OKRAJNEGA
LJUDSKEGA
ODBORA
LJUBLJANA
leto vi., štev. 69
LJUBLJANA, 4. SEPTEMBRA 1959
V
OBČINA DOBROVA PRI LJUBLJANI
378.
Na podlagi 16. člena zakona o nacionalizaciji zgradb in gradbenih ‘emljlSč (Ur. list FLRJ, št. 52-890/58) j®, ljudski odbor občine Dobrova pri Ljubljani na seji občinskega zbora j, na seji zbora proizvajalcev '■ marca 1959 sprejel
dne
ODLOK
® tem, katere zgradbe se štejejo kot sradbe za počitek ali oddih lastnika.
zgradba za počitek ali oddih, vendar s tem niso prizadete pravice stanovanjskega upravičenca.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana.
Številka: 01-1093/1-59.
Datum: 27. marca 1959.
Predsednik
občinskega ljudskega odbora: Stanc Vrhovec, 1. r.
OBČINA DOMŽALE
ropota in šuma ali sicer ne moti okolice in če gradnja takih prosto-tov ne zahteva bistveno dražje konstrukcije in funkcionalno ne omejuje možnosti za racionalno izrabo stanovanjskih etaž.
Pri zazidavi vrzeli v obstoječih naseljih je treba v programu gradnje analizirati in upoštevati potrebe naselja, oziroma stanovanjske skupnosti, po prostorih za dnevno preskrbo in drugih servisnih prostorih.
Zazidava stanovanjskega naselja mora biti urbanistično tako urejena in organizirana, da omogoča večkratno uporabo istih projektov.
1.	člert
B ?a zgradbe, ki se uporabljajo za m i a*‘ oddih lastnika po prvem astavku 16 člena zakona o nacio-liifi?'ac'J' zgradb in gradbenih zcm-J sc, se štejejo zgradbe, ki so bile ‘Krajene za počitek ali oddih last-zgradbe oziroma njegovih dru-zinskdi članov
g, 1 če skupna uporabna površina 70 rn«Vanjslul1 Prostorov ne presega .Vim' Pri čemer se ne štejejo stran-skl Prostori,
drn*- zgradbo lastnik in njegovi na iZ,lns!<i flani sami uporabljajo za udih ali počitek oziroma jo dajejo ,a Počtiek ali oddih na razpolago Uidi drugim osebam.
2.	člen
slo^e bila stanovanjska ali po-vna zgradba preurejena v zgradbo Za Počitek ali oddih, se lahko šteje Ig zgradbo po prvem odstavku 7o'm» 'e?a zakona tudi, če presega s0 j, skupne uporabne površine, če tega odlok60' 0stali pogojf 1 člena
3.	člen
i r,.?, ^gradbe za počitek ali oddih
Po nr,L DC za počitek ali oddih se nr. ste odstavku 16. člena zakoni
na gradbeni načrt
se ,,	io. ciena zaK(
glede nlcjei° takšne zgradbe, ki gradnli»a ,graclbeni načrt in nači 8radbom konstrukcijske elementi štorov i' 'Putcrial, razporeditev prc dobnoi a, alacijske naprave in pc ho slujji„	tako, da lahko tra;
• J kot redno stanovanje.
Ce i 4' Clen Pogoje (j..lji,la zgradba, ki izpolnjuji odloka z Vij oziroma 2. člena tegi Sana dodeli oCbo stanovanjskega or osebi tona kot stanovanjc drug Slede na to šteje ko
OBVESTILO
ski<urXJiŠČamo' da Prične Kat«
L)Ška Cav,,i6 občin Cerknic Rakek,, ?a' Sedež urada jc (železniška postaja —
»Proti "'Železniška postaji dnevi , alcvnega urada), kih, J* s!,ranke so ob p... 12. UrcCdah »n pstkth od
Iz urada tajnika
379.
Na podlagi 1. odstavka 1. člena uredbe o posebnih pogojih za gradnjo stanovanjskih hiš in upravnih stavb in o družbenem nadzorstvu nad to gradnjo (Uradni list FLRJ št. 15/58) v zvezi z resolucijo Ljudske skupščine LR Slovenije o usmerjanju stanovanjske izgradnje (Ur. 1. LRS št. 22/58) in 26. člena statuta občine Domžale je občinski ljudski odbor Domžale na seji občinskega zbora In na seji zbora proizvajalcev dne 25. junija 1959 sprejel
ODLOK
o usmerjanju gradnje stanovanjskih hiš na območju občine Domžale.
I.	SPLOŠNE določbe
1.	člen
Iz namenskih sredstev za gradnjo stanovanj (v nadaljnjem besedilu »družbena sredstva«) ali z udeležbo teh sredstev se smejo zidati stano-novajske hiše (v nadaljnjem besedilu »hiše«) in opremljati stanovanja na območju občine Domžale samo v skladu z določbami tega odloka.
2.	člen
Zidati se morajo predvsem hiše z večjim številom stanovanj (bloki) v koncentriranih gradbiščih Dopušča se pa tudi gradnja vrstnih hiš in dvojčkov, kjer to narekujejo posebni pogoji.
Pri individualnih hišah je treba stremeti za tem, da se doseže čim-večja gostota prebivalcev na 1 ha — v povprečju praviloma ne sme površina zemljišča za eno hišo presegati 600 m*. Pri obstoječi zazidavi z neugodno parcelacijo naj se gostota prebivalcev doseže z vmesno zazidavo večstanovanjskih hiš. Zazidava posameznih nezazidanih zemljišč v strnjenih stanovanjskih predelih se lahko dovoli sqmo, če je v skladu s potrjenim urtjSnšistfčnim programom.
Hiše se zidajo organizirano na terenih, ki se predhodno preiščejo glede nssilnostl tal In po vnaprej določenem programu, ki mora zajemati poleg hiš tudi vso pripadajočo komunalno ureditev in vse objekte, ki so potrebni naselju kot celoti. Prostore za uslužnostne obrate je treba praviloma graditi v posebnih objektih izven stanovanjske hiše. Izjeme so dovoljene, če dejavnost, kateri so ti prostori namenjeni, ne povzroča
3.	člen
S projektom za hišo mora biti izdelana racionalna rešitev za ureditev bližnje okolice, potrebnih zelenih površin, otroških igrišč, stanovanjskih potov, dovozov k odprtinam za vmetavanje kuriva, za odvoz smeti in podobno.
4.	člen
Pri izbiri zemljišča za stanovanjsko izgradnjo imajo prednost zemljišča, na katerih so že urejene osnovne komunalne naprave, če ustrezajo predvideni zazidavi. Če ni takih zemljišč, se izberejo zemljišča v bližini komunalnih naprav ali zemljišča, na katerih je mogoče z majhnimi stroški zgraditi komunalne naprave.
Poplavna zemljišča, zemljišča z visokim stanjem podzemnih voda, nestabilna zemljišča, in zemljišča, katerih nosilnost znaša manj kot 1 kg/cm2, se za gradnjo stanovanjskih hiš praviloma ne uporabljajo.
5.	člen
Hiše morajo biti priključene na javni vodovod", električno omrežje, na javno kanalizacijo in na plin, kjer obstajajo možnosti. Ce ni javnega vodovoda, morajo imeti hiše svoj lastni vodovod ali drugačno higiensko oskrbo z vodo.
Ce ni javne kanalizacije, je obvezen priključek na greznico, ki mora biti zgrajena skladno s posebnimi tehničnimi predpisi.
6.	člen
Na koncentriranih gradbiščih se mora pred pričetkom gradnje zgraditi električno, vodovodno, kanalizacijsko in cestno omrežje, nadalje v grobem prostori za servisne delavnice, za preskrbo naselja, za družbeno življenje v naselju ali drugi objekti, ki predstavljajo sestavni del stanovanjskega naselja, kot so skupne pralnice, prostori za shrambo koles ln mopedov, vse to pa v takem obsegu, kot je to predvideno v občinskem splošnem programu stanovanjske Izgradnje ln kot te prostore potrebuje začasno o času gradnje naselja gradbena operatlva za svoja skladišča, pisarne, stanovanja gradbenih delavcev ln podobno.
Ce se gradijo predhodno ali vzporedno z gradnjo hiš komunalne na-
prave ln prostori iz prejšnjega odstavka tega člena, mora biti v pogodbi med investitorjem in gradbeno operativo določeno zlasti, katere komunalne naprave in kateri prostori ter do katerih gradbenih faz se bodo gradili ter kdo jih bo dokončal in usposobil za njihov osnovni namen.
Ce so komunalne naprave in prostori deloma že zgrajeni, ali če to narekujejo posebni razlogi, sme dovoliti občinski ljudski odbor, da se tl objekti ne gradijo.
7.	člen
Hiše se lahko ogrevajo s centralno kurjavo, če je ekonomičnost investicije ln eksploatacije utemeljena v potrjenem investicijskem programu.
V	koncentriranih gradbiščih se na Isti način obravnava ekonomičnost investicije za skupno toplarno.
8.	člen
Hiše, (bloki) se zidajo praviloma; s 5 etažami nad terenom. Hiše z manj. kot 5 etažami se lahko zidajo, če nosilnost tal ne dovoljuje višjih hiš, če tako gradnjo narekujejo zazidalni načrti, ali če po občinskem splošnem programu stanovanjske izgradnje v občini Domžale ni potreb po večjem številu stanovanj.
Z dovoljenjem Občinskega ljudskega odbora se lahko Izjemoma zidajo hiše z več kot 5 etažami, če to narekujejo posebni urbanistični razlogi. Občinski ljudski odbor je v takem primeru dolžan zadevo predhodno predložiti v obravnavanje stanovanjski skupnosti, oziroma zborom volivcev.
9.	člen
Stanovanja morajo biti zgrajena v hišah, ki ustrezajo splošnim tehničnim predpisom glede konstrukcije, toplotne in zvočne zaščite, požarne varnosti in osnovne higiene.
Gradnja provizorijev za stanovanja ni dovoljena.
<
10.	člen
Vsaka hiša mora imeti prostor za kurivo in ozimnico v kleti. Pralnica, sušilnica, likalnica ln krpal-nica ter prostor za shrambo koles morajo biti koncentrirani na enem mestu v stanovanjski hiši za eno ali več stanovanjskih hiš, ali pa v posebnem objektu. Uporaba teh prostorov mora biti ekonomsko upravičena.
V	hiši ne smejo biti garaže za motorna vozila, razen v primerih, ki so utemeljeni z zazidalnim načrtom oziroma z investicijskim programom. V zazidalnem načrtu je treba predvideti zemljišča za parkirne prostore ln garaže.
i
11.	člen
Vrste stanovanj se določijo po številu prostorov glede na število odraslih družinskih članov tako, da se štejejo za eno sobo dve ležišči. Ležišče v bivalni kuhinji se ne upošteva.
Za družino se štejejo starši z otroki, osebe, ki Jih je koristnik stanovanja dolžan preživljati ln gospo*
dinjske pomočnice. Pri hišah, kjer so predvidena stanovanja za več kot 4 člane družine, mora biti izkazana upravičenost zidanja takih hiš s strukturo družin, katerim so stanovanja namenjena.
12.	člen
Občinski ljudski odbor usmerja Izgradnjo stanovanj na svojem območju s splošnim programom stanovanjske izgradnje, ki ga sprejme v okviru perspektivnega plana občine najmanj do leta 1961.
S splošnim programom se predpisuje izgradnja takih stanovanj, ki upoštevajo razpoložljiva družbena sredstva in ki najbolj ustrezajo potrebam in navadam najširšega sloja prebivalcev, upoštevajoč njihove potrebe in ekonomske zmogljivosti ter strukturo družin.
II.	STANDARDNA STANOVANJA
13.	člen
Vsako standardno stanovanje mora imeti glavne prostore, t. j. ustrezno število sob in delovno ali bivalno kuhinjo in potrebne stranske prostore: predsobo, kopalnico (s prho ali kadjo), stranišče ter shrambi za živila in čistila. Shrambi sta samostojna prostora ali pa zidani omari z vzgonsko ali etažno ventilacijo.
V stanovanjskih blokih pri dvo ali večsobnih stanovanjih se priporoča gradnja povezovalnih stanovanj (garsonier) za zakonce brez otrok ali za samce. Taka povezovalna stanovanja naj bodo konstrukcijsko in funkcionalno po možnosti zgrajena tako, da jih je mogoče uporabljati samostojno ali pa povezati s sosednjim stanovanjem.
Garsonlera mora imeti najmanj sobo in stranišče ter prostor za umivanje, z možnostjo kasnejše namestitve sanitarne opreme. Vsako stanovanje in garsoniera morata biti oskrbovana s pitno vodo. Skupne sa-
nitarije so dovoljene le v javnih domovih.
14.	člen
V	standardnih stanovanjih se lahko predvidi delovna ali bivalna kuhinja.
Stanovanja z bivalno kuhinjo nimajo predvidene posebne dnevne sobe. V takem primeru je kuhinja prostor z najmanj 12 m2 čiste površine. Bivalno kuhinjo je iz higienskih razlogov mogoče predvideti le pri stanovanjih, ki so projektirana za največ štiri odrasle osebe. Ce je bivalna kuhinja urejena tako, da ima kuhinjsko nišo, ki je posebej prezračevana, jo je mogoče predvideti tudi v stanovanju za' ve* kot štiri odrasle osebe.
Delovna kuhinja je prostor, ki je po- svojih dimenzijah in opremi prilagojena gospodinjskemu delu, ne pa dnevnemu bivanju. Ce projekt predvideva delovno kuhinjo, je treba predvideti tudi dnevno sobo. Če ima delovna kuhinja poseben dostop in jedilni kot, je mogoče upoštevati v dnevni sobi eno normalno ležišče.
18.	člen
Vsako stanovanje mora imeti kompletno stranišče ter prostor za kopalnico z instalacijo, z možnostjo namestitve prhe ali kopalne kadi.
Stanovanja, grajena do vključno za 4 rodbinske člane, morajo imeti združeno stranišče in kopalnico v enem prostoru, stanovanja, grajena za 5 in veččlanske družine pa imajo stranišče lahko ločeno od prostora za kopalnico.
V	kuhinjah in kopalnicah smeta biti le dve vrsti kurjave in sicer na trdo gorivo in elektriko, ali trdo gorivo in plin.
16.	člen
Tlorisne površine standardnih stanovanj morajo biti v mejah največje tlorisne etažne površine in najmanjše čiste površine stanovanj glede na število ležišč kakor sledi:
ležišča
1	2	3	4	5	6
Na j večja bruto etažna površina stanovanja stanovanja garsoniere
Najmanjša čista površina stanovanja stanovanja garsoniere
Za največjo bruto tlorisno etažno površino se šteje površina stanovanja s pripadajočimi zidovi in delom stopnišča, vendar brez stranskih prostorov izven območja stanovanja (kleti, podstrešja, garaže, itd.). Površine za balkone in loggie se vračunavajo pri balkonih s 50 %, pri loggie s 100 % v dopustno bruto tlorisno etažno površino.
Cista površina je izmera prostora med neometanimi zidovi.
Vsako standardno stanovanje mora imeti vsaj eno sobo z najmanj 14 m* čiste površine, druge sobe z 2 ali enim ležiščem naj bi merile 12 m1, oziroma 8 m* čiste površine, v nobenem primeru pa ne manj kot 10 m* oziroma 6 m*. Pri tem se štejeta za eno sobo največ dve ležišči, ležišče v bivalni kuhinji pa se ne upošteva.
17.	člen
Občinski ljudski odbor, In sicer oba zbora enakopravno, krhko odstopi od predpisanih standardnih stanovanj, če urbanistični pogoji, lokacija in namemba hiše oziroma stanovanj zahtevajo posebne naprave, opreme, obdelavo in podobno s tem, da dovoli gradnjo stanovanj, katerih bruto etažna tlorisna površina sme presegati do 10% površine iz 16. člena tega odloka.
—	51	66	81	97	109
28	37	—	—	—	—
—	32	42	52	62	72
20	24	—	—	—	—
III. ELEMENTI GRADENJ
18 člen
Občinski ljudski odbor bo razvijal določene oblike organizacij za investicijske storitve, kot so Zavod za stanovanjsko in komunalno izgradnjo, stanovanjske zadruge in druge oblike združevanja investitorjev, opirajoč se pri tem na pridobljene izkušnje teh organizacij, ki moramo za izvajanje programa stanovanjske graditve prvenstveno uvajati tipizacijo elementov, konstrukcij in hiš.
19.	člen
Organizacije iz prejšnjega člena se lahko združujejo zaradi skupne Izdelave programa, tipizacije elementov, konstrukcij in hiš ter so dolžne zaradi realizacije stanovanjske graditve pogodbeno vključevati gradbeno operativo, industrijo gradbenega materiala, projektivne organizacije, Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij LRS in druge organizacije, ki se ukvarjajo s temi vprašanji.
Konstrukcije
20.	člen
Načeloma se dopuščajo vsi načini gradnje, vendar mora projektant opravičiti izbiro načina gradnje z realnimi ekonomskimi anali-
zami ali s posebnimi pogoji. Dovoljujejo se vse konstrukcije, pri katerih bi ekonomska primerjalna analiza pokazala nižjo ali enako' ceno nasproti drugi vrsti konstrukcije. Konstrukcijska višina prostora sme znašati 2,70 m, ali 2,80 m, pri tem pa čista višina stanovanjskih prostorov ne sme biti manjša od 2,40 m.
Za podometne instalacije je treba predvideti potrebne rege.
Naknadno izsekavanje reg ni dovoljeno.
Ostrešje
21.	člen
Strehe ne smejo biti ravne, razen če to narekujejo posebni razlogi. Terase ne smejo biti tlakovane z brušenimi betonskimi ploščicami. Za ostrešja se smejo uporabljati le konstrukcije, ki izkazujejo najekono-mičnejšo uporabo lesa.
Stopnišča
22.	člen
Posebne vhodne veže pri standardnih stanovanjih niso dopustne, ker mora biti hišni vhod neposredno v stopnišče. Širina stopniščnih ram sme biti 1,20 m. Stopnice morajo biti proste, montažne izvedbe, kjer so obdelane le nastopne ploskve. Oblaganje zidov v vežah in na stopniščih ni dopustno. Višina in širina stopnic naj se približuje izmeri 17,5 X 29 cm.
Stopniščne ograje morajo biti vame in preproste.
Vrata in okna
23.	člen
Notranja vrata morajo biti izdelana po načelu suhe montaže industrijske serijske izdelave. Širina vrat je za glavne prostore 90 -ali 80 cm, za stranske prostore 70 cm v zidarski izmeri. Višina vrat je 200 cm.
Svetloba oken (šipe) ne sme presegati ene šestine tlorisne površine prostora, v bivalnem prostoru pa je lahko večja.
Električne instalacije
24.	člen
Električni vodi morajo teči skozi stopnišča, razdelilci morajo biti praviloma v etažah, bodisi za vsa stanovanja skupaj ali pa ločeno za posamezno stanovanje s priključkom na stopnišče.
, V glavnih prostorih se lahko stropna svetlobna telesa nadomestijo s stenskimi, če se s tem doseže večje prihranke na električni Instalaciji.
Za električne instalacije se lahko uporabljajo vodi iz plastične mase v ometu.
Vodovodne Instalacije
25.	člen
Instalacije za vodo in kanalizacijo morajo biti združene v enem sanitarnem vozlu.
Na eno stanovanje sme biti po en navpični dovod in odvod.
Kjerkoli je to mogoče, naj se vodovodna instalacija naredi znotraj ob zidu. Za odpadne cevi je mogoče uporabljati tudi izdelke iz plastične mase.
Druge naprave
26.	člen
Zbiranje smeti mora biti koncentrirano v hiši ali izven nje v posebnih objektih, nikakor pa ne na stopniščih ali pri vhodnih vežah.
Vertikalni jaški za odmetavanje smeti so dopustni pri hišah s tremi ali več nadstropji.
Odprtina za vmetavanje kuriva mora biti na enem mestu za vsako stopnišče, in sicer na tisti strani, kjer je dovoz do stavbe.
27.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana.
St. 02/5-4059/1-59.
Domžale, dne 26. junija 1959.
Predsednik
občinskega ljudskega odbora'
1 Franc Habjan, 1. r.
380.
Na podlagi 1. odstavka 1. člena uredbe o posebnih pogojih za grm.1' njo stanovanjskih hiš in upravni , stavb in o družbenem nadzorstV” nad to gradnjo (Ur. 1. FLRJ št. 15/“' v zvezi z resolucijo Ljudske skup' ščine LR Slovenije o usmerjan)” stanovanjske izgradnje (Ur. 1. Lb® št. 22/58) in 26. člena statuta občim Domžale je občinski ljudski odb°* Domžale na seji občinskega zbora m na seji zbora proizvajalcev dne 25. ju' ni ja 1959 sprejel
ODLOK
o uporabi družbenih sredstev ** gradnjo stanovanjskih hiš na območju občine Domžale.
1.	člen
Za družbena sredstva po tem loku se štejejo vsa sredstva, ki P za gradnjo stanovanjskih hiš v loti ali deloma uporabljajo političb teritorialne enote, zavodi, gospoda*' ske organizacije, stanovanjske skuP' nosti, stanovanjske zadruge in drv ge družbene organizacije.	j
Za družbena sredstva se šteje.) tudi lastna sredstVa delavcev * . uslužbencev ter drugih oseb, ki * na njihove plače odvaja stanova*1) ski prispevek, če organi In orgaD zacije Iz 1. odstavka vlagajo del sv , jih sredstev za izgradnjo stanova*1 za te osebe.
2.	člen
Družbena sredstva se rahljati za gradbena in dela za stanovanjske hiše škov za komunalne objekte in prave iz 3. in 4 člena tega odlok in sicer:
smejo uP® obrtnif! (brez st*0;
—	za dvoležiščno stanovanjc
—	za troležiščno stanovanje
—	za štlriležiščno stanovanje
—	za petležiščno stanovanje
—	za šestležiščno stanovanje
1.450.000	din
2.150.000	din 2,450 000 din
2.950.000	din
3.200.000	din
Občinski ljudski odbor in sicer oba zbora enakopravno, lahko dovoli, če urbanistični pogoji, lokacija in namemba hiše oziroma stanovanja, zahtevajo > posebne naprave, opremo, obdelavo in podobno, da se uporabljajo družbena sredstva največ do 10 % nad cene za posamezno stanovanje Iz prejšnjega odstavka.
3.	člen
Družbena sredstva se uporabljajo pri gradnji stanovanj in naselij tudi
za gradnjo objektov s potreba* prostori za pranje, sušenje in 11 <8 nje perila, za hišno delavnic0' otroško varstvo, za servise jn družbeno delovanje hišnih svct° stanovanjskih skupnosti.
4.	člen	; j
Družbena sredstva se uporab pri gradnji stanovanj in naseli)^, za zgraditev stanovanjskih P )i> cest, ureditev nasadov, ZP'°n otroških Igrišč, za stroške rn°*
nega rušenja obstoječih hiš in za 6radiyo vseh priključkov.
Za stanovanjska pota in ceste po Prejšnjem odstavku se štejejo tista Pota in ceste, ki pretežno služijo potrebam prebiralcev naselja.
Za priključke se štejejo:
—	vodovodni priključki od konzumnega cevovoda do priključka na vodomer,
—	kanalizacijski priključki od slavnega cestnega kanala do hiše,
,— nizkonapetostni električni prl-K1JUčki do razdelilnih omaric,
,. — telefonski priključki od pri-•hjučnih omaric na hiši do telcfon-skega aparata.
5.	člen
Stroški za komunalne objekte in j Prave iz 3. in 4 člena tega od-tr k smei° biti zajeti samo v potonem obsegu, ki ga narekujejo 1(?Vk stanovanjske gradnje in moranj, u posebej prikazani v investi-Jskcm programu ter ne smejo pre-hifa^* % Predračunske vrednosti
gre za rekonstrukcijo urbani-/'fnega kompleksa, se lahko pove-ajo stroški največ do 20 % pred-lik Unske vrcdnosti hiš, to pa le, kola f ?c poprej občina sporazume z
6. č^n
Cc investitor, ne izvrši sam ko-. Una|n’h objektov, katere je dolžan graditi iz 3. in 4. člena tega "odloka
obsegu, kot je dolbčeno v sploš-v m občinskem programu stano-anjske gradnje oziroma po potrje-ni* investicijskem programu, mora L aCati stroške za ta dela na pose-D ” ,ra®un ■ pri Komunalni banki sk™. e’ kl vodi sredstva občin-Rt ”a kreditnega sklada za zidanje anovanjskih hiš (v nadaljnjem be-,°odu »sklada«), Ta sredstva sme “anka izplačati samo investitorju, j io komunalne objekte in naprave 2 tega člena dejansko zgradil proti Predloženi dokumentaciji in obra-
sknBanka mora kontrolirati namen-o uporabo teh sredstev.
nnl? odločbo o zazidalnih podatkih Ean8C !a> določi pristojni upravni or-kater i 'nske®a ljudskega odbora, Ve , e komunalne objekte in napra-Mačnti katerih zneskov je dolžan doio*i ‘ovestitor, V isti odločbi se nansir obvczr>ost Investitorja za fl-naPrav^e .komunalnih objektov in Prave tudi v Primeru, če se te nase v._šle morejo takoj graditi ali pa kasnej0° gradile predvidoma kdaj
7.	člen
*tanovanfnl? sredstev za gradnjo gradnin ,, ni mogoče uporabljati za gradnjo , raž za avtomobile. Za tako zani v i ”0ra.i° biti stroški prika-teno. nv°stieijskem programu lo- il
il gradil'!kor nameravajo investitorjih dru?K ga.ra*° v naseljih iz dru-stroš|ti n)?,nlh skladov, morajo biti cijskem prikazani ločeno v investi-m Programu.
8.	člen
8tahoven V,^yczl z novimi gradnja! °bstoi(V.r.JS u potrebno poveči zgraditi ’ komunalne naprave, i y°dovodr.n°V<; (ceste- kanalizacijsl lefonsW ’ elektrlčno, plinsko in t Ve nn omrežje v naselju in njih dajej0Prave\.se za te namene lab' Witort,?0f0pla lz sklada polltič: 0rSani->„ enotam In komunalni Za vCl am‘
PJe °munalne naprave in gra Prejšnjega odstavka se sme
dajati posojila lz sredstev sklada samo v višini in obsegu, ki ga narekuje nova stanovanjska graditev in kakor je predvideno v potrjenem investicijskem programu, toda največ do 30 % celokupnih sredstev sklada.
9.	člen
Gospodarske in druge organizacije lahko sodelujejo s svojimi sredstvi pri gradnji hiš, ki jih zidajo stanovanjske skupnosti ali stanovanjske zadruge, tako, da vložijo svoja sredstva v občinski sklad v korist svojih delavcev ln uslužbencev.
V	takih primerih daje občinski sklad prednost pri dodeljevanju posojila iz sredstev svojega sklada stanovanjskim zadrugam in stanovanjskim skupnostim ob najugodnejših pogojih.
Gospodarske in druge organizacije lahko določijo za svoja sredstva, ki jih vložijo po 1. odstavku tega člena, tudi ugodnejše kreditne pogoje, kakor jih določajo pravila sklada za svoja kreditna sredstva, vendar pa anuitete obeh kreditov ne smejo biti manjše kot znaša veljavna najemnina za taka stanovanja.
10.	člen
Gospodarskim in drugim organizacijam, politično teritorialnim enotam, zavodom, družbenim organizacijam, društvom, stanovanjskim zadrugam, hišnim svetom ter drugim zasebno pravnim fizičnim osebam kot vlagateljem namenskih vlog za gradnjo stanovanj in nabavo stanovanjske opreme je dolžan občinski sklad ob določeni naložbi zagotoviti in dati svoja kreditna sredstva skladno s kreditnimi pogoji, kot so določeni v pravilih sklada.
Za namenske naložbe je smatrati tiste naložbe, ki so jih organizacije iz prejšnjega odstavka naložile v sklad po posebni pogodbi z upravnim odborom sklada. V tej pogodbi morajo biti zlasti določeni pogoji naložb, kot so: višina, roki in obrestna mera za posojilo ter čas pridobitve pravice vlagatelja do najetja kredita iz sklada.
11.	člen
Upravni odbor sklada lahko vlagateljem iz prejšnjega člena zagotovi namesto pravice do črpanja kreditnih sredstev sklada posebno razpolagalno pravico do novo zgrajenih stanovanj, ki se gradijo Iz namenskih naložb.
V	posebni pogodbi, ki jo v tem primeru skleneta upravni odbor sklada in vlagatelj, morajo biti natančneje določene pravice in obveznosti obeh strank in drugi premoženjsko pravni odnosi.
12.	člen
Za naložbe je smatrati tudi skupne namenske naložbe organizacij iz 10. člena tega odloka ter članov njihovih kolektivov (delavcev In uslužbencev).
Poleg pogodbe z upravnim odborom sklada sklenejo posebno pogodbo med seboj organizacije in člani njihovih kolektivov, ki skupno nalagajo v sklad, kjer morajo biti zlasti določeni njihovi medsebojni premoženjsko pravni odnosi.
13.	člen
Za organizacijo ln Izvedbo službe namenskega nalaganja sredstev ln varčevanja v smislu prejšnjih členov tega odloka se poslužuje sklad mreže denarnih zavodov, s katerimi sklepa sklad tozadevne pogodbe. Denarni zavodi pa sklepajo s posameznimi vlagatelji poedine pogodbe o namenskih naložbah njihovih sredstev
14.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana.
St.: 03/5-4060/^-59.
Datum: 25. junija 1959.
Predsednik
občinskega ljudskega odbora: Franc Habjan, 1. r.
OBČINA KAMNIK
381.
Na podlagi 1., 2. in 2.a člena temeljnega zakona o občinski dokladi in o posebnem krajevnem prispevku (Ur. 1. FLRJ št. 19/55, 19/57 in 52/59) je občinski ljudski odbor Kamnik na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 15. julija 1959 sprejel
ODLOK
o občinski dokladi na dohodek od kmetijstva za leto 1959.
1.	,člen
Na območju občine Kamnik se pobira za leto 1959 občinska doklada od zavezancev dohodnine od kmetijstva.
2.	člen
Osnovo za občinsko doklado od kmetijstva tvori za leto 1959 ugotovljeni katastrski dohodek od kmetijstva, doklada pa se odmeri za posamezne katastrske občine po naslednjih stopnjah:
a)	za katastrske občine Bistri-čica, Črna, Gozd in Špitalič:
Ce znaša letna se odmeri ln plača davčna osnova občinska doklada po stopnji, ki znaša:
do 30.000 din 10 % nad 30.000 do 50.000 din 11 % nad 50.000 do 80.000 din 12 % nad 80.000 do 120.000 din 13 % nad 120.000 do 160.000 din 14 % nad 160.000 din	15 %
b)	za katastrske občine Češnjice, Hribi, Hruševka, Motnik, Palovče, Pšajnovica, Šmartno, Tučna, Zg. Tuhinj in Županje njive:
Ce znaša letna se odmeri ln plača davčna osnova občinska doklada po stopnji. Id znaša:
do 30.000 din 15 % nad 30.000 do 50.000 din 16 % nad 50.000 do 80.000 din 17 % nad 80.000 do 120.000 din 18 % nad 120.000 do 160.000 din 19 % nad 160.000 do 200.000 din 20% nad 200.000 do 250.000 din 21 % nad 250.000 din	22 %
c)	za katastrske občine Godič, Loke, Podhruška, Stranje, Tunjice in Zg. Motnik:
Ce znaša letna se odmeri ln plača davčna osnova občinska doklada po stopnji, ki znaša:
do 30.000 din 22 % nad 30.000 do 50.000 din 23 % nad 50.000 do 80.000 din 24 % nad 80.000 do 120.000 din 25% nad 120.000 do 160.000 din 26% nad 160.000 do 200.000 din 27 % nad 200.000 do 250.000 din 28 % nad 250.000 do 300.000 din 29 % nad 300.000 din	30 %
č) za katastrske občine Kamnik, Kaplja vas, Klanec, Križ, Košiše, Mekinje, Mlaka, Moste, Nasovče, Nevlje, Podgorje, Suhadole, Smarca in Volčji potok:
Ce znaša letna se odmeri ln plača davčna osnova občinska doklada po stopnji, ki znaša:
do	30.000	din	30%
nad 30.000	do	50.000	din	31 %
nad 50.000	do	80.000	din	33 %
nad 80.000	do	120.000	din	35 %
nad 120.000	do	160.000	din	37 %
nad 160.000	do	200.000	din	39 %
nad 200.000	do	250.000	din	41 %
nad 250.000	do	300.000	din	43 %
nad 300.000	do	400.000	din	45 %
nad 400.000 din	46 %
3.	člen
Občinska doklada sc odmerja in plačuje v gotovini istočasno in na isti način kakor ustrezajoča dohodnina.
4.	člen
Določbe uredbe o dohodnini (Ur. list FLRJ št. 18/56) z vsemi poznejšimi spremembami in dopolnitvami odloka o stopnjah dohodnine za leto 1959 (Ur. 1. FLRJ št.5/59) in uredbe o prisilni izterjavi davkov in drugih proračunskih dohodkov (Ur. 1. FLRJ št. 33/53) se uporabljajo tudi za odmero -in pobiranje občinske doklade.
5.	člen
Davčne olajšave, ki so določene za dohodnino, veljajo tudi za občinsko doklado.
6.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja se od
1.	1. 1959.
Št. 01/2-3335/1-59.
Datum: 15. julija 1959.
Predsednik
občinskega ljudskega odbora:
Alfred Janko, 1. r.
382.
Na podlagi 16. člena zakona o nacionalizaciji zgradb In gradbenih zemljišč (Ur. list FLRJ št. 52-890/58) je ljudski odbor občine Kamnik na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 15. julija 1959 sprejel
ODLOK
o tem, katere zgradbe se štejejo kot zgradbe za počitek ali oddih lastnika.
1.	člen
Za zgradbe, ki se uporabljajo za počitek ali oddih lastnika po prvem odstavku 16. člena zakona o nacionalizaciji zgradb in gradbenih zemljišč, se štejejo zgradbe, ki so bile zgrajene za počitek ali oddih lastnika zgradbe oziroma njegovih družinskih članov:
1.	če skupna uporabna površina stanovanjskih prostorov ne presega 70 m*, pri čemer se ne štejejo stranski prostori;
2.	če zgradbo lastnik in njegovi družinski člani sami uporabljajo za oddih ali počitek oziroma jo dajejo za počitek ali oddih na razpolago tudi drugim osebam.
2.	člen
Ce je bila stanovanjska ali poslovna zgradba preurejena v zgradbo za počitek ali oddih, se lahko šteje za zgradbo po prvem odstavku 16. člena zakona tudi, če presega 70 m* skupne uporabne površine, če so izpolnjeni ostali pogoji 1. člena tega odloka.
3.	člen
Kot zgradbe za počitek ali oddih po prvem odstavku 18. člena zakona se ne štejejo takšne zgradbe, ki so glede na gradbeni načrt in način gradnje (konstrukcijske elemente, gradbeni material, razporeditev prostorov, instalacijske naprave in podobno) zgrajene tako, da lahko trajno služijo kot redno stanovanje.
4.	člen
Ce je bila zgradba, ki izpolnjuje pogoje lz 1. oziroma 2. člena tega odloka z odločbo stanovanjskega organa dodeljena kot stanovanje drugi osebi, se ne glede na to šteje kot zgradba za počitek ali oddih, vendar s tem niso prizadete pravice stanovanjskega upravičenca
5.	člen
Ko stopi v veljavo ta odlok, preneha veljati odlok občinskega ljudskega odbora Kamnik od 25. februarja 1959 št. 01/1-916/1-59, objavljen v »Glasniku« št. 40 od 26. maja 1959.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana.
St.: 01/1-1098/1-59.
Datum: 15. julija 1959.
Predsednik
občinskega ljudskega odbora:
Alfred Janko, L r.
383.
Na podlagi določil 2. člena uredbe o organizaciji posredovanja dela (Ur. list FLRJ št. 16/52) v zvezi s 144. členom uredbe o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRJ št. 52/57), 73. člena zakona o upravnih organih v Ljudski republiki Sloveniji (Uradni list LRS št. 13/56) in
7.	točke 26. člena statuta občine Kamnik je občinski ljudski odbor Kamnik na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne
15.	julija 1959 sprejel
ODLOK
o spremembi odloka o ustanovitvi
POSREDOVALNICE ZA DELO
KAMNIK.
1.	člen
V prvem odstavku 4. člena odloka o ustanovitvi Posredovalnice za delo (Glasnik št. 4/59) se namesto besed: »ki šteje 9 članov« postavlja besede: »ki šteje 5 članov«.
2.	člen
5. člen se spremeni in glasi:
»Upravni odbor sestavljajo 2 zastopnika občinskega ljudskega odbora in 3 zastopniki občinskega sindikalnega sveta, ki jih ta določita izmed svojih članov.«
3.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana.
St: 01/1-2461/2-59.
Kamnik, dne 15. julija 1959.
Predsednik
občinskega ljudskega odbora:
Alfred Janko, I. r.
OBČINA KOČEVJE
384.
Na podlagi 2. točke 26. člena statuta občine Kočevje v zvezi s 1. in
2.	točko odredbe o pogojih za kupovanje in prodajanje kmetijskih pridelkov na trgih (Uradni list FLRJ št. 19/58 in 25/58) ter 3., 8. in 150. členom temeljnega zakona o prekrških (Uradni list FLRJ št. 2/59) je sprejel občinski ljudski odbor Kočevje na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 27. junija 1959
ODLOK o tržnem redu.
I.
Krajevna veljavnost
1.	člen
Ta odlok velja za vse trge v občini Kočevje.
Trge vzdržuje, upravlja in nadzoruje tržna uprava občine Kočevje.
II.	z
Tržni prostor
2.	člen
Trgi na drobno so:
a)	stalni trg. ki je v mestu Kočevje na Trgu Svobode;
• b) nestalni trgi za posamezne primere, ki jih določi Svet za gospodarstvo občinskega ljudskega odbora Kočevje v soglasju s svetom za komunalne zadeve.
Prodajna mesta
3.	člen
Vsak prodajalec ima pravico samo do enega prodajnega mesta« Iz-•jemo dovoljuje v utemeljenih primerih Tržna uprava občine Kočevje.
Če stalni prodajalec-uporablja določeno prodajno mesto, zlasti zaprte tržne lope, mora tržna uprava občine Kočevje skleniti z njim najemno pogodbo.
Stalni prodajalci morejo z dovoljenjem tržne uprave občine Kočevje postaviti na določenih mestih stalne prodajne klopi. Obliko in velikost teh klopi odobri Tržna uprava občine Kočevje.
Prostorov, ki jih imajo prodajalci v najemu od Tržne uprave občine Kočevje, ne smejo brez dovoljenja te uprave odstopiti drugim, niti v celoti, niti deloma.
Blago se prodaja na prodajnih klopeh ali z vozil. Na tleh se blago ne sme prodajati, razen v primerih nujne potrebe in če to dovoli Tržna uprava občine Kočevje. V vsakem primeru pa morajo prodajalci vse na trg prineseno blago imeti razloženo naprodaj na vidnem mestu.
4.	člen
Kadar prodajalec blago proda, mora prodajno mesto zapustiti, čeprav še ni potekel tržni čas.
Tržni čas
5.	člen
Tržni čas se prične vsak dan z ranim jutrom in traja ob delavnikih do 13. ure, ob nedeljah in praznikih pa do 11. ure dopoldne.
Tržna uprava občine Kočevje dovoljuje v utemeljenih primerih izjeme od veljavnega tržnega časa.
Za stalne prodajalce na trgu velja poslovni čas, kot je določen za prodajalne te vrste zunaj trga.
družinskih članih, ne pa z najetimi ljudmi.
9.	člen
Vsi stalni prodajalci morajo na prodajnem mestu vidno označiti svojo firmo ali naslov.
10.	člen
Na trgu na drobno smejo kupovati kmetijske pridelke in druge proizvode, ki so navedeni v 7. členu tega odloka:
a)	individualni potrošniki;-
b)	izjemoma od 11. ure dalje tudi veliki potrošniki: gostinska podjetja in gostišča, delavsko uSlužbenske restavracije, menze in socialnozdrav-stveni zavodi.
11.	člen
Vsako prekupčevanje na trgih je prepovedano.
Označevanje cen
12.	člen
Vsi prodajalci trgovskih podjetij, trgovin in zadružnih organizacij morajo vsako blago vidno označiti s ceno, ki jo določi uprava teh organizacij.
Mere
13.	člen
Blago, ki se ne prodaja na kose, temveč se meri, je dovoljeno prodajati le na kilograme, litre ali metre oziroma višje ali nižje enote teh mer.
Za blagovni promet pristojni upravni organ občine Kočevje določi, katero blago se sme prodajati na kose ali na votle mere.
Uporabljati se smejo samo po veljavnih predpisih potrjene merilne naprave, kot so uteži, tehtnice, votle mere in metri.
Na kupčevo zahtevo je prodajalec dolžan blago zmeriti s predpisanimi merili.
18.	člen
Živali iz 3. odstavka 6. člena tega odloka se smejo prodajati na stalnem trgu le v kletkah ali košarah.
Klanje živali na trgu ni dovoljeno.
19.	člen
Tržna uprava občine Kočevje j® upravičena v vseh primerih, kjer bi prodajalci ne upoštevali določb
15.	do 18. člena tega odloka, prodajo blaga začasno ustaviti ter o tern nemudoma obvestiti občinsko sanitarno inšpekcijo zaradi ukrepanja.
Promet
20.	člen
V tržnem času je prepovedano voziti z vozili kakršnekoli vrste P° trgu.
Dovoljena je vožnja z otroškimi vozički in vožnja hromih oseb.
Izjeme dovoljuje v utemeljenih primerih Tržna uprava občine Kočevje.
Vozila puščajo obiskovalci na pro* štoru, ki ga določi in vidno označi Tržna uprava občine Kočevje ter plačajo za shrambo vozila posebn0 pristojbino. Po preteku tržnega časa morajo obiskovalci vozila odpeljat1, |
Nadzorstvo In Inšpekcija tržnih prostorov
21.	člen
Poleg organov Tržne uprave občine Kočevje Izvajajo na vseli tržnih prostorih v skladu z ustreznimi P°' sebnimi predpisi nadzorstvo in ih' špekcijo tudi občinski sanitarni, veterinarski in tržni inšpektorati P° svojih stalnih Inšpekcijskih organih posebej določenih za opravljanje “ [ službe.
Tržne pristojbine
Blago, prodajalci In kupci
6.	člen
Blago je dovoljeno prodajati In kupovati samo na prostoru na trgu, ki je zanj določen.
Sveže meso je dovoljeno prodajati samo v mesnicah, vodne živali pa v prostoru, ki ga določi Tržna uprava občine Kočevje.
' Živa- perutnina, golobi, kunci in druge male živali se prodajajo na stalnem trgu.
7.	člen
Na trgih na drobno je dovoljeno prodajati vse vrste predelanih in nepredelanih kmetijskih pridelkov, cvetlic, zdravilna zelišča, gozdne sadeže, divjačino, ribe in druge užitne vodne živali ter izdelke domače obrti.
Na trgu na drobno je prepovedano kakorkoli izpostavljati in prodajati blago iz krajev, ki so uradno razglašeni za okužene.
8.	člen
Na trgu na drobno smejo prodajati:
a)	individualni proizvajalci, kmetijske zadruge in kmetijske proizvajalne organizacije naravnost ali po poslovnih zvezah ter trgovske gospodarske organizacije;
b)	nabiralci in gojitelji cvetlic, zdravilnih zelišč in gozdnih sadežev, če so blago sami nabrali ali vzgojili;
c)	lovske in ribiške zadruge oziroma društva In družine divjačino In ribe, ki so jih same nalovile;
č) proizvajalci predmetov krajevno udomačene obrti svoje lastne Izdelke domače obrti.
Zasebni proizvajalci in nabiralci, našteti pod a), b), č) v tem členu smejo prodajati edino sami ali po
Varstvo čistoče in zdravja
14. člen
Vsi obiskovalci trga morajo skrbeti za snago in ravnati z blagom tako, da ni ogrožen?) zdravje ljudi.
Za snago v stalnih prodajnih lokalih in na prostoru pred vhodom v te lokale morajo najemniki lokalov sami skrbeti.
Psov ni dovoljeno voditi po trgu.
Pijanim in nalezljivo bolnim osebam dostop na trg ni dovoljen.
15: člen
Osebe, ki prodajajo živila, morajo biti čiste in snažno oblečene.
Živila morajo biti pristna, zdrava, nepokvarjena In čista.
Živila morajo biti v takih posodah, ki so varne pred ponesnaže-njem.
Živila ni dovoljeno otipavati in jih pokušati.
Pokvarjeno blago se ne sme zadrževati na trgu, temveč se mora s trga takoj odstraniti.
16. člen
Mlekom in mlečni izdelki morajo biti zavarovani pred soncem, padavinami In prahom. Mlečni izdelki se smejo polagati samo na oprane prte ali bel čist papir.
Prodajalci, ki stalno prodajajo meso, mleko in mlečne Izdelke, morajo imeti pokrite lase in morajo biti oblečeni v bele halje ali pa imeti bele predpasnike ali bele do-komolčnike.
17 člen
Povrtnina mora biti očiščena prsti ter ne sme biti mokra.
Sadje mora biti zrelo ter ne sme biti gnilo ali črvivo. Nagnito ali črvivo sadje in sadje za kuho mora biti označeno kot tako.
22.	člen
Za uporabo prodajnega mest8 plača prodajalec posebno pristojbino — stojnino. Stojnina se ne pla' ča, če je sklenjena najemna P0-godba.
V tem primeru se plača najemnina, katere višina se določi v h®' jcmnl pogodbi po veljavnih predP1' j sih o najemninah za poslovne Pr<r store.
23.	člen
Za uporabo tržnega prostora J1) naprav plačajo prodajalci Trz" , upravi občine Kočevje te-le pristojbine:
1.	od prodajnega mesta po 50 dj®*
2.	od ročnega vozila po 60 din!
3.	od voza po 100 din;
4.	za prostor, na katerem pred", Jalec postavi lastno stojnico, ™ 100 din.
Ako se pokaže potreba po dod® litvi pokritih in drugih posebnih Pr® dajnih mest, bodisi po predlogih Pj^V dalalcev, bodisi, da se primerno P , razdeli prodaja posameznih blaga, določi Tržna uprava obe* Kočevje stojnino, ki ustreza vzdr* valnim stroškom prodajnih napr8
Stojnino mora plačati prodaj8* takoj, ko zasede prostor.
m.
Prekrški In kazni
24' Clcn	„iej®
Osebe, ki prodajajo ali kupU,iz-kmetijske pridelke in druge Pr ^ vode no trgu no drobno in krši)0 jj, tem določbe 7., 8., 9., 10., 11.,
14/1., 14/2., 15., 16., 17. in 18. c‘rI1o tega odloka, se kaznujejo z deo-kaznijo do 10.000 dinarjev P° 1 re» pisih temeljnega zakona o v krških.
GLASNIK
25.	člen
.. Gospodarske organizacije in Krae-'jske zadruge, ki kupujejo ali prodajo kmetijske pridelke na trgih nasprotju s tem odlokom, se kanuje jo po 1. točki 1. odstavka 92. čle-”a Uredbe o trgovanju ter trgovskih Podjetjih in trgovinah, odgovorne sebe teh organizacij pa po 4. od-‘avku omenjenega člena.
26.	člen
Prek ^c£arno kaznijo se kaznuje za
a)	v znesku 500 dinarjev: k kdor na trgu prikriva blago a Prodajo (5. odst. 3. člena);
2. kdor prodaja blago zunaj trž-nega prostora (6. člen);
o) v znesku 200 dinarjev: t kdor prodaja izven veljavnega lrznega časa (5. člen);
. 2. kdor uporablja nepotrjene me-une naprave (3. odst. 13. člena); jj, 3- Prodajalec, ki na kupčevo za-ne zmcri blaga s predpisa-mi merili (4. odst. 13. člena); o) v znesku 100 dinarjev:
, L kdor vozi v tržnem času po /«„ , z vozili kakršne koli vrste U0' člen);
14 2^kdor vodi pse po trgu (3. odst.
n.,3, kdor pride na trg pijan ali z ezljivo boleznijo (4. odst. 14. člena).
27.	člen
hih • ljudske milice, organi trž-0u». lnspektoratov in Tržne uprave kol ne Kočcvie se pooblastijo, da ta-»p„ na mestu izterjajo denarno ka-kršk°h	ki jih zalotijo pri pre-
ČU-1 . ki so navedeni v prejšnjem le"u tega odloka.
Ce s plQfl£,ni kazni se izda potrdilo.
e kazen ne izterja takoj na Prekw! ,aI* le tisti, ki je storil Ov-ifikCk’ noče Plačati, se pošlje Unr ba °rganu, ki je pristojen za pravni kazenski postopek. Denarne ®zni, ki se plačujejo takoj na me-l.,' se ne izterjujejo od mladoletni-v Pod štirinajstim letom.
IV.
Končne določbe
28.	člen
v a °dlok velja od dneva objave °kni^larSniku«. uradnem vestniku aja Ljubljana.
Iteviika; 06/6-1357/1.
^ocevje, dne 27. junija 1959. Predsednik
Minskega ljudskega odbora:
Janez Rigler, 1. r.
°bcina
UUBLJANA-SENTVID
jelena8 i5°^lagi Clena 12, 1. odstavi Gnskih n,,j 6lena 50 zakona o ol Lks čt inskih odborih (Uradni li thta 0v,. ^®2), tč. 2 člena 26 st: Spinski \n<? Ljubljana-Sentvld, Mntvid _tjudski odbor Ljubljani o« seii ° ve^1 občinskega zbora redni ,?ra Proizvajalcev i Prejel seJ1 z dne 29. moja 19!
Oobve,n ODL°K
kr odn7Vb*ran*u ln odvozu sme “kov ln uporabi Javnih odlagališč
*• splošne določbe
. Na	L člen
Stvid°bmo6ju občine Ljubljani
> Pristop' ga določi Svet ObLO, 1
OkTUmU s snnlt 0b<l0 Uprav°' V sp'
, bLo ,* sanitarnim inšpektorato: h na8a« u r komunalnim podjetje: °bveznr^lubljani, se uvede sploi
r °dpadkl Z^lranje ln odvoz sme p dkov iz gospodinjstev ln pc
slavnih prostorov ln odpadkov !z drugih virov ter obvezna uporaba javnih odlagališč.
2.	člen
V sestav smeti ter odpadkov spadajo:
1.	iz gospodinjstev, od snažen j a poslovnih in upravnih prostorov:
a)	odpadki, ki nastajajo v zvezi s pripravo jedil,
b)	pepel iz štedilnikov, lončenih, železnih in sličnih peči,
c)	odpadne konserve, porcelan, steklenice, keramika in drugo steklo, razen večjih in trdih predmetov, ki bi utegnili poškodovati smetnjake ali prevozne naprave,
d)	odpadki od čiščenja dimnikov in štedilnikov,
e)	odpadki vseh vrst kovin, tekstilnega blaga in podobno, ki se nabirajo v gospodinjstvih,
f)	predpisno sežgani fakultativno kužni odpadni material zdravstvenih zavodov, ustanov in gospodarskih organizacij.
2.	iz drugih virov:
a)	odpadni gradbeni material (strešna opeka, zidarski odpadki), ostanki ometov in drugi odpadki, ki izvirajo iz popravil in remontov,
b)	karitenjc, pesek, blato, odpadno listje, plevel, slama in podobno,
c)	ogorki iz centralnih kurjav za ogrevanje stanovanjskih, poslovnih, oz. upravnih prostorov,
d)	odpadni premog in dvoriščne smeti,
e)	ostali odpadni material s kvarnim kemijskim učinkom, ki je zdravju nevaren in se ga zbira na posebnih mestih, odobrenih po sanitarni inšpekciji.
3.	člen
Glede na izvor in obseg, oziroma vrsto smeti ter odpadkov in na njihovo epidemiološko nevarnost je razlikovati smeti ter odpadke:
a)	iz gospodinjstev,
b)	iz poslovnih oziroma upravnih prostorov negospodarskega značaja in
c)	Iz poslovnih oziroma upravnih prostorov gospodarskega značaja.
4.	člen
Kot poslovni prostor po tem predpisu se smatra vsak poljubno zgrajen prostor, namenjen za kakršnokoli javno dejavnost in ne služi izključno v stanovanjske svrhe, pri čemer se upošteva tudi površina hodnikov, stopnišč, drvarnic, hlevov in drugih prostorov, ki spadajo v sklop poslovnega prostora. Elementi, ki sestavljajo stanovanjske prostore, so razvidni Iz predpisov o točkovanju lz leta 1954 ln se ugotovijo v skladu z načeli in. po evidenci pristojnega stanovanjskega organa.
Za novozgrajene stanovanjske in poslovne prostore pošilja upravni organ, pristojen za gradbeništvo, gospodarski organizaciji, ki Izvršuje po tem odloku predpisano dejavnost, v prepisu tozadevna uporabna dovoljenja.
II.	ZBIRANJE SMETI IN ODPADKOV
6. člen
Hišni sveti, zasebni lastniki in ostali uporabniki stanovanjskih in poslovnih prostorov so dolžni zbirati smeti ter odpadke, navedene v prvi točki drugega člena tega odloka v za to določene tipske smetnjake.
Smetnjaki so nameščeni praviloma v pritličju zgradbe, blizu vhoda ln v zaprtem prostoru, ki leži po možnosti v nivoju pločnika ter ob cestni strani zgradbe, tako da so čim laže dostopni za naložitev.
Le Izjemoma se lahko premesti smetnjake na manj dostopna mesta,
vendar sporazumno med stranko in podjetjem. Poleg redne tarife mora stranka plačati tudi stroške, nastale zaradi zamudnejšega ali težjega dostopa do smetnjakov kot dodatno plačilo, ki ga določita pogodbeni stranki sami.
6.	člen
Pri zbiranju smeti ter odpadkov so hišni sveti, lastniki hiš in stanovalci oziroma uporabniki prostorov ali od njih pooblaščene osebe dolžne odlagati po možnosti gorljive odpadke v sežganem stanju, skrbno odpirati in zapirati smetnjake, ki morajo biti stalno zaprti in paziti, da se ne onesnaži okolica smetnjaka.
7.	člen
.Upravni organi in lastniki hiš morajo uporabljati tipske smetnjake.
Uporabniki poslovnih oziroma upravnih prostorov morajo nabaviti sami smetnjake za svojo~uporabo.
Za stanovanjske zgradbe, ki so v družbenem upravljanju in so oproščene dajatev po odloku o spremembah in dopolnitvah odloka o stanovanjski tarifi, najemnin in skladih, odločajo o prošnji njihovih upravnih organov za sodelovanje pri nabavi smetnjakov pristojni organi.
8.	člen
Svet za komunalne ln gradbene zadeve in sanitarni inšpektorat ObLO Ljubljana-Sentvid se pooblaščata, da pripravita pravilnik za izvajanje tega odloka, upoštevajoč estetske, funkcionalne in sanitarno-higienske vidike.
9.	člen
Gospodarska organizacija, ki obrtoma opravlja dejavnost po tem odloku, kakor tudi stranke, katere v lastnem delokrogu odvažajo zbrane smeti in odpadke in imajo v to svrho predpisana sredstva in osebje s potrebno zaščitno opremo na razpolago, so obvezne preskrbeti napravo za čiščenje in pranje smetnjakov.
10.	člen
Smeti in odpadke iz druge točke, drugega člena tega odloka je treba zbirati in pripraviti za odvoz na krajih, ki ne kvarijo zunanjega izgleda mesta.
Odložene smeti ter odpadke na pločnikih ali na cesti (ulici) se mora odstraniti najkasneje v dvanajstih urah po odložitvi.
III.	NAČIN ODVAŽANJA
11.	člen
Smeti ter odpadke iz smetnjakov ali lesenih zabojev se mora odpeljati trikrat tedensko, dvakrat na teden pa le tam, kjer to dovoljujejo krajevne potrebe in ne nasprotuje sanitarnim predpisom.
Odpadke iz druge točke drugega člena se mora odpeljati v sporazumno določenih rokih s hišno upravo za koristnike stanovanjskih in poslovnih prostorov, uporabnikom poslovnega prostora ali s hišnim lastnikom.
12.	člen
Odpadke, ki nastajajo pri proizvodnji, predelavi in gradbeni dejavnosti, lahko odpelje stranka ali proizvajalec som v skladu s sanitar-no-higlensklml predpisi, kolikor ta material zaradi procesa razkrajanja ne povzroča zdravju škodljivega vpliva.
Cena za naročeni odvoz odpadnega materiala Iz prvega odstavka tega člena se določa sporazumno med pogodbenima strankama.
Odpadni material se mora odlagati v javnih odlagališčih.
13.	člen
Odvoz mora ustrezati funkcio-nalno-higienskim pogojem.
IV.	JAVNA ODLAGALIŠČA
14.	člen
Javna odlagališča (deponije) določi upravni organ, pristojen za komunalne zadeve, sporazumno s sanitarnim inšpektoratom, vzdržuje in upravlja jih komunalno podjetje »Snaga«. Ta skrbi za pravilno ln redno izravnavanje terena, za zasipavanje organskih odpadkov z ne-organskim" materialom, za desinfek-cijo, dezinsekcijo in deratizacijo na odlagališčih.
Javna odlagališča so splošno obvezna za deponiranje vseh vrst odpadkov drugega in dvanajstega člena.
Pri izbiri zemljišč za odlagališča se mora uporabiti sanitarno-higien-ske predpise za zaščito ljudi in okolice.
V.	TARIFE
13. člen
Za nakladanje, odvoz in deponiranje smeti ter odpadkov, kakor tudi odpadkov iz drugih virov po drugi točki drugega člena in za deponiranje odpadnega proizvodnega materiala iz dvanajstega člena velja tarifa, ki jo predpiše komunalnemu podjetju »Snaga« v Ljubljani ObLO Ljubljana-Center.
16.	člen
Tarife za odvoz ln deponiranje smeti ter odpadkov iz 2., 12. in 14. člena morajo plačati:
a)	hišna uprava v breme stanovalcev, lokalov in organizacij v zgradbah, ki jih upravljajo hišni sveti;
b)	gospodarske organizacije, ustanove, zavodi in druge organizacije za zgradbe, ki jih upravljajo in
c)	zasebni lastniki zgradb, katere niso vključene v stanovanjsko skupnost.
VI.	NADZOR
17.	člen
Nadzor nad smetnjaki in lesenimi zaboji ter nad odlaganjem, odvozom in deponiranjem smeti ter odpadkov iz drugega člena, odpadnim proizvodnim materialom iz dvanajstega člena ter nad njihovo vsebino opravlja sanitarni inšpektorat.
VII.	KAZNI
18.	člen
Kršilci določb 5. do 14. člena tega odloka se kaznujejo za prekrške po 6., 10. In 11. členu odloka o javnem redu in miru za okraj Ljubljana (Glasnik št. 14/56).
VIII.	KONČNE IN PREHODNE
DOLOČBE
10. člen
Posamezne predele, v katerih zbiranje smeti ter odpadkov iz gospodinjstev, od znaženja poslovnih, oziroma upravnih prostorov ln odpadkov iz drugih virov ni obvezno, določi "na predlog sanitarnega Inšpektorata Svet za komunalne ln gradbene zadeve ObLO.
20.	člen
Izvrševanje dejavnosti po tem odloku opravlja komunalno podjetje »Snaga« v Ljubljani.
21.	člen
V predelih, kjer še ni nameščenih predpisanih smetnjakov, zbirajo upravni organi in lastniki zgradb smeti in odpadke začasno na do-sedaj dovoljen način.
22.	člen
Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o obveznem odlaganju smeti ter odpadkov iz gospodinjstev In drugih virov, ki je bil sprejet na seji občinskega ljud-
skega odbora L j ubij ana-šen tvid z dne 18. decembra 1958 (Glasnik št. 7/59).
23. člen
Ta odlok stopi v veljavo z dnem objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana.
Številka: 1717/2-59.
Ljubljana, dne 29. maja 1959. Predsednik
občinskega ljudskega odbora:
Franc Pipan, 1. r.
OBČINA LOŠKA DOLINA
386.
Na podlagi L, 2. in 2,a člena temeljnega zakona o občinski dokladi in o posebnem krajevnem prispevku (Uradni list FLRJ št. 19/55, 19/57 Jn 52/58), 2. točke 26. člena statuta občine Loška dolna je občinski ljudski odbor Loška dolina na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 2. julija 1959 sprejel
ODLOK
o uvedbi občinske doklade na dohodke od kmetijstva za leto 1959.
1.	člen
Na območju občine Loška dolina se pobira za leto 1959 občinska doklada od zavezancev dohodnine od kmetijstva.
2.	člen
Osnovo za občinsko doklado od kmetijstva tvori za leto 1959 ugotovljeni katastrski dohodek od kmetijstva, doklada pa se odmeri po naslednjih stopnjah:
Ce znaša letna davčna osnova do 30.000 dinarjev nad	30.000	do	50.000	dinarjev
nad	50.000	do	80.000	dinarjev
nad	80.000	do	120.000	dinarjev
nad	120.000	do	160.000	dinarjev
nad	160.000	do	200.000	dinarjev
nad	200.000	do	250.000	dinarjev
nad .250.000 dinarjev
»e odmeri ln	plača občinska doklada po	
Stopnjah, ki	so določene lestvicah:	v naslednjih
I.lestvica	II.lestvica	III. lestvica
14%	13%	12%
16 %	15%	14%
18%	17%	16%
20 %	19%	18%
22%	21 %	20 %
24%	23%	22%
26%	25%	24 %
28%	27 %	24 %
Po I. lestvici se pobira in plača jbčinska doklada v naslednjih katastrskih občinah: Stari trg pri Ložu, Lož, Nadlesk, Iga vas in Podub.
Po II. lestvici se pobira in plača občinska doklada v naslednjih katastrskih občinah: Babna polica, Gorenje Jezero, Dane, Podcerkev, Vi-ševek, Vrh in Knežja njiva (naselje Markovec).
Po III. lestvici se pobira in plača občinska doklada v naslednjih katastrskih občinah: Kozarišče, Vrhnika, Knežja njiva (naselje Knežja njiva), Poljane, Babno polje in Otok I.
3.	člen
Občinska doklada se odmerja in plačuje v gotovini istočasno in na isti način kakor ustrezajoča dohodnina.
4.	člen
Določbe uredbe o dohodnini (Ur. list FLRJ št. 18/56) z vsemi poznejšimi spremembami in dopolnitvami, odloka o stopnjah dohodnine za leto 1959 (Uradni list FLRJ št. 5/59) in uredbe o prisilni izterjavi davkov in drugih proračunskih dohodkov (Ur. list FLRJ št. 33/53 in 25/57) se uporabljajo tudi za odmero in pobiranje občinske doklade.
5.	člen -
Davčne olajšave, ki so določene za dohodnino, veljajo tudi za občinsko doklado.
6.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se od 1. januarja 1959.
Štev.: 01/1-1029/1-59.
Datum: 20. julija 1959.
Predsednik
občinskega ljudskega odbora:
Jože Mlakar, 1. r.
VSEBINA
378	Odlok o tora, katere zgradbe se Štejejo kot zgradbe za počitek ali oddih lastnika občine Dobrova pri Ljubljani
379	Odlok o usmerjanju gradnje stanovanjskih hiš občine Domžale
380	Odlok o uporabi družbenih sredstev za gradnjo stanovanjskih hiš občine Domžale
381	Odlok o občinski dokladi na dohodek od kmetijstva za leto 1959 občine Kamnik
382	Odlok o tem, katere zgradbe se štejejo kot zpiadbe za počitek ali oddih lastnika občine Kamnik
383	Odlok o spremembi odloka o ustanovitvi Posredovalnice zn delo občine Kamnik
384	Odlok o tržnem redu občine Kočevje
385	Odlok o obveznem zbiranju in odvozu smeti ter odpadkov in uporabi jnvnih odlagališč občine Liuhljnna-Sentvia
386	Odlok o uvedbi občinske doklade na dohodke od kmetijstva za leto 1959 občine Loška dolina
Zaključni računi gospodarskih organizacij za leto 1957 in 1958
Zaključni račun »ELEKTRODVIGALA«, Ljubljana, Karlovška 19
AKTIVA	BILANCA na dan Sl. decembra 1939	PASIVA
Naziv postavke	Znesek v 000 din	Naziv postavke	Znesek v 000 din
A. Osnovna In izločena sredstva		A. Vin osnovnih m Izločenih sredstev	
	9.834	l. Sklad osnovnih sredstev	1.740
1. Osnovna sredstva		2. Investicijsko posojilo ta	
J. Investicije v teku		osnovna sredstva	5.088
1. Izločena sredstva ln dru-		2. Razni skladi	1.990
ga InveStlrliska sredstva	1.078	4. Dolgoročno posojilo za	
		financiranje Investicij 0. Drugi viti financiranja	
		Investleli	
		B. Viri obratnih sredstev	
		«. Banka - kicdlt za obrat-	
4. Skupna obratna sredstva	18.712	na sredstva 1 Sklad obratnih sredstev t Investicijsko posolilo za obratna sredstva 9. Pasivne časovne razme-	2.935 782 2.505
			
C, Sredstva v obračano		jltve	242
ln dt-igo »ktlva		C, Viri sredstev v obračunu	
e. Kupci m druge terjatve		In druga pasiva	
	10.931	19. Dobavitelji In druge	
«. Druga aktiva	221	obveznosti	22.485
Skupaj t		11. Druga pasiva	
	37.773	Skupaj;	37.773
RaCunovodJat Rupret Lidija
Predsednik UOi Godič Brane
Direktor: Čretnik Edvard
Zaključni račun obrt. podjetja »ZIDAR«, Ljubljana, Kotnikova 16
Realizacija je bila dosežena 122,07 %. Podjetje zaposluje povprečno 57 delavcev in uslužbencev. V sestavu Ima naslednje dejavnosti: zidarstvo, kleparstvo, vodov. Instalacija, krovstvo, tesarstvo in ključavničarstvo.
AKTIVA	BILANCA na dan 31 decembra 1958	PASIVA
			Znesek
Naziv postavke	v ooo'din	Naziv postavke	v ooo din
A Osnovna sredstva		A. Viri osnovnih sredstev	
1. Osnovna sredstva	2.742	1. Sklad osnovnih sredstev	2.987
2. Denarno sredstva osnovnih sredstev	227	2. Drugi viri osnovnih sredstev	227
		B Viri sredstev skupne	
B. sredstva skupne		porabe	
porabe		3. Sklad skupne porabe	
3.	Sredstva skupne porabe 4.	Denarna sredstva skupne	-	4. Drugi viri sredstev skupne porabe	-
porabe	-	C. Viri obratnih sredstev 5 Sklad obratnih sredstev	3.742
C. Obratna sredstva		6. Drugi vlrt obratnih	
5. Skupna obratna sredstva	6.499	sredstev	4.049
D. Izločena sredstva		D. Rezervni sklad	
		ln drugi skladi	
1 Denarna sredstva rezerv-		7. Rezervni sklad ln drugi	
nega sklada ln drugih		skladi	325
skladov	533	8. Vlrt nerazporejenih	1.064
T. Denarna sredstva neraz-		sredstev	
porejenih sredstev	-	E Viri sredstev	
E. sredstva v obračunu		v obračunu ln druga pasiva 9 Kratkoročni krediti	
ln druga aktiva		za obratna sredstva	1.000
8. Kupci ln druge terjatve	5.9G3	10. Dobavitelji ln druge	3.346 1.289
9. Druga aktiva	2.062	obveznosti 11. Druga pasiva	
S k u p a J i	18.026	Skupaj!	18.020 ^
Računovodja:	Predsednik UO:	D rektor:
Sotlar Avgust	Košir Slavko	Beltram Viktor
Zaključni račun bifeja »RESLJEV HRAM«, Ljubljana, Slomškova 9
OostlSče 1e zaposlovalo 4 osebe, vse obveznosti do družbene skupnosti s°
poravnane.
AKTIVA	BILANCA na dan 31 decembra 1953	PASfO
Zap Št.	Naziv postavke	ZilC.it iv v ooo d ! n	Z.tp št	Naz v postavke	Zri-v v ooo
A. Osnovna sredstva		A. Viri osnovnih sredstev	
1. Osnovna sredstva	10	l. Sklad osnovnih sredstev	17
3. Denarna sredstva osnovnih sredstev	1	2. Drugi viri osnovnih sredstev	-
		B. Viri sredstev skupne	
B. sredstva skupne		porabe	
porabe		3. Sklad skupne porabe	
8. Sredstva skupne porabe 4. Denarna sredstva skupne	m	4. Drugi viri sredstev skupne porabe	-
porabe	-	C. Viri obratnih sredstev 5 Sklad obratnih sredstev	106
C. Obratna sredstva		6. Drugi viri obratnih	
6. Skupna obratna sredstva	66	sredstev	
		D. Rezervni sklad	
D Izločena sredstva		In drugi skladi	
1. Denarna sredstva rezerv-		7. Rezervni sklad ln drugi	
nega sklada ln drugih		skladi	lfl
skladov	19	0 Viri nerazporejenih	
T. Denarna sredstva neraz-		sredstev	
porejenih sredstev		E Vlrt sredstev	
1		v obračunu in druga pasiva	
E. sredstva v obračunu		9 Kratkoročni krediti	
ln druga aktiva		za obratna sredstva	
1. Kupci In druge terlatve 9. Druga aktiva	1.327	10, Dobavitelji ln druge obveznosti tl Druga pasiva	1.166 121
Skupaj	1.429	Skupaj!	1.439 ^
Računovodja	1'icdseUmk UO	o lektor:
Cimerman Franc	Sliko Lojze
Zaključni račun podjetja »JUGOREKLAM«, Ljubljana, Kidričeva 5
AKTIVA
IH L A N C A na dan 31 decembra 1958
Zap
it
Naziv postavke
Znesek v	d! n
Zap
St
Na h v postavke
A Osnovna sredstva 1. Osnovna sredstva 1. Denarna sredstva osnovnih sredstev
B.	sredstva skupne
porabo
3. Sredstva skupne porabe «. Denarna sredstva skupne porabe
C.	Obratna sredstva
(. Skupna obratna sredstva
D Izločena sredstva
8. Denarna sredstva rezervnega skladu In drugih skladov
I. Denarna sredstva neraz-porelenlh sredstev
E. sredstva v ohraCunu In druga aktiva 8. Kupci In druge tenatve 9 Drnca aktiva
Skopat:
15.749
920
949
19.092
972
278
19.431
3.899
81,737
A. Viri osnovnih sredstev
1.	Sklad osnovnih sredstev
2.	Drugi viri osnovnih sredstev
B Viri sredstev skupne porabe
9. Sklad skupne porabe
4.	Drugi vtrt sredstev skupne porabe
C. Viri obratnih sredstev
5.	Sklad obratnih sredstev
6.	Drugi vlrt obratnih sredstev
D. Rezervni sklad In d ni gl skladi
7.	Rezervni sklad In drugi skladi
8	Viri nerazporejenih sredstev
E Viri sredstev
v obračunu In druga pasiva
9	Kratkoročni krediti zn obratna sredstva
10.	Dobavitelji ln druge obveznosti
11.	Drugo pasiva
S k ti p a j i
•zncaj*
v oco dj^
12.028
5.06«
2.898
938
3.81«
4.81«
ei«
1.63«
Računovodja:
Žiberna Frane
Predsednik UO;
Stychll Edo
D rektor:
Gorilč LOJ**
Zaključni račun trgovskega podjetja »FOTOMATERIAL«, Ljubljana,
Trubarjeva 20
-poslovanja: trgovanje s fotografskimi ln optičnimi aparati, Instrumenti m Potrebščinami na debelo ln na drobno ter komisijska prodaja navedenih stvari. AKTIVA	BILANCA na dan 11 decembra 1918	PASIVA
Za p
St
Naziv postavke
A Osnovna sredstva Osnovna sredstva
*" P,inarna sredstva osnov-‘un sredstev
8. sredstva skupne porabe
I ®tedstva skupne porabe denarna sredstva skupne
Porabe
C. Obratna sredstva Skupna obratna sredstva
I ® Izločena sredstva Penama sredstva rezerv-S?.** sklada ln drugih I *')dov
jpfnarnti sredstva nerazporejenih sredstev
*• •J*dstva v obračunu 8 ln druga aktiva • Kup^j in	terjatve
Dfuea aktiva
S lui p a i
Znesek v 000 din	Zap v Naziv postavke	Znesek v 000 din
4.428	A. Viri osnovnih sredstev 1. Sklad osnovnih sredstev	4.553
03	2. Drugi viri osnovnih sredstev	721
	8 Viri sredstev skupne porabe 3. Sklad skupne porabe	7.400
7.400	4. Dragi viri sredstev skupne porabe	
747	C. Viri obratnih sredstev	
	5. Sklad obratnih sredstev	3.295
59.240	6. Drugi viri obratnih sredstev	43.292
	D. Rezervni sklad In drugi skladi r Rezervni sklad in drugi skladi	2.823
5.362	« Viri nerazporejenih	
	sredstev	2.882
601	E Viri sredstev	
	e obračunu ln druga pasiva	
	9 Kratkoročni krediti za obratna sredstva	6.802
21.341	10. Dobavitelji ln druge	
	obveznosti	18.329
2.344	u Druga pasiva	8.629
98.726	8 k o n a i	98.726
Računovodja
Maruša Catar
Predsednik UO
Jana Stich
D rektor
Vinko Bernik
Zaključni račun ŽELEZNIŠKEGA PROJEKTIVNEGA PODJETJA,
Ljubljana
flieJ®anlik° projektivno podjetje je v letu 1958 doseglo realizacijo v visim 72,309.200 larjev. pian realizacije je bil presežen za 64 %. Povprečno le bilo zaposlenih
aktiva
41 uslužbencev.
BILANCA na dan 31 decembra 191»
PASIVA
Zaj,
Naziv postavke
Znesek v 000 din
Za p <1
Nat v postavke
j A Osnovna sredstva Osnovna sredstva
Denarna sredstva osnov-
nlh sredstev
B- sredstva skupne g	Porabe
V r\at?sbva skupne porabe rfnarna sredstva skupne »orabe
C. Obratna sredstva
' Skupna obratna sredstva
e 8 Izločena sredstva penama sredstva rezerv-11*8» sklada ln drugih , Vladov
Penama sredstva neraz. ^rejenih sredstev
***dstva e obračunu . 1. v ln flruBa »ktlva
. up« tn (5^^ tenatve 0ry«» aktiva
s v n n a i
4.691
18
4.723
177
100
10.110
25 261
A. Viri osnovnih sredstev L Sklad osnovnih sredstev 2. Drugi viri osnovnih sredstev
B Viri sredstev skupne porabe
S. Sklad skupne porabe 4. Drugi viri sredstev i skupne porabe
C. Viri obratnih sredstev
5 Sklad obratnih sredstev 8. Drugi viri obratnih sredstev
D. Rezervni sklad ln drugi skladi 1. Rezervni sklad tn drugi skladi
s Viri nerazporejenih sredstev
E viri sredstev v obračunu ln druga pasiva » Kratkoročni kredit!
za obratna sredstva 10. Dobavitelji tn druge obveznosti H Dniga pasiva
S lr ii n n i
Znesek v 000 d:n
4.668
2.381
1.892
14.406
25 261
Računovodja
Molk Albin
Riedsednik UO
Batista Ivan
D. rektor:
Ing. Kastelic Gabrijel
Zaključnl račun trgovskega podjetja »SUIIA ROBA«, Ljubljana, akTiv	Gallusovo nabreijo 7
BILANCA na dan 31 decembra liM
PASIVA
Znesek v OOf dn
l Osn °S0<,vn* sredstvu
1 Sr* Sred*va
mh sr*dstevdStV* °*nOV'
6 ,r*dstva skupne 1 Sred porabe 1 8enaSm? »kupne porabe Porih,* *redstva skupne
*. Skiir,^*>ralna sredstva DUPn* obratna sred,tv.
* D*naln°Ccna ,rcil,tva
n«ga ,viS!Lc<1stva rezerv-i {S»dovklM# 10 drugih
P°re1en?k sredstva neraz* ^ lenih sredstev
« '».• v obr,funu " tbp« ?nrU*a akl,va 1 6n, o ln druR* terjatve aktiva
S k n p * j
1.646
191
I
15,554
1.218
8B
89»
ai
19.618
Računovodja;
Rotie cveta
V
Naz v yiista' kr
A. Viri osnovnih sredstev l. Sklad osnovnih sredstev L Drugi viri osnovnih sredstev
B Viri sredstev skupne porabe
L Sklad skupne porabe t. Drugi viri sredstev skupne porabe C, Viri obratnih sredstev 1 Sklad obratnih sredstev 1. Drugi vtrl obratnih sredstev
D Rezervni sklad In drugi skladi
l. Rezervni sklad ln drug) skladi
4 Viri nerazporejenih sredstev
E Viri sredstev v obračunu ln druga pasiva 0 Kratkoročni krediti za obratna sredstva 10. Dobavitelji ln druge obveznosti it Druga pasiva
Innom
Znesek v ooo din
1.830
1.005
12.007
1.150
135
1.152
1.248
19.618
Predsednik UO;
Potočnik Roman
Zaključni račun trgovine z barvami In laki »ORIENT«, Ljubljana,
Titova 22
Promet je bil dosežen v višini 151,911.419 din ter plan za leto 1958 presežen za 1,27%. Povprečno 1e bilo zaposlenih 10 stalnih uslužbencev, 2 honorarna ter 3, vajenci. BILANCA na dan 31 decembra 1958
AKTIVA
PASIVA
Naziv postavke
A Osnovna sredstva 1 Osnovna sredstva 2. Denarna sredstva osnovnih sredstev
B,	sredstva skupne
porabe
8. Sredstva skupne porabe 4. Denarna sredstva skupne porabe
C.	Obratna sredstva
0. Skupna obratna sredstva
D Izločena sredstva
6. Denarna sredstva rezervnega sklada tn drugih skladov
t. Denarna sredstva nerazporejenih sredstev
E. sredstva v obračunu ln druga aktiva
8.	Kupci ln druge tenatve
9.	Druga aktiva .
Skupni
Znesek
v ono din
1.558
697
668
12.954
1.250
08
11.396
123
28.614
'Zup
št
Naz v postavke
. Znesek v ooo din
A. Viri osnovnih sredstev 1. Sklad osnovnih sredstev L Drugi viri osnovnih sredstev
B Viri sredstev skupne porabe
5.	Sklad skupne porabe 4. Drugi viri sredstev
skupne porabe C. Viri obratnih sredstev 5 Sklad obratnih sredstev
6.	Drugi viri obratnih sredstev
D. Rezervni sklad In drugi skladi J Rezervni sklad ln drugi skladi
8	Viri nerazporejenih sredstev
E Viri sredstev v obračunu ln druga pasiva
9	Kratkoročni krediti za obratna sredstva
to. Dobavitelji in druge obveznosti 11 Druga oaslva
S k u p a i
2.255
570
851
1.338
279
15.370
7.735
223
28.614
Računovodja
Petih 1 n Stana
Predsednik UO:
Bregar Krista
D rektor:
Zoran Ivan
Zaključni račun trg. podjetja »DELIKATESA«, Ljubljana, Wolfova 8
Podjetje je Imelo v letu 1958 zaposlenih 106 ljudi. Plan v višini 320,000.000 din Je podjetje Izpolnilo 114 %. Vse obveznosti do družbene skupnosti so bile v redu poravnane. AKTIVA	BILANCA na rlan 11 decembra 1958	PASIVA
Nh*/iv Dostavke	Znesek v oon din	Naz v postovke	Znesek v 000 din
A Osnovno sredstva		A. Viri osnovnih sredstev	
L Osnovno sredstva	23.456	1. Sklad osnovnih sredstev	23.699
2. Denarna sredstva osnovnih sredstev	256	2. Drugi viri osnovnih sredstev	H
		B Viri sredstev skupne	
B. sredstva skupne		porabe	
porabe		3. Sklad skupne porabe	4.442
3.	Sredstva skupne porabe 4.	Denarna sredstva skupne	4.442	4. Dragi viri sredstev skupne porabe	1»
porabe		C. Viri obratnih sredstev	
		5 Sklad obratnih sredstev	1.674
C. Obratna sredstva		6. Drugi viri obratnih	
5. Skupna obratna sredstva	34.408	sredstev	22.000
		D. Rezervni sklad	
D Izločena sredstva		ln drugi skladi	
8. Denarna sredstva rezerv-		I. Rezervni sklad ln drugi	2.626
nega sklada tn drugih		skladi	
skladov	2.486	8 Viri nerazporejenih	3.59«
t Denarna sredstva neraz-		sredstev	
porejenih sredstev	457	E Viri sredstev	
		v obračunu ln druga pasiva	
E. sredstvo v obračunu		9 Kratkoročni krediti	
ln draga aktiva		za obratna sredstva	#•
B. Kupci In druge terjatve 9. Druea aktiva	1.902 2.924	to. Dobavitelji ln drage obveznosti 11 Draga pasiva	as
Skupaj:	70.-331	8 k u p a ) t	70.331
Računovodja.
Jurman Tončka
Predsednik UO;
Ham Milan
D-rektor: Ukmar Franc
Zaključni račun »RIBARSTVA SLOVENIJE«, Ljubljana, Voiarski pot 1* Podjetje Izvaža sladkovodne ribe, rake, polže, žabe tn druge vodne živali. Obenem pa proizvaja v lastnih ribnikih postrvi in krape. Zaposluje 16 stalnih delavcev ln uslužbencev Realizacija je v primerjavi z letom 1957 dosežena s 119,55 %. AKTIVA	BILANCA na dan 31 decembra 1958	PASIV,
Za p
i, Naz v postavke
A Osnovna sredstva 1 Osnovna sredstva L Denarna sredstva osnovnih sredstev
B.	sredstva skupne
porabe
S. Sredstva skupne porabe
4.	Denarna sredstva skupne porabe
C.	Obratna sredstva
5.	Skupna obratna sredstva
D Izločena sredstva
I. Denarna sredstva rezerv-nega sklada tn drugih skladov
I. Denarna sredstva nerazporejenih sredstev
B. sredstva v obračunu ln druga aktiva
8. Kupci ln druge tenatve 9 Druga aktiva
Skupni
Znesek v ono din
4.198
5.897
1.000
9.579
1.738
65
26.954
Zap
št.
Naz.v postavke
A. Viri osnovnih sredstev L Sklad osnovnih sredstev L Drugi viri osnovnih sredstev
B Viri sredstev skupne porabe
3.	Sklad skupne porabe
4.	Drugi viri sredstev skupne porabe
C. Viri obratnih sredstev
3	Sklad obratnih sredstev
5.	Drugi viri obratnih sredstev
D. Rezervni sklad In drugi skladi i. Rezervni sklad ln drugi skladi
4	Viri nerazporejenih sredstev
E Viri sredstev v obračunu ln druga pasiva 9 Kratkoročni krediti za obratna sredstva 10. Dobavitelji ln druge obvcmostl il Druga pasiva
S k u n a 1
a
Znesek v 000 din
3.811
7.538
151
1.000
4.057
1.218
1.005
408
1.550 S 230 26.934
D rektor Pungerčlč Alojz
Računovodja:
Ivan Prek
Predsednik uOi
»van Cibašck
D iektor
Anton Kovač
Zaključni račun podjetja za inozemska zastopstva »AGROPROGRES«, Ljubljana, Kidričeva 1/IV
Podjetje zaposluje od leta 1052 povprečno 23 oseb. Realizacija je znašala 41.593.421 dinarjev Podjetje Ima tudi konsignacijska skladišča za barve ln traktorske rezervne dele. Promet je znašal v letu 1958 52,780.782 din.
AKTU A	BILANCA na dan 31 decembra 195*	PASrVA
i\ a/ v pufitavke	Znesek v ooo din	Zap St	Naz v postavke	Znesek v 000 din
A Osnovna sredstva		A. Viri osnovnih sredstev	
1 Osnovna siedstva	1.408	l. Sklad osnovnih sredstev 1 Drugi viri osnovnih	8.192
E Denarna sredstva osnov-		sredstev	
nih sredstev	1.484		
		B Viri sredstev skupne	
B sredstva skupne		porabe	
		S. Sklad skupne porabe	701
1. Sredstva skupne porabe 4. Denarna sredstva skupne	-	L Drugi viri sredstev skupne porabe	-
porabe	324	C. Viri obratnih sredstev 5 Sklad obratnih sredstev 3. Drugi viri obratnih	1.149
C Obratna sredstva			
1. Skupna obratna sredstva	9.477	sredstev	2.138
		D. Rezervni sklad	
D izločena sredstva		ln drugi skladi	
S. Denar m« sredstva rezerv		l. Rezervni sklad ln drugi	2.284
	1.983	skladi	
skladov		« Viri nerazporejenih	
1. Denarna sredstva oeraz-		sredstev	744
poreienfh sredstev	439	E Viri sredstev	
		e obračunu ln druga pasiva	
E. sredstva v obračunu		9 Kratkoročni krediti	
ln druga aktiva		za obratna sredstva	1.676
B Kupci In druce terjatve	5.124	le. Dobavitelji ln druge	12.103 73
0. Driier* aktivu	4.821	obveznosti 11 Druga oaslva	
Skupaj	25.060	Skupaj:	25.060
Kef uuovodja	Ptedsedruk (JO	D rektor:
Tone Kržišnik	Boris Pirnat	Karl 2agar
Zaključni račun trgovine »KERAMIKA«, Ljubljana, Nazorjeva 8
Trgovina le presegla planirani promet v letu 1958 za 6.3 št. Povprečno Je bilo zaposlenih 12 oseb.
AKTIVA	bilanca na dan 31 decembra 195»	PASIVA
Z ar <t	vhv'% onpfftvk*	Znesek v -w din	Zap $t	Naz v postavke	Znesek v oče din
A osnovna sredstva i Osnovna sredstva	1.560	A. Viri osnovnih sredstev L Sklad osnovnih sredstev	1559
1 Denarno sredstva osnovnih sre<ld«‘v B sredstva skupne	63	L Drugi viri osnovnih sredstev B Viri sredstev skupne porabe 8. Sklad skupne porabe	314
g Sredstva skupne porabe	310	4. Drugi viri sredstev skupne porabe C. Viri obratnih sredstev	* }
4. Denarna sredstva skupne			
C. Obratna sredstva 1, Skupna obratna sredstva	10.722	5 Sklad obratnih sredstev 1. Drugi viri obratnih sredstev	1.068	i 1
D izločena sredstva E Denarna sredstva rezerv nega sklada In drugih		D Rezervni sklad ln drugi skladi i. Rezervni sklad ln drugi skladi	1.021
skladov	963	4 Viri nerazporejenih	
t Denarna sredstva nerai		sredstev	424
poreienth sredstev	168	E Viri sredstev	
E, sredstva v obračunu Id druga aktiva		» obračunu ln druga pasiva 0 Kratkoročni krediti za obratna sredstva	8.400
E Kupci m druge tenatv#	3.242	m Dobavitelji ln druge	
E Drug* skt.iv«	380	obveznosti m Drnca oaslva	3.639 973
•	s k n n a i	17.398	8 k n p a 1	17.398
Računovodja	Predsednik UO	Direktor:
Zajc Milka	Hrabar Ana	Beretlč Bori*
Zaključni račun »CVETLIČARNE«, Ljubljana, Wolfova 10
aktiva	BILANCA na dan 11 decembra 195*	PASIVA
N*1/'« J« ml M V k fr	Znesek V 'tv <111	\n/ \ u't.»Uvkf	Znesek v 900 din
A Osnovna sredstvu		A. Vin osnovnih iredstev	
l Osnovna srcetstvs	9.342	L Sklad osnovnih sredstev	11.263
t Denarna sredstva »snov nlb sredstev	35	l Drugi viri osnovnih •redštev	860
		8 Viri sredstev skupne	
B sredstva skupne		porabe	
		S. Sklad skupne porabe	108
E Sredstva skupne porabe 1 Denarna sredstva skupne	200	L Drugi viri sredstev skupne porabe	-
porabe	•	C. Viri obratnih sredstev 1 Sklad obratnih sredstev	1.951
C. Obratna sredstva		8. Drugi viri obratnih	
E Skupna obratna iredstvrr	9.428	sredstev	*
O izločena sredstva		D Rezervni »klad	
		In drugi skladi	
• Denarna sredstva rezerv-		L Rezervni sklad ln dru®	
nega sklade ln drugih		skladi	340
skladov	296	l Viri nerazporelenlh	
1. Denarna sredstva neras-		sredstev	3.898
pore lenih sredstev	•	B Vin sredstev	
B. sredstva v obračunu		t obračunu ln druga pasiva l Kratkoročni krediti	
ln druga aktiva		ta obratna sredstva	•
1. Kupci ln druge teriatve	607	<• Dobavitelji ln druge	2.356 6.858
6. Druga aktiva	7.7»7	obveznosti «1 Dmgfl oaslv*	
9 k n 0 a 11	27.635	Skupaj	r? 635
Računovodje.	Predsednik UO	Direktor
Majda Pust	Francka Nedeljko	Janko Simčič
Zak^učni račun trgovine »ŽELEZO«, Ljubljana, Stritarjeva 7
Gospodarska organizacija Je dosegla 295,670.805 din blagovnega prometa. Zaposlo-vala Je povprečno 10 delavcev ln uslužbencev, 1 honorarnega delavca ln 4 vajence.
PASIVA
AKTIVA
BILANCA na dan 31 decembra 1918
7*0	Znesek	Zap	Znesek
et	Naziv postavke	v ooo din	Naz v postavke	v ooo din
A Osnovna sredstva		A. Viri osnovnih sredstev	4.515
1. Osnovna sredstva	8.834	l. Sklad osnovnih sredstev L Drugi viri osnovnih	
2. Denarna sredstva osnov-	682	sredstev	
nlh sredstev		B Viri sredstev skupne	
B. sredstva skupne porabe	3.891	porabe 3.	Sklad skupne porabe 4.	Drugi viri sredstev	2.894 1.009
2. Sredstva skupne porabe		skupne porabe	
4. Denarna sredstva skupne porabe	12	C. Viri obratnih sredstev 5 Sklad obratnih sredstev	1.700
C. Obratna sredstva		6. Drugi viri obratnih	
6. Skupna obratna sredstva	33.825	sredstev	
		D Rezervni sklad	
D Izločena sredstva		In drugi skladi	
g. Denarna sredstva rezerv-		l. Rezervni sklad ln drugi skladi 4 Viri nerazporelenlh sredstev	8.449 2.158
nega sklada ln drugih skladov t. Denarna sredstva neraz-	3.202		
porejenih sredstev	1.318	E Viri sredstev	
		v obračunu In druga pasiva	
E. sredstva v obračunu		9 Kratkoročni krediti	38.661
ln druga aktiva		za obratna sredstva	
». Kupci in druge terjatve	15.509	10. Dobavitelji ln druge obveznosti	5-079
g. Druga aktiva	88	tl Drnca pasiva	2.893
skopali	62.362	S k u p a J 1	62.362_
Računovodja Pclan Marta
Predsednik UO
Habič Janez
D.lektor: Černe Franc
Zaključni račun stavbnega podjetja »POLJANE«, Ljubljana, Ambrožev trg 1
V letu 1958 Je bilo povprečno zaposlenih 36 delavcev ln uslužbencev. Reallz^8 Je bila dosežena z 38,595.470.
AKTIVA	BILANCA na dan 31 decembra 191»	PASP^
Znesek	Zap
v nor dtn	j»t	Nhz v postavke
	A. Viri osnovnih sredstev
8.798	1. Sklad osnovnih sredstev L Drugi viri osnovnih
84	sredstev
	B Viri sredstev skupne
	porabe
402	8. Sklad skupne porabe L Drugi viri sredstev
	skupne porabe
	C. Viri obratnih sredstev 5 Sklad obratnih sredstev 4. Drugi viri obratnih
5.156	sredstev
	D Rezervni sklad
	In drugi skladi
739	1. Rezervni sklad ln drugi skladi 4 Viri nerazporejenih
	sredstev
•	E viri sredstev
	* obračunu In druga pasiva 1 Kratkoročni krediti
	za obratna sredstva
9.987	to. Dobavitelji ln druge
503	obveznosti. • 1 Drnce nesiva
20.619	< K n n a i
Zap
«t
Naziv postavke
Znesi;!1
v OOP dl«
A Osnovna sredstva I Osnovna sredstva t Denarna sredstva osnovnih sredstev
4.101
B. sredstva skupne porabe
Sredstva skupne porabe Denarna sredstva skupne porabe -»
C Obratna sredstva Skupna obratna sredstv®
6.337
4.044
O Izločena sredstva I. Denarna sredstva rezervnega sklada ln drugih skladov
I. Denarna sredstva nerai-porejenih sredstev
790
E. sredstva e obračunu ln druga aktiva
I. Kupci ln drnce terjatve 1. Drnca aktiva
s n n n a t
Računovodju
Jaki Ludvik
ptedsednik uo
Hlebi Jože
L) lektm
Skubic Dušan
Zaključni račun podjetja »ODEJA«, izdelovanje prešitih odej, LJublJ3^
V letu 1958 je bilo zaposlenih povprečno 21 oseb, od lega 2 uslužbenca ln 10 lavcev. Kljub zastarelim strojem smo dosegli 55.374 098 celotnega doli odka-
PA<
AKTIVA
BILANCA na dao Sl decembra mv-
Naziv oostavke	Znesek v 000 din	Zap NH/ v Dilhl t vkc	,z5f§,
A Osnovna sredstva		A. Viri osnovnih sredstev	1.563
1 Osnovne sredstva	1.662	l. Sklad osnovnih sredstev	
1 Denarna sredstva osnov-		t Drugi viri osnovnih sredstev	•
nlh sredstev			
		B Viri sredstev skupne	
B sredstva skupne		porabe	
		S. Sklad skupne porabe	
1. Sredstva skupne porabe t. Denarna sredstva skupne	•	4. Drugi viri sredstev skupne porabe	'
porabe	811	C. Viri obratnih sredstev 5 Sklad obratnih sredstev	6.0S«
C. Obratna sredstva		4. Drugi viri obratnih	*
6. Skupna obiatna sredstva	7.617	sredstev	
		D Rezervni sklad	
D Izločena sredstva		In drugi skladi	
6. Denarna sredstva rezerv-		1. Rezervni sklad In drugi	500
nega sklada ln drugih		skladi	
skladov	344	4 Viri nerazporejenih	
1 Denarna sredstva neras-		sredstev	
porejenih sredstev		B Viri sredstev	
B. sredstva v obračunu		z obračunu In druga pasiva 8 Kratkoročni krediti	l.*»
ln druga aktiva		za obratno sredstva	
B. Kupci ln druge terjatve	1.477	10. Dobavitelji In druge	LIS5
2 Druga aktiva	470	obveznosti ll Druga oaslva	
s k it p a i	11.781	A k U O A 1	
Računovodja
Ferlin Beraga
Predsednik UO:
Platnar Mihaela
Zabukovec
D rektor
AUgč'*