Ady Emdre, eden največjih mažarskih lirikov, je umrl. Ko je bila izšla njegova prva pesniška zbirka, so se mu smejali. Bila je za par decenijev preveč nova, Bil je borec zoper vse, kar je mlačnega, polovičnega in bojazljivega. Pripravljal je pot novi dobi, z novim ritmom in novim jezikom, Revolucijonarec! Bil je sovražnik velikomestnega lahkoživja in poln sočutja za uboge stanovalce temnili ulic. Njegova vera v človeštvo je bila velika. Bil je ekspresijonist. Radi tega je bila »javnost« od prvega početka proti njemu in ni spremenila mnenja tudi tedaj ne, ko je imel za seboj mlajšo literaturo, ki se je zbrala okrog njegovega lista »Nyu-gat«. Mnogo bolj se je zanimala javnost za njegovo ekstravagantno življenje kot za njegove »neumne«, pogosto celo »preproste« pesmi. Med vojno so bile njegove pesmi huda obtožba proti moritvi, laži in vsem grozodejstvom sedanjosti. Pred svojo smrtjo je še dočakal pogin onih, ki jih je sovražil. Nekoč je zapisal: »Grdo je bilo moje življenje, toda ob moji smrti bo lepo...«(FredHella.)                                France Beok.
Slovstvena drobtinica.
Ponarodelo Slomšekovo pesem »Veselja dom« poznaš, (Prim, Aljaž I, 36.) Napisati ti jo hočem, da jo boš lahko primeril z nemško, kakor sem jo našel v knjigah Družbe sv, Jožefa (Bunte Geschichten 1903 — Des deutschen Volkes schonste Lieder, Stran 245,), Slomšekova pesem se glasi:
Preljubo veselje, oj kje si doma, Povej, kje stanuješ, moj ljubček srca? Po hribih, dolinah, za tabo hitim, Te videti hočem, objeti želim,
Te iščem za mizo, kjer dobro jedo, Na plesu pri godcih, kjer sladko pojo; Al prav'ga veselja na rajanju ni, Pijance, plesalce veselje beži.
Te iščem po polju, kjer rož'ce cvet6, Po logu zelenem, kjer ptice pojo; Pa ptice vesele in rožice vse Le 'majo veselje za mlado srce.
Poslednjič veselje še le zasledim, Na vaško ledin'co pridirjam za njim; Glej tamkaj z otroci prijazno igra, Jim kratek čas dela, pri njih je doma.
O blažena leta nedolžnih otrok, Vi 'mate veselje brez težkih nadlog; Oh, kako vas srčno nazaj poželim. Al' vi ste minula, zastonj se solzim.
Le jedno veselje še čaka na me, V presrečni deželi, kjer mlado je vse; Trpljenje v taisto deželo ne zna, Le tamkaj je pravo veselje doma.
Nemška anonimna pesem pa se glasi:
Die   Freude.
Ich suchte die Freude bald dort und bald hier; Wo find' ich ihr strahlend umkranztes Panier? Ich sucht' sie so lange auf Bergen und Hoh'n, Wo werd' ich sie finden, wo werd' ich sie seh'n?
Ich sucht' sie beim Spiele, beim glanzenden Mahi, Vergebens im kerzenerleuchteten Saal. Sie scheuet des Lichtes betriiglichen Schein, Wo werd' ich sie finden, wo wird sie wohl sein?
Ich sucht' sie so lange im traurigen Hein,
Wohl schienen die Sterne durchs Dickicht hinein,
Im dunklen Gebiische die Nachtigall sang;
Doch sang sie nicht Freude, mir wurde nur bang.
Doch endlich erhascht' ich der fliichtigen (!) Spur; Am Ende des Dorfchens auf blumiger Flur, Dort trieb sie mit Kindern ihr frohliches Spiel Und hatte des Lachens und Scherzens zuviel.
O, kehret ihr Tage der Kindheit zuriick! So rief ich mit tranenbefeuchtetem Blick. Vergebens! sie lieB mich verzweifelnd da*teh'ri, Und nie hat mein Auge sie wieder geseh'n.
Kaj sodiš? Je-li Slomšek po nemški pel? Ne! Nemec je posnel priljubljeno in ponarodelo Slomšekovo. Slomšekova je zares umetniška, izraz otroškomehke duše, nemška je bolj surovo in neokusno prirejena po ritmu in obliki matice. Da je nemški predelovatelj izpustil zmisel zadnje kitice v Slomšekovi — je zelo značilno, P. Kari O. S, B,, priobčevatelj nemške pesmi, bi vedel morda moje mnenje potrditi,        ,         „        ,.
Iz  rokopisov  f Frana Zbašnika  (glej   »Dom  in  Svet« 1919, str. 49),
Prijatelju,
Tako je šel:
v njegovih očeh so kresale se strele,
na licih ognjenih so rože žarele.
Njegovo srce: milijon svetlih zvezd,
njegovo srce: en sam svetel dan!
Tako je šel
preko belih cest,
preko bujnih, mladostnih poljan,
Naenkrat trda pest — življenje je udarilo vanj, vzdramilo iz kratkih ga sanj, Prepregle so gube mladostni obraz, zastrmele v daljavo so kalne oči,,,
Poglej ga:
Kaj nisem, moj dragi, to jaz?
Kaj nisi, prijatelj, to ti?
Vrnitev,
»Glej nas, zlata naša mati: morja tri smo prevozili, tri dežele prehodili, pa smo k tebi se vrnili,«
Gleda mati in se čudi: v svet odšli so trije cveti nežni, povrnili starci se betežni... V žalosti od njih obraz obrne, od bolesti se ji solza utrne ...
173