne velja tisto o bosi kovače-
vi kobili...
UM
Št. 25 - 25. junij 1992
15
Operacija barUcade
DeseUnevna slovenska volna preti letom tini
27. junij, 1991, ob 2.45. Ja-
nez Janša utrujen sezuva
čevlje v prostorih operativ-
nega štaba in hoče zaspati,
potem ko se je vrnil z osamo-
svojitvenega proslavljanja.
Zazvoni telefon. Janša dvig-
ne slušalko, potem pa takoj
zavpije: »Bavčar zbudi se...
Na Vrhniki so šli ven... Igor
slišiš, na Vrhniki so šli
ven... Zbudi se...!« Šele te-
daj je Bavčar skočil pokonci
in ves zaprepaden vzkliknil:
»Kaj, pizda, kako so mo-
gli?! ... Ven so šli... Kako so
mogli...!?« Čez nekaj časa
pa spet: »Kje, pizda, so blo-
kade?!«
Tako v svojem knjižnem
»bestsellerju« Sto osamosvo-
jitvenih dni opisuje začetek
slovenske vojne, kot sta ga
doživela glavna moža slo-
venske obrambe. Danilo
Slivnik.
Poskus
»blietzkriega«
Začelo se je silovito, tanki
JA so prodirali proti Brniku,
TO in policija sta jim posta-
vila barikade, tudi tako, da
so ustavljali avtomobile in
tovornjake in pozvali vozni-
ke, da »dajo svoja vozila na
razpolago«. Armada je bari-
kade brezobzirno rušila in že
navse zgodaj je bilo veliko
zmečkane pločevine. Tanki
so prodirali proti gorenjskim
mejnih prehodom, kjer so
zasedli Jezersko in Karavan-
ke ter blokirali Ljubelj. Ar-
madi je uspelo zavzeti tudi
skoraj vse primorske mejne
prehode na štajerskih, koro-
ških in prekmurskih pa jim
jih je uspelo zavzeti le nekaj.
V četrtek dopoldan je bila
večina najpomembnejših
slovenskih cest že obdanih
z barikadami in pod kontro-
lo slovenskih obrambnih sil.
Teritorialci in policisti so
imeli natančne ukaze do kod
smejo popustiti armadi in
kdaj morajo uporabiti orož-
je, da bi preprečili zavzetje
pomembnih točk. Že dopol-
dan je prišlo do prvega stre-
ljanja.
Milan Kučan po telefonu
pokliče v Beograd Anteja
Markoviča.»Pa to nije mogu-
če,« pravi zvezni premier, ki
kar ne more verjeti, da je
vojska tako resno vzela nje-
gov ukaz, »da se zagotovi
opravljanje zveznih carin-
skih predpisov na slovenski
meji.« Milan Kučan od Mar-
koviča zahteva, da ukrepa,
ta pa se izgovarja, da nima
tajnice in da v stanovanju
nima Kadijevičeve številke.
Medtem telefone začne vrteti
tudi dr. Dimitrij Rupel, ki
kliče Genscherja in Poosa,
da bi informirala voditelje
evropskih držav, kaj počne
armada v Sloveniji.
Boji pa so se razvneli, po-
poldan padejo tudi prve žr-
tve. Tanki krenejo iz vojaš-
nice v Varaždinu proti Or-
možu in iz Karlovca proti
Metliki in Ljubljani. Najhuje
je bilo v Ormožu in Gornji
Radgoni, kjer je armada
streljala vsevprek in v Trzi-
nu, kjer je armada izvedla
desantni napad. V bitki pri
Trzinu so umrli štirje vojaki
JA in dva teritorialca. Proti
večeru so slovenske obramb-
ne sile zrušile tri helikopter-
je JA. Eden je končal na
ljubljanskem barju, tisti, ki
je povsem nizko s sloven-
skim pilotom preletaval
stavbo predsedstva RS, se je
zrušil v Rožni dolini in pod
seboj pokopal civilista, tretji
pa se je razletel na Viču.
Bombardiranja,
alarmi, predaje
v petek letala Jugoslovan-
ske armade napadejo brni-
ško letališče in poškodujejo
letalo Adrie Airv\^ays in uni-
čijo hangar. Pri spopadih na
letališču sta ubita tudi dva
avstrijska novinarja. Letala
JA so bombardirala Dravo-
grad, raketirala karavanški
predor, bojno pa so delovala
tudi na Šentilju in v Gornji
Radgoni. Pri klancu Medve-
djek pri Trebnjem so letala
poskušala prebiti blokado,
ki je nastala s kolonami to-
vornjakov, pri tem pa je bilo
ubitih osem voznikov tovor-
njakov. Ostri spopadi so po-
tekali na mejnem prehodu
Holmec, ki ga je armada po-
polnoma porušila, v Vrtojbi,
na Škofijah, okrog letališča
Cerklje so se slovenske sile
spopadle z niškimi »koman-
dosi«.
Armada je sicer prišla na
nekatere prehode, vendar so
jih teritorialci in policisti
imeli v obroču, tako da so
bili ob logistiko: enotam na
bojišču niso mogli dovažati
okrepitev, ker so bile vojaš-
nice obkoljene, vojakom, ki
so jih sestavljali v glavnem
mladi obvezniki, pa je vse
bolj padala morala, saj so jih
nadrejeni motivirali za Doj
z lažnimi informacijami (tu-
ja agresija na mejah), bili so
brez hrane, neprespani in
utrujeni, vojašnice so bile
brez elektrike, vode, hrane
in telefonskih linij. V enotah
je bilo veliko slovenskih in
hrvaških vojakov, nesmisel-
nost vojskovanja pa so uvi-
deli tudi vojaki drugih na-
rodnosti. In tudi vse več sta-
rešin. Na poziv predsedstva
Republike Slovenije se jih je
vedno več predajalo in pre-
stopalo na slovensko stran.
Ostajali so samo najbolj ek-
stremni, ki so grozili in stre-
ljali na tiste, ki so se hoteli
predati.
V nedeljo, tretji dan vojne,
je Slovenija tulila od zračnih
alarmov, sirene so se oglasile
skoraj v vseh slovenskih me-
stih. Proslavljeni minister za
informiranje Jelko Kacin je
po radiu sporočil, da so se
letala JA s smrtnonosnim to-
vorom dvignila iz letališč
-V. .gerkljah, Bihaču, Pulju,
Zadru in Zagrebu. Ali se pri-
pravlja množično rušenje
slovenskih mest? Prebival-
stvo je hitro reagiralo in or-
ganizirano odhajalo v zaklo-
nišča. V slovenskem opera-
tivnem štabu so bili dobro
.flbyeičem----------------
Diplomatske
operacije
V petek popoldne Marko-
vič izjavi, da naj bi danes
ustavili vse spopade. Potem
pa se Kučan in Brovet dogo-
vorita za premirje, ki naj bi
začelo veljati v petek, 28.6.
ob 21. uri. Za podrobnosti
premirja naj bi se na sestan-
ku v Ljubljani dogovorili
Janša in Bavčar z namestni-
kom poveljnika 5. armadne-
ga območja generalom Raše-
to. Prvo premirje se je izjalo-
vilo, ob tem pa so se začele
mučne zgodbice o tem, kdo
krši premirje in kako naj se
izvaja.
V petek zvečer pride v Be-
ograd in Zagreb evropska
misija »dobre volje«, ki so jo
sestavljali ministri držav
evropske skupnosti Jacques
Poos (predsedujoči), Gianni
de Michelis in Van den Bro-
ek. Ziuianji ministri v imenu
Evropske skupnosti zahte-
vajo od »jugoslovanskih
strani« da se doseže spora-
zum o treh točkah: da se
vzpostavi premirje v Slove-
niji, da Slovenija in Hrvaška
za tri mesece zamrzneta iz-
vajanje osamosvojitvenih
ukrepov in da se izvoli pred-
sednik in podpredsednik
SFRJ, kar »naj bi omogočilo,
da armada dobi vrhovnega
poveljnika in da ne bi več
imela alibi za samostojno
delovanje.« Kučan i,n Rupel
nočeta v Zagreb, »ker tam
nimata več kaj iskati«, pa tu-
di ne iz varnostnih razlogov.
V Zagrebu Kučan in Rupel
skupaj s Fran j cm Tudma-
nom pristaneta na zahteve
ES, vendar slovenska držav-
nika data vedeti, da to ne
pomeni, da se Slovenija
odreka odločitvi o samostoj-
nosti, da pa o tem tudi sama
ne moreta odločati in da bo-
sta zahteve ES posredovala
slovenskemu parlamentu.
S tem se je začel t.i. »boj za
interpretacijo«, saj so si dru-
go točko sporazuma (zamrz-
nitev osamosvojitvenih
ukrepov) nekateri razlagali
po svoje. Slovenski parla-
ment pa je na tajnem noč-
nem zasedanju sprejel sklep,
da se armadi nikakor ne po-
pusti, da pa pristaja na tro-
mesečni moratorij na izvaja-
nje osamosvojitvenih dejanj,
ne pa tudi odločitve o samo-
stojnosti in je s tem v zvezi
podprl diplomatsko dejav-
nost predsednika Kučana in
zunanjega ministra Rupla.
V nedeljo Evropska trojka
že drugič v treh dneh pride
v Beograd in Zagreb in še
bolj odločno zahteva preki-
nitev spopadov, ki so se
medtem spet razvneli. Ku-
čan in Rupel posredujeta
stališče slovenskega parla-
menta, v Beogradu pa izvoli-
jo Stipeta Mesiča za pred-
sednika in dr. Branka Kosti-
ča za podpredsednika pred-
sedstva SFRJ. To naj bi do-
končno vzpostavilo premir-
je, vendar pa so se boji nada-
ljevali.
Najsilovitejši spopadi
v slovenski vojni so bili v to-
rek 2. julija, ko naj bi prišel
na obisk v Ljubljano nemški
zunanji minister Hans Die-
trich Genscher. Armada je
prav zaradi tega ta dan stop-
njevala spopade, tako da so
v Beogradu Genscherju od-
svetovali, da bi se odpravil
v Slovenijo. Genscher se je
tako s Kučanom in Ruplom
sestal v Beljaku. Najhuje je
bilo v spopadih v Krakov-
skem gozdu. Armada je svoje
tanke poskušala deblokirati
z letalstvom pri tem pa je
streljala tudi na svoje voja-
ke. Več vojakov je padlo.
»Priznam, da ste nas
presenetili ...«
V armadnih vrstah je za
dvigovanje bojne morale
krožila »informacija«, tajni
govor generala Adžiča 150
visokim oficirjem, v katerem
je Adžič med drugim pove-
dal, »da morajo prisiliti Slo-
venijo, da ostane v Jugosla-
viji, in sicer do dogovora, ki
ga bo diktirala tudi JLA.« Po
mnenju načelnika general-
štaba je geslo »Vsi Srbi v eni
državi« neuresničljivo, ker
bi se v tem primeru začela
vojna do uničenja, medtem
ko bitka za Jugoslavijo rešu-
je tudi to vprašanje. Adžič
dopušča tudi možnost posre-
dovanja od zunaj, kot možne
napadalce pa je navedel štiri
države: Nemčijo, Avstrijo,
Madžarsko ter Češko in slo-
vaško federacijo. »Sicer pa
naj vsi oficirji, ki niso dora-
sli situaciji, odidejo iz JLA,
izdajalce pa je treba ubiti na
kraju samem in brez milo-
sti,« je še povedal Adžič.
Grožnje armade in brutal-
ni napadi pa so slovenski na-
rod le še bolj homogenizira-
le. Armada je imela nekaj-
krat več žrtev kot slovenske
sile, učinkoviti armbrusti ni-
so samo uničili veliko heli-
kopterjev in tankov, ampak
tudi prestrašili mlade voja-
ke, slovenska vojska je bila
odlično organizirana, arma-
da pa v dekompoziciji in
zbegana. Vse bolj jo je tlačil
tudi pritisk mednarodne jav-
nosti in pritisk evropske di-
plomacije, ki je armado za-
čela obravnavati kot agre-
sorja. Armadi je šlo za to, da
bi se čim bolj častno uma-
knila.
Šele ob koncu vojne, v so-
boto 6. julija se je oglasil
obrambni minister Veljko
Kadijevič s sporočilom, v ka-
terem je dejal da vodstvo
Slovenije ni hotelo samo od-
cepitve, marveč da je hotelo
zbrisati Jugoslavijo s politič-
nega zemljevida sveta.
»Priznam, da so nas presene-
tili tako brezobzirni in zlo-
činski napadi. Presenečeni
smo tudi zaradi obsega izda-
je. To je naša napaka. Štab
vrhovnega poveljstva bi
z lahkoto izvedel operacijo
in spravil Slovenijo na kole-
na, toda zakaj naj bi to stori-
li? Zakaj naj bi v Sloveniji
umirali vojaki in starešine
drugih narodnosti, če so za
Slovence tujci in okupator-
ji?« se je spraševal Kadijevič.
Takšno sporočilo Kadije-
viča, ki ga je javnost pred
hrvaško vojno imela za
»konstruktivnega« generala,
je bila predvsem posledica
preobrata v srbski javnosti,
ki ga je sprožil vdor v skupš-
čino, kjer so matere zahteva-
le, da jim vrnejo njihove
otroke iz Slovenije.
Kompromis na
Titovili atolili
4. julija v Sloveniji ni bilo
več bojev, toda vojna še ni
bila končana. Iz Beograda še
ni prišel uradni ukaz za pre-
kinitev spopadov. Položaj je
znova zaostril ultimat pred-
sedstva SFRJ, ki mu je že
predsedoval Stipe Mesič.
Spet je prišlo do manjših
spopadov, zato sta v Ljublja-
no hitro priletela dr. Vasil
Tupurkovski in Bogič Bogi-
čevič, da bi odstranila ne-
sporazume in zagotovila do-
sledno spoštovanje premirja.
To premirje se je potem ob-
držalo. Armada se je začela
umikati v vojašnice, s tanki
na kamionih in samo z lah-
kim orožjem, pod nadzorom
teritorialne obrambe in poli-
cije, vojašnicam pa so znova
priključili vodo, elektriko in
telefon ter jim začeli dostav-
ljati hrano.
V nedeljo 7. julija pa se je
po maratonskih in razburlji-
vih pogajanjih končala slo-
venska 10 dnevna drama.
Slovenija je podpisala Bri-
onsko deklaracijo, s katero
se je zavezala, da se bo za tri
mesece odpovedala uresni-
čevanju osamosvojitvenih
korakov, nadzor na meji bo
v rokah slovenske policije, ki
pa bo delovala v skladu
z zveznimi predpisi, carine
pa ostajajo zvezni prihodek,
ki ga pobirajo slovenski ca-
riniki in nakazujejo na zvez-
ni račun. Na meji pa se po-
novno vzpostavi stanje, ki je
veljalo pred 25.6.1991. Ar-
mada se bo vzdržala vseh
nadaljnjih akcij. V tem času
je treba v sodelovanju
z Evropsko skupnostjo najti
politično rešitev konflikta.
Čez nekaj dni je zvezno
predsedstvo sprejelo sklep,
da se armada v treh mesecih
umakne iz Slovenije.
ROBERT GORJANC
Št. 25- 25. junij 1992

Mi, šali i vel, se
pa ne damo, ■ ■
pnmorju - Sirankam zeliio v parlament
Zjutraj, ko vstanem
petico v roke vzamen,
da šalo si pogledam,
takrat se zavedam,
da pojdem na morje
v Izolo slovensko,
kjer stranka dobre volje
domu je dneva dva.
Mi šaljivci, mi se pa ne damo,
ker za šalo poskrbeti znamo,
skup   se   zberemo,   v   Izolo
gremo
in prijetno se imamo.
Dobra volja je najbolja,
to si piši za uho,
mile jere. kisle cmere,
z nami vštric ne pojdejo.
Takšno himno šaljivcev je za
tednikov izlet strankarskih
prvakov - šaljivcev, ki sodelu-
jejo v rubriki Stranka šaljiv-
cev - pripravila Dragica Brilej
s Planine, ki je bila sploh med
najbolj udarnimi udeleženci
šaljivega izleta. Razmnožila jo
je in dobili so jo vsi potniki, ki
so jo potem veselo dva dni pre-
pevali povsod, kjer so se usta-
vili in kjer so se vozili.
Čeprav je že tudi pred odho-
dom iz Celja bilo nekaj smeha,
pa je bil ta bolj vljudnostne
narave in nekako zadržan.
Skupina, ki je s svojimi šalami
sodelovala zadnje mesece
v Novem tedniku, se je počasi
med seboj spoznavala in bolj
opazovala »nasprotnike«, kaj
zmorejo.
Bolj ko smo se oddaljevali
od Celja, bolj je postajalo vro-
če. Vendar ne zaradi sonca, ki
je škiljilo izza oblakov, ampak
zaradi najrazličnejših dvogo-
vorov, ki so začeli bliskati po
avtobusih kot najbolj ostre
strele. Vse skupaj so lepo do-
polnjevali trije harmonikarji
Jože Križnik, Jure Štajner in
Ivan Stare, ki so pletli pesmi
in šale kot za stavo.
Skupini šaljivcev in harmo-
nikarjev se je pridružilo še ne-
kaj zunanjih sodelavcev in
učiteljice iz Šempetra, ki so se
odlično ujele v svet šaljivcev.
Po ogledu tehničnega muze-
ja v Bistri pri Vrhniki smo sre-
čali Rezko Pader iz Rečice pri
Laškem:
»Veste kaj se mi je zgodilo?
Med sprehodom po muzeju me
je poklicala prijateljica in mi
pokazala avto: vidiš, to je moj
letnik, 55. Pa kako on izgleda,
kako pa jaz! Tako mi je ponu-
dila v primerjavo med avtom
in njo starost in obrabo. Odgo-
vorila sem: razlika je verjetno
samo v tem, da si ti bolj prevo-
žena, kot avto.«
S harmoniko v morju
Po vožnji z ladjo po zalivu iz
Izole do Kopra in nazaj, smo
pripravili tudi krst šaljivcev,
kjer pa je praktično sodeloval
samo harmonikar Jože Križ-
nik z Vranskega. V prisotnosti
šaljivcev in redkih turistov, ki
so bili v tistem sobotnem veče-
ru na pomolu, sta Križnika po-
grabila Vojko in Martin ter ga
ob asistenci pobudnika akcije
šaljivcev Edija s harmoniko
vred vrgla v morje. S takšnim
krstom naj bi Kjižnik postal
najbolj popularen harmonikar
v Savinjski dolini, ki bi za oh-
cet lahko računal tudi 5 tisoč
mark. Ko je Križnik s harmo-
niko opletal po vodi, je še po-
vedal, da je njegova največja
želja, da bi igral pod morjem,
ljudje pa bi plesali v podmor-
nici.
Za Križnikom se je v uma-
zano pristaniško vodo pognalo
še nekaj navdušencev, sreča-
nje pa smo nadaljevali po ve-
čerji v hotelu Marina v centru
mesta. Igral je orkester Dober
dan s solistoma Janijem Pir-
šem in Mitjo Mastnakom ter
gostoma Jožetom Križnikom
in Ivanom Starcem. Ker pa
z orkestrom le ni možno peti
vsak dan, so izolsko priložnost
kar po vrsti izkoriščali vsi, ki
so znali peti ali pa si samo
mislijo, da znajo. Podobno je
bilo tudi pripovedovanje šal.
Veliko je bilo takšnih z dolgo,
sivo, že skoraj razpadlo brado,
nekaj surovo političnih in sek-
sualno razvratnih, neprimer-
nih za papir. So se pa vmes
našli tudi kakšni biserčki.
Štravsova Lojzka se ni poja-
vila pred mikrofonom, ampak
nam je šalo kar povedala: »Ve-
ste, moj sin je strasten plani-
nec, njegova žena pa se rada
oblači po modi. In ko sta se
v nedeljo opravljala na izlet
v hribe je žena tarnala, da ni-
ma kaj obleči. Potolažil jo je
sin in ji predlagal »boš pač na-
taknila moj nahrbtnik«.«
Med najbolj aktivnimi ude-
leženkami je bila Dragica Bri-
lej, ki je napisala himno, izde-
lala značke za vse šaljivce, pri-
pravila pokušino specialitet iz
divjačine (mož je lovec), zape-
la in zrecitirala politični pam-
flet ter povedala tri drobne
želje:
»Na svetu so stvari, ki jih
moraš doživeti. Najprej je tre-
ba doživeti izlet stranke ša-
ljivcev, ki je dokaz, kakšni
smo ljudje, ki mislimo samo
dobro. Koliko manj solz in ža-
losti bi bilo na svetu, če bi več
ljudi mislilo tako, kot mi. In,
da ne bi bil to zadnji izlet ša-
ljivcev.«
Ema Založnik z Loške gore
nad Zrečami je vstala že ob
treh zjutraj in šla uro peš do
avtobusa, da se je pravočasno
priključila karavani šaljivcev.
V Izoli je v večernem progra-
mu lepo zapela staro, šaljivo
pohorsko pesem. Z Vinske go-
re je prišel ljudski godec Franc
Vinder, vendar tokrat brez
svoje harmonike. Imel pa je
s seboj hčerko, ki je domači
fantje niso mogli osvojiti, je pa
plesala z enim izmed Turkov,
ki so bili na naši prireditvi.
Franc Vinder je povedal, da
prihaja iz kraja, kjer župnik in
kuharica skupaj spita na eni
peči. Kako, župnik in kuharica
skupaj na peči? Ja, se nasmeji
Vinder, to je v Šentjanžu na
Peči, kot so včasih rekli Vinski
gori. Ko so po vojni Vinder j a
vabili med komuniste, je rekel
ne, sem že pri humoristih.
Večernemu programu je
vsak dodal svoj delež. Ali s so-
delovanjem v priložnostnem
programu ali v nagradnih ša-
ljivih igrah, na plesu, pa tudi
kje drugje. Lepo je bilo tudi
takrat, ko je šale in smeh za-
menjala umirjena, lepa doma-
ča pesem, ki so jo ponudile
učiteljice iz Šempetra.
Noči ni bilo, sobota pa j^
tudi kar prehitro minila. Ša-
ljivci so dopoldne polnili ako-
mulatorje, bolj pa, ko smo se
bližali Celju, bolj je bilo spet
vroče.
Še ena akcija NT&RC sku-
paj s turistično agencijo Dober
dan iz Šempetra je uspela.
Krog šaljivcev, ki so zatrdili,
da hočejo v parlament, se širi,
ljudje se spoznavajo in posta-
jajo prijatelji. Tudi zaradi nas
in z nami. In mi z njimi. S hu-
morjem in brez njega. Veliko
jih je ob slovesu reklo: »Če sta
se vam prijeli in obdržali akci-
ji izlet 100 kmečkih žensk na
morje in obisk v porodnišnici,
naj se prime tudi akcija šaljiv-
cev. Drevo smo posadili, zdaj
ga zmerno zalivajmo, da bo
rastlo m vsako leto dajalo sen-
co, pod katero bomo sedeli ša-
ljivci, ljudje dobre volje.«
TONE VRABL
Foto: EDI MASNEC,
Dragica Brilej s Planine je med drugim doma izžgala v les tudi
medalje za vse šaljivce, ki jih bodo spominjale na lep izlet
Zdaj nismo več presenečeni, ampak že navajeni, da je naša
stalna gostja Marica Lesjak s svojimi čudovitimi suhimi šopki
drobnega cvetja, ki so ga tokrat dobili vsi potniki, šoferji,
muzikanti in seveda tudi kapetan barke, ki nas je popeljala po
krožni vožnji po Koprskem zalivu.
Po vrnitvi z vožnje po Koprskem zalivu je na pomolu v Izoli nastal gasilski, spominski posnetek. Vsi so bili nasmejani že preden je Jože Križnik prestal vodni krst,
kajti potem so ob smehu še jokali.
Vojko in Martin sta prav po
harmoniko odtrčal v nečisto nJ'
prebivalcem.
Jože Kuzman iz Slovenskih Koi
pa mu je v zadnjem krogu »sj
skupščini je z razpletom zadov
poslancev.«
Od zgodnjih večernih pa do rosi
Mitjo Mastnaka (levo) in Jani]
Jožeta Križnika in pevke Dragjt
pomožni dirigent in avtor repot,
ljubiteljskega fotografa.
Št. 25 - 25. junij 1992
16,17
^je neumorno igral »veliki« orkester za dva moža,
^) ob pomoči gostov, šarmerja Savinjskih ohceti,
0ae, brez dirigentske palice pa se je z njimi trudil
to seje glavni dirigent in direktor izleta tokrat šel
kandidat za predsednika občine Slovenske Konjice
jede na sedanje vroče zaplete v konjiški občinski
ip , da imam sod Konjičana na glavi, kot pa čredo
U iz Celja so nalepili na dva Izletnikova avtobusa
Mkature, ki so povsod vzbujale pozornost zaradi
^osti. Bernard Jovan iz Hramš (levo) dopoveduje
Osedu, ljudskemu godcu Francu Vinderju (desno)
e. da ne razume vica na sliki, ki je delo Marije
Strmce pri Laškem (v sredini med Jovanom in
očali) in njenega sina. Marija ima rada rože in
fve jo pomirijo, druge nasmejijo. Nas so tudi.
harmonikarja Jožeta Križnika, ki je s staro
poslednji valcer« od nesnage omamljenim morskim
Kuhar mora veliko znati,
brez občutifov pa ie ne gre
Savinjčan, Ernesi Čmak ie eden izmed naiboli sposolmiii slovenskiii kuiiarjev
Ernest Čmak, sicer rojen v Latkovi vasi pri Preboldu, izhaja iz znane gostilničarske družine.
Po končani osno> ni šoli se je odločil, da bo postal kuhar. Kuharstva se je začel učiti v Rogaški
Slatini, potem pa ga je pot vodila v tujino. Učil in izpopolnjeval se je v znamenitih hotelih
v Nemčiji, Italiji in Franciji. Tekoče govori štiri jezike, danes pa ga kot svetovalca vabijo
v številna hotelska podjetja po vsej Sloveniji. Ernest Čmak je tudi človek, ki je pripravil
originalni recept za znane višnjeve torte v hotelu Evropa.
Učiti ste se začeli v Rogaški Slatini. Kakšni
so spomini, stari 37 let?
Učil sem se v Zdraviliškem domu in imel
sem veliko srečo, da je bil takrat direktor Vili
Šandor. To je bil človek, ki je tudi kot kuhar
užival mednarodni ugled. Že takrat je v bistvu
delal to, česar še danes nismo povsem sposob-
ni. Na prakso nas je pošiljal vsako leto dru-
gam, tako da je bilo naše znanje zares zelo
široko. Po vrnitvi iz JLA me je skušal prepri-
čati, da bi šel delat v takratni elitni hotel
Majestic v Beogradu. Ponudbo sem zavrnil in
odšel v Nemčijo. Takrat sem sam zase mislil,
da veliko znam, vendar se je izkazalo, da ni
tako. Menjal sem veliko hotelov in restavracij,
vsepovsod sem se naučil kaj novega. Posebno
veselje sem imel takrat za slaščičarstvo in po
rednem delu sem nekaj časa hodil delat še
v slaščičarne. V začetku celo zastonj, samo da
sem se lahko česa naučil. Sčasoma sem napre-
doval, bil šef kuhinj in v rangu tajnih plač. To
pa je zunaj v bistvu že potrdilo, da je nekdo
strokovnjak na svojem področju. Po večih le-
tih dela v tujini sem se vrnil v Slovenijo, kajti
vabili so me, da prevzamem eno izmed vodil-
nih mest v hotelu Kanin, sodeloval pa sem
tudi pri sooblikovanju ponudbe v dvorcu Ze-
mono. Vmes sem na fakulteti doštudiral ga-
stronomijo in moje znanje tehničnih poklicev
je bilo bolj zaokroženo.
Kaj bi lahko povedali o prehrani Sloven-
cev? Imamo jedi, ki bi jih lahko po dobi^h
cenah prodajali tudi zahtevnim gostom? Ali
Slovenci sploh znamo dobro jesti?
Po eni strani imamo nekaj svojih nacional-
nih jedi. Res pa je, da ni veliko pristnega, tako
kot tudi v arhitekturi nimamo veliko pristnih
stvari. Še največ pristnega je v kmečki arhi-
tekturi. Kot majhen narod smo mogoče bogati
v literaturi. Nikdar pa nismo bili tako bogati,
da bi se lahko tudi v gastronomiji primerjali
z Italijani. Dobro, tudi Francozi slovijo kot
gastronomska nacija, vendar v veliki meri po
zaslugi Italijanov. Slovenci pa imamo sicer
nekaj zdravih jedi, ki jih je pa težko ponuditi.
V bistvu imamo prehrano siromašnih ljudi. So
pa seveda stvari, ki bi jih lahko dobro proda-
jali, vendar je treba tu dosti ponujati in ljudi
animirati. Zelo enostavno je prodati kozliča,
purana in mlince, toda kaj, ko je enostavneje
ponujati vse kaj drugega, od dunajskih zrez-
kov naprej. Kar pa se tiče naše kulture v ga-
stronomiji, naj povem, da tu še precej zaosta-
jamo. Kosilo ali večerja je za mnoge tujce
družabni obred. Italijani in Francozi to dobro
vedo. Prav pokažejo, če je nekaj dobro, o tem
se govori... Mi pa po navadi hrano na hitro
pojemo, potem pa pijemo, dokler smo pač
v kakšnem lokalu. No, tudi te stvari se pri nas
počasi spreminjajo.
Veliki in lepi objekti še niso
vse
Kaj bi lahko rekli o naših gostinskih objek-
tih? Se lahko primerjamo s tujino? Povsem
odkrito vam povem, da so bili v vodstvih go-
stinsko turističnih organizacij. Turistične
zveze in Ministrstva za turizem in gostinstvo
napačni ljudje. Vsaka vas je hotela imeti svoj
hotel. Gradili smo prevelike objekte. Za sam
objekt je bilo sorazmerno lahko najti denar.
Šele po dograditvi, tik pred otvoritvijo, pa so
se začeli spraševati, kakšni kadri bodo delali
v hotelih, kakšna bo sploh ponudba. Izhajati
pa bi morali prav iz ponudbe in tej prilagoditi
objekte. Pri njihovem nastajanju bi morali
sodelovati strokovnjaki z gostinskega področ-
ja, vendar jih ponavadi niso vabili. Veste, tako
se ne dela. Čisto prav bi bilo, ko bi se malce
bolj zgledovali tudi po Avstrijcih, ki imajo
majhne družinske lokale in obilico dobrih,
malih lokalov. Strokovnjakom s posameznega
področja bi morali verjeti, ne pa raznim di-
rektorjem, ki o gostinstvu ne vedo prav veliko
m občinskim m regionalnim veljakom, ki so
krojili tudi nastajanje tovrstnih objektov. Da-
nes so z njimi same težave.
Kaj bi lahko povedali o našem izobraževal-
nem sistemu? Ali lahko dajejo naše šole dovolj
znanja, da kdo postane dober kuhar?
Po treh letih šolanja dobi mlad človek pri
nas naziv kvalificiranega kuharja. Dobiti pa
bi moral kvečjemu naziv kuharja pripravnika.
Končana šola pomeni šele odskočno desko za
lovljenje znanja. V tem poklicu traja celo de-
setletje, da se človek dosti nauči. Menjati je
treba veliko lokalov, menjati je treba sezone,
kajti vsaka sezona v letu pomeni nekaj nove-
ga, drugačnega v pripravljanju jedi. Največje
strokovne invalide je ustvaril sistem usmerje-
nega izobraževanja. Sploh ne podcenjujem
splošnega znanja. Toda kuharska praksa in
teorija in poznavanje živil, so zelo pomembne
stvari. Tudi znanje tujih jezikov. V gastrono-
miji, kulinariki, kuharskem poklicu je fran-
coščina še kako pomembna, saj je vsa termi-
nologija v tem jeziku. Mnogo je literature, ki
sploh nima drugega prevoda. To, kar je za
elektroniko, medicino in aviacijo angleščina,
je za naše področje francoščina. Stvari je tre-
ba dati na tehtnico. Zgodovina tu nima kaj
iskati, je pa zelo pomembna psihologija, kajti
mi ne prodajamo vijakov, pač pa usluge. Pre-
malo je, če natakarju povemo, da je gost kralj.
To mu je treba vcepiti v dušo. Treba mu je
dopovedati tudi to, kaj je prava hitrost. Psiho-
loški moment pomeni tudi del opreme. To
sicer sodi k arhitekturi, vendar je tudi od tega
odvisno, kako se bo gost počutil v nekem loka-
lu. Po drugi strani pa se moramo zavedati tudi
tega, da lahko stroka, ki je sicer popolna,
deluje kot živi robot. Vsi smo nagnjeni k temu,
da tudi prezremo kakšno pomanjkljivost, če je
oseba, ki nam streže prijazna in nam kaže
dobrodošlico.
No, lahko bi rekel, da je bil še od vsega
najboljši vajeniški sistem. Osem mesecev smo
imeli prakse in tri mesece pouka in tudi pred-
meti so bili bolj gostinsko usmerjeni. Naša
šola v Ljubljani je imela velik ugled. Obisko-
vali so jo tudi Slovenci iz zamejstva, profesor-
ji pa so bili ugledni kuharski strokovnjaki. Na
enem mestu je bilo skoncentriranega veliko
znanja, toda največ smo ga dobili kasneje,
z vsakodnevno prakso.
Najtežje je ujeti harmonijo
Kako gledate na vegetarijansko kuhinjo?
Sem edini na fakulteti, ki sem diplomiral iz
vegetarijanstva. To je bilo tudi eno izmed oz-
ko tehničnih področij, s katerim sem se srečal
že v tujini. Vegetarijanska kuhinja mi je hobi.
Vsaj tri leta sem potreboval, da sem preštudi-
ral ogromno francoske, nemške in italijanske
literature. Vegetarijanstvo ni to, kar si mar-
sikdo predstavlja, namreč zgolj krožnik sadja
in zelenjave ali mešane solate. V tujini gre
tudi za finančno zelo zanimivo zadevo, saj
takšno hrano uživajo predvsem ljudje, ki ima-
jo veliko denarja. Vegetarijanska hrana je že
od nekdaj vsebovala biološko čista živila.
Takšna živila se nekajkrat dražja od ostalih.
V hotelu Kanin v Bovcu smo vegetarijansko
hrano pripravljali že pred desetletjem in imeli
smo precej petičnih gostov. Zadovoljni so bili.
Sicer pa moram reči, da tega znanja pri nas še
ni dosti, učiti pa se je treba tudi v posebnih
tečajih, sanatorijih in specializiranih resta-
vracijah. Treba se je učiti v tujini in spet smo
pri znanju tujih jezikov.
Na sploh bi rekel, da imamo premalo znanja
pri pripravi zelenjave in uporabi začimb in
zeljišč. Tudi hrano z uporabo čim manj soli se
da okusno pripraviti. Kombinacija zelenjav in
sadje daje posebno harmonijo, ki jo je težko
ujeti. To je nekako tako, kot uloviti akord pri
igranju harmonike. Treba je znati prijeti tip-
ke, da pride do polnega odmeva. Na kratko je
to težko povedati.
Vi ste v hotel pra\'zaprav pripeljali zname-
nite višnjeve torte. Ali obstoja možnost, da bi
prav takšne torte lahko naredili tudi kje
drugje?
Še ko je obstojal sozd Emona, so hoteli to
znanje prerazporediti po drugih hotelih, ven-
dar vsa stvar izgleda enostavnejša kot v resni-
ci je. Bil sem pobudnik začetnega dela v manj-
ših količinah. Dnevno sedaj naredijo po sto
višnjevih tort. Zelo enostavno je narediti sto
dunajskih zrezkov, če imamo za to vse pri-
pravljeno, zelo težko pa je pripraviti dober
golaž za eno osebo. Treba je imeti veliko ob-
čutka, vedeti, kaj pomeni ščepec, kaj je to
malo. Treba je veliko znanja o različnostih
vhodnih materialov in začetno delo, kjer koli
drugje, zahteva izjemno veliko truda. Neneh-
no je treba stvari tudi kontrolirati in jaz pri-
hajam na kontrole v Celje približno dvakrat
na mesec. Moram pa reči, da sem imel veliko
srečo, ker sem obdržal Silvo Požarnik, ki je
z mano začela delati v slaščičarni hotela Evro-
pa, poleg nje pa je tu še Silva Plahuta. To je
v bistvu vprežna dvojica, ki v Celju dobro vodi
vso zadevo. Tudi finančna uspešnost je dobra.
Ostalo je 20 odstotkov znanja, kar pa za Evro-
po pomeni 60 odstotkov prometa. To pa že ni
več majhna stvar.
Odločitev nI bila lahka
Sedaj živite in delate v Bovcu. Pogrešate
rojstni kraj?
V dvorcu Zemono sem bil eden izmed tistih,
ki je ta znameniti objekt pravzaprav postavil
na noge. Bil sem zelo dobro plačan človek,
toda časa nisem imel ne za družino, ne za
prijatelje in ne zase. Potem so mi ponudili, da
prevzamem direktorsko mesto v hotelu Donat
v Rogaški Slatini. Nisem vedel, kaj naj storim.
Potem se nisem odločil ne za Rogaško ne za to,
da še naprej ostanem v Zemonu. Sprejel sem
delo vodje kuhinje v majhni tovarni v Bovcu.
Sedaj imam čas za ženo in otroke, z ženo sva
ribiča in uživava, ko loviva ribe v Soči.
V enem samem letu sem v Bovcu spoznal več
prijateljev, kot sem jih prej v desetih letih. Po
srcu pa sem še vedno kuhar in svoje znanje
tudi prodajam. Vabijo me na vse konce Slove-
nije, svetujem pri nastajanju in obnavljanju
gostinskih objektov, kakšna naj bo oprema in
drugo. Skratka, dela mi ne manjka.
Vedno, kadar sem na poti po Štajerski, pa
rad zavijem v rojstni Prebold, kjer živita ma-
ma in sestra.Ostal pa bom seveda v Bovcu,
v katerega sem zares zelo zaljubljen.
JANEZ VEDENIK
Foto: TONE TAVČAR
Št. 25 - 25. junij 1992
mM


odmevi
Karikatura
demokracije
Odgovor anonimnemu gospo-
du J. K. (S. D.)
V zadnji številki Novega
tednika, ki je izšel v četrtek,
18. 6. 1992, na katoliški praz-
nik Telovo, je bil pod ixibriko
Pisma bralcev, napisan članek
»Karikatura demokracije«.
Domnevam, da podpis ni bil
verodostojen, saj se šušlja, da
je »ostro pero«, ki se skriva za
psevdonimom Jože Kovač, ki
se redno pojavlja v različnih
časopisih, nihče drug kot mi-
nister v celjski vladi. Čemu mu
bo psevdomin, če ga izdaja že
(ne) stil. (TRA-čnice).
V članku je bil naveden med
drugim tudi stavek, ki sem ga
povedal v polni dvorani Na-
rodnega doma na 2. občnem
zboiTj Krščanskih demokra-
tov. Citiram; »Sicer smo pa isti
večer slišali na zboru dolg(i)
govoi- enega članov SKD, ki je
blatil vrsto uglednih Celjanov,
Pučniku pa obljubil, če pride
v Celje, »parada j z in jajce«.
Podpisani Pavle Jerman želim
odgovoriti na ta članek, saj se
mene tiče.
Že sam naslov me spominja
na g. Kučana, ki mi ni bil niko-
li simpatičen. Je edini komu-
nist na svetu, predsednik re-
publike Slovenije, ki je žalil
slovenski parlament v skupš-
čini. V drugem delu tega zbora
pa sem omenil, da gre vsa čast
in hvala, gospodu Peterletu, ki
je bil demokratično izvoljen in
je oral ledino pri osvajanju oz.
osamosvajanju naše lepe drža-
ve. Prišel bo v zgodovino naše-
ga naroda kot pokončni mož,
pošten in plemenitega srca.
Odšel je kot mandatar, zato
nam članom SKD ni vseeno.
Pod noge so mu metali polena
lastni ministri v vladi, tako-
imenovani »kameleoni« (dr.
Rupel, Bavčar, Kacin) ter dru-
gi, ki so ostali v Drnovškovi
vladi.
Nisem blatil vrste uglednih
Celjanov, temveč govoril samo
resnico. Gospod S. Drevenšek
je bolj kritično govoril o tem
našem zboru. Verjetno je uža-
ljen, ker ni bil izvoljen v ožji
odbor SKD v Celju. Povedal
sem mu, da je bil v Pučnikovi
stranki in je delal že tam veli-
ko zmede. Vključil se je v našo
stranko SKD in nam tudi že
dela preglavice. Na zboru sem
mu dejal, da je zelo problema-
tična osebnost. Je nepriljub-
ljen v Celju, Dobrni, v Štorah,
zelo dobro ga poznajo. Da ne
govorimo o Laškem in Rim-
skih Toplicah, kjer je kot uči-
telj zagrešil dosti napak
v vzgojnem pogledu. Za vklju-
čitev v Zvezo komunistov je
sicer zaprosil, a ga niso spreje-
li. Dosti negativnega se sliši
o njegovem početju v Celjski
vladi. Tudi kot član Svetovne-
ga slovenskega kongresa se je
šele zdaj oglasil. Zakaj tako
pozno taktizira? Tudi v tej or-
ganizaciji dela sitnosti.
Zamerim vodstvu SKD, da
so ga sprejeli v stranko.
Glede g. Bastla sem dejal, da
se tudi o njem veliko govori
v Celju. Bil je odstavljen kot
minister v Peterletovi vladi. 28
let je bil član Zveze komuni-
stov na vodilnih položajih in si
je na podlagi partijske knjižice
ustvaril lepo premoženje. Se-
daj je član Slovenskih krščan-
skih demokratov. Kupil je tudi
mali zvon pri sv. Duhu in ima
plačano klop v isti cerkvi. Se-
daj prosi za vodilne položaje
v več podjetjih, a ga niso nik-
jer sprejeli. Celjska vlada ni-
ma od njega koristi.
Naša stranka je izgubila na
ugledu v Celju zaradi njenega
negativnega delovanja.
Glede g. Zupančiča, republi-
škega poslanca in predsednika
ZZD, sem dejal, da ga je sram
zaradi dogajanj v parlamentu.
Njega je lahko sram v Celju.
Bil je politični komisar, komu-
nist, in partijski ideolog v ob-
činskem komitetu. Bil je nad-
zornik učiteljev-prosvetarjev
v političnem smislu po .šolah.
Kritiziral sem tudi občinske
organe - komisijo, da se zakon
o denacionalizaciji nikamor ne
premakne in, da to zavirajo
predvsem rdeči ali pa nespo-
sobna komisija, ki jo je treba
takoj zamenjati s predsedni-
kom na čelu. Tudi glede pre-
imenovanja celjskih ulic se ne
premakne z mrtve točke. To
baje zavirajo celjski prenovi-
telji skupno z Društvom voj-
nih veteranov oz. Zveza
borcev.
Oster sem bil tudi do pod-
predsednika slovenske vlade
g. Pučnika, ki se je spajdašil
s prenovitelji in zadal nož
v hrbet sedanji opoziciji.
O novem mandatarju g. Dr-
novšku sem povedal, da je zelc
premeten. Ne gleda vas v oči,
nego kar na tla. Veliko je storil
za bivšo Jugoslavijo, nič pa za
Slovenijo. Res je bilo, ko je bil
še predsednik bivše Jugoslavi-
je, bolj mirno, vendar je nare-
dil po mojem mišljenju veliko
napako glede Kosova. Ni bil
prisoten, ko je iz Kopra odha-
jala za vedno ukupatorska
vojska. Podpisal je tudi tajni
Uradni list SFRJ, da naj se od-
strani 450 Slovencev s položa-
jev, med temi tudi 28 iz Celja
(tudi gospoda Gradiča in me-
ne). Dejal sem tudi, da so v no-
vi slovenski vladi večinoma
sami kameleoni, komunisti
- prenovitelji.
Ob koncu moram povedati
g. Drevenšku in cenjeni gospe
Budinovi in ostalim faranom
oz. občanom, da nisem bil ni-
koli član komunistične partije.
Res je, da sem bil kot otrok
zaprt skupno s starši v zaporu
Begunje, nato v Škofovih za-
vodih v Šentvidu in izseljen
v Srbijo - Valjevo. Bil sem
v partizanih še kot rosni mla-
denič. Bil sem v boju za osvo-
boditev Beograda in pri pro-
doru sremske fronte. Meseca
maja sem bil udeleženec pri
osvoboditvi mesta Celja. Sem
oficir in imam tudi vojna odli-
kovanja, bil sem ranjen na
sremski fronti. Kot mladenič
sem prehodil v partizanih ve-
lik del bivše Jugoslavije.
V Celju sem bil glavni inten-
dant zahodne štajerske cone,
ter intendant Združenega
odreda CZ Celje.
Veliko sem naredil politič-
nih kaznivih dejanj zaradi
verbalnega delikta, po členu
133. Zahvala Celjanom, da ni-
sem bil za ta dejanja nikoli
kaznovan.
Omeniti moram še to, da
sem bil 12 let vzgojen v samo-
stanu - zavetišču za otroke
sv. Vincencija v krščanskem
duhu, pri šolskih sestrah. Ni-
koli pa nisem bil fanatik niti
klerikalec.
Menim, da sem s svojim pi-
sanjem dovolj utemeljeno od-
govoril mojim nasprotnikom.
Član Slovenskih
krščanskih demokratov
PAVLJE JERMAN
Roglini rogovi
Novinarka g. Janja Kragulj
je gotovo specialist za živino-
rejo in najbrž se spozna na tu-
rizem. Vendar pa bi skupina
invalidov iz Velenja rada vsaj
nekaj povedala k takim vr-
stam člankom, ki želijo - ne
glede na hude težave vsega na-
šega gospodarstva - predvsem
biti ostro kritični in nič kaj
konstruktivni. Mi se sicer ne
spoznamo na to, kaj vse rabijo
športniki, a toliko le vemo, da
podjetja pač sedaj skrbijo za
preživetje svojih delavcev in je
odveč očitati, da je menjava
vodstva Unior j a kriva za mar-
sikaj na Rogli. Močno se boji-
mo, da je članek mogoče le
preveč osoljen, da ne rečemo
od nekoga naročen.
Ker so naši invalidski upo-
kojenci vsako leto gostje de-
lavcev Rogle ob srečanju mno-
žice upokojencev in ker smo
ravno v teh dneh bili na Rogli,
lahko rečemo le-to, da priza-
devni delavci v Hotelu Planja
zaslužijo vso pohvalo, da sploh
vztrajajo v teh hudih časih in
ob verjetno ne velikih OD. Če-
prav nas res malo hodi tja gor
in tudi res s tankimi denarni-
cami (nam namreč ne plačuje
družba nobenih žepnin), pa
lahko rečemo, da smo bili ved-
no dobrodošli. Tako smo v teh
junijskih deževnih dneh bili
priča, da so delavci na Rogli
res malodušni in žalostni, a te-
mu je kvečjemu vzrok vreme
in dejstvo, da ni koga, da mu
pokažejo svoje sposobnosti oz.
zmožnosti. In zdaj nekdo želi,
da bi še več gradili in gledali
prazne stene? Na naš dopis
o možnostih za ogled objektov
Rogle so nas z Rogle kar tele-
grafsko in dokaj prijazno po-
vabili. Vse so nam razkazali in
nas res prijazno sprejeli, če-
prav je res g. direktor malo za-
mudil, ker so ga menda v Zre-
čah »peglali«. Takoj se je poja-
vila prikupna tajnica, ki nam
je vse povedala in nam tudi
zaupala težave. Prijazna
zdravnica pa nam je povedala,
da njihov medicocenter nudi
vse za rehabilitacijo srčnih
bolnikov. Ko nam je hudo de-
ževje preprečilo gibanje v na-
ravi, so nam vsi prijazni go-
stinci pripravili nekaj lepih
trenutkov v osrčju hotela oz.
stare koče, kjer je kar gospod
direktor sam zakuril kamin,
a eden izmed delavcev večna-
menske dvorane (saj tako se
menda temu reče, ko doslej ni-
smo slišali, da bi športne zveze
sploh kaj zato plačali ali fi-
nancirali), pa je prijel za har-
moniko in,počutili smo se kot
doma! Tako nam je hudo de-
ževje pomagalo, da smo spoz-
nali prijaznost in ustrežljivost
osebja. Za povrhu pa so nam
ravno v tem hotelu pripravili
dobro gobovo juho z ajdovimi
žganci, ki so nam. jih postregli
v Koči na Pesku, kjer so nas
prav tako prijazno sprejeli.
No, tako smo pač mi videli oz.
videvali Roglo. Nam pač nihče
ni nasajal rogove!
DRUŠTVO
INVALIDOV VELENJE
Spoštovani,
prav žal mi je, da »Roglinih
rogov« niste prebrali bolj na-
tančno. Tako bi si, če že nič
drugega, lahko ob koncu se-
stavka vsaj zapomnili, da se
pišem Živulj in ne Kragulj. Ne
vem, od kod vam zamisel, da
sem specialist za živinorejo,
povsem odveč pa je, prav zopr-
no mi je o tem pisati, tudi vaša
bojazen, da je članek naročen.
Tudi osolil ga ni nihče. Novi-
narji v naši hiši smo namreč
avtonomni. Zelo pa sem vese-
la, da je bilo vaše društvo
z vsem, kar je doživelo na Ro-
gli, zadovoljno. Tudi meni je
namreč žal, da je ta del Pohor-
ja vse manj obiskan, in da de-
lavci Rogle doživljajo številne
kritike. Zato sem prepričana,
da bodo vašega javnega pisma
(odgovora) zelo veseli, saj jim
bodo ob takšnih gostih kot ste
bili vi odpadli rogovi.
JANJA ŽIVULJ
Zeleni novinarji
udarili
Gospodična Nataša Gerkeš!
Zahvaljujem se vam za ana-
lizo glasila Zelenih Celja - Ze-
leni informator. Z vašim član-
kom ste dokazali, da ste le pre-
birali vsebino Zelenega infor-
matorja, ugotavljam pa, da ni-
ste dojeli vsebine pričujočega
glasila. Obžalujem, da oprav-
ljate družbeno pomembno
funkcijo, kot je ekološka, ne
da bi navedli en sam argu-
ment, kaj je v tekstih Zelenega
informatorja kvazi ekološko.
Sprašujem vas, ali čutite sploh
kakšno odgovornost do ljudi
in narave in ali mislite še na-
prej nadaljevati vaše poslan-
stvo, s tako problematičnimi
pisanji, kot so vaša razmišlja-
nja v članku NT RC - »Zeleni
novinarji udarili«. Naprošam
vas, da se o tako resnih zade-
vah, kot je preživetje in razvoj
človeške civilizacije na zemlji,
temeljiteje pogovorite sami
s sabo in s tistimi, ki se kritič-
nih   problemov   eksistiranja
človeške civilizacije na zemlji
zavedajo. Vsakodnevna izumi-
ranja živalskih in rastlinskih
vrst, zastrupljanja vsega člo-
veštva z za človeka nevarnimi
snovmi in sevanji in posledič-
no temu prezgodnja umiranja
ljudi, so zame preveč resne in
odgovorne stvari, da bi se mo-
gel z vašimi besednimi igrami
v članku, ki ste ga vi podpisali,
kakorkoli strinjati.
To, da so ekološke razmere
v svetu in pri nas doma zelo
kritične, potrjuje nedavni eko-
loški vrh v Rio de Janeiru, saj
se ga je udeležila slovenska
delegacija s premierom Dr.
Drnovškom na čelu. Prav zato,
da bi v prihodnje vi kot novi-
narka imeli ustreznejši odnos
do informacij željnjih bralcev
NT RC, vas naprošam, da se iz
ekoloških problemov ne nor-
čujete, saj je vse preveč tistih,
ki se teh problemov ne zaveda-
jo in pehajo civilizacijo
v propad.
JOŽEF JARH
Uredništvo:
Zapis Nataše Gerkeš izhaja
iz analize glasila Zelenih Ce-
lja. Po našem mnenju z njim
opozarja na vso resnost ekolo-
ških problemov, nikakor pa se
iz njih ne norčuje. Na osebne
očitke pa bolje, da vam odgo-
vori sama, ko se bo vrnila
s službene poti.
Učitelji brez
pedagoškega
posluha
To, kar se zadnje čase doga-
ja na osnovnih šolah v Celju in
morda tudi okolici, je prava
poplava nepedogoškega rav-
nanja z učenci in s starši.
Naenkrat ni nikjer ravnate-
ljev ne Zavoda za šolstvo. Te-
stomanija je zajela eno izmed
celjskih osnovnih šol s takšno
silo, da so največ testov pisali
v zadnjih dveh tednih. Tu ni
več ne kluba Vesna ne drugih
klubov staršev. Prenašamo
nekvalitetno delo učiteljev, ki
znajo temeljito iskati le nezna-
nje. Tako sfrustriranih situacij
ni bilo niti v najbolj čudnih
časih. Ure pouka odpadajo na
dnevnem redu, utrjevanja brez
ocen otroci ne poznajo, tudi mi
starši ne. Ugotavljamo, da je
znanja čedalje manj. Kdo je za
to odgovoren?
V prvi vrsti vi, ki ga dajete,
znate ga le meriti. Kje je poso-
dabljanje pouka? Ali menite,
da je število krožkov in prire-
ditev odločilna za dobro po-
čutje otrok v šoli? Merilo ste
vi! Vam so se plače zvišale za
34,9%, pa nihče ne preverja
vaše usposobljenosti za delo
z mladimi. Stjarši smo se pri-
pravljeni temeljito upreti
takšnemu načinu dela na šo-
lah. Sami se bomo organizirali
in odšli tudi do vašega mini-
stra. Denar, ki ga dajemo za
izobraževanje ni majhen. Ko-
ga podpiramo? Tudi najbolj
nesposobne. Nekaj med nami
jih je že poskušalo z razgovori
pri učiteljih, nekateri so odšli
tudi do ravnateljev in celo na
Zavod za šolstvo. V večina pri-
merih je bilo še slabše, vaše
nesposobnosti so se še bolj
zgrnile na otroke in starše. Ni-
ste za dialog! Zanj morate biti
zreli in zelo izobraženi. Neka-
teri med vami ste pravi sadisti.
Verjetno je tako še kje. Na-
pišite in podprite žal »anonim-
ne« starše, ker javno še ne mo-
remo spregovoriti, s pravimi
imeni, ker je šolski sistem gnil
do osnov. Izjema so redke, tudi
te je dobro omeniti.
Klub »anonimnih« staršev v
ustanavljanju
Odprto pismo
Predsedstvu RS
Spoštovano predsedstvo.
Republikanska Zveza Sloveni-
je je stranka navadnih, delov-
nih in zavednih Slovencev, ni-
kakor pa ne nacionalistična.
Zaradi dogodkov zadnjih dni,
smo prisiljeni najostreje pro-
testirati.
Dobili smo 160.000 novih
državljanov Slovenije, zavr-
njenih je bilo samo 559 prošenj
za pridobitev slovenskega dr-
žavljanstva. Kakšna je struk-
tura teh ljudi, nam je vsem do-
bro znano in zato smo prisilje-
ni tako delovanje vlade oceniti
kot največjo polomijo v zgodo-
vini Slovencev. Nič nimamo
proti tujcem, katerih prete-
klost za časa bivanja pri nas je
neoporečna. Vendar pa vas
moramo opozoriti, da je dr-
žavljanstvo pridobilo veliko
kriminalcev, lenuhov in ljudi,
ki nikoli niso sprejemali naše
kulture, ampak so nam pov-
zročali le škodo.
Veliko je tudi takih, ki so
ploskali ob napadu na RS, so-
delovali ali simpatizirali
z okupatorjem, skratka, izdali
slovenski narod. Na osnovi
vseh teh ugotovitev lahko pri-
čakujete, da bo naša stranka
zahtevala revizijo državljan-
stev in za vse te ljudi, tako kot
v vsaki demokratični državi,
zahtevala odstranitev iz slo-
venske sredine. Ni nacionali-
zem, če podnajemniku v sta-
novanju odpoveš gostoljubje,
kadar ta ne zna spoštovati hiš-
nega reda. Ne moremo dode-
ljevati državljanstva ljudem,
ki ne čutijo narodne pripadno-
sti Slovencem. To je dovolj
jasno izraženo s tem, da je ve-
čina živečih muslimanov
v Sloveniji pripadnikov SDA,
ki je stranka v BIH in s tem
tudi dokazujejo komu pripa-
dajo. Sprašujemo se, ali bo
lahko ta stranka navsezadnje
postala še parlamentarna in
ali bodo državljani Slovenije,
ki so muslimanske vere, začeli
graditi džamije. Če se bo to
zgodilo, potem je slovenski
vladi uspelo nekaj, kar Tur-
kom ni skozi stoletja.
Zahtevamo tudi, da se za-
konsko opredeli kakšne funk-
cije in dela lahko opravlja dr-
žavljan s pridobljenim držav-
ljanstvom. Demokratične za-
hodnoevropske države imajo
te stvari urejene, kajti oseba
z pridobljenim državljan-
stvom ne more zahtevati dvo-
jezičnih šol, njemu primernih
verskih objektov in njegovih
kulturnih središč. Kajti vsemu
temu se je odpovedal tisti tre-
nutek, ko je zapustil svoj na-
rod in se miselno in kulturno
priključil drugemu. Takšna
oseba tudi ne more opravljati
državnih funkcij in služb, vo-
litev pa se lahko udeleži le na
lokalnem nivoju. Povsem dru-
gače je za tiste, ki so rojeni
v državi, katere državljani so.
Smatramo, da teh stvari nima-
te urejenih, zato zahtevamo
takojšnjo zakonsko ureditev
predlogov.
Ob vsem tem vas še opozar-
jamo na problem beguncev.
Vsem nam je jasno, da je naš
največji problem reven Slove-
nec, šele potem begunec. Hr-
vaška ima največje interese do
ozemlja BIH in verjetno bo ve-
lik del tega ozemlja tudi dobi-
la, zato zahtevamo, naj Hrva-
ška za begunce tudi sama po-
skrbi. Sprašujemo vas še, ali se
morda zavedate, da smo Slo-
venci zaradi neodločnosti do-
sedanjih vlad, po vsaki večji
politični spremembi izgubili
nekaj kvadratnih kilometrov
ozemlja. Zahtevamo, da ste do
Hrvaške skrajno odločni, tako
pri začrtanju državne meje,
kot do odtujevanja počitniških
domov in privatnih zmogljivo-
sti ob obali. Zadosti imamo
hrvaške politike na slovenskih
tleh. Zahtevamo, da jim odloč-
no poveste, da v kolikor mi
nimamo pravice do Jadrana, je
oni ne bodo imeli do elektrike
iz Krškega, od koder še vedno
dobivajo pol energije zastonj.
V primeru spora v teritorial-
nih vodah pa zahtevamo p^-e-
poved prometa države Hrva-
ške preko ozemlja r-o.
Skratka, zahtevamo več od-
ločnosti, kajti smo samostojna
država in tako kot bodo drugi
spoštovali našo državnost, ta-
ko bomo mi njihovo. Lahko
smo dobri sosedje, lahko pa
smo tudi slabi. Za dobre odno-
se med sosedi pa ne bomo Slo-
venci vedno sklanjali glav in
samo Slovenci vedno in pov-
sod popuščali.
RZS
VELENJE
Društvo za
varstvo okolja in
Zeleni Celja
Na naš naslov prihaja veliko
pobud, vprašanj, pa tudi kritik
v zvezi s članki v medijih, ki so
prisotni v naši sredini in ki jih
objavlja Društvo za varstvo
okolja, s podpisom njegovega
predsednika Janeza Černeja.
Se v težjem položaju pa smo,
ko nam to društvo dostikrat
očita (posamezni člani), da se
kitimo z njihovim perjem?!
Zato smo vas dolžni obvestiti,
da stranka Zelenih Celja ne-
posredno z Društvom za var-
stvo okolja Celje nima ne or-
ganizacijskih in ne funkci-
onalnih zvez. Eni in drugi
izhajamo iz približno istih
ekoloških problemov in pri-
bližno zasledujemo iste cilje
- ekološke sanacije, vendar
z bistveno različnimi sredstvi
in načini.
V zvezi s kritikami (kritični-
mi stališči) predstavnikov
CINKARNE CELJE, se jim
Zeleni Celja pridružujemo in
jih tudi v teh naporih podpira-
mo, ko ugotavljajo, da za eko-
logijo plačujejo dvojni davek
(enkrat državi, drugič pa še za
sanacijo neposredno v svojih
proizvodnih tehnologijah, kot
investicijo za ekološko sanaci-
jo proizvodnje). Z ekološkim
davkom se dejansko podpira
državna režija, namesto da bi
ta zakonska obveznost sicer še
naprej obstajala, vendar bi se
tako zbrana sredstva namen-
sko uporabljala za neposredno
sanacijo njihove ekološko opo-
rečne proizvodnje in za name-
ne prestrukturiranja v spre-
jemljivejšo ekološko neopo-
rečno proizvodnjo.
To pobudo bomo Zeleni Ce-
lja sprožili v republiškem par-
lamentu !
ZELENI CELJA
Predsednik 10 ZC
JOŽEF JARH
Turistična
prireditev
z žalsko nočjo
v Občanu, časopisu občine
Žalec, sem prebrala naslova
Uredimo in polepšajmo mesto
in - Turistični teden z Žalsko
nočjo. Tudi mi, prebivalci Ce-
ste na Lavo, bi radi sodelovali.
Kupili bi lahko klopco in jo
postavili ob kanal (po domače
graben), ki teče iz Benetk. Po-
vabili bi odgovorne žalske go-
spode, da bi posedeli na tej
klopci. Lepo bi se odišavili
s smradom iz tega kanala, ki
prihaja iz Žalca prav tukaj na
dan. Pa tudi kakšno domačo
živa^. oi videli na naših vrto-
vin, na solati na primer crk-
njene podgane.
Pa lep pozdrav in lepo se
imejte na turistični prireditvi.
Še to: ni vse zlato, kar se sveti!
MARIJA KLAMPFER,
Žalec
Avtorjem
pisem!
Objavljamo samo pi-
sma znanih avtorjev - pi-
smo mora biti podpisano
s polnim imenom, priim-
kom in naslovom, če ima-
te telefon, pripišite še
njegovo številko, da vas
lahko po potrebi pokliče-
mo. Za vsebino v celoti
odgovarja avtor.
Obseg je omejen na 45
tipkanih vrstic. Daljša
pisma bomo v uredništvu
skrajšali. Pii tem bomo
poskrbeli, da vsebina ne
bo okrnjena.  Uredništvo
Št.25 - 25.junij 1992
191
• Stanka P. s Tomšičevega
trga je v ponedeljek, 15. ju-
nija, dobila obisk, ki pa je
ni vzradostil. Trkanje na
njena vrata je bilo sprva še
znosno, ko pa je bilo prišle-
ku jasno, da se Stankino
srce ne bo omehčalo, so bili
udarci vse bolj trdi. Neusli-
šani trkač je bil Jože G., ki
bo moral k sodniku za pre-
krške.
• V torek, 16. jimija zve-
čer, je Vlasta A. vozila, Jo-
žica G. pa je sedela ob njej.
Vožnja proti Babnem pa se
je nenadoma sprevrgla
v pravo srhljivko, ko je
ženski dohitel neznani av-
tomobilist, ju prisilil, da
ustavita in potem napravil
nekaj hitrih in sunkovitih
zamahov. Najprej je odprl
vrata, potem pa ženski vsa-
ko po enkrat spekel. Vmes
ju je, jasno, sočno ozmerjal.
Enako hitro je nato sedel
v svoj avto in jo odkuril.
Ker je policistom registr-
ska številka avtomobila
znana, storilec ne bo dolgo
neznanec.
• V soboto se je, še pred
prvim petelinjim kikiri-
kom, cvet celjske mladine
in naše bodočnosti, zabaval
pri splavarskem mostu ob
Savinji. Je pa ta pušeljc ta-
ko zelo vreščal in krulil, da
je močno vznemirjal speče
Celjane, ki jim ni preostalo
drugega, kot da pokličejo
na policijo. Možje postave
so prišli, a opozorilo ni nič
zaleglo. Ko so prišli drugič,
so veselo druščino, ki je
proslavljala »ajnrikanje«,
popisali in umirili.
• Dragica J. je v nedeljo
popoldne sporočila, da jo
v njenem stanovanju nad-
leguje njen bivši. Se pa tai-
sta Dragica pred policisti
ni kdove kako izkazala, saj
je bila zadeta ko aksa, njen
eks moški pa je menda pri-
šel le po svoje stvari.
»Zmenta se«, so rekli poli-
cisti, in odšli.
• Helena U. je v nedeljo
policistom povedala, da je
dala v soboto zvečer na
balkon svojo kožo vetrit,
pa ji je krava čez noč zdr-
knila čez balkon, padla na
dvorišče in dobila noge.
Žal se na tak način izgub-
ljene kravje kože ponavadi
nikoli ne najdejo.
• Isto nedeljo zvečer pa je
Izletnikov šofer sporočil,
da ima v avtobusu dva pi-
jana potnika, ki nočeta
plačati vozovnic. S pijani-
ma potnikoma so se potem
srečali policisti. Enemu je
ime Igor in drugemu Mar-
jan, oba pa sta Slovenje-
grajčana. V tem primeru bo
moral ukrepati Izletnik.
M.A.
Apolitična policija v demokraciji
Pogovor z Miroslavom Žaberlom ob 27. juniju, Unevu slovenske policije
S tem, ko je Slovenija postala samostojna in neodvisna evropska država, se je
v marsičem spremenila tudi podoba njene policije. Da je danes drugačna, je
hotela izraziti tudi s spremembo datuma svojega praznika. Ob Dnevu policije
smo se pogovarjali z Miroslavom Žaberlom, načelnikom inšpektorata UNZ
Celje.
Do lani ste policisti oziroma m?Uč-
niki praznovali 13. maja. Zakaj je mo-
ralo ob velikih spremembah priti tudi
do spremembe datuma vašega praz-
novanja?
Trinajsti maj je bil praznik organov
za notranje zadeve v okviru celotne
države, bivše Jugoslavije, simboliziral
pa naj bi dan, ko je bila med zadnjo
svetovno vojno ustanovljena OZNA
kot zametek poznejše ljudske milice.
Ta praznik je bil z lanskimi velikimi
spremembami v Sloveniji preživet,
zato smo se odločili za nov datum.
Sedemindvajseti junij je dan, ko so se
na mejnem prehodu v Holmcu polici-
sti prvič v lanski vojni v Sloveniji spo-
padli s pripadniki bivše JLA. V tej
borbi sta padla dva pripadnika slo-
venske policije.
Slovensko policijo si v demokraciji
marsikdo po svoje tolmači. So se nje-
na pooblastila zdaj v čem bistveno
spremenila?
Marsikdo zmotno misli, da so bila
z vzpostavitvijo večstrankarskega si-
stema policiji odvzeta bistvena pobla-
stila. To, seveda, ne drži. Demokracija
ne pomeni anarhije, zato mora imeti
policija za uspešno delovanje svoja
pooblastila, res pa je, da je sedaj bolj
jasno opredeljeno, kaj policist lahko
in kaj mora storiti v določenih pri-
merih.
Pomemben element v zahtevah po
neodvisnosti policije in s tem tudi nje-
ne učinkovitosti, je njena depolitiza-
cija. Kako ste dosegli ta cilj?
Takoj po uvedbi večstrankarskega
sistema je Ministrstvo za notranje za-
deve postavilo zahtevo, da morajo vsi
policisti izstopiti iz vrst bivše Zveze
komunistov. To je bilo kasneje opre-
deljeno tudi v slovenski Ustavi. Gre za
določilo da, predstavniki policije ne
smejo biti člani nobene politične
stranke. Iz tega izhaja neodvisnost
policije, ki ne sme služiti interesom
strank. Naše osnovno vodilo pri delu
je profesionalnost.
Republiški poslanec Starman buri
duhove s trditvijo, da je dobila kopr-
ska policija nalogo, da v predvolilnem
času prisluškuje govoricam občanov.
Ker naj bi to navodilo prišlo s samega
ministrskega \Tha, nas zanima, ali
imate tudi v UNZ Celje kakšno po-
dobno nalogo?
Nobene takšne zahteve ni bilo niti
s strani ministrstva niti s strani načel-
nika UNZ Celje, gospoda Soršaka. Če
pa bi že takšna izvodila dobili, sem
prepričan, da bi jtH v naši hiši odklo-
nili.
Obeta se nam nov komunalni si-
stem, ko se bodo sedanje občine razce-
pile na več manjših. Ali to pomeni, da
bo imela potem vsaka nova občina
tudi svojo policijsko postajo?
Nikakor ne. V tem segmentu spre-
memb se bomo zgledovali po evrop-
skem vzorcu, torej bomo težili k cen-
tralizaciji in ne obratno. Glavni krite-
rij za ustanovitev policijske postaje ne
bo občinska meja, ampak varnostna
problematika.
Mar to pomeni, da boste manjše po-
licijske oddelke ukinili?
Razgovori in razmišljanja gredo res
v to smer. Majhne enote v takšni orga-
nizaciji kot je sedaj, ne opravičujejo
svojega obstoja, saj od 50 do 80 od-
stotkov delovnih moči porabijo za la-
sten obstoj. Imeti morajo svoje vod-
stvo, dežurno službo, administracijo
itd. Seveda pa ukinjanje oddelkov ne
pomeni zmanjševanje policijskih
»uslug«, ampak prej obratno. Večja
prisotnost policistov na terenu bo ob-
čanu nudila še večjo varnost. Kjer se
bodo pokazale potrebe, pa bomo usta-
novili policijsko pisarno.
Tale predpraznični pogovor bi radi
izkoristili, da nam poveste, kakšno je
stanje na področjih varnosti v naši
regiji, če ga primerjamo za lanskim
petmesečnim obdobjem...
Številke o negativnih pojavih, ki jih
zaznavamo in obravnavamo, res niso
optimistične. Na področju zatiranja
kriminalitete beležimo za dobrih 65
odstotkov več kaznivih dejanj, med
njimi pa prevladujejo premoženjski
delikti, kot so vlomi in tatvine, pose-
ben problem pa so vozila kot objekti
storitve kaznivih dejanj. Tej proble-
matiki poskušamo uspešneje kljubo-
vati z novimi oblikami dela, na primer
z zasedami. Raziskanost vseh teh kaz-
nivih dejanj pa je, kljub skokovitemu
porastu, na lanski ravni, torej blizu 60
odstotna. Na področju javnega reda in
miru je porast prekrškov manjši, za-
skrbljujejo pa predvsem pojavi mno-
žičnih kršitev in pojav raznih mlado-
letniških združb, ki v skupinah kršijo
javni red in mir. Nova vrsta proble-
matike so tudi kršitve na športnih
tekmah. Športna igrišča so za nekate-
re postala poligoni za izživljanje vse-
mogočih strasti, kar s športom in tek-
movalnostjo nima nobene povezave.
In tu je še prometna varnost. V petih
letošnjih mesecih beležimo približno
enako število nezgod kot v enakem
lanskem obdobju. Ugodnejše pa je
stanje pri primerjavi smrtnih žrtev
v prometu, kjer beležimo 20 odstotno
zmanjšanje. S tem smo že blizu ciljev
akcije »minus 10 odstotkov«. Na tem
delovnem področju poskušamo tudi
z novimi metodami dela, s civilnimi
patruljami oziroma skritimi opazo-
valci. To niso nobeni »špiclji«, ampak
le policisti v civilu, ki opazujejo obna-
šanje udeležencev v prometu in prekr-
ške sporočajo uniformiranim polici-
stom, ki potem ukrepajo. Z izvaja-
njem projekta, imenovanega »obra-
zložena varnost« pa želimo ugotoviti,
kateri so najbolj učinkoviti ukrepi,
s katerimi bi lahko dosegli željeni cilj,
ta pa je, čim manj mrtvih in pohablje-
nih zaradi nesreč v prometu.
MARJELA AGREŽ
Pošast z masko na obrazu
Osumljenca so našli zvitega v potoku
Minulo nedeljo, nekaj po
16. uri, je osumljeni Dušan
K. (36) iz Celja prišel k do-
mačiji v Lipi št. 3 pri Fran-
kolovem, kjer je, ko je nale-
tel na lastnika Leonarda B.
(37), streljal nanj s pištolo in
ga umoril. Po tem dejanju je
osumljeni šel v stanovanjsko
hišo, kjer je streljal na last-
nikovo ženo Marijo B., ter jo
tako prisilil, da mu je izroči-
la nekaj deviz. Osumljeni je
potem pobegnil s kraja zloči-
na, ob 17.30 uri pa je bil že
prijet okoli pet kilometrov
stran od kraja dejanja. Tja je
takoj prišel preiskovalni
sodnik, ki je vodil ogled, po-
moč pa so mu nudili krimi-
nalisti in policisti UNZ Ce-
lje. Zoper osumljenega Du-
šana K. je preiskovalni sod-
nik odredil pripor.
Takšna je vsebina uradne
informacije, ki nam jo je,
dan po dogodku, posredova-
la kriminalistična služba
celjske Uprave za notranje
zadeve.
Po dodatnih (neuradnih)
informacijah   je   osumljeni
Dušan K. že nekaj časa na
začasnem delu v tujini, men-
da na Češkoslovaškem. Za-
kaj je v času prihoda v do-
movino obiskal prav kmetijo
v Lipi 3 pri Frankolovem,
ostaja zaenkrat še neznanka.
Prav tako še ni znano, kak-
šen je bil njegov motiv za
krvavo dejanje. Zaenkrat je
kaznivo opredeljeno kot ro-
parski umor iz koristoljub-
Ija. Je šlo res le za koristo-
Ijubje?
Osumljeni je bil nekoč s to
kmetijo tesneje povezan, saj
je tam živel, njegov stric pa
jo je kasneje prodal sedanje-
mu lastniku, pokojnemu Le-
onardu Bukovskemu, mesar-
ju po poklicu.
Osumljeni storilec je mi-
nulo nedeljo okoli 16. ure
stopil v hlev, kjer naj bi od
Leona Bukovskega zahteval
denar. Ta se je tej zahtevi
najverjetneje upiral, osum-
ljeni pa je prijel za pištolo in
ustrelil. Krvavo truplo je na-
to odvlekel v gozd blizu hle-
va in se podal v hišo, kjer je
našel pokojnikovo ženo Ma-
rijo ter zahteval denar. Pre-
plašena ženska naj bi mu
izročila okoli 1.500 mark.
V kuhinji je večkrat ustrelil
in Marijo nekajkrat zadel
oziroma obstrelil. S hudimi
ranami so jo nemudoma pre-
peljali v celjsko bolnišnico.
Ob 16.15 uri naj bi na do-
mačiji Lipa 3 prvič počilo.
Neka ženska, ki je v tem času
delala v bližnjem vinogradu,
je to slišala, posumila, da je
nekaj narobe in poklicala
številko 92. V tem času je že
tudi poškodovana Marija
Bukovski prišla, skupaj
s svojima otrokoma (3 in
8 let), do najbližjega soseda,
kjer so poklicali na policij-
sko postajo in akcija iskanja
je, s številnim moštvom, ob
16.30 uri že stekla. Tisti čas
se še ni vedelo, da v gozdu
leži truplo Leona Bukov-
skega.
Pri iskanju so bili polici-
stom v veliko pomoč nekate-
ri občani, ki so videli osum-
ljenca na begu. Osumljeni
storilec Dušan K. je bil v ča-
su krvavega dejanja zama-
skiran. Čez obraz si je poteg-
nil nekakšno svetlo pokriva-
lo iz tkanine, v katerem šo
bile odprtine za oči in usta,
na rokah pa je imel bele ro-
kavice. Med begom je masko,
rokavice in pištolo odvrgel,
tako da so občani lahko po-
stregli z opisom, predvsem
pa so nakazovali smeri bega.
Nazadnje ga je v bližini go-
stišča Turist na Frankolo-
vem videla občanka, ki se je
takoj povezala s policisti.
Nekaj iskalcev se je osredo-
točilo na obrežje Frankolov-
skega potoka, tik ob magi-
stralni cesti. Vodja akcije,
namestnik komandirja PP
Celje Drago Brečko, ki je bil
navzoč pri prijetju osum-
ljenca, je povedal: »Zahva-
ljujoč občanom, smo osum-
ljenega storilca prijeli že
v eni uri iskanja. Sam sem
proti koncu akcije stal ob
potoku in opazoval okolico.
Pozoren sem postal, ko je bil
eden od dveh psov, ki sta so-
delovala v akciji, naenkrat
na določenem mestu ob vodi
zelo nemiren. Tam sem za-
gledal večji kos polivinila in
zazdelo se mi je, da se spodaj
nekaj premika. Dva moja
kolega sta nato skočila v vo-
do in moškega potegnila ven.
Od skoraj enoumega beza-
nja in skrivanja v vodi je ko-
maj še dajal znake življenja.
Ob 17.30 uri sem že lahko
sporočil: Akcija je uspela.«
MARJELA AGREŽ
Vžgala se Je
krma
Na gospodarskem po-
slopju Antona I. v Skomar-
jah je 17. junija popoldne
močno zagorelo.
Ogenj je izbruhnil na ku-
pu premalo posušene krme
in se potem razširil na go-
spodarsko poslopje, ki je
v zgornjem delu v celoti
pogorelo. Domačim je
uspelo rešiti živino in stro-
je, 26 gasilcev iz okoliških
društev pa je požar ukroti-
lo. Vzrok požara je bil sa-
movžig ne dovolj posušene
krme.
PROMETNE N5Z.GODE
Voznik podlegel
V sredo, 17. junija se je, ob
17.55 uri, pripetila nezgoda na
magistralni cesti v Velikem
Širju, v kateri je ena oseba
umrla, en udeleženec je bil hu-
do telesno poškodovan, mate-
rialna škoda pa znaša okoli
600 tisoč tolarjev.
Anton Bevc (53) iz Zagrada
pri Celju, je vozil tovorni avto-
mobil s priklopnikom iz smeri
Zidanega mosta proti Laškem.
Ko je v Velikem Sirju pripeljal
iz levega nepreglednega ovin-
ka po klancu navzgor, je zape-
ljal na levo stran vozišča.
V tem času je iz nasprotne
smeri pripeljal voznik osebne-
ga avtomobila, 55-letni Otmar
Majcen iz Žalca. V silovitem
trčenju, ki je sledilo, je voznik
Majcen poškodbam podlegel
na kraju nesreče, njegov so-
potnik, 45-letni Silvester
Mehtig iz Petrovč pa je utrpel
hude telesne poškodbe.
Padla z mopeda
Na lokalni cesti, izven nase-
lja Trnovo (Laško), se je v pe-
tek, 19. junija ob 22.40 uri,
pripetila nezgoda, v kateri sta
bili dve osebi hudo telesno po-
škodovani.
Iz smeri Trnovega je proti
Sedražu vozil kolo z motorjem
17-letni Jadranko M. iz Trno-
vega. Na ravnem delu vozišča
je nenadoma iz neznanega
vzroka zapeljal v desno izven
vozišča, kjer sta s sopotnikom,
15-letnim Miranom M., prav
tako iz Trnovega, padla na tla
in se oba hudo poškodovala.
Poškodovana
sopotnica
V soboto, 20. maja se je, ob
15.45 uri, pripetila nezgoda na
lokalni cesti v Drenskem re-
bru. Ena oseba je bila hudo
telesno poškodovana, materi-
alna škoda pa znaša okoli 200
tisoč tolarjev.
Jožef Klavžar (28) iz Krške-
ga, je vozil osebni avto iz smeri
Lesičnega proti Drenskemu
rebru. V levem nepreglednem
ovinku je zapeljal na levo
stran ceste, in to v trenutku,
ko je iz nasprotne smeri pripe-
ljal voznik osebnega avtomo-
bila, 55-letni Vinko Bovha iz
Celja. V trčenju se je hudo po-
škodovala sopotnica v vozilu
Vinka Bovhe, 51-letna Marija
Bovha iz Celja.
M.A.
Vlomilca prijeta
Kriminalisti in policisti iz
Žalca so 16. junija sestavili
kazensko ovadbo zoper osum-
ljena M.B. in D.K., oba iz Žal-
ca. V noči na 15. junij naj bi
vlomila v prodajalno Dela na
tržnici v Žalcu in odnesla več-
jo količino cigaret, vrednih za
okoli 100 tisoč tolarjev. Menda
imata na vesti še nekaj drugih
podobnih »podvigov«.
M.A.
Nezgoda v Izletniku
v sredo, 17. junija dopoldne je prišlo do delovne nesreče
v delavnicah Izletnikovega remontnega servisa. V nesreči sta se
hudo telesno poškodovala delavca Marjan P. iz Šmarja in Anton
Š. iz Celja.
Omenjena delavca sta na avtobusu menjavala zračne blazine,
pri čemer so delavci avtobus na sprednjem delu dvignili za okoli
40 centimetrov od tal. Ker tako dvignjena karoserija ni bila
primerno zavarovana, je zdrsnila na tla in oba delavca hudo
poškodovala.
Bankovci se množijo
v minulem tednu so se na našem območju pojavili novi
ponarejeni tisoč tolarski bankovci. V občinah Celje, Slovenske
Konjice, Velenje, Šentjur in Žalec so jih odkrili več kot trideset.
Največ so jih odkrili v podružnicah SDK, v raznih trgovinah,
v menjalnici, v velenjski Eri pa je bilo 19. junija vnovčenih kar
22 takšnih tisočakov. Previdnost je torej še vedno v veljavi.
Št. 25 - 25. junij 1992
mM
20]
Težakarji, živjo!
Tako kot vsak teden jc spet tukaj vaš Vrtiljak. Šc
bolj vaše Mojce pa tokrat ni. ker se pripravlja na
maturo. Obljubite, da boste držali posti!!! (Polog tega
pa. osmošolci, pišite, kako jc bilo na vaši valcti in kako
jc uspela mala matura).
Očitno ste odlični geografi, saj jc na objavljeni test
prišlo ogromo odgovorov. Večinoma pravilnih. To pa
so bih tisti, ki so se glasili Stara celina. Škratek Žrcba-
lec jc tokrat osrečil Franca Kegiija iz Petrove, Andrejo
Budna iz Planine pri Sevnici in Ido Petrovič iz Celja.
Sedaj pa sc odločite, kaj boste v naslednjih minutah
življenja počeli. Izbirate lahko med reševanjem počit-
niške matematične naloge ali branjem Vrtiljaka. Jaz
sem že izbrala!
NINA

Kako
prenašaš
kritiko?
Kritizirati druge - to je či-
sto enostavno. Človek se ob
tem počuti bolje in bolj vzvi-
šenega od drugih. Toda kri-
tika jc za nekatere lahko zelo
boleča. Se lahko odpoveš
obrekovanju? Te moti, če ti
kdo pove, da ne ravnaš prav?
Ta test ti bo povedal, da si...
1. Kaj se dogaja na sliki A?
a) Človeka sc pogovarjata
o velikem nakupu.
b) Sproščen pogovor med
človekoma o neki nepo-
membni stvari.
c) Njuni mnenji sta različni,
vsekakor pa sc pogovarjata
o nečem pomembnem.
2. Z obema sediš pri mizi.
Kako se počutiš?
a) Kot vedno - z njima se po-
govarjam.
b) Strah me je, kako naj
ravnam.
c) Zdlo negotov sem.
3. Na vrtu znancev odkriješ
to umetnino. Tvoj komentar:
a) »Zares je posrečen!«
b) »Kopija izvirnika.«
c) »Je to vaš novi čuvaj?«
4. Znanec ti reče: »Palček
s slike B ti je zelo podoben!«
Odgovoriš mu:
a) »Tebi tudi.«
b) »Mislim, da pretiravaš!«
c) »Saj res - prav imaš!«
5. Kaj bi rekel o tej glasbe-
nici?
a) Verjetno nima nobenega
načrta.
b) Mogoče pa je le nadarjena.
c) Prav gotovo super igra.
6. Poslušaš jo, ona pa igra
popolnoma narobe. Rečeš ji:
a) »Super - tvoj stil jc popol-
noma moderen!«
b) »Mogoče bi morala še ma-
lo vaditi.«
c) »Nehaj že enkrat! Na živ-
ce mi greš!«
Rezultati:
2-13 točk: Zelo si občutljiv na
kritiko. Skrbno formuliran in
dobromisleč nasvet ali samo
skeptičen trenutek lahko v te-
bi izzoveta razumevanje ali pa
omajeta tvoje sicer trdne odlo-
čitve. Pogosto poizkušaš ogo-
ljufati svojo zmedenost. Kriti-
ko večkrat sprejmeš kot osebni
napad. Majhen nasvet: z malo
več pripravljenosti sprejemati
kritiko se bodo tudi kritične
pripombe drugih o tebi zelo
izravnale.
14 - 25 točk: Tvoje mnenje je:
kritika je nekaj čisto človeške-
ga. Zato se tudi ne razburjaš
preveč, če te drugi kritizirajo.
Čeprav kritičnih ugovorov ne
jemlješ tako tragično, si vedno
pripravljen popraviti slabo in
se o tem z ljudmi tudi pogovo-
riti. Od časa do časa pa se le
zadrži, zagovarjaj svoje ravna-
nje in mnenje, pa čeprav veš,
da nisi ravnal najbolj prav.
23 - 36 točk: Kadar te ljudje
kritizirajo in obrekujejo, re-
agiraš mirno in hladnokrvno.
Skomigneš z rameni; kritika te
ne vrže s tira. Če pa je tvoja
volja bolj samozavestna, je
stvar popolnoma drugačna.
Verjetno nočeš slišati drugih,
ko te kritizirajo, četudi imajo
prav. Včasih pa je kritika zate
španska vas.
MOJCA KAPUS
Abraiiam »ujel«
zlatega Beatla
če slučajno še niste slišali za Beatlese,
vprašajte mamo ali ata. Še posebej mama
bo ponorela ob spominu na Paula
McCartneya, kitarista in skladatelja, ki
je bil ob Johnu Lennonu gonilna sila
Beatlesov. Paul je natanko pred tednom
dni praznoval svoj petdeseti rojstni dan.
Njegove oči so še vedno tako nebeške,
njegov obraz še vedno tako prikupno
otroški, kot je bil pred leti, ko je bil še
Beatles... Včasih so dekleta, četudi so ga
videla samo na televiziji, padala
v trans... Le zakaj se je poročil z Ameri-
čanko Lindo?
S tem dejanjem se je resnično marsiko-
mu zameril. Leta 1970 je prvi zapustil
skupino (po šest let trajajočih prepirih),
tistega leta se je poročil z Lindo, dva
tedna pred izidom zadnjega albuma Be-
atlesov »Let it be« pa je izdal svoj prvi
samostojni album »McCartnev,« na kate-
rem se je pojavila tudi Linda.
Od razpada Beatlesov do danes je Paul
izdal že 22 albumov. Še vedno sklada
v svojem zasebnem studiu Hog Hill in
trenutno pripravlja še en album.
In kako živi človek, ki se je iz liverpo-
olskega fantiča, ki je še pred tridesetimi
leti igral po zakotnih liverpoolskih bez-
nicah, prelevil v bogataša, katerega
imetje cenijo na 600 milijonov dolarjev?
Sam pravi, da ne ve natanko, koliko
ima. Večkrat se sprašuje, kako je sinu
irskih delavcev (njegov oče je bil proda-
jalec bombaža, mama pa medicinska se-
stra) uspelo priti tako daleč. Svojega po-
rekla ni nikoli pozabil. Leta 1972, ko so
v incidentu, ki je postal znan kot »Krva-
va nedelja«, britanski vojaki ubili tri-
najst irskih civilistov, je izdal ploščo
z naslovom »Give Ireland Back To The
Irish« (Vrnite Ircem Irsko!). Angleški
kritiki so album označili kot »nekoliko
čuden«...
Paula je globoko prizadelo, ko je Joh-
na Lennona leta 1980 ubil nek psihopat-
ski oboževalec. Čeprav po razpadu Beat-
lesov nista več govorila, sta bila nekoč
najboljša prijatelja, skupaj sta skupino
ustanovila in tudi večino pesmi sta napi-
sala skupaj.
Večina kritikov meni, da Paul ni dose-
gel svojega tovariša Lennona. Ob tem pa
pozabljajo, da je bil prav on gonilna sila
pri nastanku Hev Jude, Pennv Lane, Ele-
anor Rigbv, Let It Be...
Po Guinnessovi knjigi rekordov so Be-
atlesi še vedno najuspešnejša skupina
v zgodovini, saj so prodali več kot mili-
jardo plošč in trakov. McCartney je z 32
največjimi uspešnicami najuspešnejši pi-
sec pesmi v zgodovini ameriške industri-
je plošč. Samo njegovo pesem Yesterday
je do sedaj posnelo že dva tisoč različnih
izvajalcev!
Desetletja beatlomanije (po sistemu:
najprej zabava, nato slava, potem pa raz-
pad skupine zaradi poslovnih prepirov)
ga niso pokvarila. Z ženo Lindo živi sredi
gozdov v Sussexu, v okrogli hiši, ki so jo
izdelali po njegovi zamisli. Ima štiri
otroke, vse je poslal v državno šolo, vsa
družina pa je vegeterijanska. V njegov
podeželski dom ima dostop le peščica
prijateljev, počitniška hiša na Škotskem
pa je dosegljiva le peš. Prepričan je, da
domišljavost prinaša nesrečo, zato je vsa
priznanja (tako priznanje MBE, ki so ga
vsi Beatlesi dobili od kraljice, kot tudi
vse zlate plošče) spravil v predal. Le red-
ko še odhaja v Liverpool, čeprav je glav-
ni zaščitnik dobrodelnega sklada, s po-
močjo katerega naj bi njegova stara šola,
Liverpool Institute, postala kraj, kjer naj
bi vadili glasbeno nadarjeni zvezdniki
prihodnosti. »Beatlesi so bili drugo živ-
ljenje. Marsikdo, ki obogati, začne nositi
krzno in diamantne ure, jaz sem ubral
drugo pot. Rad bi, da bi se me spominjali
kot glasbenika, ne pa kot slavnega
zvezdnika,« je pred kratkim izjavil sim-
patični petdesetletnik Paul.
NINAM.SEDLAa
Prvošolčki postali planinci
v petek so v domu pod Reško planino sprejeli v članstvo
Planinske zveze Slovenije učence prvih razredov osnovnih šol iz
Prebolda, Orle vasi in Gomilskega. Preboldski planinci si zelo
prizadevajo za planinsko vzgojo najmlajših, saj z njo pričenjajo
že v vrtcih. Sodelovanje društva z osnovno šolo pa je lahko za
zgled. Milan Sušak, predsednik planinskega društva, nam je
povedal, da bodo z osnovnošolci aktivni tudi v poletnih mesecih,
saj zanje pripravljajo tudi večdnevne planinske šole.
JANEZ VEDENIK
GOZDNO GOSPODARSTVO CELJE -
TOK CELJE, Lava 6, 6300 CELJE
po sklepu Sveta tok
objavlja
JAVNO DRAŽBO
za prodajo KOČE NA SVETINI, k.o. Svetina, vi.
štev. 4 pare. št. 467/2 skupaj s pripadajočim
zemljiščem 902 m^.
IZKLICNA CENA JE 52.000,00 DEM.
Licitacija bo v četrtek 2. julija ob 12.00 uri v prostorih
Gozdnega gospodarstva Celje - Delovna skupnost
skupnih služb. Ljubljanska c. 13, 63000 CELJE.
Možnosti ogleda in pogoji licitacije so na razpolago pri
naslovu pisno, osebno ali po telefonu (063) 31-553 ali
29-100.
OBČINA ŠMARJE PRI JELŠAH
SEKRETARIAT ZA SPLOŠNE ZADEVE IN DD
ODDELEK ZA FINANCE IN OBČO UPRAVO
ODDELEK ZA NOTRANJE ZADEVE
objavlja
prosti delovni mesti
1. referenta sprejemne pisarne
2. referenta na Krajevnem uradu
Kozje
Pogoji:
- srednja izobrazba ekonomske ali upravne smeri
- znanje iz uporabe računalnika
- opravljen strokovni izpit.
Delovno razmerje bomo sklenili s polnim delovnim ča-
som za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom.
Kandidati naj prijave z dokazili pošljejo v 8 dneh na
naslov: Občina Šmarje pri Jelšah, Sekretariat za sploš-
ne zadeve in DD, Šmarje pri Jelšah.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po opravljeni
izbiri.
Št.25 - 25.junij 1992
21
Na poti v glaslieni raj
Mladi fantje in dekle, nav-
dušeni predvsem za domačo
glasbo, so se zbrali in prvič
predstavili pred dobrima dve-
ma letoma v gostilni Zimrajh
v Zrečah. »Tam se je vse sku-
paj začelo, bolj za šalo kot za-
res,« se prijetnega začetka
obetavne skupine spominja
vodja ansambla, kitarist in pe-
vec, simpatični Boštjan Pu-
šaver.
Potem je prišel prvi večji
javni nastop na prireditvi
v Stranicah. Takrat smo o an-
samblu zapisali, da veliko
obeta, žal pa mu tudi še veliko
manjka. Skupina je vestno de-
lala naprej in ker je bila obe-
tavna, so jo opazili znani glas-
beniki in ji začeli pomagati
z nasveti. Te so radi sprejeli in
seveda se je vse skupaj kmalu
poznalo. »Začeli smo delati
z znanim glasbenikom Bori-
som Roškarjem, on nam sedaj
pomaga pri vseh naših nasto-
pih in projektih, ki jih pri-
pravljamo,« je pripovedoval
Boštjan Pušaver, ko smo ga
srečali na finalni prireditvi če-
trte Marjance. »To je naš do-
slej največji uspeh. Nastopili
smo s skladbo Biti muzikant,
za katero je napisala tekst pri-
jateljica iz Makol Andreja Ko-
rošec. V soboto, 20. junija, smo
nastopili v Vinski Gori na av-
diciji za festival na Ptuju in
uspeli. Konec avgusta naj bi
izšla naša prva kaseta, za ka-
tero že imamo tri posnetke.
Zdaj za nas vse piše Boris Ro-
škar.«
Imate posebno zasedbo,
malce neobičajno za kvintete,
z dvema saksofonoma?
»Všeč nam je Rupar in nje-
gova glasba, vendar on igra
z enim saksofonom. Pa smo re-
kli, poskusimo z dvema, saj bo
lepo in na novo zvenelo. In je
res tako.«
7. raj, ki je dobil ime v go-
stilni pri Zimrajh, tako kar
uspešno koraka v glasbeni raj.
Talenta imajo fantje in dekle
dovolj, sodelavce dobre, torej
ni bojazni, da ne bi uspeli. Ve-
liko je v njih prave mladostne
živahnosti in to je ljudem všeč.
So pravi, prijetni, razigrani
mladi zabavnjaki, ki razbijajo
vsakdanjo moro. V skupini na-
stopajo: pevka Stanka Fijavž,
Mirko Korošec, ki igra harmo-
niko in klaviature, Emil Gore-
nak, ki skrbi za saksofon in
bobne, Rajko Lajhar, ki igra
saksofon, Jože Sadek bas kita-
ro in bariton ter Boštjan Puša-
ver, ki igra kitaro in poje.
TONE VRABL
Foto: EDI MASNEC
Vrelec, ki omamlja
čeprav so skupaj že deset
let, pa v sedanji zasedbi resne-
je nastopajo dve leti. Gre za
vse bolj popularno skupino
domače glasbe Štajerski vrelec
iz Rogaške Slatine, ki je na
lanskem festivalu domače
glasbe na Ptuju osvojila srebr-
nega Orfeja, pred tedni pa je
nastopila na finalni prireditvi
Marjance v Mariboru. Zanimi-
vo je, da je imela Rogaška Sla-
tina v finalu Marjance kar dva
ansambla, poleg že omenjene-
ga Štajerskega vrelca še Roga-
ški instrumentalni kvintet.
Tudi v Štajerskem vrelcu
veliko delajo in tega so veseli,
saj je bila lanska sezona slaba.
Pripravljajo dioigo kaseto
z naslovom Pozdravljeni, pri-
jatelji, na kateri bo deset viž.
Snemajo v Mariboru, priprav-
ljajo se na Ptuj, veliko so igrali
zabavno glasbo, zdaj so se bolj
združili z domačo. Za Štajer-
ski vrelec največ glasbe napi-
šejo Boris Roškar, Jože Šker-
janc in član skupine Bojan Vo-
šinek, tekste pa prispevajo od-
lična pevka Regina Jerman,
Brigita Kobe, Suzana Potrč in
Stanko Ogrizek.
V ansamblu trenutno nasto-
pajo: Bojan Vošinek, ki igra
harmoniko in klaviature,
Stanko Ogrizek, ki igra kitaro,
poje in je vodja ansambla.
Drago But bobna in poje, Mla-
den Pavič igra bariton in bas
kitaro, Živko Kianjec troben-
to, Matjaž Lorenci klarinet,
temu glasbenemu šopku pa se
pridružuje »posojena« Kamni-
čanka, pevka Regina Jerman.
Ob vsem omenjenem delu
Štajerski vrelec redno vsako
soboto nastopa na terasi pred
pošto v Rogaški Slatini ter
igra po veselicah v najrazlič-
nejših krajih. tONE VRABL
Foto: EDI MASNEC
Solza v Rubikon
Zares nenavadno so mora-
li biti razporejeni planeti
v začetku preteklega tedna,
da so se različni organizator-
ji koncertov v prestolnici
vsak dan po radiu morali
opravičevati zaradi odpove-
di. Tako je odpadla brrr-me-
tal atrakcija Napalm Death
v družbi Obituary in Di-
smember (napovedana tudi
kot festival Campaign for
musical destruction) v glav-
nem zaradi nerazgledanosti
tour agencije. Da smo le de-
bele tri minute vožnje z re-
aktivcem oddaljeni od naj-
bližjih vojnih grozot, je očit-
no v zadnjem trenutku po-
stalo jasno tudi legendarnim
rap prestopnikom Public
Enemv, ki bi morali v ljub-
ljanskih Križankah v četrtek
predstaviti to pri nas tako
priljubljeno zvrst glasbe. Da
tudi Majkam na koncertu na
Gerbičevi ni uspelo odigrati
več kot dve pesmi, sem prav-
zaprav tudi zvedel po radiu.
Baretova glava tokratni bila
razpoložena za razbijanje
steklenic in upam, da je rana
že zaceljena. Povem vam, ra-
dio, to pa je taprava pogrun-
tavščina.
No, zato pa so v Žalcu
Mladi liberalci poskrbeli za
lepo vreme, v petek, prvi dan
Festivala akustične glasbe,
ki so ga zopet postavili na
noge po nekajletnem premo-
ru. Na Janezovo povabilo
sva se s Stančcm na oder pri-
tihotapila z električnimi in-
štrumenti, ter tako edina in
takoj na začetku omadeže-
vala to res skrbno organizi-
rano prireditev. Sramežljivo
kot smo se nastavili smo se
tudi kmalu odstavili in sledi-
la je pogostitev z lepimi ma-
jicami in pivom, ter izdih.
Gostje na vaškem trgu so se
zmerno množili in otroci so
bili veselo razposajeni, ko so
na odru godli, brenkali in pi-
skali, še kar dolgočasni Ce-
ljani, Kurja koža posrečen
istrski duet Piščaci iz Kopm
in domači trije kralji Dani,
Gustl in Bobbv, ki niso peli.
Razpoloženje je raslo, med-
tem ko sta dobro uigrano ki-
tarsko klepctavost zganjala
Slovenjgradčana po naslovu
Ilex. Kot zadnja sta se pred-
stavila Kozaka iz Ljubljane
(tako so ju predstavili) in
ubrala po sentimentalnih
strunah, tako da se je na
koncu že rajalo ob zvokih
rusko-ciganskega melosa, da
sem bil že čisto mehek ko
drekec na dežju.
Drugi dan sem se v Žalcu
znašel nenačrtovano, vendar
mi vihar, ki se je razplame-
nel v meni ni dal miru. Ni-
sem spremljal programa,
ampak sem se bolj kot kak
rezervni Kristus naslanjal
v bližini sanka in odganjal
misli o prihodnosti. Šele na
koncu, ko so v dvorani že
gorele luči in so metle plesa-
le zadnji tango sem se zbral
in pozdravil Kovačiča in se
prijetno začvekal z Mlinar-
cem o tem in onem.
Ekspresni vlak za Zagreb
se je ustavil le za kratko in
Drago je bil edini potnik, ki
je vstopil in odpotoval z njim
proti Lošinju, kjer je imel ta
dan nastop. Na drugi strani,
za postajo, je bila nedelja,
ura je bila pet in petnajst in
Celje čisto in prazno. Tiho
kot v cerkvi sem vključil
kompas in se prepustil valo-
vom; bil sem sam.
Večne melodije
v Laškem
V Laškem si prizadevajo, da
bi zlasti v poletnem času do-
mačinom in ljudem, ki pridejo
v njihov kraj, ponudili čim več
zabave in kulture. Že 28 let
imajo veliko turistično prire-
ditev Pivo in cvetje, zadnja le-
ta se vse bolj uveljavljajo Po-
letne prireditve na gradu Ta-
bor, zdaj želijo imeti še svoj
festival, kot je povedal Gorazd
Šetina iz Pivovarne Laško, ki
je tudi dal pobudo zanj.
»Veliko smo sodelovali z Vi-
lijem Vodopivcem pa Ladom
Leskovarjem in drugimi radij-
skimi ljudmi iz Ljubljane.
Omenil sem jim, da razmišlja-
mo o prireditvi, na kateri bi se
predstavile večno lepe, mlade
melodije. Fantje so to zagrabi-
li in prvi takšen festival bo 28.
avgusta na Gradu Tabor, kjer
naj bi se v prihodnjih letih tu-
di obdržal. Nastopilo bo deset
večinoma starejših slovenskih
pevcev in pevk, ki jih bo s svo-
jo skupino spremljal Mojmir
Sepe. Poslušalci bodo izbirali
najbolj priljubljenega sloven-
skega pevca. S to prireditvijo
želimo ohraniti tisto, kar je bi-
lo nekoč lepo in je lepo tudi
danes.«
Z jurjevanja
v števerjan
Naša lestvica domačih me-
lodij se že dolgo ni spreminjala
tako kot letos. Težko se en an-
sambel zadrži na \Thu več kot
dva, tri tedne. Skupine so ize-
t^ačene in vsaka ima svoje lju-
bitelje. Če smo lani imeli nekaj
Uspešnic, ki so po nekaj tednov
kraljevale na vrhu (Zeme, Zu-
Pan, Nipič, Slak in morda še
kdo), pa je letos popolnoma
drugače. Edina izjema je bil
Ekart s Pripolja s skladbo Pet
prijateljev.
V zadnjih tednih so bile na
vrhu Marička Rogaškega in-
strumentalnega kvinteta. Si-
noči Ivana Puglja in prejšnji
teden Šumahova Ljubezen je
kot cvet. Zdaj se je na prvo
stopničko uvrstil ansambel
Vlada Sredenška iz Šoštanja.
Jože Šumah je takole poko-
mentiral svojo uvrstitev: »Ve-
sel in hvaležen sem, da sem na
lestvici, na vrhu ali tik pod
njim. To je za nas lepo prizna-
nje. Zahvaljujem se vsem, ki
imajo radi našo glasbo.
Pred dnevi smo bili na jurje-
vanju v Beli krajini. Bilo je
krasno! Sicer pa čez poletje
vsako soboto in nedeljo igra-
mo na gasilskih veselicah, kaj-
ti te so po lanskem mrtvilu
oživele. Za sodelovanje na
Ptuju, kjer smo lani osvojili
zlatega Orfeja, smo se že zdav-
naj odločili. Nastopili bomo
v večeru novih melodij, ki jih
ponujajo »zlati« ansambli. No-
vo pa je to, da gremo tudi
v Števerjan v začetku julija.«
Prvič v Vurberku
v četrtek, 25. junija, bo
v Vurberku, idiličnem kraju
na južnem delu Slovenskih go-
ric, 1. festival vokalno-instru-
mentalnih skupin slovenske
domače glasbe z diatonično
harmoniko in večglasnim pet-
jem. Organizatorju - glasbeni
agenciji Videoton - se je prija-
vilo 20 skupin, izbrali pa so jih
trinajst, ki po zasedbi in kvali-
teti ustrezajo razpisnim pogo-
jem. Na 1.festivalu bodo sode-
lovali: Bratje Poljanšek iz
Kamnika, Simon Legnar
z Vinske Gore, Vrtnica iz Nove
Gorice, Drago Elikan iz Turja-
ka, Fantje izpod Rogle iz Zreč,
Rubin iz Novega mesta. Dan in
noč iz Velenja, Fantje izpod
Vurberka, Jože Skubic in Sla-
povi iz Grosuplja, Vigred iz
Laškega, Bistriški odmev iz
Slovenske Bistrice, Fantje iz-
pod Uršlje z Raven na Koro-
škem in Zoran Zorko iz Laške-
ga. Pripravljenih je več na-
grad, prireditev pa bo posnel
Radio Maribor. Popestrili jo
bodo člani ansambla Lojzeta
Slaka in Fantje s Praprotna, ki
so to zvrst glasbe v Sloveniji
prvi predstavljali, t VRABL
Lestvice Radia Celje
Tuje zabavne melodije:
1. VIVA LAS VEGAS - ZZ TOP (4)
2. HIGH - CURE (4)
3. NOTHING ELSE MATTER - METALLICA (5)
4. UNDER THE BRIDGE - RED HOT CHILI PEPPER (6)
5. JUMP - KRIS KROSS (3)
6. DEEPLV DIPPY - RIGHT SAID FRED (2)
7. COME AS YOU ARE - NIRVANA (8)
8. LET'S GET ROCKED - DEF LEPPARD (4)
9. WHY-ANNIE LENOX ^ (7)
10. CLOSE ENGOUNTERS-CLOUSEAU '   (1)
DomaČe zabavne melodije:
1. LE EN DAN - U'REDU (5)
2. DANES UŽIVAJ - FAUST (4)
3. MOŽJE - PRIMARNA (2)
4. TI V MENI SPIŠ - Cena (6)
5. IGRA - DAMJANA (2)
6. POMLADNI REGGAE - JOURNAL (3)
7. IGRA BREZ PRAVIL - NE JOČI PETER (4)
8. POIŠCi ME - VERONIOUE (2)
9. DAJ, USTAN' - THE KAMN'S (3)
10. NE Ml SIKAT - SNOOPV (1)
Narodnozabavne melodije:
1. PRI NAS BO PLES - ALPSKI KVINTET '   (4)
2. SMO VESELE DEKLICE - VLADO SREDENŠEK (5)
3. ROŽE MOJ SO CVET - ŠUMAH (6)
4. SREČNO MLADA SLOVENIJA - SLAK (3)
5. SINOČI - IVAN PUGELJ (8)
6. TU BOM VEDNO DOMA - ALFI NIPIČ (1)
7. RAD SEM KDAJ MED PRIJATELJI - ŠTAJERSKIH 7 (2)
8. NAJLEPŠE JE DOMA - EKART (3)
9. DOBER POGLED - FANTJE TREH DOLIN (1)
10. V VINCU JE RESNICA - ZUPAN (2)
Predlogi za lestvico tujih zabavnih melodij:
VVORKAHOLIC - 2 UNLIMITED
EVERVTHING ABOUT YOU - UGLY KID JOE
Predlogi za lestvico domačih zabavnih melodij:
MOč ŽIVLJENJA - MOULIN ROUGE
NE BOM TI LAGAL - POP DESIGN
Predlogi za lestvico narodnozabavnih melodij:
BRKATI FRANC - ŠTAJERSKI VRELEC
BITI MUZIKANT - 7. RAJ
Nagrajenca: Branko Rizmal, Dolenja vas 94, Prebold
Polona Peterko, Kompole 6, Štore
Nagrajenca dvigneta plošče v prodajalni Molodija
v Cankarjevi ulici v Celju.
122
Kako je sončenje prišlo iz mode
pismo
iz londona
Piše Mojca Belak
V začetku tega stoletja zagorela polt v Brita-
niji ni bila modema - dame so se sramežljivo
skrivale pod sončniki ali pa so nosile velike
klobuke, ki so jim varovali obraze pred son-
cem. Potem je sončenje kar naenkrat postalo
modni krik - ljudje z zagorelo poltjo so bili
baje videti bolj zdravi. Zdaj se (britanski) po-
gled na sončenje spet spreminja in preveliko
izpostavljanje sončnim žarkom je postalo
zdravju škodljivo početje. Kot vse kaže, bodo
Britanci soncu še enkrat pokazali hrbet - ali
pa ne?
Vsako leto se na deset tisoče dramatično
belokožnih Britancev odpravi v sončne kraje,
kjer se na vse načine trudijo, da bi jim koža
enakomerno in lepo zagorela. Vsako leto se
prav tako na deset tisoče dramatično opečenih
Britancev razočarano vrača s počitnic, ne da bi
jim uspelo razvozljati skrivnost »kako zagore-
ti, ne da bi bil pred tem hrustljavo opečen«.
Britanska koža se rada nastavlja sončnim žar-
kom: kljub neštetim opozorilom in res veliki
izbiri krem, mleka in olja za sončenje, običajno
prihaja v stik s sončnimi žarki nezavarovana
in nepripravljena. Ker otoški belokožci nika-
kor ne morejo pridobiti ustrezne rjave barve,
so zadovoljni že z rdečo. Svoj roza nadih (in
tudi hujše opekline) v poletnih mesecih ponos-
no razkazujejo presenečenim tujcem, ki ne mo-
rejo razumeti, zakaj si sramotne rdečice raje
ne skrijejo pod obleko. Toda Britanci so Bri-
tanci in če vozijo po cestah po svoje in se
pozimi sankajo po svoje, bi bilo težko pričako-
vati, da bi se sončili tako, kot preostali svet.
Ker se ne.
Kljub navdušenim častilcem sonca pa vse
kaže, da bodo časi, ko je bila zagorela polt
daleč največ, kar si lahko prinesel poleti s po-
čitnic, počasi iz mode. V več tukajšnjih ženskih
revijah so že pred časom prenehali objavljati
fotografije zagorelih manekenk. Kot zatrjuje
Mandv Nonvood, urednica revije Companv, bo
moda pač morala v korak s spremenjenim od-
nosom do sončenja in »zdrave« polti. Čokolad-
na polt bo sčasoma postala znak slabega oku-
sa, ker kaže, da se je lastnik zagorele kože ves
dopust samo valjal po plaži, namesto da bi
»Povejte mi še enkrat, kaj je bistvo o ozonski
luknji« so podnaslovih fotografijo na prvi
strani nekega majskega Independenta.
počitnice preživel aktivneje. »Če igraš tenis ali
se ukvarjaš s kakšnim drugim športom, po rja-
viš drugače«, je zaključila Nonvoodova.
Popoln ten je med drugim stvar družbenih
odnosov, ki se neprestano spreminjajo. V poz-
nih sedemdesetih in zgodnjih osemdesetih le-
tih zagorela polt v Britaniji ni bila v modi.
Povezovali so jo z moškimi, ki nosijo do popka
odprte srajce, zlate verižice in zlatnino, torej
vse, kar je mladina v tistih letih prezirala kot
nič več moderno razkazovanje moškosti. Čo-
koladnorjeva koža je bila spet dovoljena sredi
osemdesetih letih, ko jo je vzpon vuppijev iz
londonskega Citvja takorekoč predpisoval.
Mladi bogati borzni posredniki (in vsi, ki so jih
poskušali posmenati) se si lahko privoščili po-
čitnice v toplih in eksotičnih krajih, od tod pa
so prihajali z zagorelo poltjo, ki je takrat seve-
da morala postati moderna.
Zdaj, v devetdesetih letih, se ljudje počasi
začenjajo zavedati, da stvar ni v denarju tem-
več v zdravju. Praženje na žarkem soncu škodi
koži, ker jo prehitro postara in lahko kasneje
povzroči celo kožnega raka, zato je vedno manj
moderno. Dermatologi so prepričani, da dru-
gačen odnos do sončenja že zdaj kasni za kar
nekaj let in v tem času je bilo storjeno veliko
škode, toda bolje je ukrepati pozno kot nikoli.
Kot upa Dr. John Hawke z londonskega Der-
matološkega centra, bo rahla zagorelost vedno
dobrodošla, v prihodnosti pa bodo ljudje začeli
gledati na sončenje kot na pretirano kajenje
- gre za početje, ki škodi koži in če se bomo
sončili danes, bomo jutri to lahko obžalovali.
Tako torej svoje misli razpredajo strokov-
njaki, Britanci vseh velikosti, starosti in oblik
pa ob prvem sončnem majskem dnevu kljub
vsem opozorilom o stanj šanem ozonskem plaš-
ču navdušeno letijo na plaže in s soncem obsi-
jane gričke ter tem pridno »rjavijo« v upanju,
da bodo to pot ušli nadležni in boleči rdečici.
Piše: Jure Krašovec Foto: Drago Medved
DUNAJSKE
RAZGLEDNICE
Od česa Dunaj živi?
Kdor gre na Dunaj, mora
pustiti trebuh zunaj!
Ta pregovor pove, da tjakaj
niso hodili samo petični, tem-
več tudi revni, ki so si izkusili,
kako drago je lahko življenje
v velikem mestu.
Kako živijo Dunajčani? Do-
bro ! To se vidi na oko — ni treba
spraševati. Od česa živi? Po
dimniški panorami lahko so-
dimo, da Celje živi od indu-
strije, tudi umazane. Dunaj so
znali pred tem obvarovati in
če je kaj takega bilo, očistiti.
Po dohodku je na Dunaju tr-
govina, blagovni promet
sploh, prva violina. Industrija
je na drugem, javne službe že
na tretjem mestu. V industrij-
skem »zboru« sta najbolj glas-
ni elektro in prehrambena
smer, vsaka z nad 20 odstotki.
V slednji prevladujejo »uživa-
ški prehrambeni izdelki« — ki
so v razdelku Genussmittel.
Sladkosnedi Dunaj pač, mesto
sacher tort, mozartovih po-
ljubčkov, kdo ve koliko različ-
nih vrst kave, čajev izbranih
pijač, likerjev, čokolade itd.
No, na tretjem mestu je kemi-
ja, vendar je porinjena na
obrobje , kot na primer rafine-
rija Schwechatt. Sledi bela
tehnika, elektronika, fina
strojegradnja.
Glavni adut Avstrije je turi-
zem - nesporni gospodarski ču-
dež v tej državi. Tudi na Du-
naju je prvi dohodkovni voz.
Blizu 40 tisoč turističnih po-
stelj se na Dunaju ne utegne
ohladiti. 18 tisoč ležišč je v ho-
telih s štirimi ali petimi zvez-
dicami, 11 tisoč v takih s tremi
in le 8 tisoč v perlsionih z eno
ali dvema zvezdicama. Povsem
razvidno, v kakšne razrede po-
trošnje sodi glavnina turistov
na Dunaju, ki vplačajo na leto
nad 7 milijonov nočitev - pozi-
mi le kak odstotek manj kot
poleti. No, da ti turisti dobro
jedo in pijejo, da na veliko na-
kupujejo, odnašajo domov
dragocene spominke, je menda
vsakemu razumljivo. Od teh
sedmih milijonov turistov je le
sedmi del domačih, torej Av-
strijcev. Vsi drugi so reka po-
potnih iz razvitega zahoda in
potočki izjem iz nerazvitega
sveta. Podatek, da se večji del
obiskovacev poprečno v tem
mestu zadrži dva dni in pol,
opredeljuje Dunaj za prehod-
no turistično mesto visokega
razreda, zato pa so gostje po-
gostoma povratniki.
No, skoraj bi bil pozabil na
»vohunski« turizem, ki je cve-
tel v dolgem obdobju hladne
vojne in ki je dal idejo za film
Tretji človek. Da je mesto res
veliko pove podatek, da je pod
mestom okoli 1.800 kilometrov
javnega podzemlja - cestnih
kanalov brez hišnih priključ-
kov in da jih bo čez štiri leta še
400 kilometrov več. Izredna
skrb za čisto okolje.
Mi si turizem predstavljamo
tako, da postrgamo prihranke
in si izberemo cilj za počitnice
ali daljši izlet. Da bi kot reci-
mo Amerikanci ali Japonci
preleteli pol sveta za obisk
operne predstave, za nastop
Lipicancev, da bi slišali na
koncertu svetovno znanega so-
lista, se nam zdi precej izjem-
no, toda dunajske predstave so
takšne, da pomenijo vrh doži-
vetij, o katerih se govori v sa-
lonih gornjih desettisoč sve-
tovljanov. Za takšno ciljno
skupino je Dunaj naravnan in
za milj one srednje premožnih,
nam preostalim pa ne ostaja
drugo, kot skrbno obračati
vsak šiling.
A ker je najmanj turistov, ki
bi prišli tja samo zaradi du-
najskih zrezkov, mora Dunaj
veliko nuditi.
In tudi nudi.
Recimo okoli 8 tisoč pred-
stav v 36. gledaliških, opernih
in koncertnih palačah, ki nasi-
tijo na leto okoli štiri milijone
umetnosti lačnih. Osemdeset
muzejev, galerij in razstavišč
privabi   letno   7   milijonov
»oglednikov«. Dobra polovica
vseh muzejev vsako leto spre-
minja vsebinsko tematiko. Ko
je bila pred leti medijsko na
vrhuncu Litva, so znali jadmo,
v nekaj tednih, pripraviti raz-
stavo o Baltih, njihovi kulturi
in zgodovini. Kot vsaka av-
strijska dežela, tako tudi Du-
naj pripravi vsako leto osred-
njo razstavo. Te so radoved-
nim in ukaželjnim vaba za
množični turizem s koristnim
ciljem. Na Dunaju je na dese-
tine majhnih muzejev in zbirk
s čisto izjemno vsebino, kot
muzej punčk - lutk m igrač,
cirkuški, gledališki, in kdo ve
kasni muzeji so še, da o priro-
doslovnem, zgodovinskem,
umetnostno-z^odgvinskem, _
tehničnem, vojnem in državni
zakladnici ne govorimo.
Vse te kulturne institucije
imajo sicer 42 milijonov šilin-
gov prihodka, izdatkov pa za
25 krat več. Mestnim očetom
še na misel ne pride, da bi kul-
turi ne odšteli, kar rabi. Poga-
ča, ki jo prinašata turizem in
tujski promet na sploh, je to-
likšna predvsem zaradi ponu-
jene kulture in kulturne po-
nudbe same, seveda tudi. Tega
ne ve samo oblast, to ve večina
meščanov. Zato je vsak Dunaj-
čan turistični vodič ali vsaj in-
formator. Če kateri skomigne
z rameni, ali gre brez besed
svojo pot naprej, ni domačin,
ali pa je izjema, ki prejšnjo
trditev potrjuje kot pravilo.
Burgtbeater - ena velikih palač kulture, ki je za razliko od opere namenjena predvsem nemško
govorečemu občinstvu. Vendar se tudi v blagajno te hiše stekajo devize. In kot vidimo, se Dunaj
ni odpovedal tramvaju, kot se ga je ihtavo znebila Ljubljana.
St.25 - 25. junij 1992
231
Št.25- 25. junij 1992
24
O češnjah
češnja je sadež meseca juni-
ja, v tem času nas najbolj raz-
veseljuje s svojimi plodovi.
Njena prvotna domovina je
Mala Azija, od koder se je raz-
širila najprej v stari Rim, poz-
neje pa po vsej Evropi. Di\'je
oblike rastejo po gozdovih,
mejah in jasah, poznamo pa
tudi številne žlahtne sorte, ki
so jih razvili s križanjem. Pri
nas so najbolj znane briške in
vipavske.
Češnje so zaradi majhne ko-
ličine maščob, soli in beljako-
vin zelo pomembne za bolni-
ško dieto, posebno pri srčnih
in ledvičnih ter boleznih obto-
čil, pri revmatizmu in protinu.
Uživanje češnjevih plodov je
za srčne bolnike zelo zdravo,
ker jih krepi, osvežuje in v čre-
vesju preprečuje nastajanje
plinov, ki potiskajo prepono
navzgor proti srcu. Zaradi
majhne količine maščob in
hranilnih snovi so češnje zelo
priporočljive za shujševalno
kuro. Sladkornim bolnikom
jih dajemo v zmerni količini,
saj jim ne škodujejo. Prav tako
jih lahko uživajo bolniki s fe-
nilketonurijo. Sok iz zrelih če-
šenj krepi srce. Tudi češnjevec
- alkohol iz češenj - je v majh-
nih količinah zdravilen. Dobro
dene želodcu in odpravlja te-
žave, ki nastanejo zaradi pitja
mrzlih pijač. Češnjevec deluje
poživljajoče pri napadih sla-
bosti. Če ga vtiramo v kožo,
krepi preutrujene ude.
Poleg tega uporabljamo češ-
nje za pripravo najrazličnejših
sladic.
Oglejmo si nekaj receptov.
Češnjev kolač
(Za 4 do 6 oseb) V namaščen
model naložimo 500 g sladkih,
temnih češenj brez koščic. Iz
30 g moke, 60 g sladkorja, šče-
pca soli, štirih jajc, dveh ru-
menjakov in 625 ml mleka
zmešamo redko, tekoče testo.
Prelijemo ga preko češenj in
pustimo, da 30 minut počiva.
Medtem segrejemo pečico na
190 stopinj. Pri tej temperatu-
ri pečemo testo toliko časa, da
se dvigne in postane zlatorja-
vo. Pečeno sladico nekoliko
ohladimo, pri tem malce upa-
de, nato jo poškropimo s tremi
žlicami vinjaka in potresemo
s sladkorjem v prahu.
Češnjevo meso
Za pripravo češnjevega me-
sa potrebujemo 5 kg zelo zre-
lih češenj in 1 kg sladkorja.
Češnje razkoščičimo ter jih
damo v nizko, široko posodo
s celim loščem. Med kuhanjem
jih neprestano mešamo, da se
na dnu ne prismodijo. Posebej
stolčemo nekaj koščic, jih zali-
jemo z vodo in pustimo vreti
okoli 10 minut. Nato jih prece-
dimo skozi platneno krpo in
odcedek zlijemo v posodo
s češnjami ter kuhamo naprej.
Ko je češnjevo meso tako go-
sto, da pada v debelih kepah
od žlice, je dovolj kuhano.
Sladkor dodamo malo pred
koncem kuhanja. Z vročo ma-
so napolnimo kozarce in jih
postavimo v pečico, da se na-
pravi po vrhu kožica, nato pa
jih zavežemo.
Češnleva pašteta
Za krhko testo potrebujemo
250 g moke, 100 g sladkorja,
1 jajce, malo soli, 150 g marga-
rine, 1 beljak. Za nadev: 750
g češenj, 120 g sladkorja, 20
g moke in ščepec soli.
Moko presejemo na desko in
v sredini naredimo jamico. Va-
njo stresemo 100 g sladkorja,
jajce in sol, ob robu moke pa
naložimo kosme margarine.
Vse te sestavine ugnetemo
v gladko testo. Zavijemo ga
v alufolijo in pustimo, da
v hladilniku počiva eno uro.
' S pomočjo kozarcev obliku-
jemo modelčke iz alufolije.
Krhko testo razvaljamo in
z njim obložimo narejene mo-
delčke. Testo pomažemo z be-
ljakom. Češnje operemo, jih
razkoščičimo, zmešamo s slad-
korjem, moko in soljo ter na-
devamo v modelčke.
Iz preostalega krhkega testa
naredimo pokrovčke, površino
večkrat prebodemo z vilicami,
jo okrasimo s poljubnimi
okraski iz testa ter pokrijemo
modelčke. Nato postavimo pa-
stetke v ogreto pečico in jih
pečemo 10 minut pri 200 sto-
pinjah. Nato zmanjšamo tem-
peraturo pečice na 180 stopinj
in pečemo še 40 minut.
BORIS JAGODIC
ZELENI KOTIČEK
Biološko razgradljivi polimeri
Plastični odpadki zavzema-
jo velik volumen na odlagališ-
čih. V ZDA npr. proizvedejo
letno 25,10" ton plastike in je
zavržejo 10.10'' ton letno. 7 %
teže teh odpadkov predstavlja
kar 31 % volumna vseh odpad-
Piše'
mag.' SILVA KOKLIČ
kov, dovolj za 40 milijonov to-
vornjakov za odvažanje smeti.
Uporaba biorazgradljive pla-
stike je ena izmed rešitev za
zmanjšanje volumna od-
padkov.
Pred približno 15 leti so za-
čeli  raziskovati  razgradljive
polimere. Razgradljiva plasti-
ka vsebuje koruzni škrob, ki
omogoča razgradljivost.
Posebno predelan koruzni
škrob mokro zmeljejo, kombi-
nirajo z oksidanti in izdelajo
t.i. »masterbatch«. To so kon-
centrati s škrobom, ki jih do-
dajajo med granulat. Pri pre-
delavi granulata se sestavine
»masterbatcha« enakomerno
porazdelijo. Nastanejo izdelki,
ki imajo to lastnost, da v pri-
mernih pogojih razpadejo
- preperijo.
Raziskovalci poizkušajo
najti najbolj ugodno razmerje
med dodatki in osnovnim ma-
terialom. Trenutno je v raz-
gradljivi plastiki okoli 12%
škroba. Take granulate lahko
predelujejo na obstoječih pre-
delovalnih strojih. Izdelki za-
držijo vse dobre lastnosti poli-
merov, v okolju pa se po dolo-
čenem času razgradijo.
Na odlagališčih zavzame
razgradljiva plastika čedalje
manj prostora. Bakterije jo
napadejo in se hranijo s škro-
bom. Pri kompostiranju raz-
pade razgradljiva plastika
v zelo fin prah, ogljikov dvokis
in vodo. To traja približno
6 mesecev. Ko zmanjka škro-
ba, ostanejo fini delci plastike,
ki ne razpadejo več. Spet
predstavljajo obremenitev za
okolje.
Slabe strani razgradljivih
polimerov:
- razgrajevanje ne poteka v za-
prtih odlagališčih brez zraka
in vlage;
- biorazgradljivi polimeri sla-
bo vplivajo na recikliranje po-
limemih odpadkov, zato se ne
smejo mešati med nerazgrad-
Ijive polimere, primerne za re-
cikliranje.
MODNI KLEPET
Pripravlja
VLASTA CAH'ŽEROVNlk
Nanizanka modnih nasve-
tov Vlase Cah-Žerovnik o le-
tošnjih kopalkah se danes
nadaljuje. To pot je naša
modna svetovalka izbrala
nekaj modelov, ki prikrijejo
ali pa poudarijo videz zgor-
njega dela telesa.
Za poletno modo najbolj
vročih dni, tako v mestu kot
na počitnicah, pa bo še do-
volj v prihodnjih številkah
Novega tednika.
Nagrajenki meseca maja
- Lidijo Jožic iz Šentjurja in
Ksenijo Koštomaj iz Celja
- vabimo, naj se oglasita
v tajništvo našega uredni-
štva po nagradi. Že danes pa
bi vas radi tudi obvestili, da
Modnega klepeta v opoldan-
ski mavrici Radia Celje zad-
njo soboto v juniju ne bo.
Razlog, da bomo klepetanje
o modi junija na radijskih
valovih preskočili, ni dopust
- ampak selitev. Naša mod-
na svetovalka Vlasta Cah-
Žerovnik se namreč konec
meseca seli iz obmorskega
v kontinentalni del Sloveni-
je. Seveda pa bomo v uredni-
štvu med tistimi, ki ste pra-
vilno odgovorili na nagradna
vprašanja, izžrebali nagra-
jenca za mesec junij.
Uredništvo
Kopalke 92 -
romantične sanje
še vedno smo na plaži! Ti-
sti, ki ste bili prejšnja dva
klepeta z nami, veste, da lo-
vimo kar dve muhi na mah
- občudujemo novomodne
kopalke, z njimi pa poskuša-
mo istočasno prikriti tudi
kakšno od narave dano ali
pridobljeno pomanjkljivost
na postavi.
Danes je na vrsti največji
ženski ponos - prsi. No, če je
tale ponos le prevelik, ga bo-
mo uspešno ukrotile s kopal-
kami, pri katerih je pozor-
nost usmerjena na čipkasti
dekoltirani okras iz mešani-
ce bombaža in lycre. Seveda
lahko   tako   lepo   kopalko
z ustreznim oblačilom nosi-
mo tudi kot majčko! (1)
Premajhne prsi bodo po-
stale spoštovanja vredne
v romantično drapiranem
nederčku. (2)
Tole pa je genialna po-
gruntavščina za prsi najbolj
žalostnega videza - zgornji
del, ukrojen v senzualnem
stilu 50. let in podložen
z opornicami, jih bo preobli-
koval v brezhibne! (3)
Čisto odveč bi bilo na kon-
cu poudarjati, da so vsi tile
modeli super modni, torej
vam pred dokončno izbiro
ostane le še kritičen' posvet
z ogledalom...      VLASTA
hortikulturni
kotiček
Pergoie v vrtoviii
v razmeroma majhnih vrto-
vih so pergoie vselej dobrodo-
šle, saj z njimi dosežemo uči-
nek, za katerega bi sicer potre-
bovali precejšnjo gmoto rastli-
nja, kar bi zavzelo veliko dra-
gocenega vrtnega prostora.
V bistvu je pergola samo pri-
pomoček, ki daje oporo raznim
vzpenjalkam in ovijalkam. To-
da zaradi izrednih oblikovnih
možnosti in pomembne vloge
jo štejemo za enega osnovnih
elementov v vrtovih in največ-
krat odločilno vpliva na celo-
ten videz vrtnega prostora.
V majhnih vrtovih naj pre-
vladujeta vitkost in eleganca
pri izboru materialov za izde-
lavo pergol. V večjih vrtovih se
lahko uporabljajo težji mate-
riali (kamniti ali opečni stebri
z leseno konstrukcijo). Kon-
strukcija pergol naj ne bi bila
donuiiantna v prostoru, am-
pak naj bo samo opora za ple-
zalke, ki omehčajo gradbene
detajle in dajejo senco nad po-
čivališčem.
Pri izboru plezalk in ovijalk
za pergolo je pomembno, da se
odločimo za 2 ali 3 plezalke, ki
cvetijo v različnem letnem
času.
Med najbolj priljubljenimi
plezalkami v našem kontinen-
talnem prostoru sta pozimi ru-
meno cvetoči plazeči jasmin
- j asminumnudiflonmi - ingli-
cinija - wisteria sinensis,ki
svoje modre cvetove požene
spomladi.
V poletnem času so atrak-
tivne vrtnice plezalke, srebot
ali cematis z velikimi cvetovi
v različnih barvah, jasminova
troba ali campsis radicans
v organžno-rdeči barvi, dresen
ali polvgonom aubertii v beli
barvi, hydrangea petiolaris ali
plazeča hortenzija cveti tudi
v beli barvi, divja vinska trta
ali parthenocissos tricuspida-
ta, ki se jeseni obarva v karmi-
nasto-rdeče odtenke.
Med plezalkami, ki imajo
užitne plodove, naj omenim
kivi ali aktinidijo (zahteva za-
ve tno lego) in vinsko trto.
Od zimzelenih plezalk je za-
nimiv bršljan ali hedera sp.
Če želimo, da bo del bival-
nega vrta, kjer bomo postavili
pergolo, skladen, topel in vab-
ljiv, to ne sme biti povsem od-
prt prostor. Intimnost bomo
dosegli,če bomo prostor razen
s pergolo in plezalkami zao-
krožili še s kompozicijami niž-
jih in višjih rastlin slikovitih
barv, razgibanih oblik in kro-
šenj, ter s prepletanjem drevja
s temnimi in svetlimi bleščeči-
mi listi.
JAGLENKA M.LEBAN
Legenda
1. Picea omorika - smreka
2. juniperus pfitzeriana - brinj
3. pinus mugo mughus - ruševje
4. acer palm atropurpureum - javor
5. rhus tiph laciniata - kisovec
6. miscanthus - okrasna trava
7. potentila fruc goldtepich - prstnik
8. pyracantha - ognjeni trn
9. cytisus praecox - relika
10. pinus nigra - črni bor
11. juniperus vire grey owl - brinj
12. clematis jackmannii - srebot        j
Št.25 - 25.junij 1992
25
Bo vendarle dovoljen uvoz
rabljenih vozil?
Sosednja Hrvaška je 1. maja letos dovolila uvoz rablje-
nih tujih vozil brez določitve starostne meje. Vse kaže, da
se bo nekaj podobnega zgodilo tudi pri nas, kajti v zakonu
o zunanjetrgovinskem poslovanju je zapisana tudi ta mož-
nost.
Zakon je v tem trenutku šele na začetku svoje zakono-
dajne poti, saj obstaja šele kot predlog za izdajo z osnut-
kom. Toda po mnenju tistih, ki so sodelovali pri oblikova-
nju zakona, se utegne zgoditi, da bodo zanj v slovenskem
parlamentu dokončno dvignili roke še pred poletnimi
počitnicami. Ce bi se to res zgodilo, bi pomenilo, da bi
Slovenci lahko uvažali do 30 mesecev stare tuje avtomo-
bile.
Pomislek o tem. da bi lahko Slovenija postala nekakšno
avtomobilsko odlagališče, zakonodajalec zavrača prav
z določitvijo zgornje starostne meje. Povsem jasno pa je,
da bodo morali tako uvoženi avtomobili izpolnjevati vse
homologacijske in druge zahteve. Vendar je bolj ali manj
jasno: tudi ko bo zakon sprejet, še ne bo čisto jasno, kako
in kdo bo lahko uvažal rabljene tuje avtomobile. To bo
namreč določal podzakonski akt, o katerem pa vsaj za
zdaj še ne razmišljajo.
Dobra prodaja beemvejev
Ljubljanski Tehnounion,
zastopnik tovarne BMW, je
lahko zadovoljen z letošnjo
prodajo, kajti doslej so v Slo-
veniji našli 330 kupcev. Večina
(približno 70 odstotkov) se jih
je odločila za serijo 3, kar je
seveda razumljivo. Tehnouni-
on že nekaj časa ponuja tudi
serijo 7 (730 i in 740 i) z novi-
ma osemvaljnima motorjema,
pri čemer je dobavni rok pri-
bližno dva do tri mesece. Ne-
kaj več čakanja je pri kupejih
serije 3, kajti dobavni rok za
318 i S se je raztegnil do okto-
bra, medtem ko sta zmoglji-
vejša kupeja 320 i in 325 i do-
bavljiva do avgusta. In jasno:
če si zaželite najdražji avto-
mobil (BMW 850 i), kakšnih
posebnih zadreg z dobavo ven-
darle ni. Na sliki: BMW 850 i.
TAM-iveco tour '92
v Avtu Celje so pretekli teden podjetnikom predstavili
tovorna vozila iz programa TAM-Iveco, med njimi tudi nekaj
novosti, od katerih velja izpostaviti vozila Turbo Dailv. Gre za
sodobna vozila, prilagojena vsem evropskim standardom in
predpisom (protihrupna in protiemisijska zaščita). Izdelana soj
v šestih izvedbah, koristne nosilnosti od 1500 do 4900 kg. Druga]
novost so tovorna vozila Eurocargo, ki jih poznavalci uvrščajo:
med najsodobnejša v svetu (nova družina Ivecovih tovornjakov,
nosilnosti od 5 do 12 ton, v enajstih izvedbah). Podrobnejšo
promocijo Eurocarga bodo v Avtu Celje pripravili oktobra.
V podjetju bodo poslej nabavljali vozila neposredno iz Italije
in tako nadomestili izpad iz Srbije. Nalogo jim bo v znatni meri
olajšala že vzpostavljena servisna mreža v sklopu TAM
- Gospodarska vozila. Program prodaje in servisnih uslug bo
baziral na starih osnovah, poskrbeli pa so za nekaj izboljšav in
novosti. Zanemarili ne bodo niti starih kupcev, saj jim bodo
nudili nadomestne dele tudi iz prejšnjih programov.
PRIMOŽ ŠKERL
Ura vožnje 800 SLT
Predstavniki avto šol celjske regije so pretekli teden določili
najnižjo ceno moto ure za B kategorijo. Ta po novem znaša 800
SLT brez prometnega davka in je sprejeta na osnovi predlože-
nih kalkulacij glede na ekonomski položaj avto šol. Na sestanku
so sprejeli še nov pravilnik Združenja avto šol celjske regije,
izrazili pa so tudi željo po nadaljnjem tesnejšem sodelovanju,
zlasti na področju izobraževanja inštruktorjev in usposabljanja
bodočih voznikov.
PRIMOŽ ŠKERL
Kdor ima, si lahko kupi McLarenov cestni F 1
Marsikaj tistega, kar je se-
daj na voljo v avtomobilih for-
mule 1, se hitro prenaša in
uporablja v cestnih izveden-
kah dirkalnikov. Pred nedav-
nim je japonska Vamaha že
predstavila dirkalnik za »cest-
no rabo«, sedaj so to storili pri
slavnem McLarenu, moštvu in
podjetju, ki uspešno nastopa
v čisto pravi formuli 1. McLa-
ren je namreč v svetovljan-
skem Monte Carlu predstavil
svoje vozilo, ki bo v vsakem
primeru dostopno le nekate-
rim - in pri tem ni treba prav
posebej vneto ugibati, zakaj.
Njihov »običajni« cestni dir-
kalnik je nedvomno izjemno
vozilo zaradi svoje oblike, kaj-
ti linije so elegantne, skoraj
ekskluzivne. Karoserija je
v celoti izdelana iz karbonskih
vlaken, zato je avto razmero-
ma lahek - tehta vsega 1018
kilogramov. Voznik sedi spre-
daj in na sredini, za njim so
namestili še dva sedeža, ki pa
bosta ponujala udobje telesno
in kilogramsko skomnejšim.
Elementi aktivne aerodinami-
ke izboljšujejo položaj avto-
mobila na cesti, najpomemb-
nejši pa je nedvomno motor.
Tega so si sposodili pri BMW.
Dvanajstvaljnik ima prostor-
nino 6064-kubičnih centime-
trov in največjo moč 550 KM.
S tem bo avto presegel hitrost
320 km/h, vendar - kot pravijo
pri McLarenu — bo treba še ne-
kaj »malenkostnih poprav-
kov«. Vozilo je čistemu okolju
v prid opremljeno s štirimi ka-
talizatorji, naslednji podatki
pa so zanimivi za prave kupce.
Za bolid hočejo Angleži kar
1,53 milijona mark. Pa denar
ne bo dovolj (kar je uveljavljen
poslovni trik), kajti izdelali
bodo le 300 vozil. Letna proiz-
vodnja — če je temu možno tako
sploh reči - ne bo presegla šte-
vilke 50, pri čemer bodo prvi
cestni Fl odpeljali v muzej,
vozila do številke šest bo^-^^p-
zervirane za hišne direktorje,
s številko sedem pa si ga bo
lahko čez dobro leto omislil
prvi kupec. Na sliki: Mc Lare-
nov cestni dirkalnik in njego-
va notranjost.
Svetovni standardi v Emteksu
Ko govorimo o škartu oziro-
ma izmetu, še vedno omenja-
mo odstotke in dva, trije od-
stotki škarta so za naše razme-
re še povsem normalna stvar.
V Evropi je po drugi strani že
.skorajda preseženo to, da na
tisoč izdelkov le dva nista do-
bra, medtem ko se Japonci in
v ameriški vojaški industriji
pogovarjajo že o milijoninkah.
V Emteksu v Žalcu, kjer
proizvajajo dele za evropske
proizvajalce avtomobilov, se
zavedajo, da se morajo v čim
krajšem času približati evrop-
skim standardom, če hočejo
v naslednjih letih še vispevati
na tako zahtevnem tržišču. Že
leta 1994 naj bi proizvajali go-
tove izdelke tudi za General
motors in Opel. Prav zaradi te-
ga so v začetku tega meseca
uvedli interno izobraževanje
za vse delavce. Proizvodnjo so
namreč prisiljeni organizirati
po mednarodnem standardu
ISO 9000. Ta standard natanč-
no določa, kako mora biti fir-
ma organizirana v tehnolo-
škem in organizacijskem ter
proizvodnem smislu, kako je
z vzdrževanjem opreme in
strojev, organizacijo kontrolne
službe in tudi z izobraževa-
njem. Vsak delavec mora do-
dobra poznati svoje delovno
mesto in tehnološke predpise.
Vedeti mora tudi to, kako je
treba reagirati, če tehnološki
proces ne teče tako, kot je bilo
predvideno.
Se do konca leta pa bodo
v Emteksu morali opraviti tu-
di tako imenovane avdite ozi-
roma tehnične preglede, ki jih
bodo zahtevali kupci, in to po
posebni metodologiji ISO. Gre
za to, da se bo natančno vede-
lo, kako je zagotovljena kako-
vost v celotnem proizvodnem
procesu, od nabave materiala
do odpreme proizvodov.
JANEZ VEDENIK
Ivan Podpečan, direktor Em-
teksa: »Udeležba na izobraže-
vanju, ki poteka izven delov-
nega časa in za katerega de-
lavci ne prejmejo nikakršnega
nadomestila, je skoraj stood-
stotna. Se bo pa ljudem to poz-
nalo, ne nazadnje tudi pri pla-
čah. S tem, ko bo večja uspeš-
nost firme, bo večja tudi sto-
rilnost vsakega posameznika.
Vsi skupaj moramo končno
spoznati, da kontrola proizvo-
dov na koncu ne da ničesar. To
je v bistvu zgolj štetje mrtvih
in ugotavljanje tega, koliko
smo izgubili.«
BORZA CEN
RABLJENIH AVTOMOBILOV
Tokratni sejem rabljenih avtomobilov pred dvorano Golovec
v Celju je v veliki meri pokvarilo slabo vreme, tako da je bilo na
prodaj vsega 370 vozil. Lastnike jih je zamenjalo 34, v povprečju
torej vsak enajsti, kar je običajna raven prodaje na tem sejmu. Znova
so se najbolje prodajali modeli Crvene Zastave, predvsem po zaslugi
kupcev iz Srbije.
PRIMOŽ ŠKERL
Št.25 - 25.junij 1992
126
št. 25- 25. junij 1992
271
Št.25 - 25.junij 1992
28
št. 25-25. junij 1992
291
prireditve
v Kristalni dvorani v Rogaški Slatini se bo v okvim Mini
folklornega festivala predstavila danes ob 20.30 uri fol-
klorna skupina Turiec iz Slovaške, jutri folklorna skupina
Goran Kovačič s Hrvaške, v petek ob 20.30 pa še folklorna
skupina iz Italije. V ponedeljek pa bodo operetni solisti iz
mesta Pecs na Madžarskem nastopili v operetnem večeru.
Pri Sveti trojici nad Jurkloštrom bo danes ob 21. uri
kresovanje s prikazom običajev ob kresovanjih. Pripravila
ga bosta Kulturno umetniško društvo Prežihov Voranc iz
Jurkloštra in Zveza kulturnih organizacij občine Laško.
Nastopil bo moški pevski zbor iz Jurkloštra in folklorna
skupina Anton Tanc iz Brez.
V Razstavnem salonu v Rogaški Slatini bo v soboto ob
20.30 uri koncert MPZ Josef Atila iz Madžarske.
V prostorih Plesnega Foruma v Celju bo v soboto ob
10.30 uri predstava z naslovom Morjanka, v izvedbi lutka-
rice Jane Stržinar iz Ljubljane. Predstave so za otroke-
begunčke in za izven.
V Anini kapeli v Rogaški Slatini bosta v nedeljo ob
20.30 uri Rudi Pok z flavto in Boris Šinigoj z lutnjo
zaigrala dela Demillaca, Brescianella, Handela, Cilenška,
Berkeleva, Iberta ...
V knjižnici na Muzejskem trgu v Celju bodo v ponede-
ljek ob 13. uri odprli razstavo razglednic, z naslovom
Pozdrav iz ... Razstava, ki jo je pripravila prof. Tatjana
Kač prikazuje podobe slovenskih zdravilišč.
V Savinovem razstavnem salonu v Žalcu je še do torka
odprta razstava likovnih del akademskega slikarja Janeza
Miša Kneza. ^ ^
veterinarska
dežurstva
VETERINARSKA POSTAJA CELJE: Delovni čas veterinarjev na
veterinarski postaji v Celju je od 7.00 do 14.30. Ambulanta za male
živali je vsak dan dopoldan (razen ob nedeljah in praznikih) od 8. do
10. ure, vsak dan popoldan od 16. do 17. ure, sicer pa je dežurna
služba za nujne primere organizirana v popoldanskem času in noč- ,
nem času. Tel.: 34-233. ]
VETERINARSKA   POSTAJA   LAŠKO:   Veterinarska   postajaj
v občini Laško je v rednem delovnem času od 7. do 15. ure organizi- i
rana na veterinarskih postajah v Laškem in Radečah. Dežurstvo od
15. do 7. ure pa je za celo občino na veterinarski postaji Laško,
telefon: 731-485. V primeru odsotnosti veterinarja v času dežurstva
pa lahko sporočilo pustite pri vratarju Pivovarne, tel.: 731-121.
VETERINARSKA POSTAJA SLOVENSKE KONJICE: Na veteri-
narski postaji v Slovenskih Konjicah je redni delovni čas veterinar-
jev od 7. do 12. ure, od 15. do 7. ure zjutraj naslednjega dne pa je ;
organizirano dežurstvo. Telefon na veterinarski postaji: 754-166.
VETERINARSKA POSTAJA ŽALEC: Na veterinarski postaji
v Žalcu je redni delovni čas veterinarjev od 6. do 14. ure, nepreki-
njeno dežurstvo za celo občino pa je od 14. do 6. ure zjutraj nasled-
njega dne. Dežurstvo je organizirano tudi ob koncu tedna in ob
praznikih. Telefon na vetrinarski postaji: 714-144.
VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE: V Mozirju na veterinar-
ski postaji je redni delovni čas veterinarjev vsak dan, razen ob
nedeljah, od 7. do 15. ure, redna dopoldanska ambulanta pa od 7. do
9. ure. Do nedelje 28. junija bo dežural dipl. vet. Ciril Kralj, tel.:
841-410, od ponedeljka, 29. junija dalje pa dipl. vet. Marjan Lešnik,
tel.: 831-219.
VETERINARSKA POSTAJA ŠENTJUR PRI CELJU: Na šentjur-
ski veterinarski postaji je redni delovni čas veterinarjev od 7. do 15.
ure vsak dan, od 15. ure popoldan do 7. ure zjutraj naslednjega dne
pa je organizirano dežurstvo. Od jutri, 26. junija dalje bo dežural
dipl. vet. Franc Kovač, tel.: 741-243.
Št.25 - 25.junij 1992
30
št.25 - 25.junij 1992
31
št. 25-25. junij 1992
132
TRAČ-nice
Kritika opozicije
Franca Šcliha. poslanca
SDP v konjiški skupščini, je
nesoglasje med domačim žu-
panom Jožetom Barago in
predsednikom vlade Rudol-
fom Petanom hudo prizade-
lo: »To je kritika opoziciji!
Premalo smo bili močni, pa
se je oblast skregala.
Ztjravo, Vito!
Konjiškemu predsedniku
vlade Rudolfu Petanu menda
prisluškujejo, kadar se pogo-
varja po telefonu. Od tod
očitki, da se hudo pogosto
pogovarja z ministri in pod-
predsednikom republiške
skupščine Vitodragom Pu-
klom in to, pomislite, celo
o strankarskih zadevah
SDSS. Užaljeni predsednik
očitke zavrača: »Kličem jih
v dobro naše občine. Če je že
kaj strankarskega, je to poz-
drav v stilu - Zdravo, Vito!«
Polomljen nos zaradi
Gradičeve zastave?
Poslanec celjskih socialde-
mokratov Mirko Fric Krajnc
je zadnjič na skupščinskem
zasedanju tako odločno in
prizadeto povedal, da se boji
za svoj nos, če bi sliičajno
v skupščinskih klopeh obve-
ljala Gradičeva beseda, da se
nam je kar zasmilil. Predvi-
deval je namreč, da bi se ga
njegova volilna baza, delavci
C.ptisa kar fizično lotili...
Pešec in 1500
železničarjev
Poslanec v celjskem ZZD
Franci Pešec je v imenu svoje
volilne baze, ob Izletniku in
delavcih PTT gre še za 1500
železničarjev, na zadnjem
skupščinskem zasedanju ta-
ko vztrajno predlagal vsem,
ki so odstopili, naj umaknejo
svoje odstope, da nas je kar
zamikalo vprašati to množi-
co železničarjev, s čim le sta
se jim dr. Demšar in Mirko
Krajnc tako priljubila. Od-
govori bi bili prav gotovo za-
nimivi ...
Kdo je hodil okoli?
Konjiški župan je že prejš-
nji ponedeljek povedal pred-
sedniku vlade, da se zbirajo
temni oblaki. V sredo, na seji
izvršnega sveta, je izvršnik
povedal, da so ga že obvesti-
li, da župan ureja zadevo na
terenu s poslanci. V četrtek,
na skupščini, pa so se ogla-
šali samo poslanci, ki so go-
vorili v prid izvršniku. Je ho-
dil župan po terenu zaman,
ali pa ni hodil on, temveč...
Pozor pred vrtnicami
če vidite na kulturni ali
kakšni drugi prireditvi v va-
zi vrtnice, to sto odstotno še
ne pomeni, da gre za propa-
gando Socialdemokratske
stranke Slovenije. Že oče
Rudolfa Petana je menda go-
jil vrtnice, pa sploh ni bil
član te stranke, tako kot je
njegov sin, ki je na zadnji
konjiški skupščini namenil
dolg ekspoze - vrtnicam.
Ja, Janez!
General Janez Slapar: »Janez, zakaj
si nisi oblekel uniforme? Poglej, kako
si neroden v civilkL«
Janez Janša: »Ja, pa če grem potem
na Dulenjsk. Doma, Janez, pa menda
je ne bom hodil kot soldat.«
Nujen klic
Viki Krajnc: »Gospod minister, pravkar so klicali iz Beograda, če bi še zanje
napisali ene Premike?«
Gorenje jemlje hudič.
Gospod Mitja Jenko men-
da ni odstopil na lastno
željo, ampak so ga k temu
prisilili Gorenjevi jastre-
bi, ki gnezdijo v vrhovih
Gospodinjskih aparatov.
Hudobe šušljajo, da se
je konjiški gospod član
izvršnega sveta Leopold
Rihtaršič na zadnjih se-
jah izvršnega sveta in
skupščine zato tako po-
globljeno in resno ogla-
šal, ker mu menda ponu-
jajo nasledstvo v vrhu
vlade. Kdo mu to ponuja
in kaj si gospod Rihtaršič
o tem misli, šušljavci ne
sporočajo.
Po Celju se šušlja, da
bodo v prihodnjih dneh
ob omizja na Tomšičevem
trgu namestili lične hav-
be. Tako bo gospa Majda
Žličar z eno potezo rešila
»problem Oscar«, ki je
uradno še vedno frizerski
salon, neuradno pa je ka-
varnica brez obratoval-
nega dovoljenja zasedla
že nagmisno velik del
osrednjega celjskega
trga.
Boljšega jutri
se spomnim
še iz časov, i(o je bilo včeraj j
NAJ MUZIKANTI POVEDO_
Dvakrat se je od muz'ke ločil
Jože Žlaus je velik kavalir.
Nekoč ga je ustavila neka
dama in ne glede na to, da je
dva dni dan in noč igral
s svojo kitaro na neki gostiji,
si je vzel toliko časa, da ji je
pomagal zamenjati gumo na
avtomobilu, ki ji je ostal
v defektu. Dama je seveda
vprašala za plačilo:
»Ali slečem hlačke ali pla-
čam za pijačo.«
»Kar za pijačo mi dajte.
Vaše hlačke mi tako niso
prav,« se je odrezal skromni
Jože. Takšna šala kroži
o njem med kolegi muzikan-
ti. S svojo postavo in skrom-
nostjo se mu nasmejijo, ga pa
tudi spoštujejo kot dobrega
kitarista in umetnika - sli-
karja. Še vedno se ne more
odločiti, kaj bi dal na prvo
mesto. Dvakrat se je »ločil«
od muzke, kitaro prodal, pa
zopet tretjič kupil novo.
Pred časom je s kolegi dva
tedna igral v Švici, kjer je
mimogrede narisal bližnji
grad. Za turnejo so fantje
dobili po 1500 SCF, slike pa
ni hotel prodati za 3000 švi-
carskih frankov. Seveda je
bilo ob tem veliko zavidanja
pa tudi hecov, Jožek pa se je
odločil, da si vzdigne ceno
tudi na glasbenem področju.
EDI MASNEC
Ena iz Jožkovega rokava
V ansamblu, kjer igram, imamo tudi enega policaja. Zad-
njič se ga je tako vlil, da ni našel svojega avtomobila in je
z rokami vsakega posebej pretipal.
»Janez! Ti pa kar z rokami iščeš svoj avto. Ga pa menda ja
poznaš po barvi,« sem mu rekel.
»Barva dol al'pa gor. Jaz poznam svoj avto samo po modri
luči.«
STRAN(KA) ŠALJIVCEV
Na veselici
Na veselici se srečajo za mizo trije zakon-
ski pari ter se predstavijo eden drugemu:
»Jaz sem vrtnar in to je moja rožica.«
»Jaz sem čebelar in to je moja čebelica.«
Tretji pa je bil v zagati, kako naj predsta-
vi svojo ženo, saj je bil rudar. Pa se je hitro
znašel:
»Jaz pa sem knap in to je moj kramp.«
Franc Podkoritnik, Rečica
Same težave
Učitelj je pisal materi enega od svojih
učencev:
»Vaš sin je zelo bister, nadarjen, toda ob-
naša se nemogoče in ne vem, kaj naj z njim
naredim?«
Mama mu je odgovorila:
»Naredite z njim kar hočete. Jaz imam
dovolj težav z njegovim očetom.«
Marija Kronovšek, Braslovče
V nebesa
V nebesa prideta skupaj šofer in župnik in
Sv. Peter pošlje šoferja v nebesa, župnika pa
v pekel. Seveda se je le ta zelo razburil:
»Mene, ki lepo pridigam v pekel, šoferja,
ki pa po cestah divja, pa kar v nebesa. To ni
prav!«
Sveti Peter odgovori župniku:
»Ko ti pridigaš, ljudje spijo. Ko pa šofer
divja po cestah, pa ljudje molijo.«
Cecilija Remezenko, Celje
Novo kolo
Mihec se je vozil s svojim novim kolesom
in se mimogrede hvalil svoji mami:
»Mami poglej! Zdaj se pa brez rok vozim.
Mami zdaj pa že brez nog!«
Čez nekaj časa zopet pride naokoli in je
bil kar tiho.
»Kako je pa zdaj?« ga je vprašala mama.
»Zdaj se pa še brez zob peljem.«
Ksenja Brleč, Laško
Št.25 - 25.junij 1992