791
Božidar Bagola
MOST    poletni večer brez dišav
prevzet z lenobnim odtekanjem zavem se razburljivega mirovanja most osramočen z odtujenostjo zapisujem v tančico prahu prešuštnico tajim med zobmi z obsodbo v razkuštranih laseh spoznal sem nepotolaženost krvi prej ali slej postanem žrtev narahlo položim roko na srce
MODEL     gospodična katere ime mi izzveni v pogubljenje naveličana dolgočasnega sedenja kar naprej se prikupno smeji ne da bi se prijela za trebuh brezpogojen umetniški model narahlo izgovori besedo dve toda prav nič ne more povedati
Pesmi
792
Božidar Bagola
okolje zanimivejše od sebičnosti belina beder v sajastih obrisih cvetoča svoboda neodrešenosti
LETALO    pozabljen cvet
svet med igračami mati v podobi otroka zločin pozabljene številke stroj za sto modrijanov kovinska poenostavitev eno edino letalo spominski srečolov prikupna stjuardesa popotna osvežitev mesa smrt pomembna napaka
PEPELJENJE    pepel s čokolado
pepel znotraj plamena pepel iz cerkvenih obredov pepelnično utrujena glava lobanja mrtvaška lobanja posmrtno iskanje obresti brez ornamentov svetosti trpljenje edinorojenega s pepelom prepoznan pepelnato slaven
PROSTITUTKA    na kolodvoru pod dežnikom v poceni krilu na vsečloveški stopnji tovarišice enako dolgočasne kajenje potvorjeno verovanje priliznjenost spovedniških nog smrad po gnilih jabolkih ljubezensko zmrzevanje prikupnost vlačuge podolgovatost senc
793
Pesmi
POLNOST ČASA    neonske obrvi
nočno izpiranje ulic tramvaj v slutenjskem utripu noge v prisluškovanju semena zaljubljenost cerkvenih zvonikov preobrazba reklamnih stolpov dimniki v plesu z antenami tržnica v zavetju svetišča podtalno odbijanje časa spoštljivost med duhovi
usodo sem posilil nosečnico razcesnil na dvoje tolažimo me preraščajo roke noge se spreminjajo v rogove prebiram izžrte lobanje pradedov od daleč slišim ubrano valovanje pozabljam na možnost oporekanja blaženi trenutek nedognanosti polagoma se raztezajo zidovi nepotolaženo vpitje krvi
POSILJENA USODA