6o$podarske stvari. Kdaj naj se živina kolje. M. Neki francoski Io8bar ali kemik je naael, da se meso od takih živali, ki so bile 7 drugi polo^ici noči, tedaj po polnoči zaklane, tudi če ni bilo soljeuo, delj 6asa da braniti, ko pa meso od onib živali, ki so bile po dne zaklane. Iz te skuanje pa sledi, da se meso od živali^ ktere ao se o hladnejaem 7remenu in ko je dola^nost njibo^ega ži^ljenja manjša, zaklale, delj 8aaa hraniti in držati da, ko pa ineao takih živali, ki so se, kratko piedno so se zaklale, močno pregnale in 7grele. Ta skuanja sicer ni nič kaj no^ega, da se meso od živali, ktere so se pred klanjem dobro izpočile, daje bolje in dalje braniti, kakor od 7gnanib in razvročenib Ži7in8et. Vzroki, zarad kterih je reč taka, imajo svoj povod 7 okoliščini, da 7sako mocnejše telesno gibanje, ali kterokoli diugo draženje kri 7 najtanše 7ejice žil ži^alskega trupla požene, ko pa ži^al poei^a, kri bolj pri srcu ostaja in tako močno ne kroži. Ce se tedaj ži^al zakolje, ko je bila poprej pri miru in spo8ita, se kri akozi prerezaae mo8ne kr7ne žile bolj čisto izteče, ko pa 5e je ži^al bila preguana in razdražena. Ta kri iz najtansib in najbolj oddaljenib kiTnib žilic pii klanju ne more do 8iata izte8i, ostane 7 mesu in ker kri prej v kvar gre in gnjije, kakor meso samo na sebi, zato se tudi meso, ki je s tako zaostalo kr7jo napolnjeno, prej vsmradi in pokvari. Torej kaže živali izpočite in o hladnem 7remenu klati. M. Razna perutnina sadnnosne vrte mrfiesja čisti. Razno perutnino na sadunosne vrte spuščati je koristno. Nikdar bi se kokoaim, kopunom, racam, goseui ne smelo na sadunosne vite braniti. Lansko jeaen, tako pripo^eduje neki kmeto^a^ec, sem inael priliko obiskati soseda, na kterega sadunosnem 7itu razna perutnina ni le smela noter in 7en boditi, ampak na kterem je bila tako rekoč doma. Lastnik mi je pripo7edo7al, da mu je bil sadunosnik, predno je za8el perutnino na njega apuačati, le kla^ernega pogleda. Dre^eaa so alabo prospe^ala in sadja je bilo le pičlo. 0 taki pripo^eeti sem se jako za8udil. Tra^a na 7itu je bila nizke rasti, ple^elj potrebljen in dre^je je tako lepo in krepko rastlo, da sem ga lastniku skoraj zavidal, ko bi kaj takega prav bilo. Rast dre^ja je bila mo8na in listja zdra^ega obilno. Sadja je bilo 78e polno, da ae je moralo podpirati in kar je se naj7e6 7redno bilo, bilo je 7ae zdra^o in celo nič 8r7i70. Tudi brez 7sega drugega k^ara je bilo. Lastnik mi je za8el tolmačiti: nKokoai pobero 78e mrgolince in 7se mr8esje, kterega najdejo na s^ojih potib. Kokoši tudi po noči posedajo po dre^ju in celo nes6 na njem. To pra^i lastnik mu ne dela nobenih neprilik. Plot 2 metra 7iaok okoli 7rta 7so kuretnino 7kup drži. Vrt je na 3 dele razdeljen, 7 ktere se potem kuretnina po potrebi spuš8a. Se 76 da ae more kaj takega le 7 takih sadunosnikih goditi, kjer je pod dre7jem samo tra^a ne pa se so8i7ja ali kaj takega. M. Peške sadnih dre^es je treba nabirati. Po zimi ae mnogo sadja zlasti jabelk in grušek po^žije. Vsak povžiti sad ima 7eč peaek 7 sebi. Te je treba nabirati in na primernem prostoru hranje^ati. V zakurjeni eobi to ne gre. Najbolj jib kaže hranje^ati med okni 7 kaki primerni poaodi, 7 ktero se nekoliko subega tenkega peska, potočne gline naauje. Spomladi pa, ko začne zeralja tala prihajati, se 7 dobro 7zrahljano gredo na primernera mestu posejejo ali po 7rsti ali po celi gredi. Kako in zakaj je dobro jeseni dre^esa saditi. Vsak, kdor se pe8a 8 sadjerejo zna, da dre^eaa jeseni sajena goto^o in lepae ra8tejo, kakor ona, ki so spomladi sajena; pr7a prej in obilnejše rodijo, kakor slednja. Vsak pa, kteri dre^je sadi, naj pazi, da okoli korenin ne bo votlo; tamkaj za8u6 korenine plesniviti, potem gnjiti, dre^o boleha, in potem, ako že ne umrje, pr70, goto^o pa drugo ali tretje leto. Da pa pri korenini ne bode nikjer 7otlina, naj se rahle drobne zemlje na korenine potroai. Slede5i na8in je — še boljai. — Naj se naredi iz kra^jeka, »pna, pepela, in malo ilo^ice z gnojnico pomešana re8, ki naj bo gosfa, kakor zidarsko ometalo, mazka ali mort. V to teko8ino naj se drevesne korenine pomoCijo, da se poprime tekočina korenin. Na ta način ne bode pri korenini votline, drevesce je še nekoliko pognojeno, in ker je pepel 7mes, miši korenin ue glodajo. S tem mazilom se tadi labko drevje maie, da jih zajci ne glodajo. Pregloboko sajena dre7e8a elabo rastejo in no6ejo roditi. To jeBen je sneg mnogo škode na dre^ju naredil. V dre^esnicah ao slabeja drevesa potrta. Zlo lepa drevjesa, s krono, kakor mašancki, hrnške Ligel-076 maslenke, zimike, Sešnje itd. 86 dobi^ajo iz dre^esnice Stegarje^e pri 87. Petru pod Mariborom po 25—30 kr. in sicer sama mo6na, kerslabejajesneg potrl. Kdor dre^eaa želi, naj ae taki oglasi, ker jihje lesamo 1500 zdra^ih in lepih zaoddati. Janko Stegar.