glasilo ravenskih železarjev
u
Leto XXXIII
Ravne na Koroškem, maj 1996
St. 5
Letošnji 1. maj je bil vsaj na Koroškem manj prazničen kot prejšnja leta - pa ne le zaradi slabega vremena. Tradicionalno prvomajsko srečanje zaposlenih, njihovih svojcev in upokojencev na Ivarčkem je sicer bilo, vendar brez	Pihalnega	orkestra raven-
skih železarjev, govornika in sindikatov (menda ni bilo denarja za program). Neodvisni sindikat pa sc je tik pred zdajci premislil in namesto športnih tekmovanj ob jezeru pripravil v središču Raven protestni shod proti t. i. divjemu liberalizmu, ki delavcem jemlje, kar so ustvarili s prostovoljnim delom in odrekanjem.
Sicer pa so bile ugotovitve ob letošnjem prazniku dela vsepovsod dokaj enotne: Položaj delavcev pri nas še nikoli ni bil tako slab kot zdaj. Novi kapitalisti v želji za dobičkom	zanemarjajo	vrednote, kot so
solidarnost, zaupanje in medsebojna pomoč. Kot je	dejal predsednik
ZSSS, je 1. maj praznik, ki mu tudi nobena nova demokracija ne spreminja in ne zmanjšuje pomena; zaznamovanost z bojem za boljše plače, delovne pogoje in industrijsko demokracijo je namreč njegovo bistvo.
Letošnji prvi maj pa je minil tudi v pričakovanju podpisa socialnega sporazuma za leto 1996, ki bi ga naj podpisala vodstva socialnih partnerjev (vlade, delodajalcev in delojemalcev). Ker se pogajanja vlečejo že nekaj časa,	je vodstvo	ZSSS zagrozilo s
splošno opozorilno stavko, ki bi naj bila 30. maja. Če bi do nje prišlo, bi tako rekoč vse življenje v državi zastalo, saj ta sindikat združuje več kot 400.000 članov. Po prazniku pa so sc pogajanja vendarle nadaljevala, socialni pakt pa bo predvidoma parafiran v kratkem. Zadnjo besedo o zakonskih predlogih (zlasti glede najnižje plače in regresa ter razbremenjevanja gospodarstva) bo imel parlament, ki bo predloge vlade sprejel po hitrem postopku.
MAJSKA
PRIČAKOVANJA
Ob pogajanjih o višini najnižje plače, usklajevanju plač z inflacijo, regresu, ločenem prikazovanju direktorskih in managerskih plač itd. se kar samo postavlja vprašanje, kaj Slovencu pomenita zaposlitev in plača. V nedavni Nedelovi anketi je večina (60,5 odst.) vprašanih odgovorila, da je služba pravzaprav eden od načinov, kako preživeti. Vse druge možnosti pa je izbralo bistveno manj anketirancev. Samo dobrih 8 odst. jih je npr. menilo, da služba ponuja tudi nekakšno socialno jamstvo. Zaposlitev je smisel življenja zgolj za peščico (6,3 odst.) anketirancev, približno dvajsetina (5,5 odst.) pa jih je prepričanih, da jim zaposlitev zagotavlja	tudi pokojnino.
Ali dohodek od	rednega	dela
zadostuje za normalno preživetje v Sloveniji? Skoraj polovica vprašanih (46,2 odst.)	je	na	to vprašanje
odgovorila negativno, dobrih 40 odst. pa, da plača omogoča preživetje le nekaterim, drugim pa ne. Pritrdilno je na to vprašanje	odgovorila	samo
dobra desetina anketiranih (11,3 odst.). Večina Slovencev je tudi prepričanih, da so	za svoje	delo
premalo plačani. Da plačilo ustreza njihovemu delu,	meni	le dobrih 15
odst. vprašanih.
V sindikatih so ogorčeni, ker je nerazumljivo,	da	bi	morali ravno
delavci z najnižjimi plačami (okoli
21.000 delavcev prejema manj kot
54.000 SIT bruto oz. 37.000 SIT neto plače) razumeti, da bi povečanje njihovih plač pomenilo katastrofo za državo in inflacijo, kot da nanjo	ne	bi	nič vplivale
direktorske in druge plače, ki jih ne omejujejo.
Dejstvo pa je, da so se do zdaj plače realno povečevale veliko hitreje, kot se je povečeval bruto domači proizvod - po tem smo v Evropi pravi fenomen. Po državi je v gospodarstvu in javnem sektoiju pljusknil tudi stavkovni val. Razlogi zanj so zlasti v sesuvanju gospodarstva zaradi premajhne konkurenčnosti in (divjega) lastninjenja ter v porušenem plačnem sistemu. Kot pravi dr. Jože Mencinger, pa vsak uspeh stavk za plače zmanjšuje uspešnost stavk za delo, torej stavk delavcev, ki v podjetjih ne stavkajo za višje plače, temveč za plače.
Se v deželo plazi recesija? se sprašujejo zaskrbljeni opazovalci. Gospodarska rast je nižja od pričakovane (namesto 4,8 le 3,5 odst.), inflacija se povečuje (dosegla je že 10-odstotno letno	rast),	zaposlenost
pada (imamo okrog 126.000 brezposelnih ali 13-odstotno brezposelnost), povečuje pa se tudi negativni saldo zunanjetrgovinske bilance. Primerjava gospodarskih gibanj z evropskim gospodarstvom kaže veliko podobnosti, mnenja o tem, ali gre le za krajši zastoj ali daljšo recesijo, pa so za zdaj še različna. Tudi pri nas.
Kot je dejal naš finančni minister, je biti pesimist	lagodno.	Nikoli ne
more biti zelo	razočaran, ker je
lahko samo boljše, kot je pričakoval. Vlada pa bo v kratkem na podlagi analize	majskih	gospodar-
skih gibanj izdelala dodaten paket ukrepov za spodbujanje gospodarske dejavnosti.
RAVENSKE VALJE
POZNAJO Ž£ PO (skoraj) VS£M SVETU
Valji so eden od štirih programov v podjetju Stroji in tehnološka oprema. Pred 58 zaposlenimi je letos zahteven cilj:
Vrednost prodanih izdelkov in storitev naj bi dosegla 7 milijonov DEM, kar je za četrtino več kot lani. O tem, kako nameravajo načrte uresničiti, smo se pogovaijali z direktorjem Valjev dipl. oec. Miranom Rebernikom.
Je mogoče iz podatkov o realizaciji v prvih mesecih oceniti, ali boste v Valjih letošnji načrt prodaje uresničili?
“V začetku letošnjega leta teče prodaja po načrtih. Omeniti velja, da je predvidena realizacija kar za 25 odst. večja od lanske, medtem ko smo v preteklih letih dosegali 5 do 8-odstotno letno rast prodaje. Ocenjujem, da bomo letošnje cilje z maksimalnim prizadevanjem vseh zaposlenih, s pravilnim	asortimentom	izdelkov	in z	ustreznimi
cenami tudi dosegli. Le tako bomo tudi poslovno leto končali s pozitivnim izidom.”
Na tradicionalnih trgih (ZDA, Francija	in Italija)	prodate	kar	45 odst.
izdelkov. Kakšna jc vaša letošnja tržna strategija ?
“Tržnega deleža v omenjenih državah ne bomo povečevali,	prizadevamo	si namreč za	čim večjo
razpršitev prodaje, zato iščemo nove kupce.
Predvidevamo, da bomo letos v Evropi več prodali v	Nemčijo (kjer imamo	lepe	možnosti),
Skandinavijo (za letos je sklenjenih že nekaj pogodb), Avstrijo (vrednost izvoza naj bi povečali
za polovico) in v Anglijo (na tem trgu doslej še nismo bili prisotni).
Na Daljnem vzhodu bomo skušali v Indijo prodati toliko kot lani, povečati pa izvoz v Korejo in pridobiti naročila japonskih podjetij. (Sumitomovo je prvo.) Če bomo osvojili še japonski trg (Japonska je največja proizvajalka in porabnica jekla), se bomo zaradi te reference laže predstavljali v sosednjih državah (Malezija, Indonezija in Tajvan).
Valje prodajamo tudi v Vzhodno Evropo (Madžarska in Romunija), s Poljsko, z Rusijo, Ukrajino in s Slovaško pa vzdržujemo redne stike.
Povezali smo se tudi s podjetji iz Srednje in Južne Amerike, kamor doslej še nismo prodajali.
Nenazadnje se odpira tudi t. i. južni trg (Makedonija in Srbija), izvoz na Hrvaško pa je že vzpostavljen.
S prodajo valjev naj bi mesečno zaslužili okoli pol milijona DEM, od 60.000 do 100.000 DEM pa še s storitvami za slovenska podjetja.”
Kako pa sc proizvodnja prilagaja zahtevnim prodajnim načrtom?
“Pomemben je ustrezen proizvodni asortiment. Sedaj prevladujejo valji sendzimir (70 odst.), manjši
Pogovor z odhajajočim direktorjem
BILO JE VGČ DOBREGA KOT SLABGGA
Dipl. inž. Vinko Pogačnik je postal direktor družbe Metal Ravne, d. o. o.,
II. I. 1995. Imel je nalogo, da v okviru sanacije spelje združitev Metala Ravne in Jekla Štore, zato na Ravnah ni bil najbolj prisrčno sprejet.
Zaradi svoje delavnosti in prijaznega, kulturnega odnosa do sodelavcev in drugih pa je pri vseh, s katerimi je prihajal v stik, vzbujal spoštovanje in si pridobil naklonjenost mnogih.
Pred odhodom na novo delovno mesto smo se z njim pogovarjali o njegovem delu na Ravnah in v Štorah.
• Gospod Pogačnik, kako ste se počutili med Korošci?
Delo mi je bilo všeč, zato sem ga tudi sprejel. Sanacija terja obvladovanje različnih strokovnih področij in temu primemo si moraš izbrati sodelavce. Potem ko smo spoznali drug drugega, smo začeli v vodstvu družbe delovati kot dober tim.
• Kako poteka združevanje ravenskega in štorskega obrata? Zakaj je potrebno?
To je projekt, ki pomeni za Slovenijo novost, zato smo se morali pri delu še veliko sproti učiti. Problem je bil
predvsem vzpostaviti občutek pripadnosti novi firmi, prave enotnosti še zdaj ni. Laže bi bilo, ko bi bila obrata na skupnem prostoru, tu pa gre za dve tovarni v dveh regijah. Še vedno so močne težnje, da bi ostali v dolgem programu dve firmi, a za Slovenijo to zdaj ni sprejemljivo, ker ni v stanju vzdrževati na visokem tehnološkem nivoju dveh jeklarskih objektov. Naš tržni prostor je problematičen v dveh pogledih: Na nabavni strani, ker moramo uvažati vse surovine, in na prodajni strani, ker je slovenski trg premajhen. Cilj je specializacija, ta pa teija širitev tržišča, saj proizvodnja veliko vrst jekel v manjših količinah ni racionalna. V prehodnem obdobju je treba izkoristiti prednosti proizvodnih naprav v obeh železarnah. Če ne izrabimo ekonomskih prednosti, ki jih daje štorski kontiliv, je vprašljiv celoten koncept slovenske metalurgije. Imamo 2 valjarni, 3 jeklarne, 2 jeklovleka, izkoriščenost pa je komaj 50-odstotna. Ker morajo naprave delovati 100-odstotno, bo treba nekatere ustaviti in povečati količino na drugih, kjer so stroški nižji.
delež pa odpade na ostale t. i. hladne valje (20 odst.) in valje za aluminijsko industrijo (10 odst.). Ustreznejše razmerje pa bi bilo: 40 odst. hladnih valjev, 50 odst. valjev sendzimir in 10 odst. valjev za aluminijsko industrijo.
Proizvodnih zmogljivosti ne bo treba povečati, saj bi večje valje lahko delali tudi v drugih programih podjetja. Naložbe pa so nujne na področju brušenja ter toplotne obdelave. Ker smo v Valjih zadnji novi stroj dobili pred osmimi leti in ker imamo trg, je zato zdaj skrajnji čas za investicije.
Pred kratkim smo začeli z dodatnim usposabljanjem delavcev na ključnih strojih, s čimer bomo povečali možnosti nadomeščanja v konicah.
Če pa bo proizvodnja rasla, bo treba razmišljati tudi o dodatnem zaposlovanju delavcev na obdelavi materiala in strokovnega kadra.”
V konkurenčni tekmi je razvoj pomemben adut.
“V Valjih se tega zavedamo, zato bomo začeli z razvojem valjev iz sintranega materiala. (Takšni valji so izdelani iz stisnjenega jeklenega prahu, so bolj obstojni pred obrabo, enostavneje pa jih je tudi brusiti.) Povpraševanje po njih je veliko, izdeluje pa jih že tudi konkurenca. Čeprav sprva ne pričakujemo dobrega finančnega rezultata, pa bomo z njimi izpopolnili našo ponudbo in postali konkurenčnejši.
Ker je brez ustreznih certifikatov vse teže prodajati, je naš cilj, da v prvi polovici prihodnjega leta dobimo certifikat kakovosti po standardih ISO. Letos se bomo s pomočjo strokovnih služb podjetja dobro pripravili na ocenjevanje, kar ne bo težko, ker postopke poznamo iz internih avditov tujih kupcev.”
Za odgovore se vam najlepše zahvaljujem.
A. Č.
Tu se zopet postavlja vprašanje, kaj bomo žrtvovali. Na stvari lahko gledamo z lokalnega vidika ali s položaja lastnika, države, ki potrebuje le en dolgi program. Ovira, da cilja ne moremo takoj doseči, je še v znanju in izobraževanju. Velik poudarek smo začeli dajali tečajem, obiskom naših strokovnjakov v tujini in tujih pri nas, povezovanju z univerzo in metalurškim inštitutom. Vse to naj bi pripomoglo k hitrejšemu premagovanju lokalnih ovir.
• Kakšen vtis ste dobili o zaposlenih v železarni na Ravnah?
Všeč mi je bila njihova pripravljenost, da delajo tudi izven delovnega časa, ne da bi spraševali o plačilu za nadure. Ce so ljudje pripravljeni narediti več, kot dobijo plačano, uspeh ne more izostali. V tem pa se kaže tudi velika pripadnost zaposlenih svoji tovarni. Ko so se pokazali prvi uspehi, so sc odnosi izboljšali, vodenje je postalo bolj demokratično, ideje so šle skozi različne presoje, šele potem smo sprejemali odločitve. Izboljšali so se tudi odnosi s sodelavci na nižjih mestih, prav tako s sindikati, saj smo plače lahko prilagajali uspehu firme - poslovali smo pozitivno.
• Kako pa so sprejemali združevanje v Štorah?
V Štorah je bilo več težav, saj je bila tam firma nesolventna, programske spremembe pa velike, in to ne samo strokovne, slabšali so se odnosi med vodstvom in delavci. Ker v Štorah ni bilo več razvojnega oddelka, so morali probleme reševati strokovnjaki z Raven, tega pa v Štorah niso vedno razumeli kot pomoč. Ukrepi pa so že dali določene rezultate.
Večjega učinka ni bilo moč doseči, ker investicije še trajajo. Montiran je transformator, zdaj postavljajo ponovčno peč. Preden so se ljudje prepričali, da mislimo resno in da hočemo spraviti kakovost proizvodnje na ustrezen nivo, da bomo dosegli zastavljene cilje, je bilo potrebnih precej kadrovskih menjav vse do 3. nivoja. Če bo zdaj osvojena filozofija, da “smo sodelavci, ki želimo kar najbolje delati, ne pa ustaviti proizvodnjo, zato moramo drug drugemu pomagati”, bo mojemu nasledniku laže.
• Kako bo z ravensko metalurgijo v prihodnje?
Investicije so podrejene cilju, da bo Metal proizvajalec orodnih, specialnih jekel. S tem se bo asortiment spremenil. Doslej je bilo 60 odst. konstrukcijskih in ogljikovih jekel, v prihodnje pa se bo ta delež zmanjšal.
V prvem obdobju bomo vlagali v jeklarske naprave, ki bodo omogočile znižanje stroškov proizvodnje jekla. Tako vlogo bodo imeli v Štorah nova ponovčna peč, posodobljena EO peč, novi transformator, v načrtu pa sta še vakuumska naprava za proizvodnjo jekel, ki jih lahko lijemo na kontilivu, in posodobitev kontiliva v Štorah.
Investirali bomo tudi v klasično litje, saj bomo na Ravnah uvedli nove tipe kokil in kontrolo tehtanja. Povečati želimo proizvodnjo orodnih jekel, kar bo omogočila nova žarilna peč Ebner, ki jo postavljamo na Ravnah, potrebna je še hladilna jama za počasno ohlajevanje jekel, občutljivih na razpoke.
V ravenski kovačnici smo začeli s pripravami na
modernizacijo kovaškega stroja. Razmišljamo še, ali bomo kovaške zmogljivosti dopolnili z novim avtomatskim kovaškim strojem ali s težjo stiskalnico.
V valjarni bo treba posodobiti regulacijo srednje proge in zgraditi sodobno blok progo za orodna -ploščata in okrogla jekla.
V jeklovleku bomo investirali v obdelavo valjanih svetlih profilov (luščilni stroji), medtem ko bomo proces vlečenja prenesli v Štore.
Na Ravnah pripravljamo še ekološke investicije -protihrupno zaščito UHP in reševanje nevarnih odpadkov.
Ko bodo končane vse naštete in še nekatere druge, manjše investicije, bo jeklarstvo v letu 1997 lahko že prinašalo dobiček.
Naš cilj je ne povečevati količinske proizvodnje jekel, temveč z donosnimi vrstami kvalitetnih jekel dosegali dobre poslovne rezultate. Tako usmeritev narekujeta tako podjetniški kot nacionalni vidik, saj nimamo lastnih surovinskih baz, energija je draga, ne smemo obremenjevati okolja.
• Kakšne 50 možnosti razvoja našega jeklarstva glede na tržna gibanja?
Na jeklarskem trgu trajajo ciklusi v povpraševanju 4 do 5 let. Zadnje najnižje povpraševanje je bilo v letih 1992 in 1993, najvišje lani, zdaj smo v fazi umirjanja, ki mu bo sledil padec in nato znova porast povpraševanja. Seveda ti ciklusi manj prizadenejo proizvodnjo orodnih jekel, kjer je poraba bolj stalna. Prizadevamo si preiti med tovrstne proizvajalec, imeti pa moramo ustrezno opremo, znanje in zagotoviti servisiranje pri kupcih.
Lani smo zaradi prestrukturiranja proizvodnje in prehoda v višji cenovni razred izgubili določene kupce; letos moramo pridobili nove, kvalitetne kupce, take, ki bodo priznavali našo kakovost - nenazadnje proizvajamo jekla po standardu ISO 9001.
• V zadnjih letih je bil v Železarni Ravne zadan velik udarec razvoju. Ob ukinjanju določene proizvodnje na Ravnah bi potrebovali nove programe. Ali jih razvijamo?
Uvedli smo oblike izobraževanja, ki omogočajo krepitev raziskovalno - razvojne dejavnosti, povezovali se bomo z inštitutom in univerzo. Ob reorganizaciji se je jedro razvoja v metalurški proizvodnji ohranilo, slabše pa je v podjetjih mehanske predelave.
V Metalu smo ustanovili programski svet, ki bo skrbel za izobraževanje ljudi za metalurške poklice. Predvsem v Štorah je to nujno potrebno.
• 5 kakšnimi občutki odhajate z Raven?
Delo, ki sem ga tu opravil, bodo ocenili drugi.
Odhajam pa v prepričanju, da sem nekaj storil za to, da se bo tako imenovani dolgi program v Sloveniji ohranil in da smo se z izvedbo nekaterih investicij začeli približevati cilju - poslovati z dobičkom in kar največ jekla predelali doma.
Sicer pa se ne poslavljam popolnoma; kot član Uprave SZ bom odgovoren za proizvodnjo, tehnologijo in investicije, zato bom še naprej povezan tudi z Ravnami.
• Gospod Pogačnik, želimo vam uspešno delo v prihodnje.
Mojca Potočnik
S tiskovne konference o Slovenskih železarnah
PCTCCBNE SC NALOŽBE
V Aif liANSKC PCECCIAVC
V ponedeljek, 15. aprila, so družbe Železarne Ravne obiskali slovenski minister za gospodarstvo Metod Dragonja, predsednik uprave SŽ mag. Alojz Vrečko in predsednik nadzornega sveta SZ Jože Hujs. Z vodstvi ravenskih družb mehanske predelave so se pogovarjali o razmerah, v kakršnih poslujejo, in o možnostih nadaljnjega razvoja.
Po obisku so priredili tiskovno konferenco, na kateri so predstavnikom obveščanja poročali o poslovanju Slovenskih železarn v letu 1995 in o načrtih za leto 1996 ter o uresničevanju sanacijskega načrta.
Mag. Alojz Vrečko je dejal, da so organizacijski cilji sanacijskega načrta doseženi, poslovanje v SŽ pa se je prav tako že močno izboljšalo.
Po sklepu lastnika so se pred koncem leta 1994 Slovenske železarne preoblikovale v delniško družbo (koncern je v lasti države) in uvedle dvonivojsko lastništvo, _ kar pomeni, da so npr. proizvodne družbe Železarne Ravne nehale biti lastnice stanovanj, objektov družbenega standarda itd., saj je vse premoženje prešlo v neposredno lastništvo koncerna.
Kot uspeh si vodstvo Slovenskih železarn šteje tudi zelo močno znižanje števila zaposlenih, saj jih je od 18.000 (pred začetkom sanacije) ostalo v družbah SŽ le še 7.600, njihovo število pa se bo še zmanjševalo, če bo tako narekovala konkurenca.
Pri organizacijskem in lastninskem preoblikovanju je vodstvo SŽ črtalo t. im. “vmesni nivo”, kar ni potekalo brez odpora, vendar je uspelo. Tako bodo letos likvidirali Železarno Jesenice kot pravno osebo. Precejšen odpor je povzročala tudi združitev Jekla Štore in Metala Ravne, vendar je bil po Vrečkovem mnenju dosežen napredek, tako da poti nazaj ni.
Žaradi slabih poslovnih rezultatov so se odločili tudi za združitev ravenskih družb Stroji in STO v močno podjetje mehanske predelave in strojegradnje z okrog 1.200 zaposlenimi.
Za Ravne je zelo pomembno tudi področje jeklolivarstva. Oblikovali so skupno upravo za družbi Jcklolivarna in Armature Muta, ni pa še gotovo, ali se bosta družbi tudi dejansko združili.
Gostje so si ogledali tudi proizvodnjo Nožev. Po Vrečkovem mnenju si družba, ki ima dobre poslovne rezultate, zasluži v prihodnje večjo pozornost, kot. so ji jo namenjali doslej.
Vodstvo SŽ je poročilo o uresničevanju sanacijskega načrta predložilo tudi vladi; ta ga je ocenila pozitivno, zato meni, da država svojega denarja (skupno z garancijo 240 mio DEM) v ta sistem ni vložila zaman. Poslovni izidi SŽ lani sicer še niso bili pozitivni, vendar so bile izgube za polovico manjše kot v letu 1994. Letos bi morali biti rezultati v vseh podjetjih SŽ, razen v Metalu Ravne in Verigi Lesce, pozitivni.
Načrti za leto 1995 niso bili uresničeni tudi zato, ker so bili zelo zahtevni. Enako velike zahteve morajo v SŽ uresničevati letos. V prvih mesecih posamezne družbe še niso bile na trendu letnega načrta, vendar so bili rezultati v začetku leta za 6 do 7 odst. boljši kot lani, v strojegradnji pa so se izboljšali celo za 36 odstotkov.
Težave pri izpolnjevanju načrtov v SŽ niso samo subjektivne, temveč izhajajo iz slovenskega okolja, kjer ni prave industrijske politike, tarnajo pa vsi izvozniki. Slovenske železarne so velik izvoznik, presežek izvoza nad uvozom znaša 200 mio DEM. Vodstvo koncerna ugotavlja, da se pri reševanju težav v prihodnje ne bo več zatekalo k državni blagajni. Izrabljalo	bo	lastne	poslovne možnosti,
denar bo pridobivalo še naprej tudi z dezinvestiranjem premoženja, ki ni nujno potrebno za osnovno proizvodnjo. Po sklepu vlade naj bi s prodajo pridobili 30 mio DEM, ki jih bodo SŽ porabile za pokrivanje	izgub in	za naložbe v
proizvodnjo.
BO METAL I I Sil ŠTORE?
Ker so rezultate poslovanja v Metalu Ravne vodili ločeno za obrata na Ravnah in v Štorah, so ugotovili, da so bili poslovni izidi na Ravnah lani že pozitivni (podobno kot v Acroniju na Jesenicah), Štore pa skupno bilanco vlečejo navzdol, v rdeče številke.
Kljub temu je vodstvo SŽ prepričano, da je odločitev o združitvi Jekla in Metala pravilna (narekovala jo je študija Phare) in za perspektivo ravenske metalurgije koristna. Proizvodne naprave v Štorah je treba doinvestirati, razviti ponovčno tehnologijo proizvodnje jekla, napravo za kontilitje pa dopolniti, da jo bo mogoče uporabljati za kar največ kakovostnih vrst jekel. Tako bo mogoče v Štorah izdelovati več vrst kvalitet, katerih proizvodnja je na Ravnah predraga. Štorsko proizvodnjo pa je mogoče na Ravnah nadgraditi in dodelati. Homogeno vodstvo Metala naj bi doseglo sinergijske učinke, ki sicer niso toliko v interesu ravenskega dela Metala, temveč bolj v interesu slovenske metalurgije kot celote.
Zaradi tega so bili potrebni kadrovski ukrepi v vodstvu Metala. Namesto Vinka Pogačnika, ki se zaradi zdravstvenih	težav	vrača	bliže	domu - postal
je član uprave SŽ	v Ljubljani	- je	postal direktor
Metala Brane Žerdoner, dotlej član uprave SŽ, zadolžen za kadrovsko prestrukturiranje in dezinvestiranje (prodal je npr. hotel Korotan v Portorožu in Ivarčko z Ošvenom). Novi direktor si je seveda izbral novo vodstveno ekipo po svoji zamisli. Vanjo je vključil, kot smo že poročali v Novicah, dipl. inž. Jožeta Studenčnika iz Jeklolivarne in dipl. inž. Marjana Mačkoška iz Štor.
SANACIJA II USPEŠNA
Po mnenju ministra Dragonja sanacija Slovenskih železarn poteka uspešno, družbe mehanske predelave na Ravnah pa je obiskal, da bi laže ocenil njihove možnosti nadaljnjega razvoja. Ocenil je, da brez naložb v posodobitev opreme ne bodo vzdržale konkurenčnega boja.
Pomembno je, da so v SZ s prestrukturiranjem proizvodnje prešli iz nižjega (350 DEM na tono) v višji cenovni razred (čez 700 DEM na tono), in bi namesto o železarnah že lahko govorili o slovenskih jeklarnah. Pomoč države je bila precejšnja. Vloženih 140 mio DEM je prešlo v javni dolg, 40 mio DEM je bilo subvencij za socialne programe, 60 mio DEM pa je država namenila za bančne garancije.
Pri oblikovanju razvoja strategije je pomemben tudi lastniški vidik - pripravljajo zakonske pogoje za lastninjenje državne lastnine. Oceniti bo treba, kaj je smiselno razvijati z lastnimi kapitalskimi vložki, kaj dezinvestirati in kaj dokapitalizirati s tujim kapitalom. Dosedanje prestrukturiranje je omogočilo vstop v višje cenovne razrede in odpiranje novih
trgov, potrebna pa so še dodatna vlaganja v razvoj novih izdelkov in tehnologij, tako pri metalurških panogah kot v finalizaciji proizvodnje. Predvsem strojegradnja je investicijsko zelo zaostala.
Pri uresničevanju sanacijskega programa je pred Slovenskimi železarnami še ena faza - privatizacija. Po besedah Jožeta Hujsa si glede lastninjenja delavci SZ ne smejo delati utvar, da bodo lastninili premoženje glede na vloženo delo in sredstva, saj je država stoodstotna lastnica vsega premoženja slovenskih železarn (le 5 odst. imajo v lasti delničarji). V skladu z zakonodajo bodo lahko zaposleni in drugi upravičenci s certifikati in listinami o premalo izplačanih plačah odkupili do 20 odstotkov premoženja, vendar bo po predvidevanjih uprave SŽ to lastninjenje potekalo na ravni koncerna in ne po posameznih d. o. o.
Na vprašanje o delovnih presežkih v letu 1996 je novi direktor Metala Brane Žerdoner odgovoril, da bo do konca leta okrog 850 odvečnih delavcev. Nekaj čez 100 jih bo v Acroniju, čez 100 v Metalu Ravne, 300 v Verigi Lesce (bodo jo razformirali), 80 v De profundisu, ostali pa v drugih družbah SŽ.
Mojca Potočnik
skrba z energijo v marcu 19 96
Dobava primarnih energentov je bila v marcu v redu, enako tudi proizvodnja in oskrba porabnikov s sekundarnimi energenti. Zaradi prekoračitev porabe zemeljskega plina v primerjavi z mesečnim načrtom odjema pri dobavitelju GEOPLIN Ljubljana smo dodatno uporabljali propan - butan. Porabili smo 61.172 kg PB.
Tabela prikazuje, kako je poraba zemeljskega plina odstopala kljub dodatni porabi PB.
Poleg oskrbe porabnikov z energenti smo zbrali od družb železarne Ravne 21,2 m3 in od zunanjih dobaviteljev
2,0	m3 odpadne emulzije ali skupaj 23,2 m3. Za sežig pa smo zbrali skupno 35.600 kg odpadnega
DRUŽBA	PLAN PORABE (Srn3)	PORABA (Sm3)	INDEKS
SŽ - METAL Ravne, d. o. o.	2.496.670	2.653.876	106.3
SŽ - JEKLOLIVARNA Ravne, d. o. o.	148.980	124.545	83.6
SŽ - STROJI IN TEH. OPR. Ravne, d. o. o.	58.060	46.971	80.9
ENERGETIKA. Ravne, d. o. o.	1.392.500	1.649.002	118.4
SKUPAJ	4.096.210	4.474.394	109.2
olja, in sicer: 4.800 kg od družb železarne, 21.800 kg od zunanjih dobaviteljev ter 9.000 kg s cepljenjem emulzije.
Za normalno obratovanje in oskrbo porabnikov z energenti pa smo opravili načrtovane preventivne periodične preglede in vzdrževali energetske naprave in omrežje.
Ker pa so se zunanje temperature povišale, smo v Železarni Ravne na omrežju sanitarne tople vode zaprli vse izpuste na izlivih pretokov vode pri končnih porabnikih in s tem zmanjšali porabo sanitarne tople vode.
Na parnem in vročevodnem kotlu št. 1 smo opravili dimnikarsko čiščenje in druga servisna dela. Na parnem kotlu št. 1 smo uredili avtomatsko regulacijo odsoljevanja, s tem pa smo zmanjšali porabo napajalne vode in toplote.
Zaradi preventivnih ukrepov in spremembe namembnosti hale bivše lahke kovačnice smo blindirali cev pitne vode za notranji razvod po objektu.
Na podlagi naročil smo opravili tudi več servisnih del in predelav na strojnih napravah in omrežju centralne kurjave za zunanje naročnike.
Inž. Ferdinand Kotnik
DEZINVESTIRANJE
JE DEL VSAKE SANACIJE
Pogovor z Branetom Žerdonerjem, vodjem projekta Dezinvestiranje v SŽ
Kot začetek procesa dezinvestiranja v Slovenskih železarnah lahko štejemo objavo razpisa za prodajo 16 t. i. podjetij C (med njimi petih ravenskih), ki je hiI objavljen jeseni leta 1993. UO SŽ je takrat sklenil najbolj resno obravnavati le ponudbe za nakup De profundisa, ki ga je potem (ne)uspcšno prodaja! oz. dajal v najem še leta 1994, 1995 in 1996. Sedaj poteka t. i. postopek redne likvidacije družbe De profundis, saj je njeno premoženje že ali pa bo v kratkem prešlo v roke novih lastnikov oz. najemnikov. V zadnjih letih pa so SŽ prodale še več t. i. poslovno nepotrebnega premoženja, zato je zdaj kar primeren čas za ocenitev dosedanjega dezinvestiranja.
Pogovarjala sem sc -z dipl. soc. Branetom Žcrdoneijem, ki je kot donedavni član Uprave SŽ za področje kadrov in organizacije vodil tudi projekt dezinvestiranja.
• Kakšen je namen dezinvestiranja v SŽ?
“Osnovni cilj dezinvestiranja je v procesu sanacije SŽ vseskozi enak. Dezinvestiranje je nujna poslovna poteza v sanaciji vsakega podjetja. Poleg znižanja tekočih stroškov je to namreč obvezna sestavina vsakega sanacijskega načrta. Znana je v teoriji in praksi poslovodenja.
Slovenske železarne je k procesu dezinvestiranja spodbudila tudi Vlada RS, ki je junija 1993. leta sklenila, da morajo železarska podjetja na ta način zbrati vsaj 30 milijonov DEM. To naj bi bil njihov prispevek k sanaciji, saj je tudi država kot novi lastnik železarn za njihovo ozdravitev prispevala veliko denarja.
V poslovnem poročilu SŽ za leto 1995 in v poročilu o izvajanju sanacijskega programa iz letošnjega januarja smo analizirali tudi dezinvestiranje in ocenili, da smo cilje dosegli.”	t
• Katero premoženje	so SŽ do zdaj prodale in koliko so zanj iztržile?
“V letih 1994 in 1995 je vrednost dezinvestiranega premoženja znašala 43,7 milijona DEM. Lani smo npr. prodali kar za 33,7 milijona DEM premoženja, ki ne sodi v osnovno dejavnost SŽ oziroma ga le-ta ni uporabljala. Tli gre seveda za vrednost kupoprodajnih pogodb. Nekatera sredstva smo prodali na večletni kredit, zato je prilivov v resnici manj - lani npr. 21,5 milijona DEM.
Če skušam natančneje odgovoriti, kaj je bilo prodano, potem naj začnem z zemljišči, kjer smo sklenili pogodb v vrednosti 2,5 milijona DEM. V glavnem pa je tu šlo za poravnavo naših obveznosti do občin za sklad stavbnih zemljišč.
V paketu dezinvesticij je bila največja postavka prodaja poslovnega deleža SZ v družbi Pctrol-Zcmeljski plin. Denar od prodaje je dobilo devet družb SŽ za dodatna obratna sredstva.
Po višini izkupička sledita hotel Korotan, za katerega je znašala kupnina skoraj 5 milijonov DEM, in traktorska hala v Štorah, prodana za 4,3 milijona DEM.
Za ostale nepremičnine smo iztržili od 20.000 DEM (npr. počitniški apartma) do 700.000 DEM (npr. poslovna stavba Verige Lesce). Do zdaj so SŽ prodale naslednje objekte: samski dom v Štorah, poslovno stavbo v Verigi Lesce, traktorsko halo v Štorah, hotel Korotan, stanovanje v Ljubljani, nekaj hal družbe Seiko na Jesenicah, restavracijo in razdelilnico hrane na Jesenicah ter apartma na Cresu.
Vrednost prodanega drobnega inventarja in opreme, kamor uvrščamo tudi osnovna sredstva, prodana novonastalim privatnim podjetjem, znaša 2,6 milijona DEM.
Procesa dezinvestiranja smo se z enako intenzivnostjo lotili v vseh železarskih središčih. Dejstvo je, da smo za halo v Štorah na trgu nepremičnin hitro našli kupca, in sicer Sklad za razvoj RS. Na Jesenicah je bilo npr. po ustavitvi poslovanja v družbi Seiko prostih nekaj hal. Od počitniških zmogljivosti smo najprej prodali objekt v Crikvenici, potem portoroški hotel, sedaj pa iščemo kupca za hotel na Rabu, vendar pa je prodaja na Hrvaškem nekoliko otežena.”
0 Zadnji dah aprila pa je ravenski Meta! avstrijskemu kupcu proda! specialno jeklarno.
“To je res najnovejša novica o dezinvestiranju v SŽ. Z avstrijsko firmo Treibacher Auermet GmbH smo se o vsebinskih izhodiščih prodaje dogovorili že konec lanskega leta, vendar pa kupec takrat pogodbe ni podpisal. Iskali smo druge možnosti. V aprilu pa smo s firmo Treibacher pogovore obnovili in podpisali takšno kupoprodajno pogodbo, kot smo jo načrtovali že lansko jesen.
Prodaja pomeni dvoje: Objekt ostaja na Ravnah, začela se bo proizvodnja, zaposlitev bodo dobili naši ljudje. Metal pa dobi denar, ki ga potrebuje za naložbe. Kupnina za vakuumsko indukcijsko peč znaša 3,2 milijona DEM, upoštevati pa je treba še najemnino za zgradbo in zemljišče, ki jo mora kupec za prvi dve leti plačati vnaprej - skupaj je to okrog 4 milijone DEM. Seveda bo lahko podjetje Treibacher halo v prihodnosti tudi odkupilo, če bo to želelo.
Novi lastnik specialne jeklarne je v začetku maja že zaposlil tri delavce, četrtega (poslovodjo) pa še išče. Sredi meseca naj bi bil tehnični pregled peči, potem pa bo predvidoma že stekla proizvodnja. Počakati bo treba le še na registracijo kupčevega podjetja - podružnice v Sloveniji (Treibacher Auermet Ravne, d. o. o.). Od obsega proizvodnje bo odvisno tudi število tam zaposlenih. Mislim, da bo na lem agregatu delalo 10 do 12 ljudi, ravenske družbe pa bodo temu podjetju zagotavljale tudi storitvene dejavnosti.”
• Dolgo časa je bila aktualna prodaja družb Noži in Armature Muta. Ali interes zanjo še obstaja?
“V letih 1994 in 1995 so potekali pogovori o prodaji poslovnega deleža ozirom^ o dokapitalizaciji teh dveh družb. Za vsako sc je zanimalo podjetje, ki je bilo tudi sicer največji kupec njunih izdelkov. Vendar pa so bila razhajanja o ceni prevelika in tako do prodaje deleža podjetja oz. dokapitalizacije ni prišlo. Od tega namena sicer nismo odstopili. Družbi sedaj poslujeta stabilno, s tem pa dokazujeta, da so bila naša pričakovanja o ceni, ki smo si jo zamišljali kot pošteno tržno, upravičena. Pozitivno poslovanje družb omogoča, da se lahko resno pogajamo z vsakomer, ni nam treba hiteli in pristajati na neugodne pogoje. Letos ne predvidevamo obnavljanja pogovorov o prodaji oz. dokapitalizaciji teh družb. Le-li sta tehnološko povezani s slovenskim jeklarstvom in livarstvom^ sodita pa tudi med družbe, ki so konstanta koncerna SZ.”
• Ali je proces dezinvestiranja že končan?
“Ne, ker je še nekaj osnovnih sredstev, ki jih je
treba prodati. Letos bo dezinvestiranje potekalo na drugih lokacijah. Precej premoženja je še v Verigi Lesce, na Jesenicah bomo prodajali nezazidana zemljišča, na Rabu pa turistične zmogljivosti.
Letos pa se bo začel nov proces dezinvestiranja, ki ga doslej nismo toliko poznali: prodaja celotnih družb, ki dolgoročno ne sodijo v koncern SZ. To so družbe Itro, Tovil, Plamen, Fiprom oziroma vse tiste predelovalne družbe, ki nimajo baze v sloveaski metalurgiji. Kdaj bo prodaja izpeljana, je težko reči. Takšen proces traja kar nekaj časa. Del nalog s področja dezinvestiranja sem s prevzemom novega delovnega mesta predal finančnemu direktoiju SŽ Igoiju Veluščku.”
• Kako zavračate očitke, da SZ prodajajo objekte in ukinjajo dejavnosti, ki prinašajo dobiček, oziroma da prodajajo pod ceno?
“Argumenti proti prodaji so prisotni vseskozi. Vendar resnega protiargumenta ni! To je kapital SŽ, ki mora
biti v funkciji poslovanja naše osnovne dejavnosti, če pa to ni, pa mora prinašati donos, ki ga lahko lastnik prerazporeja v osnovno dejavnost. Takšen proces je bil v fazi preživetja osnovne dejavnosti nujen.
Družba De produndis bi morala ustvariti vsaj
600.000	DEM letnega profita, da bi to ustrezalo prodajni vrednosti 6 milijonov DEM, kar je hipotetični 10-letni dobiček. Če bi podjetje uspelo priposlovali takšen dobiček, bi ga lahko lastnik - ker je to njegova formalnopravna pravica in v procesu sanacije tudi ekonomska nuja - tudi odvzel. Dobiček pa bi moralo podjetje doseči z obstoječim premoženjem, brez dodatnih vlaganj.
Iluzorno pa je, da bi De profundis to zmogel. (Hotel v Portorožu je sodil v cenovni razred 40 do 50 DEM za nočitev v glavni sezoni, ni imel pokrite restavracije, kar je omejilo poslovanje na 100 do 120 dni v letu; v družbeni prehrani smo sami zainteresirani za najnižje stroške in ne za najvlšji dobiček; hotel Rimski vrelec tudi ne premore kakovostnih prenočitvenih zmogljivosti.) Na trgu turističnih storitev se je De profundis srečeval s konkurenco, s hoteli, ki so lahko svoj dobiček, ker je bila to pač njihova osnovna dejavnost, vlagali v lasten razvoj, izboljševali ponudbo in posledično tudi cene svojih storitev. To bi moral storiti tudi hotel Korotan v Portorožu, če bi hotel konkurirati okoliškim hotelom. Potrebna bi bila njegova posodobitev in ureditev pokrite restavracije.
Ko je postalo jasno, da ne moremo hkrati razvijati metalurgije in turizma, tudi ni bilo mogoče več zagotavljati v profesionalnega pristopa na kadrovskem področju. Želim, da me pravilno razumete. Ne gre za žaljenje ali oporekanje sposobnosti zaposlenih, ampak za dejstvo, da je bilo v zadnjem času zelo težko najti natakarje in kuhaije za hotele, za katere so ljudje vedeli, da so namenjeni prodaji. Kandidati so se namreč spraševali, ali bo novi lastnik obdržal zaposlene. Ker družba ni mogla pridobiti najboljših kadrov, je to le še en argument proti trditvi, da bi bila sposobna velikega dobička. De profundis je lansko leto zaključil tako, kot je bilo v IF že napisano. Podrobnejša bilanca pa je pokazala, kje je bil dobiček ustvarjen in kje so nastale izgube oz. kam sc je presežek prelival.
Na trgu nepremičnin pač velja zakon ponudbe in povpraševanja. Nismo mogli čakati, da se cene dvignejo; lahko bi tudi padle ... To je bilo namreč obdobje, ko je osnovnim dejavnostim SŽ primanjkovalo naročil, dosegale so nizke cene, socialna klima pa je bila slaba. Vladala je negotovost, ali bodo tehnične zmogljivosti ohranile Jesenice ali Ravne. Takrat lastniku pač nismo mogli ugovaijati, da ne moremo dezinvestirali, ampak da pričakujemo pomoč le od države.
Na očitek o prodaji pod ceno odgovarjam s kriterijema, ki smo ju upoštevali pri prodaji: transparentnost in cenitveni elaborati. Prodajo smo izpeljali prek javnih razpisov oziroma z zbiranjem ponudb ali prek javnih oblik licitiranja. Upoštevali smo sklep nadzornega sveta SŽ, da prodajna cena ne sme odstopati od ocenjene vrednosti. Cenitvene elaborate so pripravili strokovnjaki z licenco.”
* Poskusi dezinvestiranja družbe De profundis so sc začeli že pred tremi leti, sedaj pa se ta proces zaključuje.
“Poskus, da bi prodali De profundis kot celoto, ni uspel. Z angažiranjem družbe SKB Leasing in Nepremičnine ter po izdelanem cenitvenem elaboratu pa smo sc odločili, da je prodaja po delih bolj učinkovita. Pojavili so se tudi nekateri problemi, ki so prodajo oteževali - mislim predvsem na denacionalizacijski zahtevek za kompleks Rimski vrelec.
Po prodaji hotela Korotan se je družba znašla v razmerah, ko je bilo treba hitro ukrepati. Obdržala je namreč del dejavnosti prehrane, ki je imela pozitivne poslovne rezultate, in dvoje dejavnosti, ki sta prinašali izgubo. Edini izhod bi bil, da za malice v železarni plačujemo več (in si [»večamo stroške), s tem dobičkom pa De profundis pokrije izgubo hotela Rimski vrelec in smučišča Ivarčko - Ošven. Dejstvo je, da tudi letos kljub ugodnim snežnim razmeram in dobri urejenosti prog niso prodali dovolj smučarskih kart, da bi pokrili osnovne materialne stroške. Tamkajšnje izgube pa z višjimi cenami malice tudi nismo mogli pokrivati, saj bi ti stroški vplivali na višje cene jekla oz. izdelkov.
Poleg tega je drugostopenjski organ odločil, da se denacionalizacijski zahtevek vrne v obravnavo na prvo stopnjo, kar bi lahko pomenilo, da bi bilo treba na razsodbo čakati tudi do nekaj let.
Če	ne bi intervenirali	in	pokrivali izgube, bi hotel
Rimski vrelec prenehal poslovati, saj mu prodajalci ne bi več dobavljali hrane in pijače. Tudi smučišča v takšnih razmerah ne bi mogli več vzdrževati, to pa bi ogrozilo varnost	smučaijev.	Tako	bi	se začarani krog sklenil,
vodil pa bi v bistveno večjo krizo.
S	posamičnimi	razpisi	smo zato iskali nove
gospodaije in lastnike De profundisovega premoženja.”
Usods hotelu Rimski vrelec pa jc sedaj že znana.
“Hotel bomo ob poravnavi z denacionalizacijskim upravičencem (Ano	Nesič	iz	Argentine, ki jo zastopa
Vinko Merkač) vrnili v naravi. Ža povečano vrednost hotela v primerjavi z letom 1948 bomo prejeli delnice odškodninskega sklada.”
* Čeprav je zadnji razpis ponujaI RTC Ivarčko smučišča, v najem, pa jc kompleks zdaj prodan.
“Za cenitveno ceno smo ga prodali družbi CMP iz Slovenj Gradca, ki jo vodi direktor Jože Grah. Ta družba jc po naših podatkih od denacionalizacijskega upravičenca pripravljena vzeti hotel v najem ali pa ga celo odkupiti.
To jc pomembno, ker bo tako delo obdržalo vseh 18 delavcev, zaposlenih v tem kompleksu.”
# Javorniški grad pa naj hi za 375.tH)0 DUM kupila družba P. S. T. iz Kotelj (lastnik Boris Pešl), vendar se je izkazalo, da je tudi zanj vložen denacionalizacijski zahtevek.
“Če bo občinski upravni organ odločil, da jc treba grad vrniti v naravi, potem bodo morale SZ vrniti družbi	P. S. T.	že delno	plačano kupnino.	Imamo pa
informacije, da je denacionalizacijski upravičenec (Klaus Osiander) pripravljen grad prodati. Ker smo v SŽ kupca za ta	kompleks	že našli	in ga mogoče	tudi delno
zavedli,	se l»mo	skušali z	novim lastnikom poravnati in
zagotoviti obljubljene možnosti družbi P. S. T. kot kupcu tega gradu.”
•	Kakšen	pa j c	hi! odziv na	razpis za
najem (ne prodajo!) jedilnic v železarni?
“Uprava SŽ je res sprejela sklep, da jedilnic zaradi nadaljevanja dejavnosti in lege ne proda. Na razpis s
podrobno opredeljenimi pogoji, objavljen je bil v Novicah, so prispele tri prijave.
Uprava je izbrala družbo, ki jo sestavljajo trije posamezniki, sedaj še zaposleni v De profundiisu, ter pravna oseba iz Ljubljane. Med njihovimi referencami je tudi priprava hrane v družbi Revoz Novo mesto. Nova družba bo za malice v železarni skrbela od 1. junija, zaposlila pa bo tudi vseh 45 delavk in delavcev.”
■ • Je kaj zanimanja tudi za poslovne prostore družbe?
“Župan občine Ravne - Prevalje je izrazil interes za nakup.”
• Hotel Korotan jc kupilo Ministrstvo za šolstvo in šport in bi moralo zanj odšteti 5 milijonov DEM.
“Kupoprodajna pogodba je predvidevala plačilo v petih letih, letno 1 mio DEM. Vendar pa so bile banke pripravljene dati ministrstvu denar vnaprej, zato so SŽ celotno kupnino že vnovčile oz. je prišla v Metal kot dodaten kapital.”
<* Kakšna bo cena ukinjanja družbe De profundis za zaposlene?
“Več kot 80 odst. zaposlenih bo ostalo v delovnem razmeiju za nedoločen čas pod pogoji, kot so jih imeli v De profundisu.
Glede na predstavljene poslovne odločitve ostaja 15 delavcev brez dela. Med njimi bodo delavci, ki se ukvarjajo s prestrukturiranjem, in Logistični center vsaj tretjini presežkov med šestmesečnim odpovednim rokom poiskali ustrezno obliko zaposlitve. Danes težko rečem, da bomo uspeli prezaposliti vse, vendar pa bodo vsi
odpuščeni delavci deležni pravic po zakonu (odpravnina, odpovedni rok).”
* Družbe De profundis torej po 1. 6.
1996 ne bo več?
“Ne, ta družba bo vsaj še letos obstajala zaradi različnih razlogov (odpovedni rok, izdajanje faktur za najemnine ...). Redno likvidacijo vodi njegova direktorica.
Vse obveznosti, ki jih ima De profundis do dobaviteljev, bomo reševali v okviru ravenskih proizvodnih družb, do katerih je le-ta imel terjatve.”
O.	Žerdoner, najlepša hvala za odgovore.
Andreja Čibron-Kodrin
Odmev na zapis
Koroški jekleni propad
24. upri l;i 1996 je bil v 17. - 18. št revije MAG objavljen članek novinarju Jožetu Biščaku Koroški jekleni propad.
Zapis je zaradi nekaterih trditev povzročiI na Ravnah veliko razburjenje. Na članek je reagiral tudi mag. Lojze Vrečko, predsednik Uprave Slovenskih železarn.
Reviji je poslal krajše besedilo, ki zanika sporne novinarjeve trditve. Uredništvo revije je njegov zapis objavilo 15. maja.
Zaradi objektivnega informiranja smo sc odločili, da ga natisnemo tudi v Informativnem fužinarju.
Urednica
“Vaš neimenovani vir iz vodstva Slovenskih železarn vam je podtaknil nekaj debelih neresnic! Predpostavljam, da v uredništvu revije MAG nimate namena z neresnicami razburjati Korošcev. Zato prosim, da objavite naslednje:
1. Ni nikakršnega tajnega načrta za “postopno uničenje koroškega železarstva”. Nasprotno: skupaj s poslovodstvi ravenskih družb iščemo najoptimalnejše rešitve, s katerimi želimo na Koroškem ohraniti večstoletno tradicijo fužinarstva, seveda v novih, za industrijo žal nič kaj prijaznih razmerah. Novo strategijo razvoja slovenskega jeklarstva do leta 2005 skupaj s predvidenimi vlaganji nameravamo vladi Republike Slovenije predložiti do konca tega leta.
2. Vodstvo Slovenskih železarn ni sprejelo nikakršnega sklepa o zaprtju peči UHP na Ravnah! Nasprotno: sprejet je projekt protihrupne zaščite, ki nas bo skupaj s stroški preselitve okoliških stanovalcev veljal okoli štiri milijone DEM. Kot že povedano, prihaja edina nevarnost za peč UHP iz njenega neposrednega okolja!
3. Kadrovska sestava nove Metalove vodilne ekipe (razen direktorja) je ostala nespremenjena! Novi direktor Brane Žerdoner je z ozirom na svoj osebni profil in poslovni koncept na novo porazdelil nekatere pristojnosti in pooblastila, v ekipo pa je vključil še dva dodatna sodelavca. Takšna sestava vodilne ekipe zagotavlja nadaljevanje dosedanje poslovne politike Metala. Podtikanja o eksekutorskih namerah v ravenski metalurgiji in celo o selitvi sedeža družbe v Štore so plod slabe obveščenosti ali celo zlonamernosti vašega informatorja!
4.	Svetovalec Metalovega poslovodstva (in ne vodstva Slovenskih železarn) dr. Ingo Piorko je prejemal le s pogodbo določeno bruto plačo, ki je vsebovala tudi odškodnino za vse njegove materialne stroške v zvezi z bivanjem na Ravnah. Čeprav je pogodba to predvidevala, ni dr. Piorko prejel nikakršnih dodatnih nagrad! Tudi v naši novi firmi
KOPO WEST v Nemčiji prejema plačo, ki ne vključuje nikakršnih provizij ali lastniških deležev.
Zahvaljujem sc vam za objavo diagrama s prikazom poslovnih rezultatov Slovenskih železarn v obdobju sanacije: vaši bralci so si iz njega lahko sami - ne glede na nekatere tendenciozne trditve v članku - ustvarili objektivno sliko o naših poslovnih prizadevanjih in dosežkih."
Mag. Lojze Vrečko, predsednik Uprave Slovenskih železarn, d. d., Ljubljana
rtJITLCNA ITOCNIR4
5.	in 6. aprila so se po Mežiški dolini vrstile predstave lutkovnega abonmaja. Gostovalo je lutkovno gledališče Luft iz Ljubljane z igrico Wilhelma Haufta Začarana Ladja.
8. aprila je gledališka skupina DU Prevalje na Selah gostovala s predstavo Prisegam. Upokojenke so igrale še 13. aprila v Črni in 14. aprila v Doliču.
10.	aprila	je bilo	v Črni	31.
srečanje otroških in mladinskih pevskih	zborov	iz Mežiške doline z
naslovom Naše pesmi naj donijo.
Sodelovali so otroški zbori osnovnih šol iz Črne, Kotelj, Mežice, z Leš,
Juričevega Drejčka, Prežihovega Voranca in Koroških	jeklaijev	ter
otroški	zbor	Mlada	Podjuna	iz
Pliberka. Predstavili so se še mlajši mladinski zbor OS Prevalje ter mladinski zbori OS Koroških jeklaijev in Mežice ter župnije Prevalje.
Pelo je več kot 450 mladih pevk in pevcev, za nastop so se naučili skupno 39 pesmi različnih zvrsti, od ljudskih do domačih in tujih umetnih skladb. Tako srečanje dokazuje, da se da z mladimi pevci veliko narediti in upati je, da jim bo ostalo veliko lepih spominov na sodelovanje v šolskem zboru. To jim bo lepa dota za življenje.
12. aprila je bila v Koroški osrednji knjižnici na Ravnah predstavitev knjige Zvonka Robarja Nevarne mreže. Pel je oktet TRO, na citre sta igrali učenki GŠ Ravne, brali sta Hedvika Gorenšek in Ajda Vasle, avtoija in knjigo so predstavili Majda Kotnik-Verčko, Mojca Potočnik in Andrej Grošelj.
12. aprila je gledališka skupina KUD Leše uprizorila komedijo Jara meščanka v Libeličah, 13. aprila v Podgoiju, 14. aprila v Trbonjah, 19. aprila na Prevaljah in 21. aprila na Strojni.
13. aprila je bil v Družbenem domu na Prevaljah koncert Komornega godalnega orkestra Slovenske filharmonije iz Ljubljane. Pod umetniškim vodstvom Andreja Petrača (po rodu z Raven).
Jedro koncerta so sestavljala mladostna dela znanih skladateljev, “napisana tako za izvajalce kot za poslušalce”, zato so koroški ljubitelji klasične glasbe doživeli lep umetniški večer.
15. aprila so v Likovnem salonu na Ravnali odprli razstavo slik Velika narava akademske slikarke Brigite Požcgar. Odprta je bila do konca meseca.
15. aprila so za velik glasbeni dogodek na Koroškem poskrbeli pevci in zborovodja ruskega
dvornega zbora Mihail	I.	Glinka	iz Sankt Petersburga.
V prevaljski	farni cerkvi	so	priredili	koncert spevov ruske
pravoslavne liturgije in narodnih pesmi. Predstavili so se resnični mojstri svoje glasbene zvrsti. Polno cerkev poslušalcev so navdušili tako s skupno zapetimi pesmimi kot v solističnih točkah.
Gostom	v pozdrav	sta	zapela	domači mešani zbor
pod vodstvom Jožka Kerta in moški zbor Vres z dirigentko Almiro Rogina, pozdravila pa sta jih župnik Gabrijel Cizelj in župan Maks Večko.
Zbor iz	Rusije je	na	Prevaljah nastopil v okviru
evropske velikonočne turneje, gostovanje je pripravilo Združenje prijateljev umetnosti Lumen iz Tržiča.
19. aprila so na proslavi KKMctnice slovenjgraške bolnice v združenem zboru peli iz Mežiške doline zbori Mato iz Čme, Strojnska Reka, DU Prevalje in nekateri cerkveni zbori.
19. aprila je bilo v Koroški osrednji knjižnici na Ravnali potopisno predavanje D. Potočnika Kambodža - Laos - Vietnam.
20. aprila so v Črni proslavili 5-letnico delovanja noneta Črnjanski pobi. Na koncertu so sodelovale Strune izpod Pece.
22. aprila je KUD Franci Paradiž v Domu kulture na Ravnah uprizorilo Molierovo komedijo Zdravnik po sili. Gimnazijska gledališka skupina je pod vodstvom prof. Silve Sešel 23. aprila nastopila še na območnem srečanju v Murski Soboti.
26. aprila je bila v Družbenem domu na Prevaljah občinska proslava ob dnevu upora. Nastopili so- Pihalni orkester ravenskih železaijev ter recitatorja Mitja Šipek in Stanko Amšek. Govoril je župan Maks Večko.
27. aprila je bil v Mežici slavnostni koncert ob 95-letnici Pihalnega orkestra Rudnika Mežica.
Na sklepni prireditvi Koroška poje v Slovenj Gradcu sta nastopila zbora Mato in Vres.
30. aprila je bil v Železarni Ravne promenadni koncert Pihalnega orkestra ravenskih železaijev.
Mojca Potočnik
LISTNICA UREDNIŠTVA
Kot ste opazili, jc tokratni Fužinar	debelejši	za	štiri
strani. Predvidevamo, da si bomo poleti tudi v uredništvu (kot mnogokje v proizvodnih družbah) privoščili dvotedenski kolektivni	dopust	in	zato
avgusta	glasilo ne	bo	izšlo
(izšle pa bodo Novice). Obseg izpadle številke bomo razdelili med majsko, junijsko, julijsko in mogoče še septembrsko številko.	Informacij	tako	ne
bo manj, bodo le bolj časovno razpršene. Poletje je pač čas dopustov, ko se utrip življenja in dela umiri, ko jc tudi dogodkov,	primernih	za
objavo, manj (“čas kislih kumaric”). Že v preteklosti je v poletnih mesecih izhajala dvojna številka glasila, zato menimo, da boste bralci našo odločitev	sprejeli	z
razumevanjem.
Urednica
NOVE KNJIGE
V KOROŠKI OSREDNJI KNJIŽNICI RAVNE
Almanah Evropske unije : osnovne informacije, zdajšnja organiziranost in najpomembnejši podatki o Evropski uniji. - Ljubljana : Co Libri, 1995
Attenborough, D.: Zasebno življenje rastlin. - Ljubljana : Cankarjeva založba, 1996
Caddy, E.: Odpiranje notranjih vrat. - Ljubljana : Rea, 1995 Cecchini, M.: Morske dobrote. - Ljubljana : Mladinska knjiga, 1995 Damij, T.: Uvod v poslovno informatiko in računalništvo. - Ljubljana : Ekonomska fakulteta, 1995
Galeša, M.: Specialna metodika individualizacije. - Radovljica :	Di-
dakta, 1995
Glosar zgodovinskega domoznanstva. - Maribor : Mednarodni inštitut arhivskih znanosti pri Pokrajinskem arhivu, 1995 Grilc, P.: Pravo vrednostnih papiijev. - Ljubljana : Gospodarski vestnik, 1996
Hočevar, M.: Govorimo angleško. - Ljubljana : Cankarjeva založba,
1995
Hribar, P.: Microsoft Word 7.0 za Windows 95. - Nova Gorica : Flamingo, 1995
Ivanko, S. - M. Brejc : Strukture in procesi v organizaciji. - Ljubljana : Visoka upravna šola, 1995
Ivanuša-Bezjak, M.: Kako iskati zaposlitev. - Maribor : Rotiš, 1995 Ivanuša-Bezjak, M.: O podjetništvu. - Ljubljana : Gospodarski vestnik,
1996
Košir, M.: Otrok in mediji. - Ljubljana : Zveza prijateljev mladine Slovenije, 1995
Križanič, F.: Gospodarstvo Slovenije : ekonometrična študija obdobij
1986-1992-1994. - Ljubljana : Prokonto, 1995
Lenarčič, M.: Vode v Sloveniji. - Nazarje : Epsi, 1995
Lisac, A: Mrežni marketing - racionalna odločitev. - Ljubljana : Lisac
& Usac, 1995
Meje demokracije. - Ljubljana : Liberalna akademija, 1995 Morton, A.: Diana. - Ljubljana : DZS, 1996
Naravno otroštvo : praktični vodnik za prvih sedem let otrokovega življenja. - Radovljica : Didakta, 1995 Novak, B.: Šola na razpotju. - Radovljica : Didakta, 1995 Podobnik, A: Raznolikost živih bitij 1. - Ljubljana : DZS, 1995 Pogačnik, V.: Pojmovanje inteligentnosti. - Radovljica : Didakta, 1995 Rupel, D.: Edinost, sreča, sprava. - Ljubljana : Mihelač, 1996 Russel, C. - S. Crawford : Nadgradimo znanje za Windows 95. -Izola : Desk, 1995
Silber, L.: Smrt Jugoslavije. - Ljubljana : Co Libri, 1996
Srebot, R.: Potovanje v tišino : sprostitvena vzgoja za otroke. -
Ljubljana : DZS, 1996
Strnad, J.: Fiziki. - Ljubljana : Mihelač & Nešovič, 1995 Šinkovec, J.: Zbirka vzorcev pogodb in aktov. Civilno, gospodarsko pravo in pravo gospodarskih družb. - Ljubljana : Uradni list RS, 1996
Tisnikar, J.: Jože Tisnikar : risbe. - Ljubljana : EWO, 1996 Trampuž, M.: Predpisi o avtorski in sorodnih pravicah. - Maribor : Rotiš, 1995
Trkovnik, M.: Pot do uspeha s pozitivno mislijo. - Ljubljana : samozaložba, 1995
Vidmar, J.: Kulturni problem slovenstva. - Ljubljana : Cankarjeva založba, 1995
Whelan, B. M.: Barvna harmonija 2 : priročnik za ustvarjanje kreativnih barvnih kombinacij. - Ljubljana : SOFTproject, 1995 Zavarovanje in utrditev obveznosti. - Ljubljana : Gospodarski vestnik, 1995
Zbirka izpitnih nalog s poskusne mature 1994. - Ljubljana : Republiški izpitni center, 1994
Izbor: Darja Molnar
IŠČETE DOBREGA VODOVODNEGA INŠTALATERJA?
Vodovodno napeljavo v hiši, hlevu in bloku (kopalnice, kuhinje - možnost zidarja in pečarja) ter razna drobna popravila (čiščenje bojlerjev in odtokov, popravilo pip, zamakanja ipd.) vam obrtniško kakovostno in z garancijo ter po solidni ceni naredimo oziroma opravimo kjerkoli v Sloveniji. Telefon (064) 218 427, non - stop (tajnica), osebno pa zvečer po
20.	uri ali zjutraj do 8. ure.
ŠPORT
ODBOJKA
Od jeseni dalje bomo na Ravnah znova gledali kakovostne odbojkarske predstave. Fužinaijevi odbojkarji so namreč izpolnili načrtovani cilj in se po dveh sezonah nastopanja v 1. B sloveaski ligi vračajo med najboljše klube v državi. V končnici državnega prvenstva, v skupini za uvrstitev v 1. A ligo, so naši odbojkarji dosegli šest zmag in se skupaj z Minolta Bled, Krko iz Novega Mesta ter Izolo uvrstili v višji rang tekmovanja. V prihodnji sezoni bodo v tej ligi igrali še dvakratni državni prvaki Salonit iz Kanala pa Maribor Marles, Olimpija iz Ljubljane ter Pomuije iz Murske Sobote.
Prizadevanja ravenskih odbojkarjev po uvrstitvi v najkakovostnejšo ligo v državi so obrodila sadove. V prvi vrsti si čestitke zaslužijo igralci Slatinšek, Šuler, Kotnik, Legan, Zmagaj, Iglar, Kokot, Drevenšek, Verbič, Lačen, Spanžel in Brežnjak in njihov prizadevni trener Branko Golob, ki je ekipo prevzel pred pričetkom minule sezone. Prav tako gredo zahvale in čestitke neutrudnemu tehničnemu vodji ekipe Marjanu Kokolu, predsedniku kluba dr. Darku Iglarju ter seveda Robertu Stoparju, Maticu Verbiču ter številnim drugim, ki so si po svojih močeh prizadevali k uspehu. Tu mislimo predvsem na Športno zvezo Ravne - Prevalje, pa na razne sponzoije in donatorje ter na navijače, ki so ekipo spremljali tako na tekmah doma kot v gosteh.
Mladi odbojkarji Fužinarja, ki so bili lani kadetski državni prvaki, so letos na finalnem mladinskem turnirju za	državno	prvenstvo	na Ravnah osvojili	drugo mesto,
kar je lep uspeh. Državni prvaki so postali v mladinci Salonita iz Kanala, tretje mesto pa je pripadlo Šempetru. Mladinci Fužinarja, ki jih trenira Damjan Pogorcvčntk, so nastopili v postavi: David Slatinšek, Bogdan Kotnik, Janko Tone, Miha Verbič, Primož Dirntiš, Vasja Gros, Marko Štimnikar, Robi Krenker, Rok Sobočan, Goran Jelen ter Aleš in Peter Merkač. Slatinšek, Kotnik, Tone, Sobočan in Jelen so tudi kandidati za slovensko mladinsko reprezentanco.
PLAVANJE
Na velikonočnem mitingu v Celju, bil je 13. aprila, se	je od	najmlajših	Fužinatjevih plavalk	in plavalcev
izkazala Tanja Kunrprej. V kategoriji starejših deklic je osvojila 1. mesto na 100 m prsno, poleg tega si je priplavala še dve drugi mesti na 100 m hrbtno in 200 m mešano. Kumprejeva je prejela tudi pokal za najboljši rezultat mitinga v kategoriji starejših deklic. Med mlajšimi so	solidno	plavali Simon Strmšek, Aljaž	Borko, Tina
Valcl in Neža Ravšcr.
Na mednarodnem	mitingu v Spitlalu v	Avstriji, kjer
je nastopilo 20. in 21. aprila okoli 350 plavalcev in plavalk, se je najbolj izkazala Lidija Breznikar, ki je v kategoriji kadetinj osvojila pet prvih mest. Med mladinkami je bila Anja Srebotnik dvakrat prva in enkrat druga, Tanja Merzdovnik pa si je priplavala eno 1. mesto. Medalje so osvojili še: Miha Tisovnik in Tjaša Kos med kadeti oz. kadetinjami ter Iztok Knez in Tanja Kumprcj med dečki in deklicami. Posebne nagrade so za najboljši rezultat mitinga v svojih kategorijah dobili: Breznikarjeva id Merzdovnikova za pivi mesti ter Srebotnikova in Kumprejeva za tretji mesti.
Plavalca Fužinarja Matjaž Cepelnik in Primož Abraham sta od J2. do 14. aprila nastopila na mitingu v Luksemburgu. Čepclnik je osvojil dve prvi mesti, in sicer na 100 in 200 m prsno med mladinci. Na krajši preizkušnji je s časom 1:07,48 dosegel nov državni mladinski rekord in izpolnil normo za nastop v naši reprezentanci na evropskem mladinskem prvenstvu na Danskem. Uvrstil sc je tudi v finale med osmerico
najboljših, kjer je v absolutni kategoriji osvojil 3. .mesto. Primož Abraham je startal med mladinci v disciplini 100 m delfin,	kjer se je moral	zadovoljti s	3. mestom	in
tako ni izpolnil norme za nastop na evropskem pivenstvu.
Oba plavalca sta nastopila tudi na močnem mitingu na Dunaju, ki je bil od 26. do 28. aprila. Abraham je tudi na tem tekmovanju “lovil” normo za evropsko prvenstvo, a je tudi tokrat ostal za pričakovanim rezultatom. Njegov nastop med člani v disciplini 100 m delfin je	bil dovolj	le za	19. mesto.	Čepelnik je	v
kategoriji	mladincev	zmagal	na 100 m prsno in	bil
dvakrat drugi, na 200 m prsno in 200 m mešano.
ATLETIKA
V Velenju je bil 20. aprila otvoritveni miting sezone in hkrati državno prvenstvo za člane in članice v teku na 10 tisoč metrov. Uspešno so nastopili tudi atleti in atletinje KAK Ravne. V teku na 10 tisoč metrov je v okrnjeni konkurenci	zmagala	Mariborčanka Silva Vivod,
druga pa je bila tekačica KAK Veronika Zupanc. V teku na 800 m je pri moških zmagal Uroš Verhovnik, tretji je bil Luka	Leitinger. Med	dekleti	so prva tri
mesta v teku na 800 m pripadla ravenskim atletinjam. Zmagala je Mojca Leitinger pred Metodo Videtič in Vasjo Knuplež. V	teku na 300 m	je	bil	Janez Štern
tretji, v absolutni	konkurenci pa	se	je	izkazala še
pionirka Mojca Vavče, ki je zmagala med članicami v teku na 100 m in bila tretja na 300 m.
KEGLJANJE
V letošnji medobčinski rekreacijski ligi je nastopilo samo 6 ekip, zmagali pa so kegljači ekipe ŠTG ali Štranklgasa pred Koraturjem s Prevalj, Monteijem, Energetiko, DU Ravne ter Armaturami Muta. vMed registriranimi kegljači so bili najboljši: Jože Lasnik (ŠTG) pred Stojanom Fišeijem (Monter) in Danilom Vovkom
Energetika), med	neregistriranimi	pa	Dani Kremzer
Armature) pred Ferdom Lasnikom (ŠTG) in Jožetom Razdevškom (Koratur).
Na drugem turnirju za pokale mesta Slovenj Gradec se je med moškimi od koroških kegljačev v finalni nastop uspel	uvrstiti samo	Rajko Podojsteršek	iz
Fužinarja, ki je osvojil v finalu zadnje, 8. mesto.
Na kegljišču Elektrarne Dravograd je bil tradicionalni prvomajski turnir. Med moškimi je zmagal domačin Milan Črnko	pred Jožetom	Lasnikom (Fužinar)	in
Silvom Belajem (Elektrarna), pri ženskah pa Ljuba Podbrežnik iz Šoštanja pred Majdo Verbole (Korotan) in Pavlo Garb (Sl. Gradec). Med neregistriranimi kegljači je bil najboljši Ravenčan Ferdo Lasnik.
NOGOMET
V teh dneh se končuje prvenstvo v 1. ligi MNZ Maribor (4. liga), kjer letos nastopa pet koroških ekip. Nogometaši Fužinarja so z	doseženimi rezultati	v
spomladanskem	delu prvenstva	lahko zadovoljni, saj	so
bili uspešnejši kot jeseni. V prvih šestih kolih so doma premagali Bello violo iz Maribora ter Zlatoličje, v gosteh pa Peco ter igrali doma neodločeno proti Mejniku iz Svečine. Poraženi so bili v Radljah in v Brunšviku. O končnem razpletu v tej in ostalih ligah pa več v prihodnji številki.
GIMNASTIKA
Mlajše deklice Partizana Ravne so na državnem prvenstvu v C-programu gimnastike v Ljubljani osvojile 2. mesto v skokih z male prožne ponjave. Med posameznicami se je Jasna Rapnik uvrstila na tretje, Sara Lipovnik pa na peto mesto. Še en lep uspeh varovank profesorice Maje Marin na pomembnem tekmovanju, ki je bilo v soboto, 20. aprila.
Ivo Mlakar
NAJ več PLANINCEV NA KOROŠKEM JE NA PREVALJAH
(Z občnega zbora PD Prevalje)
PD Prevalje združuje 1760 članov in je najštevilnejše na Koroškem, v republiškem merilu pa se med 198 PD uvršča na 7. mesto.
Eden od vzrokov za množično članstvo v planinski organizaciji v kraju je tudi skrb za vzgojo mladih planincev, ki se začne že v vrtcih in nadaljuje v osnovni šoli, kjer je kar četrtina vseh učencev včlanjena v PD. Mentoricam pomagajo mladinski in planinski vodniki ter gorski reševalci.
Mladi planinci z osnovne šole so se lani poleg planinske šole udeležili še treh izletov, izletniški program pa so skoraj v celoti uresničili tudi člani, saj so bili na 11 gorskih vrhovih.
MIRKO PUŠNIK
1948 - 1996
OJ TEŽKA	POT,	OJ TOŽNA POT,
KO OD	SRCA	SRCE SE LOČI!
MI SPREMLJAMO TE ŽALUJOČI, SAJ TI NA	VEKE	GREŠ OD TOD.
Simon Gregorčič
Smrt, ta čudna, skrivnostna beseda, ob kateri se nam zatrese glas ali ga nam celo vzame, ta je zopet prišla med nas v Armature.
Dragi Mirko!
V torek zjutraj je kolektiv na Muti presunila žalostna novica, da je	za vedno ugasnilo	tvoje življenje.
Vedeli smo za tvojo	bolezen,	s	katero	si se boril v
zadnjem letu dni, vendar pa smo vselej, s slehernim novim dnem iskreno skupaj s teboj upali, da bo volja do življenja močnejša od smrti. Zmotili smo se.
Ta	huda neozdravljiva	bolezen	je prehitela vse tvoje
načrte,	vse	se je porušilo,	vse končalo.
V Armaturah na Muti si se zaposlil 2. marca 1981 kot monter, nakar si	opravljal	še	druga	dela; vse, kar
so ti naložili, vsa dela	si vestno	in	marljivo opravil.
Čeprav je skoraj neveijetno, pa je resnica, da te ni več. S spomini na bežna vsakodnevna delovna srečanja s teboj se nam v teh dneh v mislih meša kruto dejstvo o tvoji mnogo prekratki življenjski poti.
Naše bivanje na zemlji ni stalno.
Porajamo se, ustvarjamo in ne vemo, kdaj dobimo nenaden obisk, ko pride k nam sestra smrt.
Zavedamo se, da nobena beseda sožalja, ki jo izrekamo tvoji sodelavci, ne more omiliti bolečine tvojih najbližjih, vendar naj bodo te besede izrečene iz srca in v zahvalo.
V imenu Svobodnega sindikata Armature Muta izrekam iskreno sožalje očetu Jožetu, sestram Katri, Tončki in Lojzki ter vsem ostalim sorodnikom.
Počivaj v miru tu v Ribnici, kjer si si želel, da bi ti bilo na pomlad lepo.
Sodelavci
Markacisti so med drugim uredili pot po Kozjem hrbtu.
Dom na Uršlji gori PD redno oskrbuje sicer le 4 mesece v letu, zunaj sezone pa je ob vikendih organizirano dežurstvo. V koči je pestro celo leto: lani se je npr. nočnega zimskega pohoda na Uršljo goro -že 14. po vrsti - udeležilo več kot 400 planincev, zimska in poletna kulturna srečanja so že tradicionalna, septembra je bilo na Gori srečanje družin, obisk pa se v postojanki poveča tudi ob mašah v bližnji cerkvi sv. Uršule. Lani se je v knjigo obiskovalcev vpisalo 10.494 planincev, med njimi 156 tujcev iz 12 držav.
Za planinsko postojanko skrbi gospodarski odsek. Člani so lani opravili tudi veliko vzdrževalnih del, z obnovitvenimi posegi - pri tem računajo na pomoč prostovoljcev - pa bodo nadaljevali še letos.
V letošnji program dela so odborniki uvrstili tudi 19 izletov ter 4 tradicionalne prireditve.
A. Č.
VIDA KLINC
1954 - 1996
Vse prevečkrat se zberemo na pokopališču, da se poslovimo od katerega izmed sodelavcev. Mnogo prezgodaj, v dvainštiridesetem letu življenja, smo izgubili sodelavko Vido.
Polna mladostne energije in veselja do življenja je pred štiriindvajsetimi leti - 1. marca 1972. leta - prestopila prag železarne in se zaposlila v Strojih in	delih kot	čistilka.
Bila je skromna,	pridna in	mirna delavka.	Med
sodelavci je kmalu tudi spoznala moža, in postala je	mati dveh hčera.	V letu 1977 je opravila	tečaj
za	žeijavovodje. Od	tega leta	je potem opravljala
to zahtevno in odgovorno delo. Pri delu je bila previdna, nikoli pa tudi ni nergala, ko je morala na delo ponoči, v soboto ali nedeljo, saj je delo v proizvodnji zahtevalo prisotnost žeijavovodje.
Kolektivu je ostala zvesta vse do leta 1994, ko jo je od nas odtrgala huda bolezen. Verjeli pa smo, da jo bo premagala in da se bo kmalu vrnila med nas.
Pa ni bilo tako.
Pretreseni smo sprejeli vest, da je 5. maja njeno izmučeno telo klonilo smrti in da je ne bomo nikoli več videli nad nami v žerjavu.
Smrt je zaprla zadnji list v njeni knjigi življenja v mesecu cvetja, življenja, pomladi.
Zazrti v svoje delo in svoje življenje smo premalokrat našli čas zanjo in je nismo obiskali v bolezni tolikokrat, kot si je zaslužila in bi bilo prav.
Del nas odhaja z njo v grob, kot ostaja del nje tudi v naših halah in v nas samih.
Možu, hčerkama, mami in vsem sorodnikom izrekam v imenu sodelavcev iskreno sožalje.
Rudi Mlinar
KADROVSKA GIBANJA
Konec marca je bilo v ravenskih družbah, naslednicah Železarne Ravne, zaposlenih 4181 delavcev. V primerjavi s februarjem se je njihovo število zmanjšalo za 18. V treh največjih zasebnih podjetjih, ki so vključena v prikaz kadrovskih gibanj, je marca delalo 270 ljudi.
DRUŽBA ŠT. ZAPOSLENIH
METAL	1799
RAVNE	1167
ŠTORE	632
JEKLOLIVARNA	394
STROJI IN
TEHNOLOŠKA OPREMA	1111
NOŽI	193
ARMATURE MUTA	197
STANOVANJSKO PODJETJE 22 LOGISTIČNI CENTER	278
ENERGETIKA RAVNE	108
DE PROFUNDIS	79
TRANSKOR	74
ŠERPA	114
VOGARD	82
FLUKTUACIJA
Sklenitve delovnega razmerja
Marca je delovno razmerje sklenilo 8 delavcev, in sicer v Logističnem centru (3), Metalu (2), Jeklolivarni (1), Strojih in tehnološki opremi (1) ter Nožih (1).
Na novo so se v železarskih družbah zaposlili 4 delavci (2 pripravnika, 1 delavec je dobil delo za določen, 1 pa za nedoločen čas), medtem ko so bili 4 prerazporejeni znotraj koncerna.
Od zasebnih družb, ki so vključene v prikaz kadrovskih gibanj, so marca na novo zaposlovali le v Šerpi, kjer imajo odslej (sicer le za določen čas) 2 delavca več.
Prekinitve delovnega razmerja
Delovno razmerje je prekinilo 26 delavcev, in sicer v Metalu (14), Strojih in tehnološki opremi (4), Armaturah (4), Jeklolivarni (1), Stanovanjskem podjetju (1), Logističnem centru (1) in De profundisu (1).
Poleg prerazporeditve znotraj koncerna so vzroki za prekinitev delovnega razmerja še: sporazumna prekinitev delovnega razmerja (5), potek delovnega razmerja za določen čas (3), invalidska (2) in starostna (1) upokojitev ter smrt (1).
V zasebnih podjetjih ni delovnega razmerja prekinil noben delavec.
Po podatkih 1C Smeri, d. o. o. in
kadrovskih oddelkov podjetij pripravila A. Č.
ZAHVALE
Ob nenadni izgubi naše drage mame in bice Ane Pandel se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih in bolečini stali ob strani.
Hvala vsem sorodnikom, sosedom z Dobrij, prijateljem, sodelavcem službe MR, Strojev in delov, OŠ Juričevega Drejčka in znancem, ki ste nam izrekli ustno in pisno sožalje, darovali cvetje, sveče ter nam drago pokojnico pospremili na njeni zadnji poti.
Hvala gospodu Petru za ganljive besede slovesa, hvala gospodu župniku za opravljeni obred, hvala pevcem za odpete žalostinke, ravenski godbi in Pogrebnemu podjetju Primožič.
Žalujoči:	sinovi Jani, Pepi in Andrej z
družinami
Ob boleči izgubi drage mame, tašče in babice Zofije Adamič se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in nam izrekli sožalje. Posebej se zahvaljujemo sosedom iz Kotelj, g. župniku Raščanu za opravljeni obred, g. župnikoma z Raven in s Prevalj, g. Primožiču za organizacijo pogreba ter pevcem in godbenikom za žalostinke.
Vsi njeni
Ob boleči izgubi dragega očeta in dedija Avgusta Krajnca iz Otiškega vrha se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami, darovali	cvetje in	sveče ter ga
pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebej se zahvaljujemo osebju Doma starostnikov v	Črnečah,	pihalni godbi,
pevskemu zboru,	govorniku	g. Ledinku, g.
župnikoma za opravljeni obred in sveto mašo.
Žalujoči vsi njegovi
Ustanoviteljica Informativnega fužinarja je bila Železarna Ravne, sedaj pa izhaja za naslednja železarska podjetja: SŽ - Metal Ravne, d. o. o., SZ - Jeklolivamo Ravne, d. o. o., SZ - Stroje in tehnološko opremo Ravne, d. o. o., SŽ - Nože Ravne, d. o. o., SŽ - Armature Muta, d. o. o. in Energetiko Ravne, d. o. o. ter za nekatere zasebne družbe, ki so nastale iz t. i. podjetij C.
Pripravlja Fužinar Ravne, d. o. o., Koroška cesta 14, Ravne na Koroškem.
Uredništvo: glavna in odgovorna urednica mag. Andreja Čibron - Kodrin, novinarka in lektorica Mojca Potočnik, tehnična urednica Jelka Jamšek. Objavljene fotografije so prispevali: uredništvo, kadrovski službi podjetij Armature Muta ter Stroji in tehnološka oprema.
Tel. 0602 21 - 131, urednica int. 6305, tajništvo 6753, novinarka 6304.
Tisk: Grafika Prevalje.
Glasilo se po mnenju Ministrstva za informiranje (št. 23/128 - 92) šteje med proizvode, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 %.
Za reševalce tokratne križanke so prispevala nagrade zasebna podjetja na območju železarne.
1.	nagrada: storitve podjetja IKD, d. o. o. v vrednosti 5.000 SIT
2. nagrada: elektrotehnični material v
vrednosti 3.000 SIT poklanja Eltes, d. o. o.
3. nagrada: nedeljsko kosilo za 2 osebi v
hotelu Rimski vrelec poklanja Biro za varnost pri delu Ravne, d. o. o.. Veliko užitka pri reševanju križanke in srečo pri žrebul
NAGRADNA KRIŽANKA ŠT 13
NAGRADNA KRIŽANKA ŠT. 12: V uredništvo smo prejeli 169 rešitev. RGŠITGV VODORAVNO:	RISANKA. DOBA, OKARINA, IRAN, VADI,
ARA VALI, IR, SRP, RADON, STA, ANANA, PATON, AB, OMOT, TERACO, LO, EL, ECARIT, ENOLOG, ŠATO, NIT, POL, ARAK, ATO, ALI, ATI.
IZŽREBANI REŠEVALCI, ki prejmejo nagrade podjetja TA-PO	&
TMD, d. o. o., so:
I. NAGRADA (storitve podjetja v vrednosti lO.(MK)	SIT)	-
CVETKO KARNER, SŽ-STROJI IN TEHN. OPREMA RAVNE, d. o. o.
H. NAGRADA (storitve podjetja v vrednosti 7.000	SIT)	-
RAJKO JEVŠNIKAR, SŽ-METAL RAVNE, d. o. o.
3.	NAGRADA (leseni stolček) _ VINKO URŠEJ, SŽ-METAL RAVNE, d. o. o.
NAGRADNA KRIŽANKA ŠT. B: Rešitev in svoje podatke pošljite (po interni pošti) do vključno 31. maja 1996 na naslov: Fužinar Ravne, d. o. o., Uredništvo Informativnega fužinarja, Koroška 14, Ravne na Koroškem.
Rešitev križanke in imena nagrajencev bomo objavili v prihodnji številki.
	SAMO- GLASNIK	RIMSKA IJUBIJA- NA	TENIŠKO ORODJE	IRSKA REPUBLI- KANSKA ARMADA	OZIRAL- NI ZAIMEK	MOZOLJI	UŽIVA- LEC MAMIL	IKO	SLOVEN- SKA REKA	IJUDSKI VRT	DIVJA RACA	DEL OBRAZA
VELIK MOŽ								NAJVEČJA KOPENSKA ŽIVAL				
VRSTA IGLAVCA								PREVOZNO SREDSTVO VITEŠKA IGRA V SINJU				
KUP SENA ALI ŽITA					ZNAČAJ SLOV. POSLANKA (SIMŠIČ)					VARNOSTNI SVET KOBOLT		
IME KARE- NINE				MAJHNO DEKLE KONEC Šahovske 	L.											MAJ I99G
ZBIRANJE DENARJA MED SVATI	L	A	R	M	A	ZIDNA ODPRTI- NA					DEŽNIKI	ŽUŽELKA, KI PIČI
if	NOČNA PTICA	NAJBOLJ RAZŠIRJE- NA RASTLINA	AKTINON			POMLADNI MESEC GRŠKA UOG. PODZEMLJA				MOLIBDEN		
			ŠPORTNIK. KI GOJI ATLETIKO							NAMERA. NAKANA		
NAUK O RAVNOVESJU SIL						K		DROBIŽ V INDIJI DRŽAVNA BLAGAJNA				
ENOTNI VEKTOR V MATEM.				PODROČJA, PASOVI JANKO KERSNIK		O			PREDUJEM GROBO DOMAČE SUKNO			
DELAVEC V VALJARNI						R	DEL TELESA (M NOŽ.) RESNIK VILI		A			1. IN 3. ČRKA
ANTIČNO RAČU- NALO	A	V	G	K	TUJE ŽENSKO IME	A			B			
	ARABSKI ŽREBEC		<-	KAZALNI ZAIMEK		KONJ ČRNE BARVE			A			
IME IN PRIIMEK
PODJETJE OZ. NASLOV