TITO V AMERIKI :Ena se Titu Je želja spolnil a, ko je na razkošnem parniku "Queen Elizabeth." preplul atlantski ocean: videl je imeriko o Pred časom mu je obisk Združenih držav izpodletel,(kot je o tem poročal letos ja= miarja naš washingtonski dopisnik - KT 248,) zdaj pa je zasedanje Združenih narodov prišlo kot. nalašč,da si ogleda Novi svet. "Galeb" je-bil prepočasen, da. bi ujel začetek skupščine ZN. A po pisanju ti tovskih listov sodeč bi bil tudi premajhen, da bi nosil vso težo od govornosti za mir v svetu in sožitje med narodi, ki baje počiva na Titovih rejenih plečih. Pisanje teh časopisov je spet privzelo be = dasti ton, ki spremi ja.vse.Ti tove izlete po svetu in, ki vzbuja sum, da jih urejuje poldrugi Martin s svojo omejeno presojo.' Y resnici jo,v Titovem potovanju dobršen-del komedije,kar ti = tovci za vse na svetu ne bodo priznali. Komedija se je pričela ob slovesu v Beogradu, ko se je Tito na kolodvoru objemal z Rankovičem in se poslavljal od Jovanke, _4li mu bo tovarišica Jovanka kdaj od = pustila, da je ni vzel sabo v .Ameriko, Posebno še, ker Se je na po= ti ustavil čez noč v Parizu In ga je spremi j al "stari gizdalin in nek daliji pariški študent Koča Popovi <5? Komedija se j c nadaljevala na morju, ker je z isto ladjo potoval tudi Titov'krvni sovražnik,alban ski ministrski predsednik Shehu. Zaključila se bo,ko se bo Tito vr= nil v Jugoslavijo in mu bodo priredili herojski sprejem, kamor bodo nagnali otroke iz šol In delavce iz to var en in uslužbence iz uradov. "Le kaj ga je vrag nesel na to barko?" se po pravici lahko vpra šamo z Molibrom. Naši ljudje morajo plačevati davke za te izlete.Od govor na to vprašanje je dvojen. Prvič Tito ni hotel zamuditi pri = like, da vidi Ameriko. Njega in ostale komunistična-voditelje,katc= ro je pripeljal Hruščev v New York kot psičke^na vrvici, jo gnala_ radovednost, da na las me oči vidijo bajno doželo kapitalizma in im Pcrializma, o katori tolikokrat govore z zeleno zavistjo. Drugič jo Tita-kot ostale voditelje, ki so prišli na skupščino ZN. po lastni odločitvi-gnala želja, da bi se važnega delale Kako bi se v svoji nečimernosti mogel odpovedati blaženemu trenutku, ko bo oslavljal naj višji forum na svetu? Ni važno, da njegov govor nikakor 'no bo govorniška umetnina« Prevajalci bodo sicer imeli precej težav z izpuščenimi vrsticami in nedokončanimi stavki, kajti Tito nima potreb noga po trpi j enj a'za gladko branje. Upajo lahko le, da ne bo zahajal vstran od pisanega besedila ob tej slovesni priliki, kajti sicer bo zmeda popolna. Prav lahko rečemo že vnaprej, da Tito ne bo povcđal'nič posebno ga, čeprav bodo mazači v časopisih doma napravili iz tega zgodovin= ski dogodek« Kot jo omenil ob odhodu, se mu zdi kolonializem najvaž hcjŠG vprašanje. Ze ob kongresu Socialistično zveze se je pokazalo, đa si Tito zdaj v Afriki lovi občudovalce. Po eni strani računa, da si bo tako pomagal do slave, ki mu je ušla kot preroku v komunistič nem svetu. P0 drugi strani so vitovci prepričani, da so ti novo o = svoboj eni narodi "napredni", kar je Kardelj spet zapisal v "Socialnz mu im vojni". Zde se jim tem bolj napredni, čim bolj se oddaljujejo °d z4Padnih oblik demokracije in se približujejo vladi močne roke. Tito-bo zato ostro podpiral vsako borbo za neodvisnost v preostalih zapadnih kolonijali, a ne bo niti omenil komunisti onih kolonij,ker se kljub neodvisnosti boji zameriti svojim bivšim gospodarjem v Moskvi. Tudi v razorožitvenem vprašanju bo pel moskovsko melodijo.Zares se boji atomske vojne in zares nasprotuje Kitajcem,ki mislijo,da je vojna neizogibna. 0 razorožitvi bo govoril deloma iz resničnega pre= pričanja in le deloma iz nagajanja Zapadu. Kljub temu je daleč od te ga, da bi sledil lastnim naukom. Majhni državi, kot je Jugoslavija , oborožitev malo hasne, ker jo velika sila mimogrede lahko pohrusta . Zapadna moč in ne trideset divizij Jugoslovanske narodne, armije je o hranilo jugoslovansko neodvisnost 1948* leta. A Tito se kljub temu o klepa svojega orožja. Za notranje potrebe bi milica sicer zadostova= la, a vojska mu le vliva več poguma. Poleg tega se zaveda,da bi Bol gari in Albanci - ti blagi sosedje iz miroljubnega socialističnega tabora - bili jutri v Skopi ju, če bi se Tito danes razorožil (in bi se med sabo stepli na obalah.Vardarj a). Primanjkuje pa mu poštenosti da bi priznal Veljavnost enakih razlogov samoobrambe tudi ZaPadu.Za= krknjena vest ga nič ne peče, ko s e brati z Naserjem kot soborcem za mir, čeprav je Združena arabska republika še vedno v vqjnem stanju z Izraelom. Zelo bomo presenečeni,Če Titov prispevek na skupščini ZN ne bo v prid Moskvi in naperjen proti ZaPadu. K temu ga bo nagnilo pred = vsem spozanje pokvarjenega starega lisj&a, da Zapad prezre klofute in še naprej daje pomoč, če ne več v pšenici pa v lokomotivah in to= varno.h plastičnih mas. Vzhod Pa je izredno občutljiv za upravičeno kritiko. Zato Tito ne dreza vanj. Načela so zanj postranska stvar.To njegovo nenačelnost potrjuje med drugim tudi dejstvo, da v fašistiČ= ni Španiji precej zaupno obstoja in deluje jugoslovanska trgovska mi sija (naslovrDjordje Hajduka,Delegado Comercial de Yugoslavia, Caste liana 52 - Bajo,Dcha.,Madrid.) Titovci bodo kljub, temu zlagali slavo spove načelni politiki socialistične Jugoslavije in nepopisnim zaslu gam predsednika Tita za utrjevanje miru na svetu. Ti slavospevi se zde neverjetni, če jih sam ne bereš v jugoslo= vanskih časopisih.Lahko je za nas po svetu,ker moremo presojati Tito vo pot v objektivni luči,V svetovnem merilu je Tito sicer mastna, a majhna smet.' Ubogi ljudje doma pa ne slišijo nič drugega in no vidi= jo nič drugega kot uradno propagando, ki prikazuje potovanje kot po= novno "pot miru", ki rešuje svet. Le naravni zdravi smisel narekuje tudi ljudem doma, da se bridko delajo norca iz Titovih izletov. ČUDNA FORMULA Prišlo je na dah,da je bila'"Slovenska formula" - uradna veliko nočna izjava Narodnega odbora za Slovenijo - objavljena v SVOBODNI SLOVENIJI, od koder so jo posneli vsi ostali časopisi. Na.10.strani objavljamo pismo g.Pirnata,ki navaja pismo tajnika Slov.nar.odbora g.Stareta o tej zadevi. Pred meseci smo se pritoževali, da. smo "Slo= vensko formulo" prebrali šele v tisku in nam ni bila posebej posla= na. Takrat smo mislili, da smo bili. deležni posebnega zanemarjanja. Zdaj moramo z obžalovanjem zaključi ti,da imajo narodni odborni ki presneto malo pojma o svobodnem tisku. G.Miloš Stare ni poslal pisma nam za objavo ampak g.Pirnatu. Morda ne verjame v načela o. spo štovanju nasprotnih mnenj, o katerih pišejo skoraj vsi časopisi, a. se jih nekateri ne drže.Menda si ne more predstavijati,da bi časopis ob javil pismo,ki mu ne bi bilo pogodu. G.Pirnat bolje pozna KLIC LRI_= GLAVA. Z ganljivim zaupanjem je zapisal, da bo pismo objavljeno "ne skrajšano in nespremenjeno". Zaupanje v naš list je pač na mestu;ško dal jo le, da smo talca izjema, da ji tajnik SNO ne more verjeti in da ji v slovenskem strankarskem tisku ni para. Tajnik SNO tudi ne kaže visokega mnenja o tisku na Splošno.Zanj je tisk samo Po sebi umevno le partijsko glasilo,ki trobi to,kar je Štev.256_.__________________-Sfl^TRIGLJVi_____________________Stranj stranki všeč in kar stranka zakteva.Povsem razumljivo se mu zdi,da je lila formula oljavljena le v Svol«Sloveniji,Pričakuje,da kodo vsi osta li časopisi pohlevno hiteli prepisovati.Dako mnenje se prileže Titu,i= sto delajo za FRAVDO ali IZVESTJI vsi listi sovjetskega carstva.Tudi Peron je najkrž podobno mislil in pričakoval enako uslužnost argentin= skega tiska.Zato je tudi strl neodvisno li PRENSO. Toda naši narodni odborniki bi se lahko naučili kaj bol j šega,odkar so zapustili domovino. So morda vsaj tisti v imeriki kdaj kaj' slišali o tiskovnih konferen = cah predsednika Združenih držav imerike? ili mislijo,da te konference potekajo takole: Pri stranskih vra= tih Bele hiše sprejme predsednik Eisenhower sam novinarja s klobukom potisnjenim na oči in privihanim ovratnikom. "Pst,Mamie že spi!" šep= ne,nakar po prstih odideta v predsednikovo pisarno.Brez odlašanja pred sednik diktira odgovore na novinarjeva vprašanja.Ko ta čez pol tire za= pušča predsednikovo pisarno,ga v predsobi prestreže tiskovni tajnik g. - Hagerty.Pregleda predsednikove izjave in pokima novinarju, da je vse v redu.Nato pogleda v predsednikovo pisarno in reče:"Soglašam z'vašo iz= javo,g.predsednik.Ob javi jena bo že v naslednji številki Chicago TRIBU= NE." Naslednji dan ima g.Hagerty polne roke dela«Vscm ameriškim listom katerih naslovi so mu znani,pošlje z avijonsko pošto po en izvod Chica go TRIBUNE, v kateri je objavljena predsednikova tiskovna konferenca. ili si kdo od nerodnih odbornikov predstavija,da bi ameriški tisk mirno objavil take izjave? Tisti,ki žove v ZDA,bodo lahko povedali na= rodnim odbornikom drugod po svetu,da bi ameriški tisk v takem primeru z eno besedo eksplodiral»Zakaj daje: predsednik prednost enemu časopi = su? Žolca j ne podaja izjav vsem enako, če je ali hoče biti predsednik za -vse enako?Zakaj izrablja svoj visoki položaj za partijsko favorizira = nje? Tako bi se razburjali časopisi in bi odklanjali objavo pestanh izjav Prav iz istih razlogov smo se tudi mi pritoževali in so še pritožu jemo.Kajti vsaka javna funkcija in predsedništvo Nar o odbora je taka -terja svoje obveznosti, od katerih ona je enak postopek za vse liste. Naravnost tragično je,da smo bili edini časopis,ki se je piitože= Val, in da so vsi ostali pohlevno prepisovali po-SVOBODNI ■SLOVENIJI.Ko smo se prvič pritoževali,nismo vedeli,da je bila ta argentinska SL0VE= NiJa edini izbrani časopis «A četudi bi vedeli,da so vsi drugi zadovolj hi s podrejenim položajem,bi kljub temu dvignili svoj glas.Na misel pri haja tista stara zgodba o deželi kruljavih,kamor je.zašel zdrav mož. Kruljave! so ga pozdravili s kričanjem in zasmehovan jem,češ da je po= habljen,ker ima obe nogi enako dolgi» "FORMULA" IN DOMOVINA r ~ r Kar zadeva pismo g,Ljuba Sirca, moramo žal ugotovi ti, da so v njem po hešane misli iz našega uvodnika in ločenega dopisa iz Trsta.Sledeč na= Čelu,da je vest nedotakljiva,mnenj e pa je svobodno,tako ne moremo zaha jati v razpravo o "Prvih glasovih iz domovine"ülahko le^zatrdimo,da je ^ilo poročilo avtentično» sicer ga gotovo ne bi objavili kot tako. Žal nam je,če včasih izpademo "defetistični".Toda KLIC TRIGLAVA n i Vasovni časopis,tudi ni glasilo? je le "list misleče manjšine",ki viso Ko ceni svoje bralce,da prenesejo še tako trpke ugotovitve ali poroči= ha in da ne potrebujejo,.da bi jim dvigali moralo. V spornem uvodniku (KT 254) smo na. ves glas dajali poudarka, da bodo hovi rodovi v domovini poklicani odločati o njeni usodi in da tem rodo rom "Slovenska formula" ne pove popolnoma nič novega,ker jim je isto deloma dal deloma pa jim govori Titov režim že leta in leta. Z ozirom to Titovo politiko bi bila za te rodove Potrebna "alternativa na = ^bednejših idej",če hočemo vplivati nanje ali jih pridobiti.Torej je tako alternativo treba res precej več kot le Jugoslavijo, federaci= Jo in deklaracijo Združenih narodov, smo zapis ali.Praytako je zaradi teh rodov izven debate vsaka taka alternativa oblasti,kot jo zamišlja. Ko rodni odbor. Kajti v tem se strinjamo z g,Sircem, da je doma ne samo "Precej" ampak ogromna večina mladih ljudi tako pod vplivom titovske Propagande,kakorkoli jo že potem klasificiramo,da. nimajo ti novi rodo= Ji v glavnem nobenega pojma o predvojnem svetu,ni nimajo razvitega ču= ta za. objektivnost, mero, kritiko in da komaj kaj vedo,kaj se dogaja v svetu - razen to, kar jim trobi režimska propaganda. To je tragična LASKA PESTUNJA Iz JoTrunkovLh Spominov ob 40 letnici koroškega plebiscita A '(10.oktobra 1920.) Jurij Trunk piše v svojih Spominih: :,Staro Avstrijo so raz-delilis novo pa na vse načine podpirali, rekel bi skoraj božali, da bi bila bolj zadovoljna in poslušna. Vedeli so, da bo brcala in kot poredno dete silita v naročje Nemčije. Zato ji je treba bombončkov in vsakovrstnih sladkarij, da se pomiri. Lah je pa igral vlogo pestunje. Vzel je detetu (Nemški .Avstriji) velik in lep kos na Tirolskem. Dete je kričalo, a laška pestunja (to je: Italija) ga je mirila, češ: * Le ti' ho bodi, dam ti - Koroško, lepo, bogato deželo. Celo nekaj Slovanov (tojj^e: kor. Slovence) dobiš, ki jih lahko ponemčiš ter pomnožiš in po-žlahtniš svoj plemeniti rodi * Laška pestunja je res kot pravi "kacelmaher'' (zaničl j iv nemški izraz za Lahe) letala okrog zaveznikov, se j im.obešala kar na vrat in moledovala za koroški bombonček (to je, da mora Koroško dobiti nova, mala Avstrija), da se dete pomiri. ■ Navidezno in hinavsko so hodili diplomati k naši, to je jugoslovanski delegaciji (bilo je, ko se je.sklepal mir v Parizu po prvi svetovni vojni) končno so dotočili meje, kakor jim je laška pestunja neprenehoma trobila na ušesa - na KaravankahI Le po energičnem nastopu naših delegatov so list umaknili. Pri tem imajo Francozi res zasluge, ker ni kazalo Jugoslovanov, tu Srbov, postavljati pred vrata. Valiti so vse na Wilsona in ta je določil plebiscit. Tu v Parizu, je že bilo določeno, da tega bombončka (to je: Koroške) ne dobi slovensko ali jugoslovansko marveč nemško dete (to je Nemška Avstrija). Preveč smo zaupati v svojo poštenost in v svojo pravično stvar. Premalo smo pa pomislili, da je Lah potomec starih, zvitih Rimljanov, ki so znali še vsak narod opehariti. Lah je vsako vojsko zgubi1-a vsakega zmagovalca ociganil. To uči zgodovina. Lah in nihče drug je ociganil tudi nas za Koroško. Amerika, kolikor pride v poštev, Anglija in deloma tudi Francija, so bile vsaj v koroškem vprašanju, v laški službi. Da Lah pri tem ni mislil samo na bombonček za Avstrijo, temveč da je s Koroško v strategičnem oziru hotel škodovati celi Jugoslaviji, je jasno kot beli dan. Dne 4.maja 1919 (torej ravno ob času zmagovite jugoslovan-fo-ske ofenzive na Koroškem) je bita avdienca pri Wilsonu. Iz Ljubljane j e .prišla deputacij a, ki jo je vodil predsednik vlade dr.Brejc; v de-putaciji je bit tudi škof Jeglič. Dr.Brejc je imel na Wilsona jako dober nagovor, ki je vidno napravil na njega vtis. Toda Wilson nem je na ta poizkus odgovoril ''Imam poročilo od svoj e. tamkaj šne komisije (to je King-Milesova komisija, ki je januarja 1919 v avtu prepotovala slovensko Koroško), ki pravi,, da.prebiva ondi mešano ljudstvo. Najboljša pot bo,da odloči plebiscit. Torej gospodje, iz te moke ne bo kruha. Z določitvijo plebiscita je bila usoda Koroške zapečatena, kakor je pokazat tudi izid. Korošec ugotovitev,ki jo stara emigracija prezira»Vsaka primerjava s fašizmom ali nacizmom je brez haska,ker ta dva nista imela nobene ideologije (razen ideologije nasilja),dooim nove rodove v domovini pitajo z mar= ksizmom, o čigar prodorni moči smo si pač vsi na jasnem. Po našem mnenju pada na stare stranke v veliki meri odgovornost da je pod okupacijo peščica komunistov pod krinko, nar.osvoboditve na šla tako plodha tla za svojo žetev in potegnila za seboj večino naroda. Z ozirom na to polomijo in še režimsko propagando je neresno pričako vati,da bi celo mladi rodovi v domovini sprejeli stare politike in' njihove formule. - "Programa" Slov.Pravde ne gre primerjati s progra mi strank,ker se Pravda ne poteguje za oblast,ji program torej ni potreben in je'svojo ustanovno več ali manj programatsko Izjavo (iz le ta 1947.) z ozirom na spremenjene prilike vložila v arhiv ter se orne jila na nekaj načel,ki naj jo vodijo pri delu.Svojo nalogo in vlogo je menda dovolj jasno in javno obrazložila. ttrdtwtswo ’TAKO SEM PRIČAKAL SVOBODO’ Nedavno je minilo petnajst let od --------------------------- konca 2.svetovne vojne. Za to prt- 4»zgodba liko smo naprositi nekaj Slovencev, naj povedo, kako so dočakali svobodo. VRNILI SO ME! Moja zgodba bo malo drugačna od onih, ki so doslej izšle pod tem poglavjem. Pišem jo kot bivši domobranec. Z drugimi sem odšel v Vetrinj, od tam pa.sem.bil vrnjen v roke partizanom. Ne bom opisoval poti na Koroško, ker je še mnogim poznana., ampak se bom omejil samo na i,vrnitev,f. Tudi v tem ne bom podajal samo svoje zgodbe, ampak zgodbo vseh, s,katerimi.sem delil usodo tistih groznih dni. Vrnitev Iz Vetrinja sem bil poslan v nedeljo 27.maja 1945, s prvim transportom. Na transportu so bili povečini Srbi in Hrvati, Slovencev je bilo le 600. Angleži so nas pripeljali na postajo Sv.Helena v Pod-rožci, kjer so nas preiskali, potem pa nas natrpali v živinske vagone. Vlak se j e kmalu premaknil v smeri proti zahodu in.na naše veliko začudenje zavil v Karavanški predor. Na jugoslovanski strani predora je u-stavil. V vagone so takoj vdrli partizani ter nas začeli pretepati, ropati in zmerjati z izdajalci, zločinci, belimi svinjami itd. 8e hujše je bilo na Jesenicah, kjer je bilo več slovenskih.partizanov. Isto se je ponavljalo na vsaki postaji do Kranja. Pretepanje je bilo.nevzdržno, naše razočaranje nad Angleži pa tako veliko, da so se 4 Srbi z noži zaklali. Kranj V Kranju smo izstopili. Takoj so nas odgnali v. barake nad mestom. Ljudje so vso pot na nas pljuvali^in nas sramotili. Noč smo prebili zunaj. Nihče se ni smel ganiti, častnike in podčastnike so takoj ločili od navadnih vojakov. Drugi dan so začeli prihajati partizani iz vseh krajev. Kradli so nam obleko, obutev in htano, zraven pa nas pretepali z vsem, kar j im j e prišlo v roko. Govorili so, da se razon zločincem nikomur ne bo nič hudega zgodilo. Zvečer so.ločili mladoletnike. I.junij a smo bili zaslišani, nekatere pa so že odgnali iz taborišča. 3.junij a so nas 400 odpravili na kolodvor, na Trati so nam priključili še kakšnih 500 jetnikov iz Škofje Loke, potem pa nas odpeljali v Št.Vid. St.Vid Tekoj po prihodu so nas vrgli v dvorano bivših škofovih zavodov. Tu so nas imeli za prave pse. Iz vseh krajev so prihajali komunisti in kričali, da nas je malo škoda, ker smo te izvržek človeštva, zato nismo vredni, da živimo. Noč in dan so nas pretepali s puškinimi kopiti, palicami in podobnim. Vsak dan smo morali po trikrat poribati pode. 5. junij a so nas "''zaslišali . V noči na 7. junij so opolnoči pridrveli partizani. Po pet so nas klicali na hodnik, kjer je bilo 20 do 30 partizanov. Obenem so med nas spustili pet mladih komunistov, ki so pograbili puškp za. cevi in začeli mlatiti po naših glavah, da se je vseh 400 mož^kŠT^bV^e v kot. Eden od teh je nekoga tako udaril po hrbtu da se je zvalil po tleh in ni mogel več vsati. Dolgo so ga suvali in brcali, potem pa so ga odnesli. Ob devetih sem prišel na vrsto za.pregled tudi jaz. Najprej so mi vzeli vse, kar sem še imel. Potem sem jih dobil 20 z jermenom po glavi, končno so me pošteno obrcali in pognali nazaj v zbor. 7.junij a okrog treh popoldne je prišlo povelj e naj se pripravimo za odhod. Prešteli so nas ter na.s odgnali na postajo. V vsak vagon so nas natrpali po pedeset. Ob štirih se je vlak .premaknil, vozil, gor in dol in po polurnem prepel javanju pripeljal na^ljubljanskt_kolodvor. Bili smo močno zatraženi in ljudje so spet kričali nad nami. Nič nismo vedeli, kam nas bodo odpeljali. _KLIC_ TRIGLAV^ Proti Kočevju Čez četrt ure so nas premaknili o Ker je bil most čez Gruberjev kanal podrt;, smo morali izstopiti in iti peš na vlak na drugi strani. Vso pot so v špalirju stali partizani in nas bili s puškinimi kopiti. Najhuje je bilo pri vagonih? na katere smo ponovno vstopati; prt vratih sta stala dva komunista tn^udrihala po nas z vso močjo. Na dolenjskem kolodvoru smo spet čakali četrt ure, potem pa je vlak odpe-lj al naravnost v Kočevje, ne da bi se še kje .ustavil. Noč smo prebili v vagonih. Zrak je bil tako slab, da nismo mogli nič spati. Ob šestih zjutraj so nas prepeljati v domobransko kasarno. Najprej smo morali na hodnik, nato pa na dvorišče, kjer so nam dati za; hrano nekaj sprijenega zelja in smrekovih igel. Ker je bilo neužitno, smo stresali na kup, komunisti pa so se norčevali in govorili, da bodo še enkrat skuhali. Na stranišče smo morali posamič in le pod močno stražo. Iz kasarne so nas odgnali na Marijanišče. Po cestah ni bile ljudi, ker so že vedeli, kaj bodo storili z nami. V Marijanišču smo bi" li v prvem nastropju. Tu so nam pobrali vse, kar smo imeli železnega na sebi. Potrgali so n,am tudi gumbe. Tu nam je neki partizan iz Dolenje vasi takorekoč tik pred smrtjo govoril, da ne bodo nikogar ubili, ampak bomo morali na prisilno delo. Rekel nam je, da bomo odpeljani na zaslišanje, ker pa se je zgodilo, da so trije domobranci zaklali stražarja in zbežali, nas bodo zdaj uklenili. Kam nas bodo odpeljali, nismo mogli zvedeti prej, dokler nismo sami videli. Odgnali so nas v pritličje. Vsak posameznik $e je moral obrniti v steno, prekrižati roki na hrbtu, komunist pa mu jih je trdno povezal z žico. Roke so nam kmalu omrtvele. Nato so nas povezali po dva in dva ter nas odgnali v drugo sobo, kjer smo čakali avtomobilov. To čakanje je bilo obupno, mnogim je postalo slabo. Prosili smo vode, dobili pa s kopitom po hrbtu. Na dvorišče je pripeljal tovorni avto, pristavili so zaboj ter nas nagnali nanj. Na avtomobilu smo se morali obrniti nazaj, poklekniti, pogledati v tla in se tako niti premakniti nismo smeli. Na morišče Ko j e bilo na avtu kakih 50 mož, So nas zastražiti 4 komunisti in nas odpeljali proti Šalki vasi, od tam pa v Željne, kjer smo krenili na desno. Tedaj smo bili že vsi prepričani, da nas peljejo v smrt. Radi bi pogledali, kam nas peljejo, a nismo smeli; kakor hitro se je kdo premaknil, je že padlo z debelo palico po glavi. Stražarji so se norčevali, da gremo spet jurišat. Kadar se jim je zdelo, so pograbili palice in mlatili po nas. Nekako na polovici poti, je šofer parkrat zavozil sem in tja, stražarji pa so nas spraševali, če vemo kje smo. Molčali smo in se pripravljali na smrt, dokler nismo prišli na kraj mo- rišča. Ko so odprli vrata, smo morali takoj sesti. Partizan nas jez neke vrste kavljem potegnil na tla. Počasi so nas razvezali, mi pa smo se morali sleči, nekateri popolnoma do golega. Meni so pustili srajco in spodnje hlače. Od avtomobila je peljala kakih sto metrov dolga steza, ki je bila izsekana in posuta z debelim kamenjem. Zapodili so nas po stezi. Na vsakih pet korakov je stal stražar, na vsaki strani po eden.Vsi so imeli palice, vsak nas je ustavil in pretepal, dokler mu žrtev ni ušla naprej. Tako smo prišli do jame že popolnoma zmešani. Pred jamo je stražar vsakega vprašal, kako se piše. Ce se mu je zazdelo, se je morala žrtev vleči na tla, partizan pa jo je pretepal z palico, dokler je ni ubil. To so delali s tistimi, ki so imeli zlate zobe, da so jimjii vzeli iz ust. Večina pa je morala narediti počep, rablji pa so nanje ctdaj ali posamezne strele ali pa tudi cele rafa.le. Tako sem prišel na vrsto tudi jaz. Pred jamo sem počepnil, potem pa hitro padel vanjo. Med padcem je počil strel. Ko sem padel na kup trupel, sem se takoj zavedel, še preden je padla naslednja žrtev za menoj. Povlekel sem se vstran in ugotovil, da sem le malo ranjen. V kotu jame sem opazil nekoga* ki je nosil kamenje na kup. Povabil me je, naj mu pomagam narediti zaklonišče, zvečer pa bova poskusila priti ven. Nekaj časa sem nosil kamenje, potem pa začel ogledpvati jamo» Bila je kakih 30 m široka in prav toliko globoka podzemska jama. Stene so bile popolnoma navpične, na vrhu je bila že minirana. V j asmo so bile navaljene debele skale, na žrtve, ki so jih pobili pred menoj. Poiskal sem mesto na neki skali in se namazal z blatom, da nisem bil tako viden. Zelo me je zeblo. Opazoval sem .žrtve, ki so padale v jamo. Nekateri so takoj umrli, drugi so znoreli, nekateri so bili samo ranjeni, drugih niso niti razvezali in so padali v jamo z zvezanimi rokami. 4 Ta dan je padlo v to kraško jamo okrog 1000 žrtev. Nekaj strašnega je bilo gledati to mesar^nje.in umiranje. Kadar je zmanjkalo žrtev, so v jamo metali ročne bombe in kamenje, .streljali z mitraljezi in sploh počeli, kar se jim je zahotelo. . 0 mraku so prenehali streljati. V jamo so navalili kamenja. Od zgoraj smo slišali divje krohotanje in hojo stražarjev. Ob desetih zvečer smo poskušali splezati ven. Prvi je poskusit neki Belokranjec, pa je rekel, da je nemogoče in bomo morali tu umreti. Potem sem prosil preživele, naj mi pomagajo, pa so rekli, da se ne izplača, ker itak ne bom prišel ven. Pognal sem se po žrdi, ki je bila pahnjena v jamo in bil takoj na vrhu. Po skali je šlo tudi dobro. Na Vrhu sem se ozrl okrog, če je kje stražar pa ga ni bilo nikjer, le bd druge strani sem slišal govotjenje. Stopil sem na rob in že po nekaj' korakih pohodil suhlja<|, da je počilo pod nogami. Stražar je zavpil, jaz pa sem odšel naprej. Hodil sem celo noč. Tako sem bil pretepen in izmučen, da bi sko-ro omagal. Tudi groza me je bilo vsega preslanega. Slekel sem srajco, si obvezal ranjeno nogo in nadaljevat pot iz groba v Kočevskem Rogu. Taki so bili zame tisti prvi dnevi Titove Jugoslavtje,kl je zgrajena na truplih poklanih protikomunistov. Videt sem smrt, svobode pa na svojem potu nisem srečal. FRANCE DEJAK VEKOSLAV FARKAŠ: RAZ G LEDI "BOSANSKI'POGLEDI" je naziv novega neodvisnega lista,ki je izšel 15.avgusta in ga izdajajo emigrantski muslimani iz Bosne-Hercegovine. Uredniki smatrajo,da obstoja potreba za takšnim resnim listom,ki^bi tolmačil dejansko razpoloženje muslimanov. "Muslimanska demokratična emigracija mora priti ven iz svoje zabubi jenosti. Ne _ smemo več dopu= s ti ti, da vihtijo našo zastavo nevedneži in šarlatani, ki nas pred = stavljajo v slabi luči in potvarjajo narodno voljo", je rečeno' v u = vodniku. "Vodilna misel tega bulletiha naj bo služba resnici in na = šim narodnim potrebam... Kulturni medverski in mednarodni odnošaji, strpljivost, spoštovanje človeka do človeka - to so naši neodstopni ideali. Ne bomo dovolili, da bi muslimani kdajkoli postali orodje_ za zatiranje svojih sosedov in za ubijanje svobodne vesti. Ostanejo naj činitelj miru in sodelovanja ter nositelji borbe za svobodo in demokracijo. Zato bomo v vrstah muslimanov Bosne in Hercegovine 2ati rali vsak občutek nacionalne, verske ali razredne mržnje in se bomo borili pri sebi in pri drugih proti nosilcem tega zla, ker nam to nalaga naša vera, naše demokratično prepričanje in izkušnje iz prete klosti. Ne sme se vrniti čas nacionalne in verske blaznosti iz minu= lih časov." Potreba za takim muslimanskim listom je v emigraciji brez dvoma Velika in to ne le zaradi muslimanov ampak tudi zaradi demokratičnih Srbov in Hrvatov pa tudi Slovencev. Zato je treba pozdraviti pojav ^ega novega časopisa. Ni pretirano reči,da sta Bosna in Hercegovina ključ za obstoj Jugoslavij e,v katere okviru imajo muslimani ne samo kočljivo vlogo ampak tudi gotovo zgodovinsko poslanstvo, od- katere ga je odvisen ne le obstoj muslimanov ampak tudi Jugoslavije - ter mir 31 a Balkanu. Naslov lista je: BCM/BOSANSKI POGLEDI,London, W.C.I. LIK DEMOKRATIJE Je naslov moje brošure, ki Jo Je izdal pariški neodvi sni’ list Savremenik. Brošura Je dotiskana in jo bo v kratkem mogoče dobiti tudi preko Založbe Slovenske Pravde oz.njenih poverjenikov ( gL oglas). Kot sem že enkrat napisal, to ni neko epohalno delo, ampak po jasnilo, kaj razumejo pod demokracijo demokrati na zapadu. Srečen bi bil, če bi mogel pokloniti izvod te brošure vsem svojim prijateljem in bralcem Klica Triglava. Na žalost mi to ni mogoče, kar bo vsak sam lahko razumel. Belo Je bilo dotiskano Po prizadevanju in požrtvovanju g.Boška Vrač arevica,urednika neodvisnega Savremenika. Ta dober list vstopa že V'peto leto svojega izhajanja, kar je treba samo pohvaliti in se obenem čuditi, kajti vso težo dela in materialnih žrtev nosi v glavnem nj egD^br ednik. Takšnih listov je samo'par v emigraciji, toda to, kar oddvojuje Savremenika od ostalih in ga postavlja v posebno kategorijo, je dejstvo, da je list zares neodvisen in se večr list ne služi lastniku in uredniku,da bi sam Sebe hvalil in si preko njega skušal ustvariti novo politično zvezdo na emigrantskem nebu. To kar lahko zamerim uredniku je le njegova pretirana skromnost. RADIKALSKI KONG-RES . Kot'je poročal "Glas kanadskih. Srba" 18.avgusta, se je vr šil 3 • D U1 i D n kongres. Narodne Radikalne stranke Vbegunstvu. Gre za radikale g.Stevana Trivunca, kateremu je pred neknj' meseči odrekala druga skupina vodilnih begunskih radikalov pravico,da bi go voril v imenu Radikalne'stränke. K0ngres se je vršil v Chicagu.Is po ročila je razvidno,'da ga je pozdravila tudi pariška Zveza demokrat= skih Slovencev."Programska načela", ki jih je sprejel kongres, so^v glavnih črtah brez dvoma demokratična. V tem dokumentu je tudi rečeno, da smatra Narodna Radikalna stranka,da emigracija nima pravice,da^bi zdaj odločala glede vprašanja obstoja državne skupnosti,oblike držav= ne vladavine (monarhija ali republika) ter o notranji ureditvi skupne države (podrobnosti). Ne glede na to pa je Narodna radikalna stranka monarhistična in se danes bori ter se bo tudi jutri za ustavno parla mentarno monarhijo z dinast ijo Karadjordjevidev. OBVESTILO KRALJEVE PISARNE,'ki ga je 25.avgusta objavil "Glas kanad= 'skih Srba" glede avdljence g0Trivunca pri kralju Petru je zanimivo. G.Stevan Trivunac, podpredsednik Srbskega narodnega odbora(KT 255)in tajnik akcijskega odbora Nar.radikalne stranke je, kot pravi obvesti lo, podrobno obvestil kralja Petra o delu Všesrbskega kongresa. Kralj je poslal svoje pozdrave predsedniku Srbskega odbora dr»Milanu Gavri= lovidu in vsem članom odbora ter temu obljubil vso svojo podporo. Pravtako se kralj, (ki se trenutno zdaj nahaja'v Avstraliji,).nadeja, da bodo'kmalu pristopile k temu Srbskemu narodnemu odboru tudi druge emigrantske stranke in organizacije. Obenem je pohvalil delo in na = Por Nar.radikalne stranke, "da ta naša najstarejša in najbolj zasluž na stranka, prilagodi svoja programatska načela zahtevam sodobnega po litičnega. razvoja". Kralj upa, da bodo tudi druge emigrantske stran= ke posnemale Mar.radikalno stranko. V bistvu., kakor sta Vsesrbski kongres in kongres Nar.radikalne stranke priznala kralja Petra, tako je s svojim obvestilom tudi kralj Peter priznal ta kongres oz.Srbski, narodni odbor ter Radikalno stranko. Da bi bilo to priznanje še moč= nejše, se je komunike zaključil z besedami: "Po končani avdijenci je Mj,Vel.kralj pridržal g.Trivunca na kosilu," Ni izključeno, da mislijo g.Trivunac in njegovi prijatelji, da je s tem komunikejem stvar opravljena in da bodo mnogi srbski mohar= histi šli zdaj za praporom Srbskega narodnega odbora,ki mu načeljuje dr.Gavrilovič, ter praporom Nar.radikalne stranke g0Trivunca. Po mo= jem mnenju pomeni ta kraljevski komunike zaČetek'koiica Srbskega na = rodnega odbora in Radikalne stranke g.Trivunca,kaj tl velik del srbske emigracije že začenja intenzivno kampanjo,da bi razbil obe organiza'= ciji.Gotovo je težko biti kralj,kaj ti njegovi podaniki mu sledijo sa= mo tedaj, kadar gre v tisto smer,ki jo oni hočejo. Kakor hitro pa so v preteklosti ti vneti monarhisti videli,da kralj rine v drugo smer, ki jim ni pogodu, so preko noči postali najbolj zagrizeni repubHkmđ., MVATI^SLOVENCI BT HRUŠig, - Predavanje,ki ga je imel 28.novembra la ni na eikaški Srbski IJvi riški univerzi g.dr .Branko Pešelj,je izzvalo različne komentarje v emigrantskem tisku. Predavatelj,bivši osebni taj nik dr.Vladka Mačka, je nedavno odgovoril na najvažnejše pripombe v članku za HRViTSKI GLiS vin GLi\S'KANiDSKIH SRBi, poleg tega pa še^na ne kaj vprašarj urednika Ni\ŠE RECI g.Desimirja Tošiča. Na kratko rečeno, g.Pešelj je za konfederativno Jugoslavijo s posebnimi nacionalnimi voj skami,poštami,ministretvi financ itd, torej prej nekaj podobnega .Atlantskemu Paktu kot pa kakšni državi. V pogledu Bosne smatra, da ta ne more biti posebna konfederativna edinica,ker prebivalstvo Bosne ne predstavlja kak poseben narod in torej potem Bosna ne sme biti enako= pravna s hrvaško in srbsko državo? to bi bila neke vrste žalitev zanju. Po dr.Pešlju morejo biti muslimani ali Hrvati ali Srbi.Neopredeljedh muslimanov on ne priznava. Torej se ti morajo nekako opredeliti. In na tej osnovi je potem treba izvršiti plebiscit, da bi bilo jasno, ali bo Bosna-Hercegovina v hrvaški ali srbski državi.Ta rešitev pa je mož na izključno le v okviru državne skupnosti Srbov,Hrvatov,Slovencev m Macedoncev. Dr.Pešelj odločno odklanja rešitev dr.Krnjevida,ki je e= nako za plebiscit v Bosni, toda ta naj bi potem bila ali v suvereni Hrvatski ali suvereni Srbiji. Posebno važnost polaga dr.Pešelj na sedež zvezne vlade Jugosla vije in smatra,da bi ta moral biti no desni strani Save'pri Bosan^= skem Brodu.Tako bi bil enako oddaljen od Beograda in Zagreb a,is točas no pa tudi od Ljubijane,Niša,Subotice in Sarajeva. S tem postavlja dr.Pešelj Slovenijo v drugorazredne enote zvezne države,Ljubljano in Sarajevo Pa celo v isto vrsto s tretjerazrednima centroma Nišom in Subotico. Tega kajpak Slovenci ne moremo dovoliti in mislimo,da bi bila najboljša rešitev, da se najde nek kroj,ki bi bil enako oddaljen od vseh političnih centrov poedinih konfederativnih edinic.Kaže da bi to bilo nekje sredi Jadranskega morja. G.dr.Pešelj kajpak ni mogel zahajati v kratkem članku v podrobno sti.Bil je mnenja, da imamo vsi skupaj dovolj pravnikov,ki bi znali formulirati temeljni ustavni zakon te enakopravne in demokratične državne skupnosti c Nas zanima,kaj misli dr.Pešelj o Slovencih.On se ne strinja s K.K. v Naši reči,češ da bi se hrvaške zahteve resno razlikovale od slovenskih. Dr.Pešelj pravi,da Slovenci iz 1.1960. niso isti kot oni iz 1,1918, ampak da danes predstavljajo znatno politično in ekonomsko moč in da hočejo biti povsem enakopravni s Hrvati in Srbi. V glavnem, Slovenci bodo šli z Beogradom proti Hrvatom, če bodo slednji hoteli razbiti Jugoslavijo. Če pa se urede srbsko-hrvatski odnosi, bodo pa Slovenci najnaravnejši zavezniki Hrvatov za polno enakopravnost suve renih držav in narodov svobodne,demokratične Jugoslavije*mehi dr.Pe= šel j. Basi so - po dr.Pešlju - Slovenci za tako enakopravnost, ven = dar "morda ne bodo hoteli biti v prvih vrstah kot nosilci zahtev za takšno bistveno reorganizacijo,ampak se bodo držali one'narodne:’Le tresite, vi bratje Hrvatje, to hruško? ko bo nel "Stoji Kdo gre?" Pošteno, čeprav nespametno, je 'eden odvrnil: "PartizaniI" V odgovor je dobil rafal Iz brzostrelke» Nekaj partizanov je padlo. Eden od naše dvojice je bil ranjen v roko, ko je tekel proti gozdu» Drugi se je skril za kup gnoja In kmet ga je pokril z vejami. Tako ga Nemci In Ustaši 'niso odkrili. Partizana sta cenila, da jih je bilo deset ali dvajset» Trije ati štirje partizani so bili ubiti, kakih pet pa so jih ujeli In naložili na kamion. Med vsem tem pa je brigada s položajev na hribu streljala na nasprotni breg brez. učinka. • Naslednje jutro smo ranjenca naložili na voz z volovske vprego In se napotili za brigado» Dvomil sem, da je komandant sploh o~ pazit, da je Izgubil nekaj mož. Ranjenca je roka zelo bolela, čeprav kost ni bila poškodovana. Pritoževal se je čez oficirje, ki da niso nič prida In se sploh ne brigajo za svoje ljudi» Opoldne smo se ustavili v neki vasi, kjer nam je teren© preskrbel hrano šele po hudem prepiru» Ranjenca smo odpravili v bližnjo partizansko boPlšnlco. Razumniki Popoldne smo se ustavili v kmečki hiši, kjer smo naleteli na čuden prizor» Okrog mize je. sedelo pet ali šest partizanov v angleških uniformah In se. mastilo s klobasami. Ml smo se posedli okrog peči, da se posušimo. Partizani za mizo so se spogledo-vall In šepetali med sabo, končno pa so nas le povabili za mizo k malici^ Bili so "intelek-tualci", ki so pritrjevali vsemu in vsakomur in so zato dobili 'Važne' položaje pri partizanih» Delali niso nič, le hodili so od vasi do vasi in hvalili modrost voditeljev in se važne delali» Čeprav sem imel potni nalog za štab VII»korpusa, mi niso povedali, kam naj se obrnem! ker so bili tako silno konspirativni» Ni me posebno motilo, kajti spoznal sem, da civilisti več vedo, kot partizani, in boljše pokažejo pot1 Proti večeru sva s kapetanom H» prišla v Metliko. Javila* sva se ha komandi mesta, kjer se je prikazal mladi komisar, tokrat brez deklet, in je pričel obtoževati kapetana H»: "Aha, tukaj stel Zdaj takoj lahko vložim svojo prijavo» Preden smo prekoračili železnico, ste si odrezati oficirske oznake z uniforme. Vsak oficir mora biti ponosen na svoj čin, vi pa ste odrezati oznake!" Po tem lepem sprejemu so naju pcsltilt na postajo za uničevanje mrčesa. Ce nisi krnel uši, si se j ih prav gotovo nalezel, ko si sedel na tleh v temni sobi polni nagih mož, medtem ko si oddal perilo! v razuševalnico» Po tem opravku sem poiskal Engetberta Gangta, bivšega podstarosto Sokola, ki me je zelo ljubeznivo sprejel» Opazil sem, da* ni kaj posebno navdušen, čeprav je pred kratkim z drugimi vidnimi osek hostmi podpisat izjavo v podporo narodnoosvobodilne oblasti» Noč sem prespal na okroglih mizah neke gostilne, drugega dne pa sem se odpravil v Črnomelj. Tam sem naletel na dr»Črnelj a,~Primorca, katerega so Italijani leta 1041 v Trstu obsodili na smrt» Vesel sva se pozdravila in peljal me je v "Hotel" Klepec, kjer je bila nast" njena skupina izobražencev, katere sem preje srečat v Splitu» Komunist jim niso dali nikakršne prave zaposlitve in možje šo se dolgočasiti VI Črnomlju» Dr.Zdravko, ki je bil zaprt pod Italijani, se je hotel vrniti na Primorsko, kjer so ga ljudje dobro poznati in je imel precej vpliva. Toda komunistom to ni prijalo in zato so ga pridržali v Beli Krajini» Dr.Lulcan, tajnik banke in ekonomist, je kasneje prevajal angleške vojaške knjige o brezžičnih zvezah» Takih primerov je bilo še veliko» Sprejeli so me z velikim veseljem in so tako uredili, da se lahko_ spal v njihovem "hotelu"» Pripovedovali smo si dogodivščine. Povedali so, da se je po Črnomlju raznesla vest, da je neka slovenska brigada potolkla močnejšo nemško edinico pri Sveti Jani. Bridko smo se smej al i. Prihodnjič: Ob partizanskem ognju. Copyright “ ------—------ BOŽIČ JE ŠE DALEČ,----------------------—----1 a vendar ni prezgodaj misliti na boziena darilalKaj je lepšega kot darilo,ki prijatelja v daljnem svetu spet in spet spominja na vas? Naročite mu KLIC TRIGLAVAl Poseben popust za božična darila — kamorkoli na svetu: za pol leta: za celo leto: V Veliki Britaniji: 10/- 20/- V Severni Ameriki: /1.50 /5.00 V Avstraliji: 10/- 20/- Prvo številko mu bomo poslali za božič z Vašimi osebnimi vošči= li za praznike na posebej za to tiskani voščilni karti. Ze za ^/~ ( Poštnina vključena^ si lahko nabavite 12 božičnih kart s slovenskim voščilom.Hšite | na PICA PRINT BURY j 17 Toon Cres cent BURY Lancs. KLIC TRIGLAVA izhaja okoli 20. v mesecu.Izdaja ga "Slov.Pravda", katere mnenje predstavljajo le U sti prispevki,ki so podpisani od izvršnega odbora.Letna naročnina v Angliji 24/-, v Sev.Ameriki / 3.50, v Avstraliji pa 30/-.Letal= ska dostava:dvojno. BM/TRIGLAV. LQNDON, W.C.1 OD MESECA Jugoslovansko delegacijo na jesenskem za sedanju skupščine Združenih Narodov sestav= Ijajo: Tito_, sekretar za zunanje zadeve Ko= ca Popovič, gl.tajnik predsednika republike Leo Mates, stalni jugosl. predstavnik v ZN Dobrivoje Vidič in pomočnik sekretarja za zunanje zadeve Josip Djerdja. Njihovi na = mestnik! so: veleposlanik Milo Pavieevic, direktor instituta za mednarodno politiko in gospodarstvo Janez Stanovnik, načelniki oddelkov v sekretariatu za zunanje zadeve dr.Djura NinČić in Budimir Lončar in pomoc= nik načelnika oddelka dr.Janvid Flere. Na ta način bo' Tito končno le videl ZDA, Pred svojim odhodom v New York je Tito podal izjavo, da je nujno, da zaradi slabe= ga mednarodnega pčloŽaja Čim več predsedni= kov vlad prisostvuje zasedanju generalne skupščine. Med najvažnejše probleme je vklju čil kolonialno vprašanje, razorožitev in "druge stvari". Med temi "stvarmi" je ver= jetno Kongo, o katerem je Tito nedavno iz= javil, da "jugosl.vlada in ljudstvo smatra= ta, da ima centralna vlada (Lumumbe) pravi= co vzpostaviti svojo autoriteto na vsem po= dročju Konga." Jugosl.Časopisi so v tem obdobju nadalje vali svoje napade na Lumumbine nasprotnike in "reakcionarje" v Kongu, Češ da uživajo pomoč zahodnih sil. Medtem ko so ti Časopi= si ostro obsojali vmešavanje Belgijcev in drugih neimenovanih "zahodnih sil", niso niti z besedico omenili sovjetskega vmešavanja in dejstvo, da Lumumbinim vojakom po= Veljujejo češki komunistični oficirji, ki so prišli v Kongo kot "tehniki", Iz Lumumbe so napravili mučenika in mu stavili na raz= polago svoje propagandne kanale, ko so ZN sasedli radio postajo v Leopoldvillu. Kardelj je napisal brošuro "Socializem in vojna", v kateri zavrača kitajske komu= histicne teorije, da je vojna med sociali= zrnom na eni in kapitalizmom in imperiali= smom na drugi strani neizogibna» Sociali= stične sile v svetu so danes že tako močne, da lahko prevladajo brez vojne, zagotavlja Kardelj in trdi, da oni, ki zagovarjajo voj no, ne kažejo vere v moč teh sil. Zato ki= iajski komunisti tudi ne verujejo v možnost ftirne koeksistence med deželami z razliČni= ■Ti socialnimi sistemi in napadajo jugoslov. zunanjo politiko» V slučaju vojne je možno, da bi se delavski razred na Zahodu raje 0= predelil za obrambo svoje domovine,kar bi okrepilo reakcionarne kroge v njihovem boju Proti socializmu. Poleg tega, pravi Kardelj, kdo bi nosil glavne udarce atomske vojne? Verjetno oni, ki poseduje atomsko orožje, a to je Sovjetska Zveza ne pa Kitajska. Ta Kardeljeva brošura se je sovpadala s Sestankom komunističnih voditeljev v Buka= DO MESECA rešti, na katerem je prišlo do obsodbe dogmatizma in "levičarskih" teorij o ne= izbežnosti vojne in do zmage HruŠČevega stališča o koristi in nujnosti mirnega sožitja. Toda Kardeljeve brošure liso po zdravili v Moskvi, ker bi se sicer znašli na isti liniji z jugosl. "revizionisti". "PRAVDA" je bila v taki naglici, da obso di Kardeljeve teorije, da njeni kritiki niso utegnili Kardeljeve brošure niti do konca prebrati. Na Pravdin Članek je od= govorila Beograjska BORBA z obtožbo, da si hočejo moskovski kritiki za vsako ce= no pridržati ideološki monopol in naprav Ijati vtis, da se borijo proti dvema skrajnostima: kitajskemu dogmatizmu in jugosl» revizionizmu. Toda, pravi BORBA, kadar kritizirajo jugosl» komuniste, se sami prelevijo v dogmatike in tolčejo po njih z argumenti, katere zavračajo pri Kitajcih» ^ K prednjemu naj se dodam, da je bil dopisnik Tanjuga v Pekingu oni, ki je pr= vi sporočil o vračanju sovjetskih strokov njakov iz Kitajske v Sovjetsko zvezo, na kar se je vest raznesla po vsem svetu in dovedla do raznih spekulacij o odnosih med sovjetskimi in kitajskimi komunisti» .1 zgleda. Ga ina Tanjugov dopisnik, v Pekingu precej svobode pri poročanju. Kot sem že .poročal., je bil na počitni cah v Jugoslaviji Hugh. Gaitskell, šef britanske laburistične stranke. Na koncu svojih počitnic je v Ljubljani raogovar= jal s Kardeljem, BakariČem, Marinkom, Vido Tomšičevo, Miko Spiljakom in Milen= tije Popovičem - kot predstavniki socia= listične zveze, V razgovorih so sodelova li še Sam Matson, Član izvršnega odbora laburistične stranke j David Ennals, taj= nik za mednarodne odnose, in Dennis Hea= ley, laburistični poslanec. Sporazumeli so se, da razvijejo medsebojne odnose. A priznali so razlite, ki obstojajo v njihovih pogledih. Po povratku v London je Gaitskell dal interview enemu izmed BBC--jevih komentatorjev, ki je bil skoro ob istem Času v Beogradu, Oba sta se stri njala, da je Titov režim enopartijski re žim, čeprav se v Jugoslaviji trudijo de= lati vtis, da temu ni tako. Kolikor mi je poznano, tega interviewa BBC ni vklju Čil v svoje oddaje za Jugoslavijo v slo= venščini, a za srbske oddaje ne vem» - Kasneje je bi]a na obisku tudi Barba= ra Čast].e, članica izvršnega odbora labu ristične stranke, ki je obiskala večje število krajev od Slovenije do Makedoni= je in "proučila delavsko samoupravo". Za nimivo bi bilo brati njene vtise. Spet se je začelo novo solsko leto. Dva in pol milijona učencev bo obiskovalo osem razredne Šole, ki so jih uvedli po vojni v skladu z zakonom o obveznem osemletnem ;šo= lanju. Toda marsikaterih 'šolskih knjig ni na razpolago, ker jih bodisi še niso ali ne nameravajo natisniti. Problem je v pre= hitrem menjavanju učnih knjig in popravlja nju njihove vsebine. Število univerzitet= nih akademikov se je povzpelo letos na cca 100.000. Poleg 2h tehničnih faultet imajo v Jugoslaviji sedaj tudi 8 medicinskih, 7 ekonomskih, 9 filozofskih, 6 pravnih, 7 po Ijedeljskih in 5 prirodoslovno**matematic = nih fakultet z vedjim 'številom podružnic v raznih krajih. Kljub temu je nivo diplomi= ranih, zlasti v zadnjih letih, precej pa= del zaradi naglice s katero želijo 6impre= je zadostiti potrebam razvijajoče se indu= strije. Nekateri izpiti, zlasti maturitet= ni, so postali smešno enostavni, 3J4O akademikov je preživelo del svojih počitnic na praksi v tujini, 117 jih je bi lo v Zahodni Nemčiji in 8? na Poljskem. Jugoslavija je prenehala uvažati žito, ki jo je vsako leto stalo okrog 100 milijo nov dolarjev. Letos ga je celo izvozila in to I60.OOO ton v Anglijo, Švico, Izrael, Zahodno Nemčijo, Nizozemsko in na Madžarsko. 50-letnico jugosl.zrakoplovstva so pro= slavili z odkritjem 10-metrsko visokega spomenika prvemu jugosl.pilotu Edvardu Ru= sjanu v Novi.Gorici, a v Beogradu so imeli velik aero-miting, na katerem je sodelo valo celih 56 jet-letal, 68 motornih letal in 20 jadralnih letal. Prikazali so nekaj zelo uspelih akrobacij in skokov iz letal, medtem ko je major Franc Rupnik s svojim jetom prebil zvočno zaveso, 126 športnikov je zastopalo Jugoslavijo na olimpijadi v Rimu, Njihov vodja je bil Mika Tripalo, predsednik CK Ljudske Mladine Jugoslavije. V nekaterih panogah, kot reci mo v košarki, waterpolu in jadranju so za= sedli še kar dobra mesta, a v nogometu so si priborili zlato medaljo, ko so v finalu premagali Dansko s 3;0. V rokoborbi so dosegli srebrno medaljo, ko se je bolgarski rokoborec nalašč.vdal sovjetskemu in s tem prikrajšal Jugoslovane za zlato medaljo. Jugoslovanska televizija je odkupila vec ji del programa olimpijade in sprejem je bil zelo dober. Novi oddajniki omogočajo sedaj sprejem tudi na Dolenjskem (oddajnik na Kumu), v Celju (na Kunigundi) in v Mari boru. Narodna Banka je izdala navodila o pro= daji tuje valute ljudem, ki potujejo v tu= jino. Oni, ki gredo na obisk sorodnikov aü drugih ljudi, kakor tudi oni, ki potuje = jo v tujino na specializacijo, lahko ku= pij o pri Narodni Banki tujih valut v vre dnosti do 3.000 din po uradnem tecaju( 1 funt = 8!;0 dinj 1 dolar = 300 dirO - za kar plačajo dvojno ceno, t.j. '6.000 din. Oni, ki gredo v tujino kot turisti v sku pinah, bedo lahko kupili valuto do 9.000 din. Nihče ne bo mogel kupiti valuto vec kot enkrat na leto. Izgleda, da Narodna Banka računa na tradicionalno iznajdlji= vostjo j ugosl. državljanov na 'črni borzi. Na Reki so splovili doslej največjo ladjo jUgoslotrgovske mornarice - tran= športno ladjo FETAR ZORANIĆ, ki ima 25*IjOO br.reg.ton. Zgradila jo je ladje» delaica TRETJI MA.J, Direktna železniška zveza je bila vzpo stavljena necl Gorico v Italiji in Novo Go ric.o v Jugoslaviji (razdalja 7 km.). Do= slej se je promet' med obema mestoma vršil preko Trsta, Repentabora in" Sežane. V Jugoslaviji živi sedaj 18,700.000 ljudi. Razmerje med prebivalstvom,ki se peča s poljedeljstvom in prebivalstvom, ki se peča z drugimi panogami, je po u= radnih podatkih sedaj doseglo stanje . 50s50c V načrtu je nadaljnje znižanje prebivalstva, ki se peča 3 poljedelj = sivem- To znižanje naj bi dosegli s po= vecano mehanizacij9 proizvodnje. V avgustu je obolelo od otročje para= lise (polio) Ul8 otrok. Od tega 160 na Hrvatsken, liil v Srbiji in 3 v Sloveniji. To Število’je precej nižje od števila v juniju in juliju. Cepljenje proti parali zi se nadaljuje. Na obisku je bil tudi dr.A.Sabin, ki jo skupaj z dr.Salkom od= kril potrebno cepava, Zračenje s kobaltovo bombo je sedaj na razpolago v Beogradu, Koncem leta bo na razpolago tubi v Ljubljani, a priho= dnjs loto tudi v Sarajevu in Skopiju. Uporablja se v boju proti raku. Število ležišč po jugosl.bolnicah se je v zadnjih de.etih letih povečalo za okroglo 50.000, a jih je Še premalo.Ste vilo postaj za prvo pomoč se je poveča» 3.0 na 2o500. V Ljubljani je umrl poznani sklada» telj Anton Lajovic. Star je bil 82 let. Poznani filmski igralec Orson Welles je mesec dni snemal scene za film "Tata ri" v Zagrebu, Tam je pred nekaj meseci tudi snemal nekaj scen za "Austerlitz". Letošnji filmski festival v Puli ni pokazal ničesar p.c :ebcega. IVAN STAN3D