SVEČENIKOV SV. I». IM SAJEON1C S. J. Uredništvo : Gorica, Piazza N. Tommaseo št. 20 Drte 15. rtovembra 1922 Izhaja 15. dan vsakega inesca. Vsled naročila Našega prevzvišenega nadpastirja vabim vse člane zajednic presv. Srca Jez. goriške nadškofije, da v zmislu pravil Sodalitatis SS. Cordis Jesti str. 4, III. izvolijo per vota secreta podpredsednika za slov. oddelek društva. Podpredsednik bodi oseba izven odbora »Zbora Svečenikov Sv. Pavla«, ki bode mora! biti vedno v živem stiku z poverjeniki posameznih zajednic ter bode hkrati veren tolmač delovanja zajednic nasproti odboru »Zbora sv. Pavla«. Ta bode potem vmeril tudi svoje delovanje v zmislu'soglasnih sklepov oziroma sklepov večine vseh zajednic. Na ta način bode lepo in jednostavno precizirano razmerje zajednic presv. Srca do Zbora Svečenikov sv. Pavla. Nikdar pa ne smemo zabiti, da sloni vse naše delovanje pod skrbnim, očetovskim nadzorstvom našega prevzvišenega nadpastirja. P. n. zajednice naj naznanijo svoje oddane glasove za podpredsednika pismeno preč. kn. nadškofijskemu ordinariatu v Gorici in sicer prav gotovo do 31. decembra 1922. V Gorici, dne 11. nov. 1922. Msg. Ig. Valentinčič starosta. Stanko Stanič. Nekoliko programa naših zajednic S. L Ker smo duhovniki nove zaveze se razteza naša oblast na pravo ali resnično ter na mistično telo Jezusovo. V teh kratkih besedah je zapcpadena vsa naša duhovniška oblast. Pravo telo Jezusovo je namreč presveta evharistija, s katero razpolagamo in mistično telo Jezusovo je pa sv. cerkev, so verniki, katerim smo pastirji in sodniki. Ker je ta dvojna oblast vzvišena, je vzvišen tudi naš poklic, ker je vzvišen naš poklic mora biti tudi vzvišeno naše življenje. In da to naše lastno življenje dvigajo in spopolnujejo so ustanovljene naše »Zajednice presv. Srca Jezusovega«. Naše »Zajednice« so postavljene pod zaščito Srca Jezusovega, »od katerega polnosti smo vsi prejeli«, in katero jo ognjišče in središče vseh, ki ga ljubijo in mu služijo. »Zajednica presv. Srca Jezusovega je formirana družba, katere predsednik je za goriško nadškofijo »ipso officio'« vsakokratni nadškof z dvemo podpredsednikoma za slovenski in laški del nadškofije. Ce- • iotna škofijska sodaliteta se deli v lokalne edinice, katere si potem same volijo svoje lokalne rektorje za dobo treh let. Vstop in izstop sta svobodna vsakemu duhovniku. Formalne dolžnosti članov so sledeče: 1) da se spominjajo vsak dan živih in mrtvih sobratov pri sv. maši, 2) da vsak dan molijo za sočlanc 1. Ceščeno Marijo s pristavkom: Kraljica brez madeža izvirnega greha spočeta, prosi za nas, 3) da vsakdo dnevno moli za dobrobit nadškofije 1. Češčeno Marijo s pristavkom: Cor .lesu, flagrans amore nostri, infiamma cor nostrum amore tui! To so formalne dolžnosti članov kot takih. Poleg tega pa priporočajo pravila veliko drugih točk, ki naj jih člani po svoji vesti in moči skušajo izvesti. Vse služijo v lastno izpopolnitev. »Qum centrum et spi-ritus totius sodalitatis ipsum St. Cor Jesu sit, lune in špiritu frequenter in co conve-niant indeque hauriant spiritum, quo mi-nistros formatos esse oportet, ut cor unum cum Sto. Corde Jesu etiam inter se cor unum efficiantur et anima una,« pravijo pravila in priporočajo v lastno posvetitev sledeče: 1. vskdanjo meditacijo 2. pripravo in zahvalo pri daritvi sv. maše 3. vsakdanje opravljanje brevirja »digne, attente et devote« vsakdanji rož-nivenec, večerno izprašavanje vesti, mesečno spoved, vsaki dve leti duhovne vaje. To so. rekel bi, pozitivne zahteve duhovniškega življenja, nato pa naštevajo pravila negativne ali svete zapovedi. Te se mi zdijo, v kolikor ščitijo vnanji ugled duhovnika še važnejše od prvih. Ta del pravil (na strani 8. in 9.) namreč govori o ebna-šanjra napram drugemu spolu in o obiskovanju gostilen, gledališč, koncertov in drugih zabav. Najbolje, da si vsak to sam prebere. S tem konča del pravil o posvetitvi samega sebe in se začne druga polovica o skrbi za ljudi. Ta pa se deli. ro mojem mnenju, zopet na dva dela, v duhovnikovo delovanje v cerkvi in izven nje. Kr t pogoj vsakega delovanja se stavi intelaio tuelno znanje. Predpogoj duhovnikovega delovanje v cerkvi pa je poznanje teologije »scientiarnm reginae«. Zato je potreba za duhovnika, da vzame sistematično večkrat v roke teologične knjige, ter si tako osveži spomin in s svojim znanjem ne zastane. »In specie vero«, pravijo pravila, »Scripturae,1 Dogmaticae, Moralis, Pa-storalis et Juriš Canonici operam dent, semper attendentes etiam ad ea, quae in Folio Diocoesano continentiur.« Mi srno učitelji vere, »fides vero per auditum« pravi apostol in zato spada ravno pridiga med najvspešnejše orožje za razširjanje kraljestva božjega na zemlji. »Govor«, pravi Aristotel »dynamen ehej megisten«, ima največjo moč. Ta moč govora pa je odvisna od dveh čin jen ic : vsebine in prednašanja. Zato je pa treba dela in vaje, treba skrbne priprave, teoretične in praktične. Opozarjam na tozadevno o-krožnico Benedikta XV. »Die Achtung vor del Majestat del Wortes Gottes«, pravi škof Keppler, »verpflichtet zur Arbeit, Anstrengung, stetter Ubung.« Kar se pa prednašanja tiče je isto najmanj take važnosti kakor vsebina. Goethe pravi v Faustu: Ich hab’ es òfters riihmen boren Fin Komòdiant konnteinen Pfarrer lehren. In zato pravijo pravila: »omni cura diligentia suos praeparent sermones«. Enake skrbi in priprave je treba tudi za krščanski nauk v šoli. O tem je naš »Zbornik« že veliko govoril in r.ipamo, da bo še. »Nec minori caritate«, pravijo dalje pravila, »tamquam misericordes samaritani in s. poenitentiae tribunali soda les fide-libus praesto sint«. Naša sveta dolžnost je, da smo po tolikih opominih in rimskih odredbah, pa tudi po lastnem spoznanju vernikom na razpolago za spoved, da jih k temu zakramentu pogosto vabimo. Duhovnik ne zadosti svoji službi, ako spoveduje parkrat na leto. Posebno 'po onih farah z enim duhovnikom, kjer imajo nedeljske-maše običajno ob 10 uri, bi prenos sv. maše na bolj jutranje ure vernikom ravno radi priložnosti za spoved in obhajilo veliko koristil. Stara navada, če je moralno nevpravičena, nima pravico do obstoja! Tu je na kratko zapopaden oni del pravil, ki govori o našem cerkvenem delu. Seveda je to še vse malo, napram velikim potrebam našega časa. Toda to troje: pridiga, krščanski nauk. Spoved, je morda najvažnejše, kajti to troje tudi najbolj od-visi od časovnih razmer in potreb. Zapomnimo si besede sv. Pavla pi katerih smo duhovniki »omnibus omnla faeti«. Zapomnimo si, da ni ljudstvo za nas, ampak mi za ljudstvo, da nismo m! Boga izvolili, ampak je Bog nas volil. Dve dejstvi naj nas vzpodbujata v našem delu. V prvi vrsti tiste Gospodove besede, ki jiii rajni Krek, tako rad ponavljal: »Miserco: super turbani« in besede sv. Pavla, velikega gorečnika: »Caritas Christi rarget nos«. Sobratje, ali se vam pa tudi ne zdi. da ■ spadajo k našemu cerkvenemu delu i konferenco? Naj nam ne služijo samo v družabno zabavo, ampak naj nam bodo Il nekak cerkven parlament, kjer hočemo parlamentarno razpravljati o versko kulturnem življenju svojega okoliša. »Finis conferentiarum hic est, ut so-dales de oecurentibus v ari is rebus asce-seos vel pastorationis, de litterariis, reli-giosis, aliisque eusdem generis questioni-bus, actu animos moventibus, quae sen-tiant sibi comunicent seseque invicem in-struant.« Cujte sobratje, ali ne spada pod te točke pravil tudi vse naše delo izven cerkve? Če smo govorili do zdaj o delu v cerkvi, bomo pod to točko govorili o izvemoerk-venem delu: Vprašajmo se, kaj je bilo prej na svetu, ali verniki, ali cerkvena poslopja? Jasno je, da so bili prej verniki in šele ti so sezidali cerkve. Tudi Kristus, ko je začel javno delovati, si ni najprej sezidal cerkve in kanclije ter tamkaj ljudi čakal, temveč je hodil, od kraja do kraja, od mesta do mestay zbiral ljudi, jih učil in dobrote delil. In sv. Pavel, ko je prišel v klasične Atene, si ni najel stanovanja in v njem ljudi čakal, ampak »Dejanje apostolov« pripoveduje o njem dobesedno takole: »Razgovarja se torej v shodnici z Judi in pobožnimi ter na trgu vsak dan s tistimi, na katere se je nameril«. (XVII. 17.) In čudo, kako so bile Atene tedaj na las podobne razmeram in duhu našega časa. E-pikurejski in stoični modrijani so se prepirali z njim »in nekateri so govorili: »Kaj hoče ta kvasač povedati?« (XVII. 18.) »Vsi Atenčani in tujci, ki so tam bivali, niso pa za nič drugega tolikanj marali, nego pripovedovati, ali poslušati kaj novega.« (XVII. 21.) In sv. Pavel se je postavil sredi Areopaga ter govoril svoj sloviti atenski govor. In kakšen je bil uspeh? Kakor današnje dni, »so se nekateri posmehovali, a drugi so rekli: O tem te bomo drugič poslušali. In tako je Pavel odšel izmed njih. A nekateri možje so se mu pridružili in sprejeli vero.« (XVII. 32-34.) Torej, ako hočemo, da bodo kdaj naše cerkve zopet polne, naše velikonočne spovedi številne, začnimo z javnim delom. Godilo se nam bo, kakor našemu zavetniku Pavlu, nekaterim bomo kvasači, drugi ' se nam bodo pa pridružili in te bomo potem peljali v cerkev k Jezusu, kajti to edino je naš namen, in vse drugo, o čemer bomo govorili v tem poglavju, so le sredstva. In katera sredstva najbolj odgovarjajo duhu časa? To so: 1) cerkvene družbe, 2) izobraževalna društva. 3) gospodarske organizacije, 4) politične organizacije, 5) časopisje, 6) dobrodelnost. Zakaj je smatrati ravno ta sredstva za najuspešnejša? Zato, ker iz iskustva vemo, da so ravno slične protikrščanske ustanove naši stvari največ škodovale. Zakaj je, recimo, ta ali oni sovražnik »farjev«? Zato, ker je bil nekoč v protiverskem društvu, ali je bil svoj čas naročnik »Soče«, ali je liberalni posojilnici dolžan; ali mu je kak protiverski zavod kako dobroto storil, ali ja pa prišel posredno pod vpliv in v stik, tega ali onega »razsvetljenca«, katere je bil »razsvetljen« v tej ali oni protiverski organizaciji, ali pa po tem ali onem zastaranem grehu, In zato zob za zob, klin s klinom, to je praktičen moment za naše idealno delo, ki stremi za moralnim podvigom ljudstva, ki je mogoč samo na krščanski podlagi. Da bo pa naše delo enotno in uspešno, je treba, da smo najprej sami organizirani. Prvič v sodaliteti presv. Srca Juzusovega in drugič v »Zboru svečenikov sv. Pavla«. Se par besed o tej poslednji organizaciji! Namen »Zbora svečenikov sv. Pavla« je sledeč: a) gojiti medsebojno spoznavanje in občevanje: b) širiti in vtrjevati ljubezen med sodrugi in višjimi predstojniki; c) po-polnjevati na vse strani naobrazbo sodru-gov; d) braniti in pospeševati koristi in pravice posameznih sodrugov, kakor tudi v obče stanovske; e) skrbeti za ustanovitev pobožnih bratovščin in razširjevati obstoječe. Komu ni na prvi pogled jasna sorodnost in obojestranska spopolnitev Soda-litete in »Zbora«? Temeljni razliki sti samo dve. Sodaliteta je cerkvena družba, »Zbor« je državno priznano stanovsko društvo; Sodaliteta je vezana na meje škofij; »Zbor« je za vse slovanske duho-v nike v Italiji. In ravno v teh dveh razlikah, se zdi, da je opravičen obstoj obeh korporacij. Tn srečno moramo imenovati roko. ki je to dvoje na naših konferencah združila. Tako so naše konference istočasno lokalno škofijske pod zaščito Srca Jezusovega, ker imajo na programo vedno tudi zadeve »Zbora« tvorijo istočasno tudi temelj in krono tega društva. Temelj, ker podajajo iz svojega okoliša inicijativ »Zboru« in krona, ker. v svojem okolišu izvajajo navodila »Zbora«. Tako torej že v naprej sami organizirani, podpirajmo, širimo krščansko organizacijo med ljudstvom, kot sredstvo vspeš-ue pastoracije. 1. Cerkvene družbe. Katere? Marijnc družbe, žive, živahne, resnične. 2. Izobraževalna društva. Kakšna? Positivno krščanska, po navodilih »Prosvetne zveze«. 3. Gospodarske organizacije. Kakšne? Posojilnice, Zadruge, Konsume, na principu krščanskega solidarizma. 4. Politične organizacije. Kakšne? Kmetske in delavske zveze »Le vkup, Le vkup, uboga gmajna« na podlagi krščanskega socializma. 5. Časopisje. Kakšno? »Bogoljub« (sedaj bo imel tudi za goriško svoj oddelek), »Kulturni vestnik« (za društva, bo izhajal samostojno), »Mladika« (se bo z novim letom temeljito reformirala po zahtevah resnično krščanskega družinskega lista), »Straža«, »Slovenec«, »Domoljub” ntd. 6. Dobrodelnost. Kakšna? Duhovna v molitvi, dejanska v zbirkah za vse potrebne posebno »Slov. sirotišče« v Gorici. Te zadeve naj bodo tiste točke, mimo katerih ne sme nobena konferenca tiho naprej. In še nekaj! Šola, družina, knjiga, to troje globoko posega v življenje posameznika. Dolžnost konferenc je, da razpravljajo tudi v teh treh faktorjih krščanskega življenja in iščejo sredstev, načinov in po-močkov za kristianizacijo teh treh čini-teljev. Pa za danes manjka prostora, naj torej to zadostuje o programu konferenc. Začnimo torej v imenu božjem pri sebi, v cerkvi in pri ljudstvu s tistim ognjem, ki gori v Srcu Jezusovem in s tisto požrtvovalnostjo, ki je odlikovala sv. Pavla našega zavetnika. Dr. Josip Ličan. Vprašanje o samostojnosti vikarijatov. (Dalje.) Iz navedenih listin je razvidno, da sta z dušnopastirsko naredbo Jožefa II. z leta 1784 nastali dve kategoriji lokalnih kapla-nij: stare (pred 1. 1784) in nove (po 1. 1784); Slednje so postale povsem neodvisne od župnikov (»recenter erectae indepen-dentes a parodio sunt«); stare so ostale v prešnji odvisnosti od župnikov, (»in antiquo ordine manere«.), a podelila se je tudi tem polna župnijska oblast (»si hi nequì-dem facultatem baptizandi sepeliendi et copulandi habuissent hanc facultatem orn-nino obtineant«). Toraj z 1. 1784 so vsi stari in novi lokalni kaplani zadobili polno župnijsko o-blast. Razlike v tem oziru ni bilo nobene pri lokalnih kaplanih. Ta je bila le pri župnikih. Nastale so namreč nove »Čisto neodvisne« duhovnije, pri katerih ni imel župnik nobene oblasti več. Take lokalne kap-lanije so se podeljevale v tej dobi kanonično z investituro; in pa duhovnije z mešano jurisdikcijo, pri katerih je vršil poleg župnika vso župnijsko juridikcijo tudi lokalni kaplan. Aichner, Compend, j. c. 1895, str. 446, pravi: Ab bis (capei!, et benefic.) probe discerni debent capellani locales ab imper. Josepho II instituti. Nam hi posteriores in ecclesiis a matrice penitus avulsis fungun-tur et nulla ratione a parodio antiquo pen-dent, proindeque quead omnia parochis ae-quiparantur«. To dejstvo nam razvozla vprašanje, v katerih duhovnijah so se sklepali lahko državno veljavni zakoni pred župnikom ali pred lokalnim kaplanom. V novih lokalnih kaplanijah je imel pravico prisostvovati sklepanju zakonov le lokalni kaplan, v starih pa poleg lokalnih kaplanov tudi župnik. — tz prve vrste rečenih duhovnij so se razvile novejše župnije in sedanje kura-cije, iz druge kategorije pa neodvisni vi-kurijati (ustanovljeni pred 1. 1855.). 2. Drugo etapo teh duhovnij zasledimo v 1. 1863. Tedaj se je omenjene lokalne kapelanije prve kategorije, ki so se navadno s kanonično investituro podeljevale, prekrstilo v kuracije. To se je izvedlo sporazumno z državno oblastjo. Tozadevni odlok kn. nadškof, ordinariata v Gorici z dne 20. februarja 1863, štev. 81, slove: »In Archidiòcesi Goritien, diversac inde capellaniae locales, capellaniae sim-pliciter sic dictae ae, capellaniae festivales. Collatis consiliis cum excelsa Locum-tenentia (dop, namesto, dd, 4/1 1863, št, i9.140-1729-VII) ut in poštenim tocaliae locales appelienlar curatiae, quo nomine in alliis dioecesibus etiam litoralibus stationes independentes desgnantur, illae vero ca-pellaniae sive dependentes sive indcpen-dentes, cimi quibus — licet capollani tiura parochialia exerceant, investitura conjunc-ta non est, ncminentur in posterum Vica-riatus. Notandum vero est, Vicarios illos so-lurnmodo capellanos nominandos esse, qui sacramentum baptismatis administrant, matrimoniis assistunt et mortuos sepeliunt, quos actus parochiales propriis libris in-scribunt et ex iisdem documenta authenti-ca conficiunt«. Ta odredba nadškofa Qollmayerja je z novo nomenklaturo »kuracij« in »vika-rijatov« vpoštevala sicer zgodovinski razvoj duhovnij po etapah, a uprašanja neodvisnosti definitivno ni rešila, z uvedbo kriterija investiture, je jasno razsodila vprašanje neodvisnosti gledé enega dela du-hovnij t. j. »Lokalij«. Vse te so se enkrat za vselej z imenom kuracij uvrstile med neodvisne duhovni je. Večina teh kuracij je bila pozneje, zlasti z dekretom šk. ordin. 22,/11. 1898, št. 2781 (glej foil. period. 1898, p. 171) po-vzignena v župnije. Glede drugih duhovnij pa se je vprašanje rešilo iz stališča faktičnega položaja, ne gledé na njihovo pravno neodvisnost. Vse duhovnije, ki so tačas »de facto* izvrševala »iura parochialia« so se zaznamovale z imenom »vikarijat«, ne glede na to ali so bile »de iure« odvisne ali neodvisne. Vsled tega pravi dekret: »illae capella-niae sive dependentes sive independentes ..... cum quibus investitura conjuncta non es,t nominentr.ir in posterum Vicari atus«. A to faktično stanje neodvisnosti je postalo z zakonom o kongrui z 1. 1898 (drž. zak. št. 176.), nov kriterij in pripomoček za dosego pravne neodvisnosti »in foro civili«. —- V smislu tega zakona (§1. alliae. 4) prizna država neodvisnost teh duhovnij, če dokažejo, da so iste l. 1855 v tej lastnosti dejansko obstojale. Vsekako pa so bili tudi po 1. 1863 vi-karijati, ki so bili tudi cerkveno ne le »de factc«, temveč tudi »de iure« neodvisni od župnika. To se pa da le v posameznih slučajih ugotoviti. Glavni kriterij v tem oziru je pravica prisostvovati brez drage delegacije — sklepanju zakonov. A tekom časa so vstajale nove duhovnije z označbo vikarijata. Te so se deloma iz bivših ekspozitur preobrazile v vi-karijate ali pa na novo formirale. Mnogo teh novih vikarijatov se bistveno razlikuje od prejšnjih, ker nimajo vseh župnijskih pravic. Če se toraj sedaj kaka duhovnija »vikarijat« imenuje ,ni s to označbo samo še nikakor rešeno vprašanje o njeni pravni neodvisnosti. Pristopiti .mora v posameznih slučajih konkreten dokaz, da je postala ista duhovnija »de iiure« neodvisna, ali pa zgodovinsko pravni razlogi, iz katerih sledi, da je ista že 1. 1855 v neodvisni lastnosti obstojala. Vsekako pa je ogromna večina današnjih vikarijatev neodvisna, Naslednji statistični podatki, povzeti po goriškem škofijskem šematizmu, dobro osvetlujejo razvoj rečenih duhovnij: V letu 1861. 1. ncodv. vikarijatev (v perpetui).................4 2. odvisni vikarijati..............................8 3. lokalnih kaplanij . ...................• . 14 4. kaplanij (cap. simplicer) ....... 65 5. ekspozitur ....................................22 6. kooperatur ....................................79 Leta 1865. 1. kuracij .....................................13 2. vikarijatov ............................... 99 3. kapelanij . . . S 4. kooperatur ....................................79 Leta 1921 je bilo: 1. kuracij .......................................44 2. vikarijatov ...................................63 3. benefic. ......................................12 4. kooperatur ....................................78 Opažamo v tem pregledu, da se na račun odvisnih kooperatur ni noben vikarijat osnoval, število je skoro konstantno (79). Lokalne kaplanije so se 1. 1865 (raz-ven ene) vse (13) spremenile v kuracije. Število zadnjih je poskočilo 1. 1921 na 44, med tem ko število vikarijatov iz 1. 1865 od'99 padlo na 63. Torej se višje število kuracij rekrutira iz vikarijatov. V letu 1865. izkazni vikarijati (99) so nastali iz 8. prejšnih vikarijatov, 65 ka~ kaplanij 22 ekspositur, na novo ustanovlj: 4 vikarijatov. Capellaniae simplices so stale v isti vrsti kot sedanji vikarijati. S tem, da je nadšk. ordinarijat gotovo število vikarijatov uvrstil med kuracije, je »eo ipso« označil slednje za vZv-sem neodvisne. Iz razmotrivania te druge dobe razveja geriških duhovnij sledi, da so bile vse duhovnije, ki nosijo ime »kuracija« cerkveno in državno povsem neodvisne, Duhovnije pa, ka so se imenovale »vikarijati« vršile so skoro vse »de faeto« iura parochialia, »de iure« pa SO' postale državno neodvisne le one, ki so kot take obstojale 1. 1855. A cerkvena neodvinost se ne krije z državno. 3. Nova doba v zgodovini vikarijatev napoči z zakonom o kongrui. Postava o provi zorni ureditvi kongrue z dne 19. aprila 1885, drž. zak št. 47, ter o konečni ureditvi iste ? dne 19. sept. 1898 drž. zak. št. 176 pozna le dve kategoriji dušnih pastirjev: samostojne in pomožne. K samostojnim prišteva obojna postava one dušne pastirje, ki so v to postavljeni ali po kanonični investituri ali kako drugače po* lastnem škofu in če je deti-čno dušno pastirsko mesto tudi od države priznano kot samostojno. Zanimivo je da omenja zakon sam med samostojne dušne pastirje lokalne kaplane in župne vikarje. Ob diskusiji postave 1. 1885. navaja »Korrespondenzblatt« 1. 1885 str. 174, sledeče: »Ker predlaga sdnograški knezoškof Dr. Eder naj se sprejme med samostojne dušne pastirje tudi ekspositne kaplane z lastno ekonomijo, vendar odtegne ta prede leg, ko poda naučni minister to-le pojasnilo: Exposite, katere bo škof kot samostoj- ne priznal, se bode kot take smatralo in so pod......i, t. d. zapopadeni.« Vsled te direktive je vlada brez pomisleka priznavala samostojnost onim vikarjem, ki so zamogli predložiti dotični škofijski certifikat neodvisnosti — ne glede na starost vikarijatov. Stališče škofijstva v oni dobi označuje naslednji dopis, poslan na učno mini-sterstvo z dné 18. aprila 1891: »In allsogleicher Entsprechung der dortigen Einladung beehrt sich das F. Ordinariat der K. K. Ministerium sowohl den Gubernal - Erlass von 28. Mal 1785, Zalil 2826, samt andern darauf bezuglichen im hieramtl. Archive vorfindlichen Original-Dokumente (Ord. Currende v. 4 Juni 1785, Nr. 138, u. vom 19. Mai 1819, Nr. 510, Erlass v Gub. Triest. v. 8. 2. 1823, Nr. 251 u. vom 27. 4. 1844 Nr. 9652). zu unterbreiten, aus welchen hochder-selbe ersehen wolle, dass, — wie das Ordinariat zu wiederholtenmale, namentlich aber in den an die Statthalterei in Triest diesfalls abgegebenen Gutachten vom 28. 11. 1889, Nr. 1882, hervorhob, — die Ab-hdngigkeit der ehmaligen Localkapldne jetzt Vikiire von ihrem Pfarrer mr im administrativen Hinsicht anzunehmen ist, in der Ausiibung der eigentlichen Seelsorge aber dieselben als selbstdndig zu betrachten sind.« Do tu je vlada priznala samostojnost vsim onim vikarjem, katerim je to cerkvena oblast priznala. A postava iz 1. 1898 je drž. priznanje samostojnosti omejila le na ona dušna pastirska mesta, ki dokažejo, da so ob času objave konkordata (5. nov. 1855) kot taka obstojala. Radi važnosti navajamo izvirni nemški tekst: Die staatEche Anerkennung ist ohne weitere Nachweisung beziiglih derjmig n Sellsorgestationen u. Hielfspriesterstellen anzunehmen, welche in dieser Eig nschaft bei dem Inslebentreten des Kaiserlichen Patentes vom 5. Nov. 1855, R. - G. - BI. Nr. 195, bereits bestanden haben u. seither nicht ausdriicklich aufgelassen worden sind (§ 1 allinea). Leto 1855. je vsled tega postalo merodajno za državno priznanje samostojnosti. Pričela se je nova revizija vikarijatov. Poleg faktično obstoječe samostojnosti je bilo treba dokazati obstoj tega razmerja v letu 1855. Vikarijati, ki so imeli vse pogoje samostojnosti so se z edinega razloga, da so nastali po leta 1855 ali pa da se jim zgodovinski dokaz glede njihove samostojnosti v tem letu ni posrečil, potisnili med odvisne. Ta državna naredba je povsem samovoljna in je napravila novo zmešnjavo v tem vprašanju. Vikariji katerim ni hotela država priznati samostojnosti, so nastopili pravno pot na upravno sedišče, kot dokaze svoje samostojnosti so navajali: Dekret o imenovanju, certifikat o samostojnosti, pravico do krstnega kamna, pravico do sklepanja porok brez župnikove delegacije, pravico pokopavanja, lastne matične knjige, zlasti poročne. Mnogo vikarijatov si je tožbenim potom priborilo neodvisnost. V slučajih, ko vlada ni hotela ali ni mogla priznati kraje v ne samostojnosti, je dotičnim vikarijem »ad personam« dovolila plačo samostojnega dušebrižnika, Povdarjati je treba, da se je bivša državna uprava postavila na enostransko stališče, ko je 1. 1855 priznala za merodajno. S tem je oškodovala veliko število vi-karijev. Omenjeno leto 1855. je le en kriterij za samostojnost, a ne izključen. Zakon pravi, da je leto 1855 brez druzega (oline weitere Nachweisung) merodajno za dokaz samostojnosti, a stem ne izključuje drugih načinov za dosego sistemizacije ali samostojnosti. Torej po zakonu so vedno odprta vrata za upostavitev novih duhovnij ali za priznanje njihove neodvisnosti. Kjer so tedaj ti znaki faktične samostojnosti, tudi po 1. 1855 dani, je vedno možno izposlovati državno priznanje na podlagi istega zakona. Sedajni pravni položaj. Razločevati nam je treba cerkveno od ciyilno pravnega stališča. Novi cerkveni kodeks priznava izrečno poleg župnikov tudi »quasi oarochcs« (can. št. 216, §. 3, can. št. 451 § 2,) vendar ti se ne dajo primerjati z našimi vikarji, kajti rečeni kanon pravi: »Quasi parochi quasi — pa-roecias regunt, de quifcus in can. 216, § 3.« A te so deli apostolskih vikarijatev in apostolskih prefektur, ne pa regularnih škofij. Tudi v točki 2 istega kanona omenjeni »vicarii parochiales, si plena postetate pa-rocchiali sint praediti« se ne morejo istovetiti z našimi. Tu je govor o župnijah ki so kakemu redu ali korporaciji utelešene, pri katerih je habitualni župnik kapitelj ali redovno predstojništvo. Ta si zbere svojega namestnika, ki se imenuje župni vikar. Goriški vikariji so prav nekaj posebnega: de facto so neodvisni kakor župniki, da iure pa spadajo pod kanon 476, so »vicarii cooperatores« pooblaščeni naravnost od škofa. Njihova jurisdikcija ni več docela od župnika odvisna. Cerkveno imajo vsi vikarijati še duhovno vez z župnijo, katera se razveže le z dismembracijo ali upostavitvijo tamkaj nove župnije. Dokler se to kanonično ne izvrši, obstoja »vinculum spirituale« vsled tega je cerkveno veljavno tudi pred »Ne temere« asistiral župnik porokam po celi župniji t. j. toraj tudi v podrejenih vikarijatih. Dokler vstraja rečena duhovna vez, bi tudi vikarji, ki spadajo h kaki župniji, ne bili dolžni v smislu kanona 466 aplicirati »pro populo«, ko to dolžnost vrši za celo župnijo župnik. Iz zlsorai. P (ina nje »Zbora,« dne 5. nov, 1.1, v Clorici. Sobrat Valentinčič, monsignor in starosta »Zbora« je otvoril okoli 2. popoldne zborovanje, Navzočih je bilo okoli 30 čla-n: -, ! irlctežba je bila torci ničla Po obi- čajnem pozdravu je sobr. starosta navajal vzroke, zakaj ni »Zbor« to leto mogel tako delovati, kakor bi bilo želeti. Glasilo in konference, to dvoje je glavno torišče našega »Zbora«. Zakaj ni list mogel redno izhajati je bilo že povedano, konference so pa odvisne od sobratov samih. »Zbornik« smo oživeli, poživljamo še konference na delo. Pri konferencah ni sicer odločilna njihova številnost, pač pa aktualnost. Poročilo se je vzelo brez ugovora na znanje. . Namesto sobr. Vodopivca poda blagajniško poročilo, sobrat starosta. Iz tega psnamemo sledeče za leto 1921 : Dohodki Preostanek iz I. 1920 ... L 1000'— Članarina.................L 8419’— Izredni darovi ...........L 6625’— Prispevek ben. duhovnikov . L 360’— Skupaj . L 16404’— Stroški Za »Zbornik«..............L 7455’55 Za članstvo F. A. C. 1. v Sieni...................L 640’— Podpora dvema duhovnikoma ......................... L 400’— Za knjigo »Caterbini« ... L 32T0 Za prostega duhovnika ... L 4670’— Skupaj . L 13197’65 Dohodki .... L 16404’— Stroški .... L 1319765 Prebitek .... L 320635 Za leto 1922 posnemamo sledeče: Dohodki Prebitek 1921 L 3206’35 Članarina : . L 485 — Izredni darovi L 3000’— Za oglas v »Zborniku« . . . L 50’— Skupaj . L 674F35 Stroški Za glasilo F. A. C. I. . . . L 110’— Dr. Vesel za pravno pomoč . L 190 45 Za tisk pravil L 208’— Za društveni pečat .... L 15’10 Za »Zbornik« L 1910’— Za ekspedicijo L 123’40 Posojilo K. T. D. v Pazinu . L 1000 — Skupaj . L 3556’95 Dohodki . . . . L 674F35 Stroški .... L 3556’95 Blagajniško stanje . L 3184’40 Blagajniško poročilo se je vzelo brez ugovora v znanje. Tajniško poročilo je podal sobrat Stanič. Poročevalec povdarja, da je premalo časa vodil tajniške posle, da bi mogel podati tako poročilo. Omenja prevredbo »Zbornika«, pomembnost konferenc, učla-njenje k F. A. C. J., protest zoper »Našo Slogo«, pobiranje prispevkov za oškodovance in pomanjkanje discipline pri pobiranju članarine. Radi članarine sklene občni zbor, naj novi društveni odbor posname po blagajniški knjigi vse zastanke članarine ter pošlje na sleherno dekanijo tozadevni izkaz. Na predlog sobrata Čargo se sklene radi članarine sledeče postopanje: Članarina znaša Lit .25’—. Kdor je za leto 192? plačal Lit. 50’— se mu od teh vpiše za leto 1923 Lit. 25’—, tako je z 50. lirami plačana članarina za dve leti. Ko je sobrat starosta naznanil volitev odbora je dobil prvo besedo sobrat Švara. Zastopa stališče, da naj se volitve odlože za par mesecev, da se med tem izvrši po posameznih »Zajednicah« demokratizacija društva in sicer tako, da sleherna »Zajed-nica« izvoli svojega zastopnika v odbor. Proti temu predlogu se oglasi k besedi sobrat Stanič, ki se mu zdi prejšnji predlog praktično neizvedljiv, ker bi tako izvršena decentralizacija delozmožnost odbora ubila, ker člani bi na ta način bili raztreseni po vesoljni Julijski Krajini. Sobrat ki to predlaga misli na goriško okolico, kjer je to možno, ne pa na naše Gore, Notranjsko, Trst in Istro. Ker vstrajata oba sobrata vehementno na svojih izvajanjih, pride do glasovanja, ali naj se odbor voli ali ne. Proti takojšnji volitvi glasujeta samo dva člana. Proti ugovoru, da število navzočih ni zadostno, se honstatira da je navzočih 28 članov, katero število po pravilih zadostuje za sklepčnost. Pred volitvijo se sprejme še predlog sobrat Staniča, ki pravi, da naj ta odbor vrši svoje funkcije dokler se predlog sobrata Švara po konferencah ne izvede. Ko se to izvrši, naj se skliče izvanreden občni zbor z novo volitvijo. Nato predlaga sobrat dekan Zink za starosto, sobrata msgr. Valentinčiča. Predlog se sprejme. Za odbornike predlaga isti sledeče sobrate : Msgr. Anton Berlot, kaplan S. Stanič, stol. vik. dr. M Brumat, kaplan Božo Mi-lanovič, vikar Leopold Cigoj. Predlog se sprejme. Za nadzornike predlaga sledeče sobrate: Dekan Alojzij Novak, kurat Josip Vodopivec, dekan I. Zink. Predlog se sprejme. V razsodišče predlaga sobrata A. Fur-lan-a, župnika, kar se tudi sprejme. Po volitvi se preide na slučajnosti. Tu je bila najbolj pereča točka zadeva »Goriške Matice«. Gosp. dr. A. Pavlica, razlaga namen in pomen te ustanove, ki je nedvomno zelo koristna. Pri vprašanju o organizaciji te »Goriške Matice« pa dobi vsa stvar drugo lice. Mohorjeva družba in Goriška Matica iščeta tal na Goriškem, obe ne moreta uspevati in se bo treba za eno odločiti. Vsi izražaje željo za Goriško Matico, toda pod pogojem, da se Goriška Matica, organizira kot društvo. Ker ta dan v tem vprašanju ni prišlo do sporazuma, predlaga sobrat dekan Belé tale sklep, kateri se enodušno sprejme: »Občni zbor »Svečenikov sv. Pavla« zahteva da se »Goriška Matica« organizira kot društvo pod pokroviteljstvom kneza nadškof a. Ako tega ne stori, potem imajo prosto roko vsi duhvniki, napram Goriški Matici kakor napram Mohorjevi družbi.« To se pravi, da ako Gor. Matica tega predloga ne sprejme, naj ne zahteva od nobenega duhovnika sodelovanja. In s tem ie bil rbčni zbor zaključen. PROTEST. Zbor Svečenikov sv. Pavla v Gorici ogorčeno protestil i e proti pisavi v listu »Naša Sloga« v Trstu, ki psuje v svojem uvodniku istersko duhovščino z kleve« to: »cvni boljševiki«. Gospoda okoli »Naše s ne « Sloge« roko na srce: Koji stan je zadnja leta največ delal, vztrajal in trnel tesno zdru žen z trpečim hrvat. slov. ljudstvom v Istri in drugod?! In sedaj po tolikem preganjanju prihajate nad naše sobrate s prostaško kleveto — javno v listu pod krinko »Sloge«! Takih prijateljev in »slo= gašev« varuj nas Bog — sovražnikov se bomo vže sami. Čč. sobrate v Istri pozivamo, da strnete svoje vrste ter tesno združeni se svojim vernim ljudstvom vztrajajte v veselih in žalostnih dneh! V naši edb nosti je moč! Naša solidarnost z Vami dragi sobratie je pač naravna, potrebna a tudi sigurna. Pogum in sreča junaška! Bog z nami! Za Zbor Svečenikov sv. Pavla v Gorici, dne 15. okt. 1922 Msgr. Anion Berlot, odbornik. Msfr. Ig. Valentinčič, starosta. Zadruga za duhovnike v Sieni. Goo« perativa nazionale*) del Clero sede ceru trale in Siena. To mesto je postalo sre--dišče duhovniških organizacij Italije. Federacija duhovniških zvez ima tu svoj sedež. Leta 1919. so napravili poizkus, da bi ustanovili to nabavno zadrugo za duhovnike, in proti pričakovanju se je načrt posrečil. 28 decembra 1920 je bila zadruga ustanovljena, v kratkem je deležna glavnica narasla na 149.200 lir. Sv. Oče je še posebej daroval 10.000 lir. Iz poročila, ki so je podali nadzorniki na II. kongresu Federacije F. A. C. I. v Bo* lonji povzamemo stanje te zadruge dne 10. sept. 1921: Aktivi: L. 178.796.47. - Pasivi L. 174.793.55. — Čisti dobiček L. 4.002.92. Zadrugin namen je: 1. dobaviti duhovnikom članom konsumne pred* mete, blago za obleko in perilo, vosek, olje in razne cerkvene potrebščine, 2. pospeševati gospodarsko*socialni interes članov ali iz lastne iniciative, ali s so* delovanjem pri akcijah v prid ljudske mu gospodarstvu od strani javnih obla* štev ali drugih udruženj. Deleži so p a 25 L. Člani morejo biti le duhovniki, k! so že včlanjeni v Federacijo F. A. C. L, semenišča in samostani pod gotovimi pogoji. Od čistega dobička se uporabi 30% za dividende, pa ne več kot 5% za delež, 20% za rezervni sklad, ostalo pa po sklepih občnega zbora v zadruGnc namene. Hrušica, 20. 10. 1922. Preč. g. urednik »Zbornika«! Z največjim veseljem sem pozdra* vil spet enkrat po dolgem času »Zbor nik«, posebno še radi novice, da bo za naprej redno vsak mesec izhajal! Je res nujno potrebno, da bo nam dajal direk* tive za enotno postopanje v raznih zardevali in nas v vsem informiral. Drezaj* te posebno, da se spet in povsod poživi* jo konference — in še prav posebno po tržaški škofiji in v Istri. V našem kotu *) Izraz »nazionale« se rabi za organizacije, ki raztegnejo svoj delokrog po vsej Italiji, ne odgovarja tedaj naši besedi »naroden«. imamo konference še vedno in razmero* ma prav redno, čeprav nas je malo — -komaj šest rednih obiskovalcev! Ali ne bi mogel »Zbornik« v ka* kem kotičku prinašati kake lepe, novejše zglede za 'ridige — n. pr. o sedaj jav* no delujočih katol. močeh i. t. d.? V Hrušici smo imeli oktobra 1921 sv. misijon, kterega so vodili lazaristi iz Ljubljane. Sv. Obhajil je bilo ta čas po* deljenih 3200. Letos je bil od L 10. — S. 10. sv. mi* sijon v Brezovici, sv. obhajil 1800, a od 10. 10. — 18. 10. je bil sv. misijon v ka* planiji Pregarje tukajšnje župnije FIruši ca z 2400 sv. obhajili. Oba sv. misijo* na so vodili gg. lazaristi iz Ljubljane. Prihodnjo konferenco bomo imeli 16. novembra. Ali bi zamogel kterikrat Vaš zastopn’k priti tudi v naše kraje na konferenco? Prisrčno pozdravlja udani M Hušo. Katehetski vestnik. Dne 9. nov. se je vršil v knezonadškof. palači v Gorici kateh. sestanek ob obilni udeležbi. Prvi je govoril sobr. prof. j. Leben »o vzgoji kršč. značaja*. Na splošno željo objavimo ta referat v eni prihodnjih številk. Enako tudi zelo zajemijivi — z vso skrbnostjo in podjetnostjo izdelani govor 'sobr. župnika I. Rejca »o svobodni šoli«. Povdarek sobr. referenta je izzvenel na to, da se moramo seznaniti z ustrojem ital. šolstva ter že sedaj vso pažnjo posvečati tozadevnemu pouku starišev kakor tudi vzgoji učiteljskega naraščaja, da nas eveu-tuelno uresničenje programa ljudske stranke — ki se zavzema za svobodno šolo v naši državi, ne najde nepripravljene. Iz zelo živahne debate, ki se je razvila po prvem govoru naj povzamemo le najvažnejše predloge in sklepe. L Ker je vsled novih učnih načrtov goriškega in sežanskega okr. šolskega sveta utrpel ve-ronauk veliko škodo vsled skrčenja ur, je bilo sklenjeno: Zbor svečenikov Sv. Pavla zbere vse tozadevno gradivo iz vseh okrajev Julijske Krajine ter je predloži obema ordinarjatoma v Gorici in Trstu, da moreta le ta dva in Zbor potem skupno nastopiti v prilog tveronauku in mu izposlovati za vse okraje ono število ur, kakor je bilo po še zmiraj veljavni šolski postavi bivše vladavine in tozadevnih dekretov izza zadnjih časov doslej v veljavi. Sicer ni v dveh okrajih enako. Zato naprošamo sobr. dekane oziroma člane šolskega odseka po posameznih za-jodnicah, da dopošljejo čimpreje sobr. starosti msgru Valentinčiču v Gorici pregledno poročilo o škodi, ki jo je utrpel vero-nauk vsled skrčenja ur v njihovem okolišu. Prosimo tudi za eventuelno negativno poročilo. V informacijo sobr. katehetom goriškega okraja pa naznanjamo že sedaj poluradno izjavo, ki smo jo dobili pri okr. šolskem svetu v Gorici, da je isti pripravljen potrditi učne načrte, kakor jih voditelji šol dogovorijo s posameznimi kateheti. Zato naj bi vsi prizadeti sobratje takoj stopili v dogovor s šolskimi vodstvi in sc z njimi sporazumeli glede ur veronauka. Ker imajo učitelji sami velike težave z novimi urniki, zato naj sloni ves dogovor na prijateljski podlagi in obzirnosti. 2. Zbor katehotev je mnenja, da spovednica nikakor ne more nadomestiti pouka v šoli, pač pa naj se katehet potrudi, da otroke napelje na čim pogostejše prejemanje sv. zakramentov in naj tudi kot spovednik skuša zamašiti po možnosti one vrzeli, ki jih umski izobrazbi v šoli zadaje skrčenje ur veronauka. 3. Zelo dobro bi bilo, (predlog sobr, Filipiča) ko bi posamezne zajednice vzele v resen pretres sestavo učnih načrtov v zadevi tvarine veronauka na raznih naših šolah. Morda imajo posamezni katehetje tozadevne podrobne načrte za svoje šole že tudi izdelane, ker niti podrobni načrt za ljubljansko škofijo, niti stari goriški načrt ne odgovarjata našim sedanjim razmeram in potrebam. Tvarine v zaželjeni in predpisani meri danes absolutno ni mogoče obdelati. — Ako zajednice pokažejo dovolj zanimanja in dobimo od boljših katehetov iz raznih naših zajednic izdelane načrte, je Zbor svečenikov pripravljen, naprositi poklicane veščake, da posamezne načrte pregledajo, iz njih povzamejo vsa najbistvenejša in tudi danes še izvedljiva poglavja in vprašanja ter izdelajo podroben učni načrt za razne formacije naših šol. — Tozadevne načrte, predloge in nasvete je poslati na naslov sobr. Leop. Cigoj. Svetopisemske kciteheze za L razred ljudskih šol. V Trstu 1922. Samozaložba. To je naslov lični 78 strani obsegajoči knjižici. Poslana mi je bila ta knjižica s pridejano željo, naj bi njeno vsebino pregledal ter potem izrazil svoje mnenje o njeni vrednosti, zlasti za šolsko rabo, kateri je namenjena. Odkar sem bil —■ par let pred vojsko — prejel v svrho ocene in nove izdaje izborne Šolske kateheze za ljudske šole bivšega župnika - dekana v Tolminu, pokojnega (t 16. VIII. 1917) monsg. Josipa Kragelj in zatem, po vojski, drugo jednako knjižico: »Krščanski nauk za prvence. Izdalo ljubljansko katehetsko društvo. V Ljubljani 1919« (128 strani), nisem več dobil v roke za šolsko rabo tako pripravne in priporočljive, vseskozi, glede vsebine in oblike, tako izvrstne veroučne knjižice kakršne so uprav cmenjene »Svetopisemske kateheze«. Dobrih, istinjto dobrih, šolskih katehez, zlasti za prvence, nam gotovo ne preostaja in prav zato nam je vsaka taka knjiga in knjižica tem ljubši, tem dragocenejši biser in zaklad. Tak biser so te »Svetopisemske kateheze«. Tisto stopinjo dovršenosti, glede praktične veljave za šolo, katero je doseglo celo društvo znanih strokovnjakov-kate-hetov v Ljubljani sè svojim »Krščanskim naukom za prvence«, na isto visočino se je povzpel neznani autor teh »Svetopisemskih katehez«. Kje je posameznik-katehet, ki bi -nam mogel podati kaj boljšega, kaj izvrstnejšega? Kako lepo in jasno, naravno in neprisiljeno se vrsti predavanje in razlaganje posameznih svetopisemskih zgodb in kat. naukov in za tem bistveni posnetek predavane tvarine v primèrnili, logičnih vprašanjih in odgovorih? - Jezik je gladek, čist in pravilen. Za resničnost vsebine je porok cerkvena višja oblast, ki je knjižico potrdila in odobrila. Tisk je dopadljiv, snažen, razločen. Vrlina knjižice se sama najboljše priporoča gg. katehetom, ki naj ne zamude seči po njej. Sami se bodo prepričali o njeni izvenrednosti in vrlini. Omeniti bi bilo par nebistvenih malenkosti, ki pa ne dajejo knjižici nikakršne senčne strani, ki naj bi se morebiti vpošte-vale pri prihodnji mogoči izdaji in katerih vprav radi njih malovažnosti ni treba tukaj posebej navajati. Knjiga je na prodaj v knjigarni KTD v Gorici in stane 3 Lire. V Gorici, dne 9. novembra 1922. Msr. dr. Hilarij Zorn šolski svetnik. RAZNOTEROSTI. Delovanje »Prosvetne Zveze«. Novoustanovljena »Prosvetna Zve= za« je začela po aeželi razvijati delovat nje. Vkljub pomanjkanju materielnih sredstev prireja številna predavanja in začenja ta mesec s tečaji. Razveseljivo je dejstvo, da je naša duhovščina spo* znala nujnost in važnost katoliške pro* svetne organizacije in jo krepko podpis ra. Odposlanec Zveze je imel informa* tivna predavanja na dekanijski konfe* rencah v Vrtojbi za Št. petersko deka* riijo, v Biljah, v Sv. Križu za črniško, v Podragi za vipavsko in v Godoviču za idrijsko dekanijo. Povsod so se napra* vili konkretni sklepi glede pridružitve, okrožij, predavanj in tečajev. Kot u* stanovni člani so se priglasili k zvezi gg. Dr. J. Ličan, msgr. Valentinčič, msgr. Berlot, dekana A. Novak in A. Lavrič, župnik Debevc, Meierhofer, Godnič, št. Kodermac, Breitenberger i. dr. Doslej se je priglasilo okrog 30 društev in za* snovala tri okrožja. Predavanj je imela Zveza v enem mesecu nad 35 in priredi* la socialno * pedagoški tečaj v Sv. Kri* žu na Vipavskem. Pričakujemo, da se bodo v kratkem zganile tudi še druge dekanije in da bo z Novim letom organizacija »Prosvetne Zveze« dovršena. Cerkvena glasba. Želeti je, da se cerkvena glasba pri nas zopet dvigne. Da je tu reorganizacija na splošno potrebna, o tem ni dvoma. Če pa hočemo kaj doseči, moramo smotreno delati in v prvi vrsti iskati povode in vzroke propadanja. Podlaga smotreni oživitvi naj bi bila Statistika današnjega stanja. Zato prosimo nujno vse sobrate, tudi nemuzike, naj se z vso gorečnostjo zanimajo za to odlično sredstvo dušnega pastirstva in naj nam dopoš-Ijejo do konca tega meseca sledeče podatke: L Ali ima Vaša cerkev orgije, harmonij? Kakšne tvrdke, katerega leta? Kratek opis orgelj. 2. Kdo je organist, pevovodja? Kje se je učil? Koliko let ima? Ali ste ž njim zadovoljni? Njegovi dohodki naj se natančno navedejo. Ali imate morda v fari kakega 15—20 letnega fanta, ki bi se hotel učiti za organista? 3. Zbor: možki, ženski, mešani, otroški? Koliko članov? Kako so glasovi razdeljeni po številu? Koliko vaj imajo? Kdaj in kje? 4. Natančen opis vseli skladeb, ki so jih peli od lanskega adventa do danes: latinske maše (partes mobiles?), slovenske pesmi cerkvenega leta, evharistične, Marijine, v čast svetnikom, kako se pojejo litanije itd. — Hvaležni bomo sobratom, ako nam razen tega iz svojih lastnih skušenj povedo še svoje misli, nasvete in želje. — Vse to sporočite uredništvu »Zbornika.« Gabriele d’Annunzio na razpotju. V dnevniku laške ljudske stranke »II Friuli« št. 247. priobčuje neki Mioni (Ugo?) svoj obisk pri D’Annunziu. Radi interesantnosti prinašamo tukaj neko* liko stvari iz tega obiska Pesnik stanuje v vili Cargnacco ob Gardskem jezeru. Na vratih vile stoji napis »Clausura * Silentium«. Vstop v vi* lo ni dovoljen nikomur. Netroj ljudi vsak dan čaka pred vrati, ki se pa niko; mur ne odpro. Tudi Mioni pesnika ni vi* del obrnil se je pa na tamkajšnjega žup* nika za pojasnila o najnovejši pripo* vedki, katera se širi po listih, češ, da je pesnik postal tretjerednik. Na to vpra* šanje je župnik vedel sledeče povedati. Pesnik je obiskal samostan Kamalduen* cev v Magusanu pri Desenranu. Od tedaj sem se začenja v pesnikovem ve* denju misticizem. Od tedaj skoro nik* dar ne zapusti vile in piše neko novo delo, naslovljeno »L’amore«. Zdi se, da se vrača k veri. Naročil je v župni cerkvi dve slovesni zadušnici, eno za padle na Reki, drugo za svojo rajno mater. Med sv. mašo se je pesnik kazal zelo ginjene* ga, a se je ob koncu takoj odtegnil ljud* stvù. O njegovem verskem čustvovanju pričajo številni darovi župni cerkvi. Med drugim je dal enkrat 1000 lir hkrati za cerkev in 300 lir župniku ko je ozdravel. Župniku je izposloval vitežtvo od vlade, župnik sam ni osebno še nikdar z njim govoril, občujeta le pismeno. Pesnik se je zavzel za redovnice Elizabetinke in za »Ligo proti kletvini v Veroni«. Pesnik je določil svoto 8 milijonov za popravo svoje vile. S tem misli odpomoči brez* poseinosti v svojem kraju. V načrtu za popravo se nahaja tudi krasna kapela. Orgle za to kapelo je pesnik naročil v Bresciji. Župnik v Cordoni je prepričan, da je pesnik v stanju konverzije. Vederemo! Kooferertce;. Konferenca Zajednice presv. S. J. za de* vinski, opčinski in tržaški dekanat v Sv. Križu 13. sept. t. I. Kot častni predsednik otvori kon* ferenco msgr. Kjuder. Po molitvi je imel sobr. Štanta duhovni nagovor: »Poboža nost do Srca Juzusovega«. Lepa razpra* va, prepletena z skrivnostmi litanij Srca Jez. je napravila na pričujoče globok u* tis. Druga točka dnevnega reda je bil govor sobr. Martelanca: Vstoličenje Sr* ca Jez. v naših družinah. Po tem ko je razložil namen te pobožnosti je govoril o načinu, kako jo razširjati. Priporočal je sledeče: L Temeljit in ognjevit tozadeven govor prvo nedeljo v mesecu. 2. Priporočitev zadeve pri oznanilu L petka. 3. Polagati zadevo na srce pogosto prihajajočim penitentom. 4. Isto tudi otrokom v šoli. Razprava je zbudila živahno deba* to, ki je konštatirala za slučaj neuspeha gorenjih navodil še sledeča nadome* stila: L Živi rožni venec. 2. Prvi petek: Missa coram expo* sito in vedno nekaj novega (obh. otroK). 3. Za ude bratovščine S. J. kako po* sebno znamenje. 4. Bodi praktičen v češčenju S. J. Kaka posebna miloščina. 5. Obhajaj praznik Srca Jezusovega z vsem sijajem. Tretja točka dnevnega reda je bil govor sobr. Vodopivca: O dolgočasju duhovnika. Zelo praktično predavanje je zbudilo posebno debato o dnevnem redu duhovnikovem. Rezutat je bil ta, da je kljub preobloženosti duhovnika red mogoč pod sledečimi praktičnimi vi* diki: 1. dolžnost, 2. korist, 3. zabava, 4. časniki. H koncu je bil izvoljen nov odbor: dek. Andrej Zink, preds.; žup. And. Furlan nam.; žup. P. Butkovič, tajnik. Prih. konferenca bo 9. novembra na Proseku. Šempeterska zajednica S. J. je imela svojo redno zajedniško konferenco 30. x. na Gradišču. Po sv. maši, med katero je imel zajedn. .spiritual duhovni nago* vor, je sbr. župnik Primožič na jasen in originalen način razvijal polno praktič* nih mislij o upravljanju in oskrbovanju cerkvenega n prebendarnega premože* nja s posebnim ozirom na poškodovanje v vojni in potrebno izboljšanje gmotne* ga stališča cerkve in duhovnika, jeciniški tajnik. Zajednica 1 za čer niško dekanijo je bila dne 12. okt. 1922. v Sv. Križu. Prvi je imel krasen nagovor o. Celestin Lojk. Nato je predaval o molitvi brevirja sobr. Franké. Referate je zaključil sobr. Berbuč z razmotrivanjem o pomenu tiska. Pri debati se je govor sukal največ o skrče* nju ur pri krščanskem nauku v šoli, kar je že razvidno iz poročila katehetskega sestanka. Dr. Brumat je govoril o »Prosvetni Zvezi«. Črniško okrožje se bo ustano* vilo na tečaju v Sv. Križu. MMOmSCA. Premeščanja v Goriški nadškofiji. Sobr. Karol Reja iz Breginja za žup. upr. v Dol. Trebušo; Breginj bo uprav* ijal L Andrvšek. Stolni župnik Dr. Ig. Kobal je postal stolni kanonik: ms< upravitelja v Truške. Preč. u Mat. R bolj, župnik v Truškah gre z dopolni nim 82. letom v pokoj. Telesno in d-n ševno še vedno krepkemu sobratu želi; mo, naj vživa še mnogo let zasluženo p >.■ kojnino! Bivši dolgoletni spiritual v rtor. centr. semenišču P. A. Zechini S. J. ie postal nadškof in je imenovan za apost. nuncija na Litvanskem. Koristni migljaji. Proč z » Mai k afer «-pl a šči ! Vsem sobratom je dobro znana cerkvena zgodovina in poraba cerkvenih oblačil pri svetili daritvah ki so bila celo drugačna, kot jih imamo danes pri sv. maši in pluviale pri sv. blagoslovih. Danes pa pristopi priprosti duhovnik v priprosti vaški cerkvi z »Maikafer-casulo« pred oltar, isto spakedrano casulo obleče pa tudi najvišji cerkveni dostojanstvenik, a ne zavedata se morda oba. v kakšnih karikaturah stojita pred žrtvenikom in pred svojim ljudstvom. Albo mu je rnežnar vrgel čez ramena kot vrečo,1 brez vsake gube od-zadi, ker gospod ne zahtevajo, ali pa mež-nar sploh ne zna albe v gube nabrati. Ljudstvo, posebno ženske pa se na tihem smejejo med sv. mašo, ker v mnogih krajih je navada da rnežnar albo od zadi visoko dvigne, spredaj pa potegne skoro do tal. »Humerale« si marsikateri duhovni sobrat vrže okolu vratu, ne oziraje se, da li se oprijema lepo tik okolu kolarja ter je večkrat videti, da ima duhovnik »humerale« vržen okolu vratu, kot bi vrgel napihnjeno vrečo okoi. Sedaj pa še »Mai-kafer-casula« v smislu Papeža Pija X. »Omnia restaurare in Cristo!« Škandalozno! Na zadnji razstavi paramentov v Trstu so bile vse kazale totalno pokvarjene, da rečem za nič, razen 4. ka - |. »antike form«, last Prevzvišenega škofa tržaškega, ki so vzbujale med obiskovalci splošno pozornost. Sobratje dragi! Ganimo' se, in delajmo na to. da več ne naročamo teh grdih spakedranih kazni, pač pa le samo originalne »Antike«. Naj bi nam škofijski listi v tem oziru dajali navodila,‘ter tudi kot sumua auetoritas ukazali nabavo le takih kazni, kot je bila osebna privatna želja Pija X. Proč toraj s temi spakedra-llinii kazmlami ! ! ! Pr. Krapenski. Kdor je zadet, poboljšaj se! Videl sem sobrata duhovnika maše; vati kot bi ga veter gonil; pri »Dominus vebiseum« ni nikdar pogledal križa na oltarju, ni razširil rok, ampak jih je držal en centimeter nad menzo; Presv. Hostijo je dvignil le malo od glave; hi; tro poklekoval, a pri vsakem »Dominus vobiseum« je gledal po vernikih; vina jo veliko nalil, in kar še je ostalo, je pri ab; luciji steklenico totalno izpraznil. A kaj naj rečem o petju? »Dominus vobb sarm!«, prefacijo je lomil, ter s tem pokazal, da cerkvenih not ne pozna. Isto je bilo pri »Ite missa est«; divji glasovi, prav za smeh. Tonzure ne pozna, a nohti na rokah dolgi in blatni! Pri ob; bajanju vernikov nobenega križa nad ciborijem a formulo je tako naglo izgo; var jal ter polovico izpustil; »Corpus, cin cin cin!« Sedaj pa pogovor z rnežnar jem v zakristiji! In se še čudimo, da je ljudstvo tako brezbožno, causa smo sami, ker p; pravljamo najsvetejše reči površno sa; mo za 5 Lir in brez priprave in brez zahvale! Naj bi škofija postavila enega sobrata, da bi po škofiji nadzoroval po; samezne duhovnike pri izvrševanju naj; svetejše službe, ker drugače ljudstvo dvomi, če je taka sv. maša veljavna. Kdor je zadet, poboljšaj se! Eden iz naših vrst. LISTEK. Koristne brošure. Ker se ravno sedaj veliko propagira obnova notranjega življenja v društvih si je K. T. D. v Gorici nabavilo sledeče brošure, ki jih sobratom toplo priporo; čarno. /. Volksaufklaerung, ideine HandiBiblio* thek zur Liter und Wehr. 1. O. M. Davis, Vorurteile. 2. P. Bonaventura, Was tut die kath. Kirche fur das Volk. Voltaire. 3. Ist der Glaube an Wunder wider; sinnig? 4. Dr. P. Hertl, Der judisehTriemaure; rische Weltbund. 5. P. A. Hamerle, Weg und Irrwege. 6. A. Richter, Religion und Naturwis; senschaft. 7. Dr. A. Heiter, Die Sozialdemokratie vor dem Richterstuhle der Vernunft. 8. Die Beschimpfung des Beichtinsti; tutes von Dr. A. Egger. 9. Dr. Th. Deimel, Die grosšten Dich; ter und das nos. Christentum. 10. Dr. G. A. Weber, Gròsste Maler und das po» Christentum. 11. R. Schwickerat, Glaube und Wis; senschaft. 12. R. Schwickerat, Religion und Reli; gionslosigkeit L 13. R. Schwickerat, Offenbarung, Wun; der und Geheimnisse. 14. K. Herdach, Sozialistische und ko; munistische Versuche. 15. P. Lleinbach, Ist Eigent-um Dieb; stahi? 16. Papst und Kirche. 17. Das Maerchen von der Paepstin Johanna. 18. Die Wahrheit 19. Einige Fragen an Gottesleugner. 20. Tetzel und sein Ablasskasten. 21. Soziale Taetigkeit der Kirche. 22. Die spanische Inkvisizion. 23. Bibelberichte und Ausgrabungen. 24. Die Jesuiten und ihre Widersacher. 25. Woher? Wohin? oder Mensch und Tier. 26. Das Schicksal von Verfolgern der Kirche. 27. Etwas vom Unglauben. 28. Die Hirtin der Vòlker. 29. Die Zentralfrage des Christentums. Sleherna brošura velja 1. liro. II. Kath. Flugschriften zur Lehr und Wehr. 1. v. Hammerstein S. J. Die Sozialde; mokratie bei Licht besehen. 2. v. Hammerstein S. J. Die Wahrheit uber Christus und Evangelien. 3. P. v. Siderš, Moral ohne Religion. 4. Die Hexenangst. 5. P. v. C., Kirche und Kultur. 6. Der Darwinismus. 7. Der Kampf um die Schule. 8. Moderne oder christliche Weltan; schaung. 9. Das Christentum und die Familie. 10. Dr. Schaefer, Qui ceciderit super la; pidem istum, confringetur; super quem vero ceciderit, conterei eum. Sleherna brošura stane 50 vinarjev. 1. Sozialistische Ethik Kommunismus Christentum; Franz Meffert. 2. Apologetische Vortraege: Ernst Hackel. 3. Die Jugend Vortraege fur Jugencb vereine, Charakterbildung. 4. Die Jugend Vortraege fur Jugend; vereine, Die Junglings ; Kongre; gation. 5. Die Jugend Vortraege fur Jugend; vereine, Praktisches Cristentum. Vsaka knjiga stane Lit. 1:50. Vortragsskizžen, herausgegeben von Volksverein ftir das kath. Deutschland. 1. Veredelung der Lebenshaltung der Arbeiter. 2. Ursprung und Aufgaben des Staa; tes. 3. Wie beiseitigt man am besten die Vorurteile und Einwaende gegen den Volksverein auf dem Lande? 1912. 4. Zweite Folge Vortragsskizzen fur soziale Lehrerkurse. 1912. 5. Die Bedeutung der christlichen Ge; werkschaften fur das Wirtschafts; und Staatsleben Deutschlands. 1912. 6. Kulturelle Aufgaben der Beamten. 1920. 8. Unsere Handelspolitik. 1914. 9. Woher kam die Teuerung der Le; bensmittel, und was kann da^egen Petan merden? 1931. 10. Die deutsche SZcVrule und die Fo”; derungen der Katholiken. 2. Aufl. 1922. 11. Konfessionelle Schule? Simultan; schule? Freie Schule? 1920. 32. Die Familie und die christliche Schule. 2. Aufl. 1920. 13. Die Aufgaben der Burger beim Wie; deraufbau des States. 2. Aufl. 1920. Volksbibliothek, Apologetische, In Heften von je 16 Seiten 81*. Vili 1. Gibt es einen Gott? 171—190. Taus. 1920. 2. Hat Gott die Welt geschaffen? 116—120. Taus. 1921. 3. Bibel und Naturwissenschaft. 101— 118. Taus. 1920. 4. Stammt der Mensch vom Affen ab? 126—136. Taus. 1921. 5. Hat der Mensch eine Seele? Ili -125. Tauf. 1921. 6. Vom Jenseits. 111.—130. Taus. 1921. 7. Das Wunder. 101.—110. Taus. 1921. 8. Das Freidenkertuin und sein C’a i bensbekenntnis. 171.—180. Taus. 1921. 9. Ist die katholische Kirche intoie* rant? 21—100. Taus. 1908. 10. Die Beichte. 111—120. Taus. 1921. H. Gibt es eine Moral oline Gott? 21.— 10. Tauf. 190V 12. Die religionslosé Moral ein Ersatz der religidsen Moral? 21.—100. Taus. 1908. 22. 23. 24. 25. 26. 27. 28. 29. 30. 31. 32. 13. Die christliche Sittenlehre eine 33 Feindin der Kulturarbeit? 21.—100. 14. Hat Christus jemals gelebt? 101,— 34 120. Taus. 1922. 15. Die angebliche Entstehung des (diri. 35. stentums. 21.—100. Taus.. 1908. 16. Ist Christus auferstanden von den 36. Toten? 21.-100. — Taus. 1908. 17. Ist Christus der Sonn Gottes? 21,— 37. 100. Taus. 1908. 18. Maria die Gottesmutter und Jun