St„ 43, Maribor, ?ine 5. oktobra 1911. Tečaj XLV isMaja vsak četrtek in velja a poštnino vred ln v Maribora s pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, pol leta 2 K in za četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 K, za drage Izvenavatrii»! SfcSela 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 3 K4 Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja"1 v Maribora. — List se dopošilja do odpovedi. — Udje „Kaie?. Ssksjvnega društva" dobivajo Ust brez posebne naročnine^ m Posamezni listi stanejo 10 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5, — Sokopisi se ne vračajo* *-> Upravništvo: Korott; cesta štev. o, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije-g» Inserats se plačuje od enostopas petitvrste za enkrat 15 sin», «a dvakrat 25 vin.," za trikrat 35 vin. Za večkratne oglase primeren popust, Inserati se sprejemaj do srede zjutraj, — Ns- sapi !.e reklamacije so poštnino proste. Italijansko—turška vojska. Lahi so v petek, dne 2&. septembra Turkom napovedali vojsko, ker jim niso mirnim potom hoteli izročiti svoje dežele Tripolis v Severni Afriki. Nobene pravice nimajo Lahi do Tripolisa, toda, ker so se v Severni Afriki že druge velevlasti udomačile, Anglija v Egiptu, Francija v Tunisu, in zadnje mesece v Maroku, zato je tudi Lahom prišlo poželjenje po deželi Tripolis, ki je od Italije oddaljena le 7 ur vožnje po Sredozemskem morju. Početje Lahov je torej pravzaprav roparsko delo, ki pa je gotovo dogovorjeno s Francijo, mogoče tudi z Anglijo. Italija je bila mirna, ko sta Anglija in Francija ropali dežele v Afriki, sedaj pa zahteva Italija protiuslugo. Čeprav se roparsko ravnanje Italijanov do turške dežele Tripolis ne more odobravati, , vendar se da razlagati, olepšati in omiliti. Ker sta si Anglež in Francoz razdelila mecl seboj že velik del Severne Afrike, se je bilo bati, tla dobita vso trgovino v roke, in Italija bi bila navezana na njuno milost. 'Zato je porabila sedaj Italija ugodno priliko, ko je Francija ugrabila brez ugovora drugih velevlasti Maroko ter se polastila Tripolisa. S stališča splošne omike ni nobena nesreča ta ugrabitev, ker je le koristno, Če se iztrga Turku dežela, ki pod njegovim gospodarstvom propada. Tripolis bo končno tudi v prid laškemu de-lav.ljudstvu,ker'bota dežela povzdignila blagostanje» ce^ lega kraljestva, odprla laškim pridelkom nov trg, tr-govstvu nova pota, delavskim rokam pa dala novega zaslužka. Tudi z avstrijskega stališča vzbuja najnovejše laško početje upanje, da bodo Lahi sedaj za en Čas opustili svoje želje po našem Trstu in laških Ti-rolah, ker bodo imeli dovolj opraviti s Tripolisom. Turčija se bo težko resno branila proti Italijanom. V Tripolisu ima le malo vojakov, tje spraviti pa jih ne more, ker italijansko brodovje čuje pred tri-politansko obalo. Da pa bi se spustilo turško brodovje z laškim v resen boj, je neverjetno, ker je turško brodovje zelo zaostalo.. Pač pa se Turčija opravičeno boji, da bo ji zasledovala Italija njene ladje po Sredozemskem morju ter ji še te uničila, katere ima. Pri Prevesi se je to že dogodilo. Tudi drugod so baje vi- deli krožiti italijanske ladije, ki iščejo turških ladij, da jih potope. Četudi ne bo brez vsakega boja Turčija prepustila Tripolisa Lahom, vendar bo menda obračala večjo pozornost na to, da se ji na Balkanu ne odvzame nobena njena pokrajina. Bolgari preže na bolgarski del Makedonije, Srbija na srbski del, Grki hočejo Kreto, mi Avstrijci prosto pot do Soluna, Italija Albanijo, Črna gora tudi kos albanske dežele, Rus pa bi najrajši imel Carigrad, Sicer si vse države zatrjujejo med seboj, da bodo Turčijo pustile na Balkanu pri miru, vendar jim ni nič .verjeti. To je pokazala najprej Italija, ki je baje izkrcala v Albaniji že 1600 vojaštva. Ce je to res, potem bodo gotovo tudi druge države kmalu padle po turških pokrajinah na Balkanu in preti nam velika svetovna vojna. Mogoče pa je tudi, da bo Turčija sama začela vojsko s katero izmed balkanskih dežel, najbrže z Grško. Ker se v Tripolisu ne bo mogla Italijanom resno upirati, morala bo začeti kje drugod vojsko, da se razžaljeno in razburjeno ljudstvo pomiri. Tudi v tem slučaju se je bati neljubih zapletljajev z drugimi državami in svetovne vojske. Pokrajina Tripolis. Dežela Tripolis leži na severni strani Afrike, meji na vzhodu na Egipt-, na severu na Sredozemsko morje, na zahodu na pokrajino Tunis, na jugu pa na francosko pokrajino Kongo. Nasproti Tripolisu se nahaja "a severu italijanska Sicilija. Dežela Tripolis je dvakrat tako velika kot naša Avstrija, a je slabo obljudena; šteje samo nekaj Čez 1 milijon prebivalcev. V sredini dežele mora hoditi potnik po 10 do 20 ur daleč, predno naleti na človeško prebivališče; bolj na gosto so naseljeni ljudje ob morski obali, ki meri 2000 kilometrov. Pokrajina je posebno v sredini grozno zapuščena. Pota so tako slaba, da se le z največjo težavo pride dalje. O železnicah pa sploh ni govora. Hudo se čuti v tej deželi pomanjkanje vode; v obširnih peščenih puščavah se le redko kje dobi kapljica vode. Podjarmljenje teh pokrajin ne bo šlo tako lahko od rok, ker bodo domačini Arabci gotovo za seboj zastrupili še tiste redke izvirke vode. ■ Prebivalstvo v Tripolisu je zelo revno. Živež si mora večinoma od drugod uvažati. Pomanjkanje vode in težavno dovažanje živil bo delalo italijanski vojski mnogo preglavic. Lega mesta Tripolis. Mesto Tripolis leži na rodovitni nižini ter šteje SO.000 prebivalcev, med njimi 3000 kristjanov in 6000 judov. S svojimi ozkimi minaretami in kupolami mošej nudi mesto Tripolis iz daljave krasen pogled. Tudi notranjost mesta samega se razlikuje od ostalih vzhodnih mest vsled svoje snažnosti po cestah. Pristanišče samo je jako ugodno. Trgovina je skoraj popolnoma v rokah Evropejcev, v prvi vrsti Italijanov. V Tripolisu je zelo razvita obrt in trgovina preprog in turških tkanin» Mesto Tripolis ima glavno pristanišče dežele ter tvori nekaka vrata v notranjo Afriko, kamor vodi karavanska cesta preko Mursuka in Bilmara v Bornu. V Tripolis vodijo Številne italijanske, francoske in turške morske proge. Kljub temu, cla obstoji dežela Tripolis večinoma iz puščav, ima obširne plodonosne pokrajine, v katerih izborno uspeva žito, sadje, zelenjava m cvetlice. Boj pri Prevezi. O bitki pri Prevezi Še danes ne vemo, koliko je resnice na poročilu. Italijani zanikujejo, da bi se sploh vršila tamkaj bitka, turška poročila zopet odločno trdijo, da so Italijani pri Prevezi napadli turške ladije. Preveza leži namreč v Evropi, kakih 300 kilometrov južno od dalmatinsko-avstrijske meje, in Italija se je zavezala proti vsem velevlastim, da na evropskih tleh ne bo delala nemirov. Zato je verjetno, da se je bitka vršila, a jo Italijani hočejo utajiti. O bitki se poroča: Dne 29. septembra se je pripeljalo italijansko brodovje pred Prevezo, Poveljnik vojvoda Abruški je ukazal križariti. Ob 3. uri popoldne so poročali poveljniki, da ste zapustili dve turški torpedovki Prevezo. Ena eskadra je pričela zasledovati eno turško tor-pedovko, ki je bežala proti severu. Po kratkem streljanju topov z obeh strani se je turška torpedovka o-brnila in zavozila na obrežje. Ladja, ki je gorela, ni Ust ljudstvu % pouk in nabavo« PODLISTEK» Murnov France. (Vaš!?a slika. Števo EJ. (Konee.l Ali tudi potem, ko je bila skleda na svojem mestu, ni jedel France kar tako tje v en dan brez pomisleka; on je bil v tej stvari v resnici strokovnjak. Ko je opazil, da je že izginila zabela iz mej njegovega delokroga, začel je svoje glavno delovanje. Neustrašeno je namreč vrtal „predor" in si polnil usta z nezabeljeno jedjo, in to delo, dasi na videz mučno, prineslo mu je kmalu krasne sadove. France sicer ni bil eden tistih učenjakov, ki si belijo glave z neumnim vrtanjem naše zemlje, vendar toliko je pa vedel, da se hrib ali gora prevrne na tisto stran, kjer je izpodkopa.no. To naravno teorijo je prenesel France na skledo in ni miroval poprej, da se je kup z vsemi svojimi dobrotami prevrnil na njegovo stran. Tako bistroumno je jedel France vselej, in vselej mu je teknilo. Samo dva slučaja sta znana iz Francetovega življenja, da je pri polni skledi položil žlico iz rok. Tisti k.ovač doli ob vodi se je naveličal samskega življenja, in si po prijaznem nasvetu sosedovem poiskal ženico gori v Kovačevih hribih. A kmalu so šepetali ljudje med seboj, da si je pridobil slabo gospodinjo. Kadar je namreč kuhala kosilo, vrtela je po poštenem hribovskem običaju med zobmi lepo tolminsko pipico. In kmalu se je govorilo po vasi, da včasi mami kovačevi tudi kaj v lonec odpade; in posledica temu je bila, da kovač spomladi ni mogel dobiti kopačev, ker ni hotel nihče jesti iz rok kovačeve mame. Murnov France pa se ni menil za take malenkosti, in je ostal zvest kovaču tudi pri novi gospodinji. Sedaj je tem bolje živel, ker je bil skoro sam pri mizi. Toda reč se ni dobro končala. Ko je sedel nekoč France pri kosilu, je prinesla kovačeva polno skledo rahlih, volnih, in prijetno se kadečih mlincev. Francetu se je tajalo srce skrivnostne sreče —. Tedaj pa je prišla mama kovačeva k njemu. „France" — dejala je milo — „popazi malo, popazi, moja pipica je nekje notri." „Kaj! prokleto, v skledi?! Prijel je skledo in jo z grdo kletvijo zapodil po hiši, da je odletela pipica daleč iz nje. Odslej pa tudi njega ni bilo več h kovačevim. To je bil prvi slučaj, da France ni jedel. In Še enkrat je bilo, da ni jedel, a tedaj pa že ni več mogel. France je imel najmreč tudi to zlato lastnost, da je pil rad vino, in sicer za tuj denar. To pa je storil na jako zvit način. Prišel je k gostilni in vprašal zunaj hlapca, kdo kaj pije notri; ko je izvedel približno, katerega ni notri, Šel je in vprašal goste, je li ta ali ta med njimi, seveda ga nikoli ni bi- lo. Gostje pa so Franceta radi imeli in natočili so mu kozarec, katerega se ni branil, in znal se je muditi toliko časa, dokler je videl, da ni zastonj. Ko se je tako okrepčal, šel je še v drugo gostilno, kjer pa je povpraševal po tistih, pri katerih je ravnokar pil. Proti mraku pa se je zibal pogumno s klobukom po strani, domov k svoji Maruši. Res, imel ga je vsako nedeljo precej pod klobukom, a pri pijači ni pozabil na drugo. Redno ob isti uri ga je bilo videti vsako nedeljo iti iz gostilpe. Zato so ga žene, kojih možje so še pozneje prišli, rade stavile v vzgled svojim možem, Češ: „Vidiš, kako je Murnov France pameten; on ve, kdaj je čas priti domov." Ali vendar, če tudi je bil France tako moder, imel je vendar napako, da ni pustil nobenega pri miru; vsakega je podrezal s svojim strupenim jezikom. Ono leto se je neke nedelje popoldne vračal, takisto poln vina, skozi vas. Pod staro tepko na vasi je stalo nekaj mladih, ki so se z žejnim srcem, a praznim žepom ozirali proti gostilni. Tedaj pa se je prizibal mimo France in ni si mogel kaj, da pe bi podražil malo tu-le „otroke". „Vi ste otroci!" — je zakričal — pa Še slabi otroci ste, kdo se vas boji? Še stare babe ne, ha! — in smeje je hotel oditi —. Toda mladina ga je v hipu napadla, in hrust je padel, kakor je bil dolg in Širok po tleh, drugi pa po njem. Ubogi France, kaj bode sedaj. Ko je zaslišala Maruša krik na vasi, je takoj uganila, da se tepo. Tekla je po vasi in klicala ljudi skupaj. „Halo ljudje božji, na vasi se tepo! Jemnar sta, jaz tako rada gledam, kadar se pretepajo." Prisopihala je pod staro tepko ip tu našla v krvi svojega moža---, Tedaj je zakričala talko, da je mladina plašna pometala palice in cepce iz rok ter pobegnila —. „Jazas! Jazas, moj France —!" France jo pa ni slišal, bil je v nezavesti. Nesti so ga morali domov, kjer pa je zopet prišel malo k sebi. ,„Marušica, bolan sem", je vzdihoval. In Maruša je začela bridko jokati, videč da je tako reven. „Maruša", je govoril s slabim glasom, „kaj dobrega mi skuhaj." ln hitela je, kupila belega kruha ter ga opari-la, ter z maslom polila, tako, da se je delala kar luža v skledi. Z veselim srcem je prinesla jed bolniku. Francetu se je vnel ogenj v očeh in s slabotno roko je prijel za žlico. „Ko se naješ, bodeš zopet zdrav", tolažila gaje Maruša. Zajel je, a jed mu ni šla iz ust. Ogenj v očeh mu je hipoma ugasnil in žalosten je dejal žlico na stran ter vzdihnil: „MaruŠica, ne morem! joj, sedaj pa vidim, da bom moral res umreti!" To je bil drugi slučaj, da France ni jedel. In res je France umrl kmalu potem za vročinsko boleznijo, ki se ga je lotila. Maruša se ni mogla potolažiti, ihtela in vikala je, da se Bogu usmili. No, sedaj se je Že tudi ona potolažila — pol leta po Francetovi smrti spremljalo jo je pet dvojev (parov) svatov od poroke. Franceta so se sosedje še dolgo spominjali. Škoda ga je, so dejali; takega kopača in takega mla-tiČa sedaj ni dobiti v vasi, kot je bil Murnov France. več rabna. Druga turška torpedovka, ki sta jo napadla dva torpedna rušilca, se je vrnila nepoškodovana v Prevezo. Abruški vojvoda je pohvalil poveljnika laške eskadre. Turška poročila obenem pravijo, da so izkrcali Italijani na Prevezi 1600 vojakov. Listi poročajo, da je Avstrija, Francija in Anglija že pokregala Italijo radi te bitke in ji dala oster opomin." Potemtakem ni več dvomiti o tem verolomnem italijanskem napadu. Ako Italija ne bo ustavila v južni Albaniji (kjer leži Preveza) svojib bojnih pohodov, bodo tudi avstrijske bojne ladje odplule proti Duraz-zu, Prevezi in Valari. Obstreljevanje mesta Tripolis. V soboto, dne 29. septembra popoldne je italijansko vojno brodovje začelo obstreljevati mesto Tripolis. Baje je poveljnik brodovja na lastno roko zapo-vedal obstreljevati mesto. Turki so iz mestnih utrdb streljali iz težkih topov, vslecl česar so bile nekatere italijanske ladije težko poškodovane. Listi poročajo, da nameravajo Turki mesto Tripolis zapustiti in se umakniti v sredino dežele. Druga poročila zopet pra<-vijo, da bo stalo Italijane mnogo napora, predno se polaste mesta Tripolis. Natančna poročila o pravem položaju v Tripolisu so skoraj nemogoča, ker so razrušene brzojavne postaje. Izkrcavanje italijanskih čet. Ker je tripolitanska obal ob Sredozemskem morju dolga okrog 2000 kilometrov, Italijanom ne bo težko izkrcati svojih čet v Tripolis. Deloma se je izkrcavanje že pričelo. Italija odpošlje svoje vojaštvo v dveh delih v Tripolis, večinoma na prevoznih parni-kih. Izkrcavanje čet bode ščitilo bojno brodovje. Ker traja vsekako dva dni, predno zamorejo italijanske čete prispeti v Tripolis, se bo glavno izkrcavanje Čet izvršilo še-le zadnje dni tega tedna. Splošno razburjenje pa vzbuja vest, da je izkrcala Italija vojaštvo tudi v Albanijo. Poveljnik italijanske vojske. Za vrhovnega poveljnika italijanske armade v Tripolisu je imenovan general Kari Kaneva. Rojen je bil general Kaneva leta 1845 v Vidmu na BeneČan-skem. Ker je tedaj Benečija še spadala pod Avstrijo, je dovršil Kaneva vojaške študije na avstrijski vojar ški šoli v Liebenau-ju pri Dunajskem Novem mestu. Radi svojih zmožnosti je bil Kaneva leta 1806 imenovan za poročnika. Udeležil se je vojske na Severnem Češkem; navzoč je bil v boju pri Kraljevem gradcu. Ko je prišlo BeneČansko pod Italijo, je tudi Kaneva vstopil v italijansko armado, kjer se je pomikal vedno više. Kaneva je neki zelo nadarjen in izobražen poveljnik. Mobilizacija v Italiji. Italijanski vojni minister se je v posebni seji pečal s položajem, ki ga je povzročilo postopanje Turčije. Vsa vojaška politična in denarna vprašanja, ki se tičejo vojske s Turčijo, so bila rešena v popolnem sporazumu vseh ministrov. Vlada je sklenila, storiti v vojaškem in denarnem oziru vse, kar je potrebno za popolen uspeh. Italija se je že dolgo pripravljala. Armadna kora v Neapolju in Palermu sta že pred časom dobila načrte za prekmorsko ekspedicijo, ki ni mogla imeti nobenega drugega namena, nego zavzeti Tripolitanijo. Mobilizacija se je takoj začela in geslo je bilo, da naj mornarica takoj izkrca vojaštvo, Če bi nastala nevarnost za Italijane v Tripolitaniji. Zdaj je že vsa mornarica mobilizirala. 17 bojnih ladij in križaric s poizvedovalnimi ladijami in 30 torpednimi rušilei, nadzoruje ves turški pomorski promet od Si-rijske obali pa do Egejskega morja. Vrsta ladij zapira vhod v Jadransko morje. Vse je torej pripravljeno, da se prepreči slučajni turški napad. — Italija pridno mobilizira tudi severno-italijanske vojne'kore. Ker teh korov radi oddaljenosti Italija gotovo ne bo poslala v Tripolis, se govori, da je naperjeno to oboroževanje proti Avstriji. Navdušenje za vojno v Italiji. Lahi imajo veliko poželenje po vojski. V Rimu, Neapolju, Benetkah in drugih italijanskih večjih mestih hodijo cele množice ljudi, ki vpijejo: „Živio vojska", „Živio naš Tripolis in Albanija". Prirejajo se slavnostne predstave v gledališčih na korist vojnemu skladu. Vojake, ki so namenjeni za vojsko, ljudstvo pogoščuje. Turčija mobilizira. Listi poročajo, da se Turčija pridno pripravlja na boj z Grško. Mobiliziranih je več vojnih korov v oUižju turško-grške meje. Turško brodovje. Turško brodovje se na odprtem morju nikakor ne more meriti z italijanskim. Sestoji večinoma iz starih ladij, ki jih je kupila Turčija od drugih držav. Skupno šteje turško brodovje tri večje bojne ladje, dve križarki, 11 večjih in 15 manjših torpedov.. Na resen boj na morju Turčija sploh ne more misliti. Turško brodovje so nahaja baje sedaj večinoma v morski ožini v Dardanelih. Italijani so zaplenili več turških trgovskih ladij. Italijansko brodovje je pri DraČu napadlo dve tiT&ki torpedovki. Poročajo, da sta se obe torpedov-ki bližali italijanskim ladijam, nič hudega sluteč, ker i'in vojno stanje Se ni bilo znano. Samo na ta način i > mogoče razumeti, da je italijansko brodovje torpedovki vjelo. Razburjenje turškega sultana. Pri sprejemu ministrov in drugih članov vlade dne 30. septembra, ki je izpadel mirno in brez šuma, kakor je bilo pričakovati, je izgledal sultan radi pre-čute noči zelo bledo in potrto. Vojska ga je silno raz-, burila in potrla. Posebno se je opazilo, da je proti navadi šel brez pozdrava mimo dostojanstvenikov;. Sultan je rekel članom ministrstva: Moje oči naj ne vidijo več nobenega Člana tega ministrstva, ki je spravilo na mojo glavo — toliko nesrečo. Moč turške in italijanske armade. V mirnem času šteje turška vojska 457l/i bataljonov pešcev in lovcev z 138 stotnijami strojnih pušk, 6)4 bataljonov pešcev na konjih, 39% polkov konjenice, 341 gorskih topničarskih baterij, 30 stotnij težkega topničarstva; izmed teh čet ima Turčija tudi še več oddelkov pijonirjev, brzojavnih in železniških oddelkov. Skupna moč turške vojske znaša v mirnem času 250.000 mož, v vojski pa okrog 350.000. — Italija ima na suhem 336 bataljonov pešcev, 147 Švadronov konjenice, 225 baterij topništva, 12 oddelkov kolesarjev, poleg tega pa Še večje Število trdnjavskih in drugih oddelkov. Skupno šteje italijanska armada v mirnem času 280.000, v vojski pa 650.000 mož. A rajču-nati moramo, da je turška armada zelo zanemarjena, Italija pa se ponaša» da ima dobro, izurjeno" vojaštvo, kar se bo pa Še-le videlo. Turki o vojski. Jusuf Zai beg, turški konzul (zastopnik) v švicarskem mestu Genfu, se je o vojski nasproti nekemu časnika,rju izjavil sledeče: Zagotavljam Vas, tla se je Italija že leta pripravljala na to, kar jc sedaj izvršila, s tem, da je v Tripolis utihotapljala orožje.. Ne smem Vam povedati vira, a ko sem bil glavni konzul na Malti, je bilo tam znano, da ima Italija v Tripolisu tajne zveze in da je klet tamošnjega italijanskega zavetišča napolnjena z orožjem in strelivom. — Naša Turčija se nahaja že tri leta v dobi prerojeva-nja.. Ravno v trenotku, ko se hoče dvigniti, nas na^ pada Italija. Mi bomo tepeni, to vedo Italijani, ker, kaj hočemo s 14.000 možmi, katere imamo v Tripolisu? Mi bi mogli poslati 140*000 do 150,000 mož, a kdaj pridejo tje? K temu pride še oskrbovanje. Tudi bi morali preko Egipta, kar nam bržkone ne bo dovoljeno. — Tako turški konzul. Anglija, ki je gospodarica Egipta, res ne dovoli turškim četam prehoda v Tiripolis. Bolgari rožijajo s sabljo. Bolgari se zelo pečajo s sporom med Italijo in Turčijo. Vladni krogi sodijo, da se bo rešil spor po bosenskem vzorcu, ker bo Turčiji ljubši denar kakor vojska. Bolgari upajo, da bodo zdaj Turki glede na bolgarsko-turško trgovinsko pogodbo bolj popustljivi, kakor so bili. Neki bolgarski minister je izjavil, da nastanejo lahko v slučaju turško-italijanske vojske na Balkanu velikanske zmešnjave.. Bolgairsko narodno časopisje opozarja na slabost Turčije glede na Tripolis in naglaša, da mora biti Bolgarija pripravljena za vojsko. Miren razvoj. Evropske velevlasti baje nameravajo posredovati, da bi se krvoprelitje ustavilo in dosegel miren sporazum. Turški sultan je baje naprosil nemškega poslanika v Carigradu, naj on posreduje pri nemškem Qesa,rju Viljemu za to, da bi on deloval na to, da se vojska ustavi. Listi poročajo, da bodo evropski državniki skušali najti pot, da se med Italijo in Turčijo napravi mir. Politični ogled. — Državni zbor se snide danes, dne 5. oktobra. Predsednik je sicer postavil na dnevni red razpravo o državnozborskem poslovniku, a gotovo je, da bo ta predmet potisnjen v ozadje, in se bo govorilo o draginji. Socialni demokratje in nemški meščanski poslanci se bodo zaganjali seveda samo v draginjo mesa. Upamo pa, da bodo kmečki poslanci opozorili tudi na ono draginjo, ki jo delajo kapitalisti, kakor pri železu, sladkorju, petroleju, milu itd. Pri splošni razburjenosti, ki vlada vsled draginje, je skoro gotovo, da bo prišlo med poslanci do hudih spopadov. — Novi vojni minister Auffenberg se je po časnikih veliko laskal Madžarom. Sploh se o Auffenber-gu govori, da Slovanom ni prijazen, in da je pač hvalil jugoslovanske vojake kot dobre vojake, a narodu ni bil nikdar naklonjen. Nezaupanje v njega vzbuja tudi govorica, ki se sedaj Širi v vojaških krogih o njem, in ki pravi, da je uplival na Auffenbergovo imenovanje neposredno nemški cesar Viljem. Pri vajah v Tabisu se je Viljem zanimal za Aufienberga in je rekel prestolonasledniku: „Ti, na Aufienberga te opozarjam, ker je izboren Človek*" Cesar Viljem se je tudi pozneje zanimal za Auffenberga. — Ministra-krajana bodo baje dobili Cehi in Nemci, za Cehe se imenuje poslanec Mastalka, za Nemce poslanec Pacher. Narodi, ki imajo že itak svoje rojake v ministrstvu, bi torej dobili nove ministre, drugi narodi, kakor Rusini, Slovenci, Hrvatje, Italijani in Rumuni, pa bi naj ostali brez vsakega zastopstva. Z nemškimi ministri-krajani smo imeli dosedaj slabe izkušnje, bili so celo navadni nemšiki hujskači. Zadnji nemški minister-krajan Schreiner je nastopai že tako surovo, da ga je ministrski predsednik Bie-nertli kratkomalo vrgel ven iz svojega kabineta. Imenovanje nemškega ministra-krajana bi bilo nevarno izzivanje za jugoslovanske poslance, ki gotovo ne bi mirno gledali takih izzivalnih dejanj. Ceško-nemškl sporazum se je zopet zelo obte-žil s tem, da je na Dunaju nemški mestni magistrat dal zapreti češke šole. Na Češkem zahtevajo Nemci od Cehov predpravice, na Dunaju pa kratijo Cehom navadne pravice, to je grd značaj avstrijskih Nemcev. Le kdor sam nima smisla za poštenje in pravičnost, obožuje to ljudstvo. Takšni oboževartelji so pri nas nemškutarji. — Na ¡Španskem se je vendar posrečilo, zadušiti revolucijo. Vojaki so ostali povsod zvesti kralju. Časopisje zopet izhaja. Delavci stavkajo Še zgolj v dveh krajih. Iz mesta Barcelone izganjajo inozemske anarhiste. Na deželi so aretirali mnogo anarhistov. Razne novice. * Osebne vesti. Grof Atterns, ki je našemu ljudstvu kot glavar v Ptuju, in nazadnje v Mariboru, dobro znan, bo baje imenovan cesarskim namestnikom v Dalmaciji, ker je sedanji namestnik Nardelli odstopil. * Iz sodnijske službe. Višjesodni svetnik gosp. Gustav Smolej v Celju je imenovan za višjesodnega svetnika pri višjem deželnem sodišču v Gradcu. * V mariborsko bogoslovnieo so vstopili sledeči gg. abiturienti: Ariič Drago, St. Janž na Vinski gori; Ceplak Ferdinand, Gornji Grad; Guček Kari, Celje; Jani Konrad, Globoko pri Rimskih toplicah; Jaz-binŠek Franc, St. Vid pri Planini; Kosi Alojzij, Ljutomer; Krevh Matko, Troblje pri Slov. Gradcu; Len-dovšek Bogdan, Makole ; Lorger Evgen, Ljubno ; Mess-ner Ivan, St. Primož pri Muti; Mohar Anton, St. Pavel pri Preboldu; Petrovič Jožef, Pacinje pri Ptuju; Rehar Jožef, Šmartno v Rožni dolini; Safošnik Jakob, Sv. Lovrenc na Dravskem polju; Sternad Miroslav, Sv. Benedikt; Spari Avgust, 'Jarenina; Vršič Feliks, Sv. Anton v Slov. gor. ; Žmavc Jožef, Bočna. — V III. letnik je na novo vstopil g, Anton Bratko-vjč iz Kapele. * Slov. Straža je imela dne 1. oktobra v Celovcu svoj občni zbor. Iz Štajerske se je udeležil zbora državni in deželni poslanec g. dr. K. Verstovšek, župan Pogač in obČ. odbornik Vrhnjak. Vseh navzočih je bilo okoli 350 rodoljubov, ki so zastopali 201 podružnico Slov. Straže in okoli 11.000 članov. Dohodkov je izkazalo blagajnikovo poročilo 55.503 K 31 vin., izdatkov pa 4^.793 K 77 vin. Vsa poročila, ki kažejo prav ogromno, dasi tiho delo, so bila soglasno sprejeta. Podrobno poročilo o občnem zboru priobči „Na-rodno-obrambni vestnik". * Učiteljska imenovanja. Deželni Šolski svet je nadučitelju, v Crešmjevcu, g. Gregorju Polancu povodom upokojenja na lastno prošnjo izrekel za njegovo delovanje pohvalo. Kot nadučitelji so bili nastavljeni: na dekliški ljudski šoli v Studencih Karl Mayer, na deški ljudski šoli na Bregu pri Ptuju učitelj Albin Wankmiiller; kot definitivni učitelji oziroma u-čiteljice: na dekliški ljudski šoli v Studencih prov. učiteljica Terezija JuriČ, na ljudski šoli v Rogatcu prov. učiteljica Margareta Vodopivc, na ljudski šoli na Bregu pri Ptuju prov. učiteljica Ida Rodošek, v Konjicah Gustav Svetlin, v Mariji Devici v Puščavi Adolf Friedl, v Vidmu Ivan Cernej, v St. Janžu na Dravskem polju suplentinja Marica Gobec in définit, učit. Aleksander Mezina, v Ptujski okolici Stanisla-ja Schreiner, v Majšpergu Anton Kožuli, v ZavrČu Marija VorŠič, v konjiški okolici Ludvik Petrič, v St. Lovrencu nad Mariborom Josip Vidmoser. Definitivni učiteljici Alojzija Gorjak v Cadramu in Marija Ple-ško pri Sv. Duhu v Halozah ste dobili dovoljenje, zamenjati svoji službeni mesti.. — Učitelj na celjski okoliški šoli, g. I. Žagar, je dobil še za eno leto dopust v svrho umetniške nadaljne izobrazbe, nadomestuje ga še nadalje Franc Žagar. Učiteljica A. Kalšek je dobila enomesečni dopust, nadomestuje jo učiteljska kandidatinja gdč. A. Ježovnik iz PetrovČ. Kot pomožni učiteljici, oziroma pomožni učitelj so: M. Wudler za Št. 'Jurij ob južni železnici, H. Smolnikar za Novo Cerkev in A. Gobec za celjsko okoliško Šolo. Dijaška kuhinja v Mariboru. Občni zbor mariborske Dijaške kuhinje je bil dne 23. septembra 1911. Predsednik, stolni dekan dr. Ivan Mlakar, je navzoče pozdravil ter opozoril na velik pomen in na veliko korist dijaških kuhinj. Tajnik, profesor dr. Medvod, je podal kratko poročilo o delovanju mariborske Dija^ ške kuhinje v preteklem Šolskem letu. Iz njegovega poročila je razvidno,, da je Dija&ka, kuhinja zelo pio-donosno delovala. V njej je dobivalo vsak dan 60—65 dijakov opoldansko hrano; v 252 Šolskih dnevih se je razdelilo 15,540 obedov. Blagajnik, kanonik Jakob Kavčič, je poročal o imetju Dijaške kuhinje. Dohodkov je imela minolo leto 4456'17 kron, stroškov pa 4663' 14 K; mali primanjkljaj se je moral pokriti iz dohodkov prejšnjih let. Vslecl draginje in vsled slabih letin ima Dijaška kuhinja vedno težavnejše stališče. Vendar ji je ostalo zvestih več zavodov in mnogo plemenitih prijateljev mladine. Imenoma moramo s prisrčno zahvalo navesti sledeče: posojilnica v Mariboru, Dijaške kuhinje največja dobrotnica, hranilnica v Šmarju, hranilnica v Slov. Gradcu, posojilnica v G, Radgoni, posojilnica v Framu in v Konjicah, hranilnica v Dolu, posojilnica v Makolah, Mohorjani v Slivnici, posojilnica v Ormožu in v Ljutomeru, okrajni odbor Šmarje, deželni odbor Štajerski. Lep prispevek (204 K) so poslali vrli mariborski dijaki, ki so priredili pod pokroviteljstvom profesorja dr. Antona Medveda krasno uspelo veselico v Št. Jurju v Slov. gor. ; istotako so se Dijaške kuhinje radodarno spomnili gtv- stje na primiciji Častitega gosp. Pavliča. Požrtvovalni podporniki so bili dr, Ivan Mlakar, dr. Fr. Rosina, mag. Ferk in kaplan Žekar. Pri volitvi novega odbora so bili izvoljeni: predsednkom dr. Ivan Mlakar, stolni dekan; podpredsednikom ravnateljHenrikSchrei-ner (ker je dosedanji podpredsednik dr. Franc Rosina kljub vsom prošnjam zopetno izvolitev odklonil); tajnikom prof. dr. Anton Medved; blagajnikom kanonik 'Jakob Kavčič; odbornikom pa dr. F. Rosina, dr. Radoslav PipuŠ in profesor Ivan Vreže. Odbor Dijaške kuhinje se nujno in najtopleje obrača do vseh blagih rodoljubov in prijateljev .učeče se mladine, naj mariborski Dijaški kuhinji tudi letos ostanejo zvesti podporniki. Dijakov je veliko, ki so podpore skrajno potrebni in tudi vredni. Spominjajte se pri prijateljskih shodih, na veselicah, ob godovih in svatbah, ob kakoršnihkoli sestankih toli koristne Dijaške kuhinje. Učeča se mladina in ž njo ves narod vam bosta hvaležna. Vsak dar bode dobrodošel! Bog ga tisočero povrni! * Naši živinorejci in draginja. Ljudje v mestih še vedno govore, da so kmetje krivi visoke mesne cene zar to, ker imajo premalo živali na prodaj. Koliko je takim govoricam verjeti, je razvidno iz sledečega slu-1-čaja: V Krappfeldu na Koroškem imajo kmetje 200 pi-tanih volov na prodaj, pa jih ne morejo na noben način prodati. Pretekli teden je bilo v Celovcu 16 posestnikov iz Krške doline, ki so hodili od mesarja do mesarja In ponujali svoje blago, a so bili povsod odklonjeni, ker je bil vsak mesar že za tri tedne naprej z živino založen. Tudi pri nas na Spodnjem Štajerskem imajo kmetje mnogo živine na prodaj, a kupcev ni od nikoder. Cene živini padajo, a meso je vedno enako drago. Zato se tudi govori o tem, da se naj mesarska obrt razglasi kot prosta obrt.. Potem bo naenkrat dovolj mesa po znižani ceni. * Vinska kupčija. Vinotržci pošiljajo sedaj svoje mešetarje k vinogradnikom, kupovat letošnji vinski mošt. Obljubujejo pa razmeroma zelo nizke cene. V Slov. goricah, pa tudi v mariborski okolici, obljubujejo ti mešetarji za liter vina povprečno po 32, 36, 40 do 59 vin., ali za vino, ki ima 16 stopinj sladkorja, 36 vin, za liter, za 17 stopinj 38, za 18 stopinj 42 vin., za 19 stopinj 46 vin., za 20 stopinj 50 vin. Za vino, ki pa ima več kot 20 stopinj sladkorja, obljubujejo 52 do 60 vin. Opozarjamo vinorejce, ki Še niso prodali svojega vina, naj bodo pazljivi, ker bo imelo letošnje vino izredno lepe cene, posebno, ko se ga povsod manj pridela, kot se je mislilo. Starega vina tudi nikjer ni več mnogo v zalogi. Po letošnjem y^nu se bo prihodnje leto Še zelo povpraševalo, zatorej pozor pri prodaji! * Liberalni učitelj, ki ne da svojega otroka krstiti. Iz Solkana na Goriškem poročajo: V nedeljo, dne 24. septembra, je hotel krstiti učitelj Albin Stritar svojo prvorojenko na ime „Sokolica", Ker se pa to ime Še ne naliaja v katoliških koledarjih, gospod župnik ni hotel krstiti na ime „Sokolica", G. Stritar se je izgovarjal, „da to ni njegova muha, pač pa, da ga v to silijo okoliščine". Pač po svobodomiselno, ako liberalci svojih otrok nočejo več dati krstiti na katoliška imena! Res, skrajno predrzno in izzivalno se obnašajo že ti liberalni učitelji med našim katoliškim ljuvstvom. * Kakšno bo vreme meseca oktobra? Po Fal-bovem stoletnem vremenskem koledarju se prerokuje vreme za mesec oktober sledeče: Do 8, oktobra mok-rotno in srednje toplo, od 8. do 10. vetrovno in deževno, od 10. naprej se nebo zjasni, a nastopi hladno vreme, od 15. se začne zopet deževno vreme, po 22. oktobru nastopijo jasni in hladni dnevi, ki trajajo do konca meseca. Nek drug vremenski prerok naznanja sledeče: Deževno vreme traja začetkom meseca do 6. oktobra. Dne 6. oktobra se začne lepo vreme, ki traja samo nekaj dni. Od 10. do 16. oktobra zopet dež in hladno vreme, od 16. oktobra naprej oblačno, 17., 18, in 23. oktobra nastopijo hudi vetrovi, ko se zjasni, se začnejo lepi dnevi, a ozračje postane tako hladno, da zemlja zmrzuje. Od 25. oktobra naprej pa se pričenja zopet jasno in izredno toplo jesensko vreme. Tako vremenski učenjaki. Sicer pa je veljava vremenskega prerokovanja jasno naslikana v Prešernovi kitici: Pojte rakom žvižgat, vremena vi preroki! * Sneg je zapadel od nedelje na ponedeljek večer po vrhovih Pohorja, Kozjaka, Radia in drugih Štajerskih gorah. Z RemŠnika se nam poroča, da je bil tam v ponedeljek sneg visok za poldrug čevelj. Ce se k letošnji suši pridruži rana zima, pa bo naš kmet Še večji revež, * Sprememba pri vojaštvu. Mariborski domobranski pešpolk Št. 26 namerava vojna uprava z novim letom 1912 preustrojiti v takoimenovani gorski polk. Moštvo tega polka je imelo letos vojaške vaje po gorovju okrog Triglava. Pri teh vajah se je pokazalo, da so naši mladeniči trdni in da so zmožni za gorsko službo tako kot drugi gorsko-lovski polki. * Za Siov. Straž« so nabrale vrle mladenke pri 8v. Ani na Krembergu nad 1000 obrabljenih poštnih znamk. Hvala. Gospodinjska šola šolskih sester na Teharjih pri Celju. Novo Šolsko leto se začne dne 3. novembra 1911. Na šoli bodeta dva tečaja. Celoletni traja 12 mesecev, Gojenke plačujejo mesečno 30 K za hrano, stanovanje in pouk ter 10 K vpisnine v začetku leta. Zimski tečaj traja od 3. novembra do 1. maja; gojenke v tem tečaju plačujejo mesečno 35 K in 10 K vpisnine pri vstopu. Predmeti, v katerih se na Šoli poučuje, so: veronauk, vzgojeslovje, zdravoslovje, spisje, računstvo, nemščina, gospodinjsko knjigovodstvo, kuhanje, Šivanje, pranje, likanje, živinoreja, mlekarstvo, svi» njereja, perutninarstvo, vrtnarstvo, poljedelstvo. V zimskem tečaju se poučuje bolj notranje gospodinjstvo, posebno kuhanje in šivanje poleg drugih predmetov, Prošnje za sprejem se pošiljajo na naslov: Gospodinjska Šola na Teharjih pri Celju, pošta, Store. Prošnjam naj se priloži krstni list, Šolsko spričevalo, zdravniško spričevalo, obvezno pismo, da se bodo plačali vsi stroški, da bodo deklice vstrajale, izvzemši izvanredne tečaje, cel tečaj v zavodu, izvrševale dela, ki se jim naložijo, in se ravnale po hišnem redu. To pismo morajo podpisati deklice in njihovi stariši ali varuhi, Če niso mogoče deklice že samostojne. Vsaki prosilki se pošlje takoj, ko prošnja dospe na zavod, tiskano pojasnilo, da ve, koliko obleke mora prinesti s seboj. Na zavodu bodo poučevale samo nove in izkušene ženske učne moči. Mariborski okraj. m Maribor. Pred porotniki so stali dne 27. septembra 551etni Vincenc Murat in njegova sinova Bol-fenk in Vincenc Murat iz Vitana, obtoženi radi ponarejanja denarja. Vincenc Murat starejši je bil oproščen, oba njegova sinova pa obsojena. Bollenk Murat je dobil 15 mesecev, Vincenc Murat pa 13 mesecev težke ječe. m Maribor. Pri spravljanju divjih kostanjev, se je dne 30. septembra ponesrečil v Mariboru 641etni dninar Janez Stramec, Padel je z drevesa in si zlomil obe roki. Prepeljali so ga v bolnišnico. m Maribor. Pri volitvi Članov in namestnikov komisije za odmerjenje pridobninskega davka za IV. razred za okrajno glavarstvo Maribor (dežela), ki se je vršila dne 27. septembra, so zmagali od slovenskega volilnega odbora priporočeni kandidatje in sicer kot člana: gg. Jožef Lorber, župan pri Sv. Petru niže Maribora in Jožef KetiŠ, trgovec in gostilničar pri Sv. Jakobu v Slov. gor.; kot namestnika pa: gg. Miha Srne, trgovec v Rušah, in Marko Grizold, gostilničar v RaČah. Nasprotniki so se volitve sicer u-deležili, a so ostali v manjšini. Dne 28, septembra se je vršila volitev za III. razred, v katerem so bili dosedaj izvoljeni navadno Nemci. Letos so pa zmagali kandidatje, ki jih je priporočal slovenski volilni odbor. Izvoljena sta kot člana gg.: Viktor Glaser, leso-tržec in župan na Smolniku, in Jos. Mule, gostilničar v Rušah; kot namestnika: gg, M. Lesjak, gostilničar v Slivnici, in Alojzij Pinter, trgovec v Slov. Bistrici. Ta naša zmaga spričuje, da smo Slovenci glede števila obrtnikov in davčne moči v mariborskem okraju daleč pred Nemci. m St. Ilj v Slov. gor. Naša Kmetijska podružnica bo letos zopet obdarovala pridne viničarje in posle. To odlikovanje se vsako leto lepše obnese. Vini-Čarji, hlapci in dekle, ki so obdarovani, se tega veselijo in Še rajši ostanejo delj Časa pri gospodarju v službi. Gospodarji pa pridno prispevajo za to obdarovanje. Letos se bodo sprejemale prošnje do 20. oktobra, Pošljejo se naj na načelstvo Kmetijske podružnice v St. Ilju, ali pa na g. župana Thalerja. Prošnje naj potrdi občinski urad in delodajalec. Deležni so teh daril samo viničarji in posli, katerih gospodarji so člani naše Kmetijske podružnice, m Sv. Lenart v Slov. gor. Dne 14. septembra sla župana in občinska odbora občin Trotkova in/fCo-getinci pri Sv. Lenartu napravila slovesno obljubo v roke g. komisarja okrajnega glavarstva. Vsi prizivi nasprotnikov proti novoizvoljenima odboroma obeh občin so bili torej zastonj. Oba župana in odborniki so sami zavedni slovenski kmetje. m Sv. Benedikt v Slov. gor. Vrli BenediČani so pokazali v, nedeljo, dne 1. oktobra, dobro se razvijajočo politično zavest s tem, da jih je prišlo nad 200 na zborovanje po večernicah, akoravno je do pri-četka shoda nepretrgoma deževalo. Predsednikom so si izvolili zborovalci enoglasno veleč. g. duh. svetovalca in domaČega župnika. Po obširnem poročilu in razvitem programu drž. in dež. poslanca g. Ivana RoŠkarja za bodočnost, se je izreklo zaupanje poslancu brez kakega predloga, izrazile razne prošnje, katere je poslanec obljubil po možnosti izpolnjevati. Ob pol-5. uri se je zaključilo lepo uspelo zborovanje. m lioče-Razvanje. Dne 1. t. m. je poklical k sebi Vsemogočni blago ženo, skrbno gospodinjo in nepozabno mater, Marijo Mom. Bila je prava krščanska mati, kakršnih želimo še mnogo našim otrokom. Da ni bila priljubljena samo pri domačih, ampak splošno pri vseh faranih, je pokazal veliki sprevod. Marsikatero oko se je solzilo in želelo rajni večno plačilo onkraj groba. Kljub slabemu vremenu je bila udeležba pri pogrebu zelo velika. Njeni hčerki In njenemu dobremu zetu naše najiskrenejše sožalje. Blagi materi pa večno veselje v nebesih. N. v m. p.! m Slov. Bistrica. Našemu okrajnemu zastopu je že v letošnjem poletju potekla triletna, doba, a nove volitve se zavlačujejo, samo da Še naši nasprotniki dalje gospodarijo v okrajnem zastopu. Radi tega je 12 slovenskih zastopnikov odložilo svoja mesta. Kljub temu Še sedaj ni prišlo do resnih volilnih priprav, pač pa se je dne 28. septembra vršila volitev za okr. šolski svet, akoravno okrajni zastop vsled odstopa slovenskih zastopnikov pravno več neobstoji.TudičebiSlo-venci ne odložili svojih mandatov, ampak se samo ne udeležili volitve, bi volitev ne bila veljavna, ker velja pravilo, da mora biti pri sejah, v katerih se vr-Še kake volitve, navzočih vsaj dve tretjini članov. Pri tej volitvi pa je bilo navzočih le 20 nemških zastopnikov, Izvoljeni so: krčmar Bauman iz PoljČan, Petzolt, Stieger, Versolatti in dr, Wiesthaler. Zahtevamo, da proglasi oblast te volitve kot neveljavne. m Studenci pri Maribora. Vabimo na vinsko trgatev, ki jo priredi Kat. slov. izobraževalno društvo v Studencih pri Mariboru v nedeljo, dne 8. vinotoka ob 8. uri popoldne v gostilniških prostorih g. Šauperla (»Zur weisen Fahne".) Na dnevnem redu je godba, šaljiva pošta, šaljivi ribji lov in vinska trgatev. (Nastop župana, otvoritev zaporov, nastop stražnikov in trgatev). Vstopnina 20 vinarjev. K obilni udeležbi vabi odbor. m Sv. Trojica v Slov. gor. V ntdeljo dne 15. okt. po deseti maši se vrši v samostanu shod izobraževalnega in mladeniškega društva. Govori govornik iz Maribora. Mladeniči, možje in sosedje pridite! Ptujski okraj. p Ptuj. Spor med ptujskimi Nemci se dan za dnevom ponavlja tudi po gostilnah. Starina, pa tudi novi mošt nekaj čudno vpliva na razvoj ptujske nemške velikomestne politike, posebno proti polnoči postaneta navadno obe stranki zelo živahni, p Spuhlja. V ponedeljek, dne 9. oktobra bodo v naši vasi občinske volitve. Volilci, udeležite se jih polnoštevilno, da bo zmaga sijajna, p Vurberg. Slabo vreme je bilo v nedeljo, vendar se je shod S. K. Z. dobro obnesel. Po pozni sv. maši se je zbralo k zborovanju obilo ljudstva. Predsedoval je shodu g. Krefl. O deželnem in državnem zboru je poročal poslanec dr. Korošec. Na podlagi Številk je dokazal opravičenost ostrega boja naših poslancev v Gradcu. Pobil je zlasti „Štajerca" in nem-škutarje, ki trdijo, da se Drava vsled slovenske ob-strukcije ne regulira. Vlada je dovolila svojo podporo, a deželni odbor noče najeti na račun vlade potrebnega posojila. Tudi pri zadnjih pogajanjih je bila med drugimi gospodarskimi točkami regulacija Drave na prvem mestu, toda nemški nestrpneži so odklonili vse opravičene slovenske zahteve. Po govoru g. dr, Korošca je predlagal domači g. župnik tri resolucije, v katerih se je obsodilo postopanje deželnega odbora z ozirom na regulacijo Drave, odobrilo nastop slovenskih poslancev, zahtevalo zakon zoper oderuške kartele in obsodilo namero vlade, vpeljati vinski davek. Resolucije so bile enoglasno sprejete. Urednik Kemperle je navduševal mladino k pridnemu in vestnemu izobraževalnemu delu. Mladenič Jakob Felici-jan se je v zbranih besedah zahvjalil govornikoma in je pozival navzoče nasprotnike, naj se oglasijo k besedi, da jim ne bo potreba še nadalje po gostilnah zabavljati in obsojati naših voditeljev. Ta poziv je našel splošen odmev, toda liberalnim in nemškutarskim nasprotnikom je pogum izginil in so krepko — molčali. Nato je g. predsednik zaključil lepo uspelo zborovanje. p Velika Nedelja. Dne 28. septembra zjutraj je tužno naznanjal zvon, da se je zopet nekdo preselil iz te solzne doline. V bolnišnici usmiljenih bratov v Gradcu je namreč zatisnil svoje oči Anton Janžeko-viČ, posestniški sin iz Vičanec, Neozdravljiva bolezen sušica, katere kal si je prinesel od vojakov, mu je pretrgala nit življenja v najlepšem cvetu. Star je bil Še komaj 26 let. Pokojnik je bil treznega in mirnega značaja ter je ob zadnjih državnozborskih volitvah stal ob naši strani. Globoko potrtim starišem in bratu naše iskreno sožalje. Tebi, ljubi Tonek, naj bo tuja žemljica lahka! p Sv. Barbara v Halozah. Tatu, ki je kradel v naši župni cerkvi, smo že izsledili in se zdaj nahaja v ptujskem zaporu. Mogoče je on tudi kaj v zvezi z zažigom v zakristiji meseca julija. Kaj ga je gnalo k tem Činom, je Še neznano, ker, kolikor je dogna-no, je kradel brez dobička. p Sv. Towaž pri Ormožu. Dne 8. in 15. okt. t. 1. priredi tukajšnja „Mlad. Zveza" po večernicah v šoli igre: „Zgubljena stava", „čudna kupčija" in „Zamorec". Domača dekleta pa igro „Marijin otrok". Domačini in sosedje, pridite v obilnem številu ! p Sv. Lovrenc na Drtv polju. Podružnica „Slov. Straže" za župniji Cirkovce—Sv. Lovrenc ima svoj prvi občni zbor v nedeljo dne 15. okt. po večernicah v društveni dvorani pri Sv. Lovrencu. Na vspo-redu so poročila odbornikov, govori, deklamacije in petje. Pride tudi g. drž. posl. Brenčič. Vsak zaveden Slovenec obeh župnij naj pride. Dekanijski shod dekliških Marijinih družb in zvez bo dne 8. oktobra t. 1. pri Veliki nedelji. Spored: ob pol 10. uri pridiga (kaplan Fr. Stuhec) in slovesna sv. maša; po službi božji javno zborovanje na crrkvenem trgu, govori veleč. g. dr. Hohnjec iz Maribora; nastop govornic iz posameznih župnij. Ob pol 2. uri pridiga o presv. srcu Jezusovem, potem pa roženvenska pobožnost. Po večernicah predstava „S»ojeglavne Minke" v šoli. Na predvečer se bo pri Veliki nedelji spovedovalo, in je drugi dan med pozno sv. mašo skupno obhajilo deklet. Tudi dekleta iz drugih župnij se naj po možnosti udeležijo skupnega sv. obhajila, v ta namen naj dan prej doma opravijo sv. spoved. Dekleta skrbite, da bo udeležba vse prireditve velika! Ljutomerski okraj. 1 KamenŠčak pri Ljutomeru. Posestniku in krojaču Janezu Dolamiču je že dne 1, avgusta t. 1. skrivoma odšel 121etni sin Anton, ker se je zbal kazni. Oblečene je imel parhetne hlače (plave), moder predpasnik, star zelenkast klobuk ter je bil bosonog. Vzel si je smer proti Sv. Križu na Murskem polju. Vsa oblastva Še do danes niso mogla najti nesrečnega dečka. Kdor bi kaj vedel o njem, naj to blagohotno nemudoma naznani občinskemu uradu na KamenšČa-ku pri Ljutomeru. 1 Negova. V nedeljo, dne 1. oktobra po rani sv. maši se je zbralo nad 200 zavednih mož in mladeni-čev v novi šoli in so z zanimanjem poslušali nad eno uro trajajoča izvajanja poslapca g. Ivana Roškarja, kateri je razvijal politični in gospodarski položaj, s stališča Slovencev v državnem zboru, nasproti viadi in deželnemu odboru. Pojasnil je vse vzroke obstruk-cije v deželnem zboru ter ožigosal krivično postopanje nemško-nacionalnega deželnega odbora nasproti nam Slovencem. Ljudstvo je vzelo delovanje sloven- skih poslancev z odobravanjem na znanje. Predsedoval je shodu domaČi župan g. Holc. Na shodu se je sprejela sledeča resolucija: 1. Navzoči zborovalci protestirajo soglasno proti temu, da bi se dovolil u-voz tuje živine iz katere koli sosednje države, in da bi so odpravila colnina ob meji, in sicer zato, da se prepreči uvoz Še drugih kužnih bolezni, ker nam že itak povzroča slinovka ogromno Škodo. Zahtevajo, da se ta kuga z vsemi sredstvi zatre in v kolikor na|-prej mogoče odprejo živinski sejmi. 2. Soglasno se sklene, da se zahteva od pristojne oblasti tajkojšnja izvršitev sklepa deželnega zbora z dne 9. novembra 1908, da se glasom istega smejo posluževati vsi, za to usposobljeni rokodelci vseh tozadevnih po par. 6 obrtnega zakona iz 1. 1893 št. 193 dovoljenih olajšav, da se s- tem zabrani razpad hiš, gospodarskih poslopij in studencev na deželi, ker lastniki teh niso v stanu, si najemati predragih mojstrov, teh obrtnij iz trgov in mest. 1 Cszsnjevci. Ob dvajsetletnici svojega obstsnka priredi Bralno društvo v Cezanjevcih due 8. vinotoka v prostorih g. Ivana Slaviča na Kamenščaku veselico. Na vsporedu je: Gov r o razvoju društva, petje, tamburanje in gledališki predstavi „Ne kliči vraga" in „Bratranec". Prosta zabava s šaljivo pošto. Začetek ob 5. uri pop. Vstopnina sedeži I. vrste 60 vin., II. 40 vin, stojišče 20 vin. K obilni udeležbi vabi odbor Slovenjgr aški ©kraj« s Slov. Gradec. Z velikim veseljem se je opa^ žilo na skupščipi Slov. Straže v Celovcu, da sta se je udeležila veleugledna posestnika iz Pameč, župan g. Pogač in bivši župan g. Vrhnjak,. Spodnja Mislinj-ska dolina ima svojo podružnico, ki je edina v sloven-jegraškem okraju. Izobraženci na uoge, ustanavljajte nove podružnice! s Marenberg. Slišali smo, da bo znani c* kr. davčni kontrolor Drobnitsch prestavljen od nas v Kozje. Slovenski poslanci, zanimajte se za tega c, kr. uradnika. Prebivalci v Kozjem, pozor! s Marenberg. Dne 29. septembra smo imeli pri nas sejmski dan. Na sejmu, v prodajalnah in gostilnah slišiš ta dan samo glasno slovensko govorico. Naših napetih posilinemcev ta dan nič ne trga po njihovih nežnih ušesih, ker morajo cel dan poslušati slovensko govorico. Saj jim ta dan mnogo slovenskih grošev zleti v njihov vsenemški žep. Se celo očka Schobar se na sejmski dan prav zadovoljno igrajo v svojem velikem žepu z denarjem, ki ga jim prinašajo v prodajalno slovenski ljudje. Naši posilinemci si mislijo: Slovenci so pač dobri ljudje, da nam tako radi nosijo svoj denar, vsled česar se nam godi prav dobro. s Ve!en|e. Na splošno željo bo „Dekliška zveza" v nedeljo dne 8. okt. popoldne po večernicah v društverem domu ponovila igro „Ve-8talka". Kdor ni imel zadnjič priložnosti si ogledati to igro, naj ne zamudi te priložnosti prihodnjo nedeljo. Prijatelji mladine, pridite zopet v obilnem številu. Vabila se ne bodo razpošiljala. Konjiški okraj. k Konjice. Okrajni glavar g. Ernest pl. Lehman, je postal vitez Franc Jožeiovega reda. Čestitamo k temu odlikovanju. — Princezinja Alojzija Win-dischgraetz se je zaročila z grolom Ivanom Ceschi, v, .Tridentu., k Konjiška okolica. Trgatev je že večinoma končana. Le gospoda je še Čakala z bratvijo, a ni dosti pridobila, ker je zadnji dež grozdje poslabšal, k Konjice. V ponedeljek, dne 2. oktobra zvečer, je umrl služabnik kneza Wipdischgraetza, Miha Keb-lič, ki je služil v gradu ravno 50 let. Naj v miru počiva ! Zreče. Pri mesečnem shodu za september se jo dekliški oddelek Marijine družbe po nauku v cerkvi zbral v društvenih prostorih k govorniškim vajam. Govorile so: Komperšek Ana, Golčar Julika, Lesko-var Zefika, Lamut Barbika Lajhar Malika, Družbem-ce so se živahno zanimale za Dekliško zvezo, ki jo bodo ustanovile dne 15. oktobra. Z veseljem Čujemo, da nas nameravajo s prihodom počastiti sestrice iz sosednjih občin. Dobro došle! k Konj c?. Zaradi dolgotrajajočih cerkvenih slovesnostij ni imela Dekliška zveza preteklo prvo nedeljo rednega mesečnega sestanku, vrši se ?.ato v nedeljo, 8. okt. Dekleta v n'deljo k sestanku. Celjski okraj. c Celje. „Slov. Narod" poroča, da bo Plojeva „Sloga" z novim letom izhajala v Celju. Najboljše je, da družba Ploj-Jurtela-Rosina združi svoje glasilo z „Nar. Listom", saj je itak pisana „Sloga" v takem liberalnem duhu kakor „Nar. List"» c Celje. V sredo, dne 27.. septembra je umrl J. Vavken, tajnik južnoŠtajerske hranilnice v Celju. Njegovo truplo so prepeljali y Cerklje na Gorenjskem, kjer je imel posestvo, c Gornji Grad. Dne 27, septembra je volila skupina kmečkih občin v okrajni zastop Gornji Grad. Zaupniki starokopitnih zadrečko-gornjegrajskili liberaV cev so propadli. Zmagala je sijajno naša organizacija, katere skrb naj bo, vse delo prihodnjosti okraju žrtvovati, da se kakor hitro mogoče, rešimo šibe in nadlog dolgov, v. katere so nas pahnili mogotci. Izvoljeni so gg.: KlemenŠek Rok, Solčava; Plaznik, p. d. Rihar, LuČe; , Jezernik Vinko, Luče; Natlačen Radmirje; župnik Dekorti, Ljubno; Novak, Okonina; župnik Gothard Ferme, Nova Štifta}; župan Tratnik, Nova Štifta; župan Kos Valentin, Mozirje; Kotnik Vincenc, Mozirje, in Hlačun Anton, Mozirje. — Sla-y& zavednim volilcem! c Sv. Frančišek na Stražah, Dne 23. septembra srno pokopali vrlo mladenko Frančiške Cernevšek, Stara je bila še-le 22 let. Dolgotrajna in huda bolezen, neizprosna jetika, jej je pretrgala nit življenja. Naj v miru počiva! c Sv. Frančišek na Stražah. V nedeljo, dne 1. oktobra je bil za našo župnijo velepomemben dan, kajti vršil se je ustanovni shod Katoliškega izobraževalnega in bralnega društva. Veselo znamenje je, da se je z veliko vnemo prijela tega društva naša mladina; k društvu je sedaj pristopilo 74 udov, kar je za našo župnijo gotovo lepo število. Odbor, v katerem so razven predsednika sami vrli mladeniči, se je sestavil sledeče: predsednik Franc Zaleznik, namestnik Janez Stiglic, blagajnik Martin Natlačen, namestnik Marko Blekač, tajnik Janez Setej, namestnik Matija Jamnik, knjižničar Franc TrbovŠek. Bralno in izobraževalno društvo ima svoj sedež v župniŠČu, v katerem ima lepo število časopisov in knjig že naročenih, katerih bode sčasoma Še več. Torej poprimimo se tega prekoristnega društva, katero bode nudilo mnogo dobrega berila in zabav. Kakor se sliši, nas bodo v kratkem zopet iznenadili naši igralci z lepo igro, to so fantje in dekleta, ki imajo posebno veselje do tega. Tebi mladina pri Sv, Frančišku pa kličem: veselo po poti naprej, katera se ti je v nedeljo začrtala, mlademu društvu pa obilo sreče in veselih ur.: c Ljubno. Občinski lov je vzel v najem zavedni mož Jamnik. c Laško. Tesar Franc Deželak je pri podiranju jurklošterske graščine padel s trhlega poda 9 metrov globoko in se je hudo pobil. Ko so ga prepeljali v njegovo stanovanje, je bil že mrtev. c Trbovlje. Pred dobrim letom so si ustanovili tukajšnji socialni demokratje svoj Delavski dom, v katerem imajo trgovino in gostilno. Prede jim precej slaba s „kšeftom" in da bi „oštarija bolje šla", zato imajo na dvorišču za hišo razne cirkuse, gugalnice, ringlšpile in še drugo tako robo, da ubogi delavec svoje krajcarje Še lažje zapravi. Čudno je, da Še potem vpijejo sociji o draginji; tam pri Delavskem domu naj odpravijo najprej umetno napravljeno draginjo, najprej naj pometejo pred svojim pragom, potem naj se še-le spravijo nad druge. Sla,Vno županstvo pa prosimo, naj prepove vse take „cirkusšpilarje in panorame" v naši občini, tako v Trbovljah, kakor v Hrastniku, ker v njih se uči mladina zapravljati. c Trbovlje. Sociji ali po domaČe rdečkarji so tudi sedaj ustanovili novo mladinsko, telovadno druf-Štvo. Nosili bodo neki popolnoma Črno uniformo in cilindre na glavi, da bodo poleg rdečih še Črni. Mislijo že v mladini zatreti vsako versko misel, imeli bodo predavanja, da je le njihova vera prava, namreč vera v pijančevanje, v vživanje, Zadnje čase, odkar imajo novega voditelja, so se začeli bolj zavedati in bolj organizirati, ker je njihov vodja Tokan razposlal mnogo tiskovin med delavce, : v katerih jih za božjo voljo prosi, naj se organizirajo s tem, da pristopijo k Uniji, naj plačujejo doneske. Dunajski gosp. vodja soc. demokratov, jud Adler, je že menda opozoril trboveljsko socialno demokracijo, naj nekaj več plačujejo tukajšnji delavci v „kašo", ker gori na Dunaju kažejo njihove blagajne veliko praznoto, saj so skoraj vsi Češki delavci izstopili iz nemške socialne demokracije. Dunajski socialno-demokratični vodje so pa tudi spoznali, da ne bodo vsakokrat, kadar so volitve v državni zbor, pošiljali tisočake v naše kraje za volitve, ker vsakokrat propade socialno-demokrar ticni kandidat. Zatorej, ljubi delavci rdeče barve, plačujte tudi vi nekaj na Dunaj, Če hočete, da bodo ob času volitev poslali nekaj tisočakov vašim debelim gospodom _ voditeljem. Zahva!a. l'r. Confidenti posestnik v Zavodni je namesto venca na grob gosp. Janko Navken a, podaril za občinsko vbogo okolice celjske znesek 20 K. Hvala ! Glinšelc, župan. Brežiški okraj. b Brežice. V trgovini Kostanjšek v Brežicah je začelo dne 27. septembra goreti. Vse blago v trgovini je zgorelo. Baje je nastal ogenj vsled neprevidnosti učenca. Najbrže se je vnel Špirit. Pogorelo blago ni bilo zavarovano. b Brežice. Griža hudo gospodari v brežki okolici ; zahtevala je že dokaj žrtev, in Še zdaj boleha n. pr. v BukoŠeku pri Brežicah veČina otrok na njej. b Mladeniški shod. V Brežicah se bo vršil dne 15. t. m. velik mladeniški shod za celi okraj in tudi za sosednje kranjske župnije. Govorila bosta na shodu državna in deželna poslanca dr. Korošec in dr. BenkoviČ, Mladeniči, agitirajte za mnogoštevilno udeležbo ! b Vorače pri Kozjem. V naši občini že delj časa gnezdi neka umazana sodrga, ki se kakor jesenska megla vlači za grabnom. Drugega dela itak nima kot pohajkovati, pasti lenobo in blatiti poštene ljudi po njej tako priljubljenem „Nar. Listu". "Ker ti poljsko delo ne diši, bi rad razkrilperoti iz svojega gnezda po okolici. S svojim politikovanjem ter svojim neumnim vedenjem si v zasmeh vsem občanom in tudi okoličanom, čeravno se šteješ na visoko stopinjo olike, v resnici je imaš pa silno malo. S tem, da blatiš vrlo rodbino Bovhetovo, nadalje čestito duhovščino in druge pošteno ljudi na naravnost nesramen način, s tem tudi ne -bodeš dobil nobene prednosti, Čeravno se vedno ŠtejeŠ za naprednega mladeniča. To je lep napreden mladenič, kojega lastnosti so lenoba, pohajanje in blatenje poštenih1 ljudi po posameznih lažnjivih časnikih, Ce se že toliko štejeŠ za naprednega mla- deniča, pa povej vendar enkrat, v Čem obstoji tvoje naprednjaštvo. Ne hvali in ne Širokousti se zatorej tako ponosno po časnikih, kajti pregovor pravi: Kateri ptiček visoko leta, nizko obsedi. b Sromlje-ArtiČe, Vinska trgatev je bila v polnem teku, zdaj pa jo je dež močno zadržal. Mošt je izboren, cena povprečno nad 40 vin; le v količini je marsikateri vinogradnik razočaran, ker so je splošno pričakovalo več, nego zdaj grozdje v resnici da, celega sveta. Srebrna poroka v zrakoplovu. Amerikanska milijonarja George J. Gould in njegova, soproga sta praznovala dne 17, septembra svojo srebrno poroko v zrakoplovu. Tudi novotarija! Pameten zakon. Mesto Hartford v Ameriki je sprejelo zakon, po katerem je vsaki osebi izpod 16 let prepovedano kaditi na javnih prostorih. Kdor kadi, bo kaznovan z globo 7 dolarjev. Kdor prodaja tobak takim osebam, se prvikrat kaznuje z globo 25 dolarjev, drugikrat pa s 100 dolarji» Svinja obžrla dete. V Johovi pri Bosenski Du-bici je kmetica Marija Vikalo po opravkih odšla iz hiše, ko se je pa vrnila, je našla zibiko, v kateri je bilo njeno OmeseČnodete, prevrnjeno, poleg pa svinja, ki je žrla otroka in mu že odgrizla obe nogi in eno roko. Dete je na poškodbah umrlo, proti materi je pa uvedeno kazensko postopanje. Ogenj pogasili z vinom. Mesto Sonomnu v Kaliforniji je bilo v nevarnosti, cla je uniči požar. Ogenj se je zelo hitro razširil, ker so vse hiše lesene. Pri gašenju je zmanjkalo vocle. Gasilci so nato z vinom,, ki se nahaja v velikih kleteh, pogasili ogenj. Škodo cenijo na 180,000 dolarjev. Najnovejše. Cesarjev god se je včeraj slavil v Mariboru naj običajni način. Šolska mladina je imela v posameznih: mariborskih cerkvah službo božjo, ob 9. uri dopoldne pa je bila v stolnici slovesna pontifikajna sv. maša prevzvišenega g, knezoškofa z zahvalno in cesarsko pesmijo, katere so se udeležili v obilnem Številu predstojniki in zastopniki državnih in mestnih uradov ter; c, in kr, vojaštva, kakor tudi katoliška društva in drugi verniki. Na škofiji i,n drugih javnih poslopjih so bile razobešene zastavo. Italijansko-turška vojska. Mesto Tripolis se je baje po hudem obstreljevanju udalo Italijanom včeraj, dne 4. oktobra. Na mestnih utrdbah vihra italijanska zastava. Župan mesta Tripolis, arabski priner Karamauli, je izdal mesto Italijanom. Turška posadka se je umaknila proti sredini dežele. Večje Števila italijanskih vojakov se je izkrcalo v bližini mesta Tripolis. Nadaljno izkrcavanje bo težavno, ker divjajo sedaj na morju veliki viharji. — Veliko razburjenje vzbuja vest, da so italijanske bojne ladje napadle mesto Preveza y Albaniji in je obstreljujejo. Oblastva i» prebivalstvo je zbežalo iz mesta. Mesto na več krajih gori. Italija hoče torej s silo vdreti v Albanijo, Ce se ne doseže te dni mir, bo prišlo radi vpada Italijanom v Albanijo do velike vojske med evropskimi državami, — Avstrija se pripravlja. Dogodki v Albaniji so napravili na naše zunanje ministrstvo zelo velik vtis, zlasti radi tega, ker je še pred dnevi italijanski poslanik na Dunaju zatrdil, da se bo Italija v Jadranskem morju izognila vseli večjih bojev. Dogodki, o katerih so prišla poročila včeraj v zunanje ministrstvo, so potrdili te kroge v sklepu, da mora avstrijsko brodovje odpluti proti jugu, da varuje avstrijske pravice. Na Dunaju so razširjene vesti, da je računati z mobilizacijo avstrijske armade ob turški meji, ker je jasno, da bode treba vsled notranjih homatij vojaškega nastopa od strani Avstrije na Balkanu. Sv. Lovrenc na Dravskem polju, V nedeljo, dne 29. oktobra si pri nas ustanovimo prepotrebni mladinski zvezi, mladeniško in dekliško.. Na ustanovni shod, ki bo popoldne po večernicah, pride govorit dr. H o h n j e c. V Makolah se vrši v nedeljo, dne 15, oktobra velik mladeniški shod, V cerkvi bosta pridigovala župnika Medved in Gomilšek. Mladeniški shod se vrši v društveni dvorani Mladeniči Dravinjske doline, na delo za najobilnejšo udeležbo! Shod mora biti sijajen. Drami je. V „Slov. Gospodarju" od 20. Julija je bil dopis, ki se je bavil z dopisom g. JarnoviČa v „N. Listu" od 6. julija. Da ne bo nepotrebnih nesporaz-umljenj, izjavljamo, da naša opomba, da Jarnovič „tepta kmeta", ni bila nič drugega kot polemična fraza, Očitati g. Jarnoviču kakega izžemanja in grdega izkoriščanja, nismo mislili. Trditev, da g. Jarnovič kupuje mleko po 6 vinarjev, je očividna tiskovna napaka, ker jo taka cena pri sedanjih razmerah naravnost nemogoČa^n nekaj neverjetnega._ Lastnica uisravniitva. Inserato sprejemamo le še do srede Izostali pridejo prihodnjič-.. Listnica uredništva. Sv. Benedikt: Dobili že od drugod. — Sv. Trojica: Smo že priobčili. — 8v. Lenart n. L., Zabukovje, Sv. Jedert, Gornja Radgona: Prepozno za to številk". Poročilo o sejmu goveje žnine v Gradcu dne 28. septembra 1911. Prignalo se jo 140 volov, 35 bikov, 105 krav, 6 telet. Cene za 100 kg žive teže. Lepi pitani voli 98 do 104 K, srednje debeli 88 do 96, suhi 84 do 86, biki 70 do 92, lepe pitane krave 76 do 84 srednje debele 58 do 74, suhe 52 do 56. Tenden-a : Pripeljalo se je 71 komadov več kot prejšnji teden. Ceno nazadovale. Na svinjski Bemonj se je pripeljalo 2547 svinj : cene za 100 kg; mrtve teže 120 do 132 K. Cene nazadujejo. Pojasnila o žnser daje upraunlštuo samo tistim, !ii priložijo ugašanju znamlio za 10 g. i Loterijske številke: Da« £0. septembra 1911. Gtadec . 61 86 22 85 90 Dnnaj . 13 61 48 44 51 Na prodaj je dvoje velikih in lepih posestev. Prvo potestvo ima 18 oralov travnihov in njiv s približno 1000 sadnimi drevesi in 4000 drogi hmelia, več oralov gozda, hišo >:a stanovanje, hlev in kozolec. Tosestvo leži v bližini farne cerkve in je od železniške postaje oddaljeno */t ure. Drugo posestvo leži blizu okrajne ceste, od železniške postaje '/j ure oddaljeno in ima 15 oralov travnikov, njiv in sadonosnikov, več oralov gozda, lep vinograd, hišo za stanovanje, hlev, kozolec in popolnoma dobro ohranjeno opekarno. Cena obeh posestev po dogovoru. Naslov prodajalca pove upravništvo lista. 968 Službo majerja želi nastopiti zanesljiv in trezen, cženjen mlad mož, ki ima veselje do ž vinortje in {KiljfdeljsUa; naslov F. T. poštno ležeče, Ruše. 9-3 Hrastov !es, posebro dege za sode, najmanjše in največje, vseh vrst v veliki množi d, tudi cela debla za mlinske in tovarniške gredelne, les za preše, hleve in mostove, sploh za sodarje, tesarje, in mizarje, vsase velikosti in množine ima na prodaj Franc Vogri-nec, p. Sv. Andraž v Slov. gor, žel. postaja Ptuj. 976 Na prodaj je lepo posestvo, obstoječe iz hiše in gospodarskega poslopja, njiv, travnika, sadonosuika, gozda, zraven pripada ena lepa viničarija. Proda se skupaj ali vsako posebej. Vse posestvo je blizu mesta. Vpraša se pri lastniku g. Bračko Friderik v Vodolah pri Št. Petru blizu Maribora. 977 Trta Alojz Maček, trgovina z železom in stavbenim materialom v Mariboru, Tržaška sesta 25, zraven bolnišnice, priporoča po nizkih cenah zagorsko apno, portlant in romau cement, traverze, železo za vozovo, strešno opeko, peči, štedilna ognjišča, priprave za iste, kotle iz kovanega in litega železa, žganjske kotle,umetni gnoj, oglje za kovače itd. Priporoča še kotle-parilnike, po nižjih cenah kot od a-gentov. Vel. zaloga krst in nagrobnih križev. - Zarezna strešna opeka I a 1000 kom. 72 K, II. 60 K, biber-glad-ki I. 5q K, II. 30 K. — 986 slav n a pûpraïlii Dofefoï P« esnü Točna postrežba I VgSSk« zaloga sir, dragscs-sosti, srebrnike in optičnih stvari po vsaki csnL isil sa sbsrtsi iiiasfr, m\'i ;gsisa! J&assaisss erf 20 Jo 280 K. Nifcksta remonfc.-tura K 8"50 Pristna srebrna ura Original ornega ura Kuhinjska Gxa ,, Bndiijfcs, m kit, sta Poročni prstani , Srebrna verižie — Večletna jamstvi" NasL Dšetingsr i • i?- 2,— is»_ od. Fehren Sveža jajea kupujem vedno po najvišji ceni. Ponudbe na: urar in učsiar 4*7 PHgfibCr, Stjspgska Bijgž 2* Kse-aje» ïSatsiEa Iß sraäva, "f^gc Posestva, dobičkanesna in krasna vsake velikosti v mariborski okolici so po ceni na prodaj. Brezplačna pojasnila daje Josip Sernec, Gradiška, p. Pesnica. Na prodaj je posestjo, ki meri 5 oralov zemlje, 1 '/a orala njiv, 1 '/> orala sadonosnika in brajd in 2 orala gozda, popolnoma dora-šenega. Hiša je z zarezno opeko krita, obsega dre lepi, veliki sobi kuhinje) in z zaprto krasno verando. Vodnjak je pri hiši. Hlev za pet go-.edi, pet s=injskih hlevov, preša, pod njo pivnica in klet, žganjarija in soba za družino. Vse zidano in v najboljšem stanju. Hiša in posestvo je na krasrem hribčku v Št. Ilju v Slov. gor., odkoder je lep razgled na izhod, jug in zahod. Oddaijeno cd postaje in cerkve 15 minut. Pripravno za penzijoniste Proda se takoj. Cena 8500 kron. Vprafa se pri g. Konrad Škoff, gostilničar, Kitzek bei Leibnitz. 1004 H ša, zraven lep vrt, ugodno za kakega penzijonista, se prod». Vpraša -e: Fraustaudeneistras39 št. 65, Maribor. 1(03 Hiša z brajdami in tobačno trafiko dva vrta za zelenjavo, sadonosnik, lepe b.aide, ki dajo dva polovnja-ka vina, ena njiva se jako po ceni in iskoj proda. Vpraša sa Pekre št. 3 pri Mariboru. 1000 Proda S9, novozidana hiša na Tezna pri Mariboru št. 86 obstoječa iz dveh sob, ene kuhinje in kletjo, tik hiše je studenec, z dobro vodo in lep vrt z* zelenjavo, gospodarsko poslopje se po ceni preda. Več se iz>e v gostilni Rabušek na Teznu pri Mariboru. 998 Dobro ohranjen šivalni stroj se jako po ceni proda. Maribor, Ka-serngasse št. 19. 993 Hovezidana hiša s 5 sobami, štiri kuhinje, en oral njive za stavbene prostore, studenec pri hiši. Hiša je ¿0 minut od mest« Maribor. Za stanovanja se dobi 600 K. Se proda radi dmge kupčije za 12000 K. Jos. Nekrep, stavbeni mojster v Maribora, Mozartstrasse 59. 1015 Lepo posestvo, eno uro od Maribora pri S»\ Petru, 3 do 4 orale je sadososnika in njiv, novo poslopje, z opeko krito, cena 5000 kron, proti lahkemu plačilu. Se-liniek, Maribor, Wi!denrainerjeva ulica 14. 1011 Sotrudnik, sposoben slovenskega in nemškega jezika želi v službo vstopiti. Pisn.a pod šifro N. M. poštno ležeče. Kozje. 1039 Ena ensnadstropna hiša je na prodaj na glavnem trgu v Mariboru. Vpraša se pri I anu Mramor v Studencih pri Mariboru, Šolska ulica 9. 1038 Ena enonadslropna hiša je na prodaj zavoljo starosti pos?stnice v Mariboru, Schmidplifz. Vpraša se pri Ivanu Mramor, v Studencih pri Marib ra, Šolska ulica št. 9. 1040 Hlapec-volar, samec, star 28 do 45 let, vešč vsakega poljskega dela, se takoj sprejme v mtstnem župnišču. Letna plača 170 K. Naslov gospodarja pove upravništvo tega lista. 1032 Cerkvenik, ki je že mnogo leta točno in z»esto opravljal cerkve-nšško službo v vc-l ki župnji, želi spremeniti službo. Najraje bi tlužbn-val v kaki večji župniji na Spod. Štajerskem. Naslov v uprav. 1037 HajMnissgii^» Kupujem vsake vrste zrno in tudi les po najboljši ceni; tudi s« menja z>:nje z moko. Janez Špos, posostmk parne žage in mlinar i Mariboru, nasproti dragonsks kasarne, MagdalensV.o predmestie. 150 Dunaj IV, Schönferun-nerstrasse 7. Na željo pcšiliam refer. Dopisuje se lahko slovensko. Kova hiša je na prodaj v Brežicah, l«žeča sred mesta, vendar nekoliko proč od glavn* ceste, popolnoma pripravna za kakega penz;jo-nista, z lepim vrtom. Kupca cena zmerna in bi se ne bi trebala ista vsa takoj izplačati, samo delui znesek. Več st izve pri upravnih-vu tega lista. 974 Miad, pošten fant, želi sprejeti službo strežnika, ezir. hlapca. Ponr dbe na „F. C." poste restan-te, Sv. Benedikt v Slov. gor. 1036 $! »9S trgovina s iteteaisižKi v Radgoni, priporoča svojo veliko zalogo lepo pozlačenih nagrobnih križev po jako nizki ceni. 23 in hrastov želod kupuje po najvišjih cenah Ladvik Giila-hut, Gradec, Atmensteasse .13. 1005 8ZÛ in VG kupuje po naj'ižyih cenah Kari Granitz, Maribor, Gosposka ulica štev. 7. Maribor. 982 Dva viničarja se sprejmeta takoj pri Jožefu Šnuderl v Leitersbergu pri Mariboru. 1014 za trgovino meSsnega blaga sprejme takoj Alfonz Sket, trgovec v Drsmljah pri Sv. Jurju ob juž. žel. 1035 izu Celja „Titania" tovarne Weis 136, Niž.Avstrijsko, | Največja specialna tovarna za parilnike v Avstro-Ogrski. s^j ivno zastopstvo FrSEIC ÄSCfil, Gradec, Mariengasse 22. — lij[ --.„■JiSi Lepo veleposestvo, oddaljeno četrt ure od Maribora se proda. Kje, pove upravništvo »Slov. Gospodarja«. 973 Moiitversike, rožue vence, podobice, križe različnih trst, svetinj izaluffiiniiuEa itd. itd. priporoča TIskarna sv. Cirila v Maribora ob Dr. Kdor hoče lepo hišo kupiti z obftjg vred? Takoj aa predaji V Savinjski dolini, eb cesti, je na prodaj enonad-stropna, nova hiša, v njej se nahaja gostilna, trgovina, žganjetoč, trafika in pošti, vse dobro upeljaao, petem marci, skladišče, ledenica, kegljišče, poleg hiše iep sadni in selenjadni vrt in še ea travnik; vso to se dobi ia 30.000 krGn, ter je treba samo polovico takoj p>ačat<, ostalo ostane vknjžženo. Več se izve v npravnišUu Slov. Gospod. 1020 Prva mariborska Maribor, Koroška ceata Ste?. 10. kupi vsak dan 200 litrov mleka po najboljših cenah. 1041 Lewsite repetir - pištole '0 inrevolverje vsake vrste, se po ceni prodajo, dokler bo kaj v zalogi. Cutič, puškar, Maribor, Grajska ulica 18. 1023 Izjava. Podpisani se zsh?aljujem gosp. Josip Jelsrju, posestniku v Radomirju, ozir. njegovemu pooblaščencu gosp. B Zemljiču na Rečici, da ml je odpustil žalitve ter odstopil od tožbe Sv. Frančišek Ks., 27. sept. 1911. An on Fužir, pose3t. in urar. 1022 Organ st, ceclijsnec in cerkvenik ob enem dobi službo s 1. nov. t, 1. pri Sv. Lovrencu na Dr. polju. Prcšnjik, lepega zadržanja, izveden v računstvu, ki bi vodil tajni ,tvo v mlekarni, se naj osebne kmalo oglasi pri tukajšnjem cerkv. predstojništvu. 1024 Prodajalka, vešča slo;enskega ježka, t maiiufakturni in špecerijski stroki iznrjena, se s 15, oktobrom sprejme pri Antonu Golenko, trgovcu mešaoega blaga, Sv. Miklavž pri Ormožu. 1026 Učeneo, dobrih starišev, pošten, marljiv, ki ima veselje do trgovine, se takoj sprejme v t. gouno z mešanim blagom. Ponudbe na A. Goleiiko, Sv. Miklavž pri Ormožu. 1025 Učenca, «možnega slovenskega in nemškega jezika sprejme takvj J. Bering, irgovina z mešanim blagom v Rogatcu. 1018 Organist in cerkGvnik se sprejme takoj. Plača v denarju in kolek-turi. Župnijski urad Javorje p. Orna, Koroško. 1021 Važno je m delavce, ako se ve, kje se po ceni kupi obleka. Priznano po ceni se dobi blago za obleke, perilo in obleka pri Adolfu W@siak v Mariboru Dravska ylsca 4. Dobi se trpežno blago po zmeraih cenah. Kdor enkrat ka-Pb ostane stalen odjemalec. 1013 01 M 18 >w 'S & k & I Volno, sukno (štofe), cajge, modno perilno blago, preproge, odeje, koče, platno in vse manufakturno blago kupite najbolje in najceneje v domači trgovini Grajski trg. io36a Burgplatz. S N fi) 3 ID 3 tai S. m se proda no-a hiš», 9 let davka prosta, z vrtom. Iipiačati bo treba 4 400 K. Oglasiti se je treba v ?p. Hudinji št. 65. 1028 Dekle se išče za svoje, staro bi naj bilo 14 do 16 let, za družino brez otrok. Nado v v upravništ Matias ROZMAN kamnoseški mojster Nova vas 50 pri Mariboru priporoča svoja izdelovanja nagrobnih spomenikov iz različnega marmorja, kakor tudi nagrobne podobe; prevzame tudi vsa cer-: :: kvena in stavbena dela. :: . 1010 Po najnižji ceni. Po najnižji ceni Sanatorij „Mirni Dom" sprejema priporočan od zdravnikov, bolnike na živcih, = tndi nevarne slnčaje, histerične, bolne na srcn, želodcu, pa take, ki so samo okrepčanja potrebni. — Cene so zmerne. — Prospekti na zahtevo zastonj. — Dr. Franc Ceh, Gornja Sv. Kungota. „Kaplice za svinje" cT*™oeUM'03" Gospod A. H., Sv. Križ, piše: Hvala Vam za priposlano zdravilo: Svinjske k s. ljice za rdečico: Vspeh vrlo povoljni: Gospod Janez K. piše: Prav dobro pomagalo! mestna lekarna pri c. kr. orlu ss^ Maribor, Glavni trg 15. jilnica v Ormož registrevana zadrugs z neomejena zavezo, ima svoje prostore v lastni hiši v Zgornjem mestu. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakega in se obrestujejo po 5% Obresti m pripisujejo h kapitalu 1. januarja vsakega Ma Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti, so poštno hra nilne položnice na razpolago (šek konto 44.613). Rentni davek plača posojilnica sama. Posojila se na zemljišča in na osebni kredit po 6 %. Prošnje in listine za vknjižbo dela posojilnica brezplačno. Stranka plača le koleke. Uradne ure so vsako sredo in soboto od 8. do 12. ure dopoldne, iivzemši praznike Samo v uradnih urah se sprejema in izplačuje denar. Pojasnila se dajejo vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne. 978 '•V: • E^fina š&sijc nap^flü^ stektarskst turovim 448 «e fioboio in mm drobno rane Strupi s Celje ifiiks mmmtm $>ripor«8& so aajaižjih cenah svoje bogat« mtog® steklene poreelft&aste posoie, ¡svetilk, ©gledal, vsakovr«tulli sip is ekyir|ev m podobe, ftNivn^ic «seli stok* ^rakilt del prš las priv. efcevlMBh* Na debela! v » 9 Veletrgovina s papirjem. Na drobno! •»»•»»♦m» Goričar & Leskovšek Celje : CSraška ulica štev. 7. Zvezna trgovina Celje, Rotovška ulica štev. 2. (Goričar g Leskoušek) Tovarniška zaloga vsakovrstnega papirja, pisalnih in risalnih potrebščin. Lastna zaloga šolskih zvezkov, risank, risalnih skladov ter vseh tiskovin za urade. II. brzoparilniki za S krmo so najboljši! Le tedaj Nov izboljšan sestav! Močna izpeljava popolnoma iz ko-ranega železa in železre pločevine! Svari se pred cenejšimi in slabšimi Najbolje ponaredbami iz litega železa! Zahtevajte cenike. Dopisuje se slov. Delniška družba Alfa Separator Cf Dunaj XII/3. Hobro ! Po najnižjih cenah. ^ « a f S _ s* š § § b 3,5 ^ = pa tO o hi® o< e« o f r- » * . o- S iT lllliffl i £5 |s*i ipraao qif?nifBn oj ¡ojqoQ ^ Katoličani! Slovenci! H kateremu krojaču se naj obrnemo? K Jos. Macuh v Mariboru, Stolna ¿1 , nasproti Ljudski posojilnici. Priporoča se preč. duhovščini in si. občinstvu za obilen obisk. Zagotavljam točno in pošteno postrežbo. Cene primerne. Zaloga črnega- in modnega blaga iz solidnih tovarn. doseže kakovost fine zrnate kave svojo polno veljavo, če voli cenjena paspodinjakot kavni pridatek najzanesljivejšo vrsto I :: :: 1 kg. sivega puljerega K 2—, p51 belega K 3.30, belega K 4.—. pri-ma perje mehkega kakor puh K 6—, velepriuia oglajenega najboljšega K 8.—, mehkega perja (puha) sivega K 6.—, belega K 10.— , 842 prsnega puha K 12,— od 5 kg. naprej poštnine prosto Narejene postelje is gostonitega, rdečega, modrega, rumenega ali belega inleta (nau-kinga), pernica, velikost 170 krat 116 cm z dvema zglavnieama, te dve 80 krat 5G cm, zadosti napolnjene, z novim, sivim, oCiiuenim. košatim in stanovitnim perjem K 16'—, napol maha K 20 —, maha K 24—, pernica suma K 12 —, 14 —, 16 —, zglavnica K 3-—, 3-50, 4 —, pernice 180 cm krat 140 cm, velike K 15'—, 18'—, 20'—, zglav-nice 90 krat 70 ali 80 krat 80 cm, K 4 50, 5 —, 5'50, blazine iz gradla 180 krat 116 cm K IS-—, K 15, razpošilja po povzetju, zavojnina zastonj, od K 10 — naprej poštnine prosto. Maks Bsrger v Dešenicu štev. 345/a, Sumava. Kar ne ugaja, se zameni ali denar nazaj. Ceniki oblazinah, odejah prevlekah in drugem posteljnem blagu zastonj in poštnine prosto. Veletrgovina s špecerijo in 479 z deželnimi pridelki storite» če «porabljate izdelek, ki se je izkazal že desetletja kot najbolji, „pravega Francka" iz tovarne Zagreb, vendar izrine le onega s ka-vinim miinčšom kot tovarniške snamko. Anton Kolene: Celje Glavna zaloga: Graška cesta 22 Podružnica: Narodni dom, prazen Je izgovor, da se mora blago iskati pri tnjcih, ker Vam nudi domača zgoraj imenovana veletrgovina v vsakem oziru bogato in lelo poveieno zalogo z vedno svežim blagom, tako, da zamore proti vsaki konkurenci popolnoma ustreči zahtevam cenj. g trgovcev in prosim za mnogobrejen obisk, o čemur so lahko vsakdo sam prepriča, če tudi z najmanjšem poizkusom. Velečastitim gospodom duhovnikom ponudim voščene, kakor tudi drugo vrste sveč, ter olje in kadilo za cerkve. Kupujem tudi deželne in diuge pridelke, kakor oves, rž, plenico, divji kostanj, želod, suhe gobe, med v satovju, fižol, seno, orehe, krompir, maligno štnpo, smrekove storže, vsakovrstno sadje, sveže in suho vinski kamen, itd itd. sploh vse deželne pridelke po najvišjih dnevnih cenah, nadalje kupujem vsakovrstne vreče, ter petrolejske in oljnate sode Imam tudi v zalogi riževo moko in otrobe za krmilo živine v ceni od 9 do 15 Kron 100 kg pri odjemu celega vagona ter „Lukulus" za pitanje svinj I í I i I ¥ * i ipoiiesiaiem lima posopica J U i J fffisirevana zadruga 2 neomejeno mmz® Stolna ulica št» 6 (med glavnim trgom in stolno cerkvij«). 'f-W^lWWtlW1 .—«I in granitne vlo$e $s sprejemajo od vsakega in s« obrestujejo: osli d»» po 4r70, proti 8 mesečni odpovedi po 4'/,. Obresti m pripišejo h kapitala 1 januarja i. jolijs vsakega leta Hranilne knjižice se spre-¿■56!»jo kot gotov denar, ne da bi se njih obre-«levaaje kaj prekinilo Z* nalaganje po peiti se paitnfc hranilne položnice na razpolage (šok ko»to 97.078). Beatai davek pUda pesogtinio* uua*. h dajejo ie članom in sicer: na vknjižbo proti pnpilarni varnosti po 4*/t%, na vknjižbo spioh po 5°/», n» vknjižbo in poroštvo po 6'/»*/« in n» osebni kredit po 6«/#. Nadalje ixposojuje na lastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri dragih denarnih zavodih prevzame posojilnica t svoje last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. — Prošnje za vknjižbe dela posojilnica brezplačno, tfranka pMa le keieke. Uradne ur« se vsako sredo in četrtek od 9 d«. IS dopoldne in vsako sobote od 8 do 12 dopoldne, iavaeariB praznike. — V uradnih arah se «gtejeeaa m fe plačuje denar. polastili* se dajeje sprejemajo vsak deianik ti depatdae in ed S.— zganiarna ^ " jU priporoča svojo doma žgano slivovo, tropinovec, vinsho žganje, brinjem kator tudi štajerski konjak w ¡j Št. 37295 II. 4731* IR;5 Iz deželnih drevesnic v Gleisdorfa, Brneku ob Muri in v Celja se bodo oddale štajerskim kmetovalcem v jeseni leta 1911 oziroma spomladi 1912 sledeče vrste jabolk in hrašek, skupaj 50.000 komadov drevesc. Od teh se bode oddalo tri četrtine kmečkim posestnikom po znižani ceni po 70 vin. komad in ostala četrtina nekmečkim posestnikom po tržni ceni 1 K 20 vin. komad, izvzemši zavitek in voznino. Naročila sprejema deželni odbor. Naročilu se pridene potrdilo občine, da je prošnjik kmečki posestnik v občini. Če se rabijo drevesca za jesensko sajenje, se mora to v naročilu posebej omeniti in naročilo poslati vsaj do 15. oktobra 1910. Prošnje se bodo sprejemale, dokler bo kaj zalege kakor z* jesensko tako tudi za spoml&dno sajenje takoj po objavi tega oznanila in se bodo reševale po vrsti, kakor dojdejo. Več kakor 120 komadov eden posestnik ne dobi in je dotičui dolžan, ta drevesca vsaditi na svojem lastnem posestvu. Drevesca se oddajejo samo proti takojšnemu plačilu. Če je ene ali drage vrste zmanjkalo, se nadomesti z njej najbližnjo vrsto in narodilec lahko to vrsto sprejme ali pn odkloni. če se nadomestne vrste ne sprejme, se mora ista obratno odpovedati. Drevesca naj naročilci, če le mogoče, esebno prevzamejo ali pa, če se pošljejo po železnici, takoj po prejemu skrbno pregledajo. Pritožbe se naj takoj pošljejo na vodstvo drevesnice. Na poznejše pritožbe se ne bo oziralo. Seznamek drevesc jabnlk in hrušek, ki se bodo oddajale v sadni dobi 1911/12 i z deželnih drevesnic: St. I. Jabolke a) v Gieisdorfn Visoko deblo Na pol vis. deblo pritljikavo drevje b) v Brnckn Visoko deblo Na pol pritljikavo vis. deblo I drevje c) v Celju Visoko deblo 1 2 3 4 5 6 7 a 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 28 27 28 1 2 3 4 & 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 Štajerski mošanci .... Vel. renski bobovec . . . Ananas rajnete..... Baumanova reneta . . . Damason reneta .... Kanada reneta .... Belefleur rumeni..... Astrachan beli..... Šarlamovski ..... Gravensteiner..... Prestolonaslednik Rudolf . . Kardinal plemenasti . . . London pepinek .... Ribstonov pepin .... Schöner od Boskoopa . . . Hagloe Grab...... Lesnika rudeča..... Huberjeva moštna jaboljka . Dsnziger jaboljko (Kantapfel) Plemenito jaboljko (rumeno) Landsberška reneta . . Zimska zlata parmena Jaboljka „Prinz" . . . Poletna rumena reneta Rudeči jesenski kalvil Sampanska reneta . . Koksova oranžna reneta Renski zs krivi j eni steblo vnik II. Hruški Dielova maslenka .... Postrvovka...... Dabra Louisa iz Avranches . Hardenpontova maslenka . . Josipi na Mecheln .... Liegeljeva maslenka . . . Olivier de Serres .... Pastorka....... Salcbnrgerica...... Šterkmanova maslenka . . Ziimska dehantska hruška . Jelenka....... Weiler'jeva moštna hruška . Wiliamova kristijanka . . Boskovka podolgasta . . . Tepka ........ Rummelter-hruška . . . . Rudeča hribovka . . . . 8335 2085 185 1105 15 10 210 45 ICO 325 320 335 295 285 740 150 120 10 50 15 35 10 3 3 135 525 1 Skupaj 15446 40 8 55 5 5 13 20 20 10 8 3 7 20 190 409 20 1850 120 130 30 _ { __ 95 • — 85 j -10 ] 420 225 15 10 15 i - 5 — 50 i - — i 850 10 - — j 120 — j 900 — ! 145 — 410 — : 820 — 1 410 - j 130 - S 370 — Í 200 95 30 30 110 30 i - 48 20 25 240 22 290 425 20 50 — i — J 36 20 20 14 8 20 20 10 20 15 10 5 10 10 5 753 8213 187 40 8 12 18 10 10 120 90 24 100 40 20 18 3660 42 i 5 250 753 1764 757 573 210 219 508 514 212 27 Na pol vis. deblo pritljikavo drevje 177 570 227 385 340 1955 520 100 1000 350 174 278 412 22 150 80 64 168 35 40 310 302 190 510 j 17996 j 2773 j 824 & železnato kina-i fligien. razstava Dunaj 1906: Državni :: lika in čaatei diplom k zlati kolajn ■ Krepila» sredstvo m slabotne, msk=-krvrse in rekocv&lescAiaie. Povs -?oIjo do jedi, nojuje živeti is pop?**' kri. isbersa okna, Nad 7000 «dr« aiškifa spričeval. k o, \i iveri MNII Trieste-Bareokh K»1 M 9 SsltaifMh t itikiaalcai po pol l i K 9*58 la pp 1 1 i K 4-89. BHH Na novo ofrforjetia prodajalna pohiifra Karola Preis v MaHboru, Stolni trg štev. 6. prodaja po ugodnostnih cenah popolno, lakirano hišno opravo .... 90 K popolno, polirario hišno opravo . . . . 150 K popolno staronemško hišno opravo . . . 190 K Žimnice, vložnice 8 K, lepe postelje na valjar, postelje s nastevkom 15 K; mize 9 K; trde polirane stole K 2.80; kuhinjska kredenca, predalčne omare 28 K; trde, polirane postelje s nastavki 24 K; spalni divani, otomani 28 K; pristni usnjati stoli 9 K; jedilna miza na poteg 32 K; vse vrste lesnega in ta-pecirarskega pohištva, kakor za spalne in jedilne sobe v največji izberi. Edina zaloga štajerske tovarne za železno in mesingasto pohištvo Val. Bergman. Žicaste podloge iz najboljša štajerske čice iz jekla 8 K; železno-okrižne postelje 16 K; postelje na jeklen oboj 22 K; pristne postelje iz mesinga s podlogo 65 K; železna umivalne mize 5 K. Slobodno na ogled. Sloboden kup. Razpošilja se na deželo. Dovoz na vse strani brezplačno, ilustrovani ceniki pohištva franko. 874 mhh^hnmm H ■ s a b s ihmi ii ■■ll«iwi iiii Razven teh se bo oddalo po znižanih cenah 203 komadov orehovih visokih drevesc, 343 pritlikovih breskev in 84 pritlikovih marelic iz drevesnice v Celju in 1245 komadov črešnjevih in 215 komadov višnjevih visokih in srednje V šokih debel iz deželne drevesnice v Brucku. Gradec, dne 3. septembra 1911. - Od staj. deželnega odbora. Trgovina s cementom in stavbenimi izdelki Ferdinand Rogač Maribor, Fabriksgasse št. 11 priporoča svojo mnogovrstno zalego ceme?it^lh Cevi, Stopnic, korit, kakor vseh drugih cementnih izdelkov. — Dalje: kamnatih cevi, m§tla° kerSke plošče itd. Sprejmejo se druga cementna dela v izvršitev. Plošče za tlakovanje, korita za napajati po najnižjih cenah. Postrežba poštena! ¿a jeseo in zimo. Cene primerne t priporoča narodni in domači trgovec Franc Lenart v Ptuju velikansko izbiro novodošlega moškega in ženskega sukna, nadalje vsakovrstnega por-hata, hlačevine, odeje, konjske koče itd. Kdor bo z blagom zadovoljen, naj pove svojim znancem, Kdor bo z blagem nezadovoljen naj pove — meni. Priporoča se &6 Franc Lenart v Ptuju. m mm TJUDSKA ffRANILNICA reglstrovana zadruga in POSOJILNICA V C^IJU z neomejeno zavezo lastni hiši (Hotel „Pri belem volu") v Celju, Gražka cesta št. 9, I. nadstropje obrestuje hranilne vloge po 4'/,«/, brez odbitka rentnega davka. 8pre jetna hranilne knjižice drdgih zavodov kot vloge, ne da bi se obrestovale prekiuito. Daje vložnikom na dom brezplačno hranilne nabiralnike. Sprejema po sejnem sklepu vloge na tekofci račun iu jih obrestuje od dne vložitve do dne vzdiga. uraduje vsak torek in petek dopoldne. Prošnje se sprejemajo in pojasnila se dajejo vsak dan, izvzemai praznike, dopoldne od 3. do 12. ter od 8. do 6. ure popoldne. Za vplačila po polti se dajejo zastonj poitno-hranilnične položnice, štev. 92466 Telefon ima St. 8. Za brzejave zadostuje naslov: Ljudska posojilnica Celje. posoju) e na zemJiliia po S*/, d« SW7« « anwrtiaacijo ali brez nje, m zastavo vrednostnih listin in oa ošetenl kredit pod ugodni ni pogoji. Koevertoje vkqjttene