URN_NBN_SI_DOC-YBRZFNSB

Accademie e biblioteche d’I(alia. XXXIX. Roma 1971. Dvomesečnik, ki ga izdajata pro­ svetno m inistrstvo in glavna direk­ cija za akademije, knjižnice ter razširjanje kulture, prinaša vrsto zanimivih prispevkov s področja knjižničarstva, založništva in orga­ nizacije kulture in prosvete v Ita­ liji, pa tudi v inozemstvu. V p ri­ čujočem letniku bi opozorili na programatični članek T. Bulga- rellija »Aktivna knjižnica«, ki je zelo značilen za trenutno stanje italijanskega knjižničarstva. Ta dežela, ki je tako bogata po svojih kulturnih izročilih — ugo­ tavlja avtor — se mora danes uba­ dati z vprašanjem knjižničarske organizacije, dežele z manjšimi in m lajšimi kulturnim i dosežki pa imajo mnogo bolj prožne sisteme knjižnične mreže. To gre, žal, na račun davka, ki ga je morala ita­ lijanska knjižnica plačevati indu­ striji. Avtor im enuje to industrijo »nasilno« in »neurejeno«, ker se je od konca vojne do danes razvijala nenačrtno in zmedeno. Glede na tradicijo naj bi knjiž­ nica ljubosumno varovala staro kulturno bogastvo; toda njena bi­ stvena naloga, ki je vredna vsega premisleka, je, da ne daje le svojih najboljših sadov družbi v uporabo, temveč da vzdržuje korak z na­ predkom in se kar najbolj uspešno približa sodobnosti z vsemi moder­ nimi in ustreznimi pripomočki. In prav na to meri avtor: knjiž­ nico je treba seznaniti z novimi nalogami, da bo odprla vrata čim številnejšemu in čimbolj razno­ vrstnem u občinstvu in čimbolj raz­ širila svojo dejavnost. Z več strani je slišati glasove, da se je v italijanskih knjižnicah že nekaj spremenilo, in sicer v treh razvojnih smereh. Prva smer zadeva pridobitve, ki si jih mora moderna knjižnica osvojiti; starim, ustaljenim dejav­ nikom se pridružujejo novi, na splošno imenovani slušno-vidni pri­ pomočki (plošče, magnetofonski trakovi). Tako bo moderna knjiž­ nica vedno manj »knjižna« in vse bolj prostor in središče večdimen­ zionalnega obveščanja. Druga smer tega razvoja obsega nova in vedno bolj izpopolnjena tehnična sredstva, ki naj služijo knjižnici za pridobivanje, shranje­ vanje, ocenjevanje in končno upo­ rabo knjižnega fonda. Tretja razvojna smer zadeva sta­ nje knjižnice samo na sebi: iz m rtvega orodja naj postane živ or­ ganizem, poslej ne bo več le ohra- K njižnica 16/1972 173