URN_NBN_SI_DOC-YBRZFNSB
Accademie e biblioteche d’I(alia. XXXIX. Roma 1971. Dvomesečnik, ki ga izdajata pro svetno m inistrstvo in glavna direk cija za akademije, knjižnice ter razširjanje kulture, prinaša vrsto zanimivih prispevkov s področja knjižničarstva, založništva in orga nizacije kulture in prosvete v Ita liji, pa tudi v inozemstvu. V p ri čujočem letniku bi opozorili na programatični članek T. Bulga- rellija »Aktivna knjižnica«, ki je zelo značilen za trenutno stanje italijanskega knjižničarstva. Ta dežela, ki je tako bogata po svojih kulturnih izročilih — ugo tavlja avtor — se mora danes uba dati z vprašanjem knjižničarske organizacije, dežele z manjšimi in m lajšimi kulturnim i dosežki pa imajo mnogo bolj prožne sisteme knjižnične mreže. To gre, žal, na račun davka, ki ga je morala ita lijanska knjižnica plačevati indu striji. Avtor im enuje to industrijo »nasilno« in »neurejeno«, ker se je od konca vojne do danes razvijala nenačrtno in zmedeno. Glede na tradicijo naj bi knjiž nica ljubosumno varovala staro kulturno bogastvo; toda njena bi stvena naloga, ki je vredna vsega premisleka, je, da ne daje le svojih najboljših sadov družbi v uporabo, temveč da vzdržuje korak z na predkom in se kar najbolj uspešno približa sodobnosti z vsemi moder nimi in ustreznimi pripomočki. In prav na to meri avtor: knjiž nico je treba seznaniti z novimi nalogami, da bo odprla vrata čim številnejšemu in čimbolj razno vrstnem u občinstvu in čimbolj raz širila svojo dejavnost. Z več strani je slišati glasove, da se je v italijanskih knjižnicah že nekaj spremenilo, in sicer v treh razvojnih smereh. Prva smer zadeva pridobitve, ki si jih mora moderna knjižnica osvojiti; starim, ustaljenim dejav nikom se pridružujejo novi, na splošno imenovani slušno-vidni pri pomočki (plošče, magnetofonski trakovi). Tako bo moderna knjiž nica vedno manj »knjižna« in vse bolj prostor in središče večdimen zionalnega obveščanja. Druga smer tega razvoja obsega nova in vedno bolj izpopolnjena tehnična sredstva, ki naj služijo knjižnici za pridobivanje, shranje vanje, ocenjevanje in končno upo rabo knjižnega fonda. Tretja razvojna smer zadeva sta nje knjižnice samo na sebi: iz m rtvega orodja naj postane živ or ganizem, poslej ne bo več le ohra- K njižnica 16/1972 173
RkJQdWJsaXNoZXIy