Štev. 14. POŠTNIMA Ljubljana, dne Podružnica: ZAGREB, «••••••••»»»••»M IZDAJA ZA Slovenijo i j PAVSALIRANA. 16. .julija 1920. Leto 11. Deraelrova ulica 14/1. •••eesMttetMMMtitMMMei IZDAJA ZA SLOVENIJO J JUQ05L0VAN5KAB0RZA Informativen list za trgovino, obrt in industrijo. Izhaja 1. in 16. v mesecu. — Tekstni del za Slovenijo v slovenskem, za ostale jugoslovanske :: pokrajine v srbohrvaškem narečju. ::: f»dopise sprejema Inoefna ekspedicija II. lateBi, Ljubljana, lemresai In 3 Brzojavi: Jma“Ljubljana. TelefoninterariiLI74. Ček.raten $1.11.021. Razpošilja se menjaje brezplačno po vsej kraljevini SHS in v inozemstvo. — Naročnina za stalne prejemnike letno 12 K. Oglasi po posebnem ceniku ©enfratla^ld JRUIML Jjv&MiE Pcdrai= BECCIU1D' ZÄ^BEB CcZUEKKMAMI BALKAN V Trgov, špedicijska in komisijska del. družba. Brzojavni naslov: „BALKANSPED“. LJUBLJANA - MARIBOR - ZAGREB - BEOGRAD - TRST - WIEN. Špedicija vseh vrst. — Sprejemanje blaga v skladišča. — Zacarlnanja — Mednarodni prevozi. — Selitve s patentiranimi vozovi na vse strani. — Skladišče, spojeno s tirom južne železnice. — 1. ljubljansko javno skladišče. ŠPEDICIJA IMPORT ■ ■ EKSPORT KOMISIJA f Dobavni viri ®(3)®©©©© 1. J. fiOIBt, tomobili, motorji, kolesi in tehničnim gumijem, - Ljubljana, Gosposvetska c. št. 14, tel.int. 462. Aulo-garage: Vegova ul. 8, tel. 406 2 Jus. Rekli, m. S kem. čiščenje, svetloli-kalnica, Ljubljana, Poljanski nasip 4, Šelen-burgova ul. 3, tel. 272. Podružnice: Maribor, Gosposka ul. 38, Novo-mesto, Kočevje. 3. Peter Kozina s to., tvornica čevljev, zaloga Ljubljana, Breg 20, tel. 210. ' •»»' in r d. z o. z., po-Ijedel. stroji potrebščine, Ljubljana, Dunajska c. 33, telefon 142/a in 1230 a. Al. Matelič, Ljubljana, Kongr. trg 3, tel. 147. e. Viktor Seiger i sini zem proizvodi, Brod na Savi. Podružnica: Zagreb, Ilica 25/IL I.[. Rotar, d5Ss rija, fotomanufaktura, Ljubljana, Wolf. ul. 3, telefon 402. s. Strojne tovarne in livarne d. d. TSS c. 48, elektro-oddelek. 9.S.Pototnik,kdSr ?„• gospode (tailleur),Ljubljana, Šelenburg ul 6. .o. Fran Parkelj, Sed„s Ljubljana, Šelenb. ul. 6. INDEKS k „Dobavnim virom“. Ä Agenture, 13, 36, 63. Anon. ekspedicija, 5. Avtomobili, 1. B Barvanje blaga, 2. Barve, 18. Baterije elektr, 14. Hc Carinarjenje, 54. Cement (porti, roman), 60. Cvetje, 48. — Čaj, 56. Čepice, 29. Čevlji (prodaja), 3, 30. Čevlji (tvornica), 3. Čiščenje blaga, 2. Črkoslikar, 41. Črnilo, 53. flririu“ B. Čvančaia, ll.JiUIIJd drogerija, Ljubljana, Šelenb.ul. 5 o. Svak s Bizjak, jä in manufakture, Ljubljana, Dvorni trg. 3 i2 IWDjUMlMo., špedicija — komisija, Split, Dalmacija. Pf Uimlj najvt če tvor-24 01. lUiyil, ničko skladište papira. Knji-gara hrv. vseučilišta L jugoslov. akademije, Zagreb. ul Tomaži,,*5S: Pred Prulami. „ n Rraflm parfumerija, 25. U. DldLIlU, Ljubljana, Dunajska c. 12. Cuntla“ elektrotvrd-14. „aVBIId ka, - Ljubljana, Mestni trg 25, telefon 450. 26 lilß RßX CO.) pisanih strojev in pisarniških potr. bščin, Ljubljana, Selenburgova ul. 7. ulltolji, TrlThSS: predmetov, Ljubljana, Linhartova ulica 4. 27.11 Mj, ^„"/or'r Čehoslovaška republ. Poljedelski strojevi — (Specijaliteta: .Selja- čke vodenice* — za armu, brašno in gerstle. os. Biata Seiet, PÄ na, Gosposvetska c. (Kolizej). „dlčlje Ljubljana, Aleksan. c. 5. ,7. litja Tičat, p,C" lant rijska trg., Ljubljana, Šelenburg. ul 5. is lilo FlBŽ, SCoiT boja, lakova, terpentina, firnisa i raznovrsne materijalne robe, Zagreb, Duga ulica 3, Interurban tel. 5-85. 29. Filip Bizjak, ?s;.r: teij čepic, nakupovalec kož, Ljubljana, Gosposvetska c. 13 (Kolizej). ul.Bonač slo, kcz varna, Ljubljana, Čopova ulica 16. Tel. 307. ».I. Bonač, Ljubljana, Šelenb. ul. 5. Telefon 222 s». Ftkovif i drug, It reb — Mesnička 5, Ljubljana — Stritarjeva ul 7, Beograd — Sarajevska 8. 3,Seiet s Ramp., semena in deželni pridelki, Ljubljana, Wol-fova ul. 12, tel. 316. 2,. F. tu. imet, at; zaloga premoga, Ljubljana, Šelenburg. u ica 4. Tel. 117. 32 „Balkan" td '"t misija — javno skladišče Ljubljana, Dunajska c. 33 Tel. 366, podružnice v Trstu — tel-20 — 30, Maribor tel. 375,. Ekspozitura. Wien, Opernring 21. 2-JoiČ i Sulič, r H: varska radiona, Zagreb, Prerado videva ulica 13. D Deteljno seme, 48. Deželni pridelki, 6, 31, 37, 43, 47, 49, 59, 62. Dinamo-stroji, 55. Dopisnice. 53. Drogerija, 7, 11. Graveur, 35. Gumi (tehnični). 1. 1 Import, 18, 39. Inseriranje, 5. E Eksport, ! 8, 39. Elektromotori, 55 Elektro-predmeti, 14, 15. 45, 55. Elektrotvrdka, 14, 45 J Ječmen (žgani), 49. Ječmen (luščeni), 49. K Kartonažna tovarna, 19. Klingerit, 58. Ključavničarska, mehanič. delavnica, 22. Knjigarna, 24. Kolesa, 1. Kolonijalno blago,47,52,62. Komisija, 12, 21,32,50, 63. Korenine, 48. Kože, 29. Krojač za dame, 9. Krojač za gospode, 9. Krznar, 29. F Firnež, '8. Fižol, 48. Fotograf, 16. Fotomanufaktura, 7, 11. G Galanterija, 17. Garaža, 1. Gobe (suhe), 48 33. Franjo [etat, kov in slamnatih izdelkov, Stob, p. Domžale. grtb, Fiankopanska ul. 8. Tel. inter. 3-31. Brzojavi: ,Elektros‘ Zagreb. ttnva“ družba z o. z 46. „llUId Št. Vid nad Ljubljano Zastori za okna in post tj e, gar-dine bonfams in druge vezenine 54 nič. m. Pivljakovii. carinarska agentura. Maribor, Cafova ul. 2. VfgeU Jugoslovenska 55. ))llc» , tvornica elek strojeva d. u. Ka-lovac, Brzojavi .Ites“,Tel. 5. 34. Terezija tvelko,‘S: niča, Ljubljana, Kolodvorska ul 8. sejdna“,--Šibenik Filio pec lm pr 1 Hip, vanilni sladkor, čaj v z .vitkik, sladna kava, Ljubljana, Gosposka ul. 16. 3:-, Metne,,.k;:;;;: Dvorni trg 1. 47.lvRaMeštraviiS[omp. Import, export, zema j-skih pro zvoda, kolonijalne robe, žitarica, gradlevnog i gorivog deveta, žestokih pića, velepecara šljivovice, rakije itd. Bos. Šamac. Brzojavi: Meštrovič. — Tel. int. 17. s« „Slovenija", jsl* valnica, Jesenice — Fužine, Gorenjsko. 57. „11“,-Oskar Fuks j ij.iin boja za tkanine, 1 Ul Ulj, Zagreo, Vlaška ul. 59. 37. Bitan Pauli, ä'„t mi pridelki, Ljubljana, Kolodvorska ul. 41. 38.Fr.tan sin,Ä* tnine, Ljubljana, Še-lenburgova ul. 7 (pred glavno pošto). <8.Büt.Stergai,PÄ pridelkov in vegeta-bilij, Kamnik .».Ronlny Odon, ,.T,t tehnične potrebščine, Ljubljana, Kolodvorska ul. 37. Tel. 460. 59 Stinket 8 čerak, S, zelišča,deželni pridelki, zastopstvo paroplovnih družb, Ljub'Jana, Kolodvorska ul 35. llii »ti cementarna, 60. »H V d • Laško, Slovenija. 49 Jovan Tomič, ';s.Tg ječma (Malzkaffee) i ljuštenog ječma, Mitroviča, Srem Brzojavi: „Amerikance“. Telefon broj 37. 39.1. Lttwinger, sr ~ Zagreb, Vlaška ulica štev. 24. friMtia“ zavaroval-40. „llUdlld ) na družba, Zagreb. Podružnica za Slovenijo, Ljubljana, Stari trg 11. s« Franz i drug, Zagreb, Jurišičeva ul. 26. Telefon 2-61. 4i. Filip Prislov, t“: bljana, Šelenb. ul. 7. 42.1 Letanja, SE Maribor, Aleksandrova ul. 23. e.EijavetSTaik, .Esi lopati"), trgovina z železnino, Ljubljana, Walvazorjev trg 7. 62 „FniilllS“, promet Že* maljskih proizvoda, plodinama, kolonijalnom i inom robom, Zagreb, Vlaška ul. 2 . Brzojavi: .Fructus*, Zagreb. o.Zadingazaptnizvodnjn tjpmpna • sje-mena.po' šjBIIIBIIU, vrca, cvijeca, gospodarskog bilja, voćaka i sadenica, Zagreb, Preradovičeva ul ca 20. Telefon 17-74. «Ijordje Ctujič, st izvodi, centrala Beograd, Knez Miletina 15. Filialka: Vel. Kikinda-Banat. 52.SlmggSeligmaD0.TE- vina kolonijalne i spe-cerajske robe, Zagreb, Vlaška ulica 57. 63.RoeačeeitiSalatlč, E vački, odpremnički i komisioni pasao, Bosanski Brod. « Meyhann. lietkl 1 j Unuarif d A Zasreb • 1 nUldlll, Poslovnica Ilica 31. Telefon 17-95 44 Milan Reli, KSi Zagreb, Boškovičeva ul. 3, telefon interurban 17-62. 53 [Imelodska knjižara i papirnica d. d., X; cigaretnog papira, dopisnica, materijal za pisanje i risanje, tinte itd. na veliko. Zagreb, Preradovičev trg br. 4. 45 JgklMV^.t ured za električno industriju i pogon, Za- L Laki, 18. Les, 47. Lekarniške embalaže, 20. Lepenka, 20. Livarna, 8. Lubje, 48. M Manufaktura, 23. Mast, 49. Motorji, 1. O Oglaševanje, 5. Obleke, 23. Orodje (alat). 58. P Papir, 17, 20, 24, 53. Parfumerija, 7, 11, 25. Perilni prašek, 56. Pijače (opojne), 47. Pisalne potrebščine, 53. Pisalni stroji, 26. Pisarniške potrebščine, 26. Plakatiranje, 5. Pohištvo, 28. Poljedelske potrebščine, 4. Poljedelski stroji, 4, 27. Posredovalnica (trgovska), 36. Potovalna pisarna, 59. Predpasniki, 44. Premog, 21. R Reklama, 5. $ Samoveznice, 42, 44. Semena, 31, 51. Skladišče (javno), 32. Sladkor (vanilin), 56. Sladna kava, 56. Slamnati izdelki, 33 Slamniki, 33. Slanina, 49. Slivovec, 47. Snaženje stanovanj, 10. Špecerijsko blago, 52. Špedicija, 12,21,32,50,63. Svetlolikalnica, 2, 34. Štampilje, 35 Strojne tovarne, 8 Suho meso, 49. T Terpentin, 18. Transformatorji, 55. Tvornica tinte i kemikalije, 64. U Ure, 38. V Vinska klet, . Z Zavarovalnica, 40. Zdravilna zelišča, 48, 59. Zlatnina. 38. ž Žarnice, 14. Žganje, 47. Železnina, 58, 61. |TRST !!! TRST) JAKOB KOSMERLJ trgovina jestvin, kolonijal in delikates Trst, Via Roma 13 (prej Via della Poste 4) Telefon 9—23. Telefon 9—23. Velika izbira peciva, čaja, vina, vsakovrstnih likerjev, suhega sadja i. t. d. Filljalka: Via SS. Martirl 11. - Telefon št. 9-23. Tvrdka pe||er & Kahan trg. društvo za zanatlijsku, ocj elnu i želj eznu robu WIEN — REMSCHEID otvorila je podružnicu u TRSTU, Via San Nicolo 13 sa velikim skladištem u slobodnoj PH lud, te stoji sa ponudama za veće p9 količine robe veletržcima na zahtjev Ugi na raspolaganje. Ü $**■*■*■» Glavna zaloga I. C. Kolar, Ljubljana Wolfova ulica 3. Telefon int. 402. Telefon int. 402. Iv. Iv. Delo. Vzemimo dva kmeta, prvi je bogat, drugi se je bil zadolžil v dolgi pravdi. Bogati misli, čemu bi delal .saj imam vsega dovolj, ububožani pa pravi, hočem da se izkopljem iz dolgov ter dela od ranega jutra do poznega večera. V 99 izmed 100 slučajev bo prva kmetija prej ali slej propadla, druga pa si bo kmalu zopet opomogla. Ta enostavni primer nam kaže važnost in neobhodno potrebo dela. A pri nas se žal tega še ne pojmuje. Morda se nam godi predobro, kakor prvemu kmetu? Drugemu kmetu pa lahko primerjamo Nemčijo, ki jo tlači senžermenski križ in ki dela. dela in zopet dela. Znan je n. pr. sklep nemških delavskih organizacij, da bodo delavci delali do 1 uro več kakor treba, za državo, za odplačilo državnih dolgov ... Pri nas pa vse beži od dela. od prostega delavca do marsikakega poslanca. Osemurno delo je postalo pri nas zakonito ter je že večinoma vpeljano, v boljševiški Rusiji pa so morali vpeljati 12 urno delo, ker Rurno ni moglo proizvajati zadostne množine izdelkov. Tudi pri nas ne more ostati pri Runi cm delu. ker pri tem ne bodemo v stanu tekmovati z inozemstvom. Tuje valute padajo, z njim cene inozemskega blaga, s katerim bodemo kmalu preplavljeni. v škodo domače industrije in kar je glavno, v škodo neodvisnosti Jugoslavije od inozemstva. Ravnotako kakor bi moral propasti naš kmet ob osemurnem delu. tako ho propadla oh Rumeni delu tudi naša industrija, dokler ne bo dosegla ene stopnic z inozemsko. In z industrijo nade v konkurenčnem boju tudi delavstvo. Sicer imamo proti premajhni produkciji vsi cd kratkega delavnega časa tudi protiutež, t. j. visoka uvozna carina. katere pa sc ne more poljubno zvišati, če nočemo postati najdražia država. — Poleg vsega temi pa delavstvo vsied pomnoženega prostega časa tudi več potroši, kar jih zonct sili k višjim mezdnim zahtevam. So pa seveda opravila, ki illi človek fizično ne more vršiti čez gotovo mero; ta so pri teh splošnih mislih izvzeta. Onorckalo sc bo. da rabi delavstvo več prostega časa za izobrazbo in za dela v svojem domu itd., da faktično ne dela R ur nego po 12 ur in več. Da. nekateri: izkušnja pa uči. da imajo od Rurnega delavnika naivečjo korist gostilnice. Moral se bi toraj najti modus, kako prisiliti ne samo delavstvo, nego vsacega zdravega posameznika da ne trati zlatega časa v svojo lastno in splošno državno škodo. Ta modus ic našla boljševiška Rusija v delavskih bataljonih in v prisilnem 12 urnem delu. S temi metodami bo nri nas nač malokdo soglašal. Imamo pa tu še drugo sredstvo in to sc glasi: Gospodarska vzgoja našega naroda! Učitelistvo in časnikarstvo, v Vaših rokah leži naša bodočnost! Namesto da sc raznravliajo gospodarska vprašanja, se nolniio naši časniki z ostudnimi demagoškim! osebnimi nanadi. V narodu treba vzbuditi zanimanje za narodno in svetovno gospodarstvo in če bodemo začeli eosoodarsko misliti, in razumevat'" gospodarska vprašanja, ne bode več naš čili „čim manj dela“, nego nasprotno: uvideli bomo potrebo dela. v delu bodemo videli smoter našega živlienia. delo nam bo v veselje, v delu bodemo našli uteho, zadoščenje, zadovoljstvo in srečo. iz cinkove ploščevine, z okvirjem iz trdega lesa, s škropilno in hrbtno desko, velikost 30 X 35 in 30X40 cm izdeluje lesna industrija Viktor Glaser, Ruše. i Zastupstva-1 Oiisijem S posreduje za na- ^ <5 kup i prodaju U *5 najkulantnije s* I Rudolf Cotič i * zastupnik p I VRHNIKA, g aeeeBiereeee §■■■■•■■■■■jreeew■■■■■•■■■■■■■■■■■■£■■ I MELISTRP J A MARIBOR ' ■ J Centrala: Gosposka ul. 8. Obrat: Aškerčeva ul. 22. ■ Telefon 2G7. Maribor. Telefon 94. S Odda: Avtomobilu! oddelek: 1 Saurer-tovorni avtomobil z železnim obročem 3—4 tone, 35-40 HP. — 1 Luksus avtomobil „Hala*, 24 HP, novo oklepljeni z rezervnim kolesom, moderna karoserija. — 1 Saurer avtomobil „Omnibus* z novim polno-gumijskim obročem, 35-40 HP, za 14 do 18 oseb, lična zaprta karoserija. — 1 Benz tovorni avtomobil, 5 ton, za nagniti, 45/50 HP. — 1 Turiner Fiat tovorni avtomobil, 1.5 ton, z železnimi ali gumijevimi obroči. Vozno pripravni! Brzojavi: Mellstroja, Maribor. ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■■■■■iBesBiieeeeeBe■■■■■bi ■ ■■■■■*■■■■■■■■■■■■■■■■■■ ■■■■■■■»■■■■■■■■■■■■■■■ Naknadni djeiovi za poramenice i podvezaće Iz pomjednih žica za glasovir. Me se zaslepiti. Ivan Babič, Berlin 0.34. Memeler Strasse 76/1. v. Üeleißiirgova ulica /ji., (nasproti glavne poste.) Specijalna trgovina s pisalnimi stroji in vsemi pisarniškimi potrebščinami. Lastna moderno urejena delavnica pod strokovnim vodstvom. Dobrega trgovca spoznaš na dobri reklami. M. K.: Naša žetev in valuta. Za časa reševanja valutnega vprašanja opozarjalo se je separatistične in lastno korist zasledujoče, odločujoče faktorje na krivico in ■ nespametnost, katero napravijo z menjavo 1 : 4. V odgovor so navajali, da bo vsied manjše množine v prometu nahajajočega se denarja, vrednost Istemu rastla. Nešteto v listih in dokazovanja na jav- • ■■ ■ ■■ ■ ■■ ■ ■■ «■■ ■ ■■ ■ ■■ ■ ■■ ■ ■■ ■ ■■ ■ ■■ ■ ■■ ■ ■■ ■ ■■ ■ ■■ ■ ■■ ■ ■■ ■■■ ■■■ ■ ■■ ■ ■■ ■■■ ■ ■■ ■■■ ■■■ ■ ■■ uskotražnih ■«■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■»■ ■■■ Trebamo šest kilometara ■ ■■ ■ ■■ ■ ■■ ■ ■■ ■ ■■ ■ ■■ ■ ■■ ■ ■■ ■ ■■ ■ ■« ■ ■■ ■ •■ ■ ■■ ■ ■■ ■ ■■ ■ ■■ ■ ■■ ■ ■■ ■ ■■ ■ ■■ ■ ■■ ■ ■■ ■ ■■ Molimo ponude, ako nužno i brzojavno. R. Turčića sinovi, Sisak. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■*« I. vrste Smyrna nudi na debelo in drobno naslednik Motnik (Slovenija). Salmiakova Cfil pristna, za te-legrafične elemente in električni material, za močni in slabi tok. Dobavlja od skladišča Maribor: MELI-STROJA, d. z o. z. Centrala: Gosposka ul. 8. Telefon št. 267. Obrat: Aškerčeva ul. 22. Telefon 94. Brzojavi: Me-listroja, Maribor. razmnožojč strojno hotno pisanje (ristie, note) putem neiz-ratiljive, dakle nikada nado-mjestka potrebne stakljloEe Zalitievajte cjenik i uzorke raznovrsnoga tiska Glavno zastopstvo za cijelu kraljevinu SHS 1 Selehbörgovä oLita St. 711 Veletrgovina kolonijalne u i špecerijske robe :: Simon Seligman Zagreb :: Vlaška ulica 57 preporuča svakovrsno robo po jeftinoj cijeni. Zadruga ZAGREB, Preradovičeva ul. 20. Telefon br. 17—74. Preporuča svoje prvorazredno garantovano jjg|jgjjjg povrća, cvijeća i gospodar kog bilja, te voćaka kao i sadenlca. Cl J MM It šalje na zahtjev badava I iiih shodih, da množina krožečega žigosanega denarja komaj zadostuje za redni promet, ter da bo nastalo pomanjkanje gotovine kakor hitro sc začne trgovina nekoliko bolj razvijati, sc niso upoštevala. Salomonska obsodba se je glasila: na- rodno imetje naj služi kot podlaga za izdajo novih novčanic, katere se mu pa izroče le tedaj, ako da zanje 4 svoječasne avstro-ogrske. Da so' se te avstro-ogrske novčanice z žigom in pozneje še z kolekovanjem pripoznalc za svoje in za katere se jamči ravnotako z narodnim premoženjem, sc zopet ni upoštevalo. Povejte nam danes, kdo je imel izvzemši borznih špekulantov še kak dobiček od menjave. Mogoče država? Državo tvorijo vsi prebivalci, torej tudi mi: mi smo pa z menjavo zgubili en četrt našega premoženja. Pri pametnem ravnanju bi g. špekulantje svoj dobiček vseeno lahko odnesli, če je že slavna vlada to hotela, saj smo bili vendar pripravljeni pokupiti stare dinarje po kurzu 1 : 4 ali pa tudi več. 1 : 1 zamenjan nov dinar bi imel pri pametnem gospodarstvu in dobri izvozni politiki lahko isti kurz kakor ga ima sedanji dinar. Oglejmo si nekoliko posledice nesrečne zamenjave. Inozemske tvrdke so spremenile svoje v kronah glaseče se cekine v dinarje, v Nemčiji so pa celo vsi e d komodnosti pri cenikih za stroje premaknili samo desetinsko piko za eno mesto na desno. Trgovcem je začelo zmanjkovati denarja, primorani so bili iskati posojil ter so dnevno zviševali blagovne cene. da dosežejo sčasoma dinar. Vslcd navala na banke so bile iste primorane staviti odnovedne roke. kar je prestrašilo še ostale vlagatelje, tako da se jim je zdel denar v skrinji varnejši kot v banki. Prišlo je celo tako daleč, da se je glasil odgovor ene najmočnejših bank na prošnjo solidnega nodjetja za kredit 3 do 400.90(1 K. za zelo kratek čas: žal, ne moremo ustreči, ker nimamo dovolj gotovine. Ves naš up leži na novi žetvi, katera nam obeta blagostanje. Kurz našega denarja se dviga, cene padajo. Toda škrat je že tukaj. Kmet da svoje pridelke le proti gotovini in zavrača bančne zadolžnice in čeke. Žetev sc ceni na 30 milijard. gotovine pa nimamo niti za 5 milijard. Izr vozni dogovori so tako nesrečni, da se nam izplača na podlagi istih kupnina šele pri oddaji blaga na meji. Narodna banka denarja nc more, oziroma noče oskrbeti. Jadranski banki n. pr. je odgovorila. da njenih vrednostnih papirjev ne eskomtira. češ, da to ne spada v njen delokrog. Možnost je, da padejo žitne cene vsled tega tako nizko, da sc poljedelcem n c bo izplačalo spravljati s polja, ker so delavne moči predrage in nič čudnega ne bi bilo, ako puste pridelke segniti na polju kakor lansko leto koruzo. Slabe železniške zveze (vzrok podkupljivost madžaronskih železniških uradnikov) nam onemogočijo še kiročijo. ki bi bila v danih razmerah mogoča, vsled česar nas Romunija in Argentfnija na dosedaj naših tržiščih lahko izpodri-netl. Imamo toraj najlepše izglede, da pridemo tja. kler smo bili in to vsled tega, ker je večina naših državnih voditeljev brez trgovske izobrazbe. Mi ne potrebujemo govornikov, ki obstruiraio in zavirajo delo z večurnimi govori, obstoječih iz praznih fraz, temveč potrebujemo gospodarjev. Kaj bo storila vlada ? Pa menda nc bode začela tiskati bankovce, da doseže množino žigosanih ali pa še nekoliko več. Razno iz narodnega gospodarstva. Kraljevina SHS. Za popravo železniških mostov v Stari Srbiji, ki jih je sovražnik pri svojem umikanju porušil, je odobren kredit 100 milijonov dinarjev. Medzavezniška podonavska komisija bo določila za središče prometa na Donavi eno izmed telile treh mest: Bratislavo, Dunaj ali Budimpešto. „Das Neue Wiener Tagblatt“ trdi, da Bratislava gotovo ne pride v poštev, ker ima premalo železnic. Večina zastopnikov komisije je naklonjena D imaju bolj, kakor Budimpešti. Poljedelsko orodje iz Amerike. Ministrstvo za prehrano in obnovo zemlje je dobilo iz Amerike nekoliko vagonov poljedelskega orodja: motik, kos, srpov i. dr. To orodje se bo v glavnem razdelilo v onih krajih, ki so v vojni najbolj trpeli. 1 Vsevrstno f - BLAGO eksportira v balkanske države S s 2 Emerich Szego Budapest VI., Felsöetdlbor 37. ^ zo-a ss*a Jermena za pogon, dynamo, šivalne stroje v vseh širinah iz prvovrstnega jedrnatega usnja pošilja točno F. II i Iti Mfiglitz (Moravska). Telefon 21/VIII. Notier i drug ZAGREB Meh. 1-27. Ilica 25/1 PiBpniiiia svoje »milu Maile Ätnerikanskog uredskog namještaja: Bisarih stolova, registrator-ormara. Melja, ormarića za spise U i [iDb* garnitura gospodskih soha. Pisaćih strojeva svih sustava. Strojeva za zbrajanje, kopiranje i umnožavanje. Stanaina sigurnih proti vatri i provali. Viaslila mehanička radiona ia popravke svih n tii štrukli zasijecajaćili slrojsva. .VARSTVENA ZNAMKA. Cb) MIKE POSTAVNO VAROVANA. [ki Dobite svote otroke, zahtevajte samo sEsaloB predmete z za-»jkonifo varstveno znamko i' r„PER_0”.] Ta znamka prekaša vsled svojih izvrstnih elastičnih lastnosti in žilavosti s svojo izredno kakovostjo vse gumaste vrste, kolikor jih je prišlo do-(sedaj na trg. Sesalne garniture, Kompletne sesalne steklenice, sesalke za igračo (foparje), sesalke za steklenice in ustnike znamke „PERO“ prodajajo Baloh Janko, I Demšar & Osenar, I. Korenčan, I Anton Krisper, I. Samec v Ljub-I Ijani, Adamič Anton v Kranju in König Josip v Celju. Trgovsko-obrtne šole. V vseli mestih v Banatu se bodo osnovale dvorazredne nižje trgov-sko-obrtne šole, ki bodo spadale pod ministrstvo za trgovino in industrijo. Konference v Spaji. Belgiji so zavezniki dovolili 8% nemške odškodnine in priorat na 2 in pol milijardi. V Beogradu je bila radi jugoslovanske kvote ministrska konferenca ter je ministrski svet sprejel zavezniški sklep o 5% odškodnini, ako sc nam zajamči prvenstvo v izplačilu in ako sc nam dovolijo olajšave v vprašanju raznih dolgov ter ako se povoljno reši za nas vprašanje ladij na Jadranskem morju. Stanovanjsko vprašanje. Naši delegati, ki so se udeležili londonskega kongresa, na katerem sc je razpravljalo stanovanjsko vprašanje v večini evropskih mest. so se povrnili v Beograd. Podali so svoje poročilo ministru za soc. politiko, ki ho to poročilo predložil ministrskemu svetu. Pravna likvidacija vojnega stanja. Podpisana je naredba o pravni likvidaciji stanja, ki je nastopilo z vojno leta 1914—1920. Ta naredba govori o vzpostavljenju intabuliranih pravic, o uničenju sodnijskih aktov ter aktov preiskovalnih oblasti v presojanju kazni za obsojence, vojne ohvezancc itd. Podružnice Avstro-ogrske banke v Jugoslaviji. Med Avstro-ogrsko banko in med jugoslovansko Narodno banko le došlo do sporazuma, vo katerem Narodna banka s 1. julijem 1920 pre-vzame podružnice Avstro-ogrske banke v Jugoslaviji. Proračun Jugoslavije za 1919-1920-1921, ki je oil predložen narodnim poslancem, izkazuje vsoto -vseh dohodkov in izdatkov približno 4 in pol milijarde dinarjev. Razlika med dohodki in izdatki v znesku 100 milijonov je z ozirom na celo svoto tako minimalna, da ne pride v poštev. V Italili n. pr. znaša deficit 14 milijard, pri nas pa samo 100 milijonov. Ta ugodni položaj bo vsekakor vplival na vrednost našega denarja, ki se bo gotovo morala dvigniti. Tobačne tovarne v Ljubljani. Celju in Zagrebu je uprava državnih monopolov prevzela v svojo režijo ter iim dovolila kredit za dobavo materijala v Holandiji. Program komisije za obnovo obsega nastopne točke: 1. Odprava zasilnega gospodarstva, 2. vzpostavitev svobodne trgovine, 3. otvoritev mei za uvoz in izvoz. 4. vzpostavitev prijateljskih sosednih stikov med nasledstvenimi državami. 5. pospeševanje poljedelstva. Subskrlpcija XI. emisije delnic Ljuhlianskc kreditne banke. Delničarji Ljubljanske kreditne banke se opozarjajo, da noteče rok za razpisano XI. emisijo novih delnic dne 25. t. m., vsled česar je treba pravico do novih delnic pravočasno priglasiti pri banki, da ne bodo posestniki delnic imeli no nepotrebnem vsled neizvršitve opcije škodo. Oni gg. delničarji, ki ne razpolagajo s potrebnimi sredstvi za subskripciio novih delnic, se opozarjajo. da je mogoče dobavne pravice po primernem kurzu prodati, ker se na drugi strani oglašajo številni reflektanti za nove delnice, kateri do sedaj niso bili delničarji banke in si z nakimom opcijskih pravic preskrbe pravico do mladih delnic no originalnem kurzu. Tozadevna pojasnila daje drage volje ravnateljstvo banke. PODLISTEK. Janko Lavrič: Slika iz Makedonije. Skoplje, 18. junija 1920. Praznično oblečeni Muslimani in osobito mu-slhnančkl obojega spola švigajo v svojih kočijah no mestu sem in tje. Povsod se razlegajo vesele turške pesmi. Od daleč se sliši godba: glavni inštrument, boben, spominja soškega vojaka minulih ■.bobnečih“ dni. To veselo razpoloženje vseh. ki uosijo fese in vseh širokohlačnih zastopnic lepega spola, bo trajalo tri dni: obhajajo praznike baj-ram, ki se praznujejo po končanem 41 dnevnem turškem postu, „ramazanu*. Najlepšo sliko teh praznikov pa sta mi nudili d ve kolo plesajoči skupini na nekem prašnem, deloma še z razrušenimi hišami obdanem trgu v zgornjem turškem delu mesta. V prvi skupini je jdesalo med moškimi nekaj Turkinj. Te se pa svojih moških plesalcev niso držale naravnost z golo Ker sc je pri zadnji subskripciji Ljubljanske kreditne banke januarja meseca t. 1. izkazala potreba izdatno restringirati število priglašenih vpisov nove delnice od nedelničarjcv, se opozarjajo dotični subskribenti. da imajo možnost, udeležiti se tudi sedanje subskripcije na ta način, da si kupijo opcijske pravice in na podlagi teh subskri-birajo mlade delnice, po originalnem kurzu 900 K. Tozadevne prijave sprejemajo vsa subskripcijska mesta, katera so navedena v objavljenih inseratih, kjer so tudi razvidni ostali pogoji vpisovanja. Priporočamo vsem interesentom, da sc pravočasno odzovejo vabilu za subskripcijo. ker stib-skripcijski rok konča, kot že navedeno, s 25. julijem t. 1. Natječaj. Usljed naredbe zdravstvenega odsjeka za Hrvatsku, Slavoniju i Medjimurje u Zagrebu od 22. svibnja 1920. br. 10728 raspisuje se u smislu § 3. zak. o. Ijck od 11. travnja 1894, natječaj za poluženje osobnoga prava Ijekarenja za ljekarnu pok. Fr. Šuilera u Zagrebu Vlaškp ulica u otvorenom roku do 8. sprnia 1925. Mol-benice obložene ispravama prema ustanovi § 5. zakona o Ijekarništvu od god. 1894. imadu se predložiti do 8. srpnja 1920. o podne ovogradskom poglavarstvu. Upravitelj: Katklč v. r. Inozemstvo. Alestno posojilo v Gradcu, (iraški občinski svet je sklenil, da najame posojilo v znesku 120 milijonov kron. Posojilo se bo uporabilo v prvi vrsti za oskrbovanje mesta z razsvetljavo in gonilno silo. Dolg Nemčije. Na seji glavnega odseka državnega zbora je naznanil državni finančni minister dr. Wirth, da znaša ves dolg Nemčije 265 milijard mark. Pogajanja za razdelitev nemške odškodnine. Po poročilu .,Malinovega“ poročevalca v Brusliu potekajo pogajanja med Millerandom, Lloyd Georgen!, lordom Curzonom in med belgijskimi in italijanskimi delegati v vprašanju razdelitve nemške odškodnine želo neugodno. Po poročilu lista „Fehn de Paris“ so se zastopniki Anglije. Francije. Belgije in Italije tri ure pogajali, a brezuspešno. Lloyd George je predlagal kompromis, po katerem bi dobila Francija 52 odstotkov. Angli-ia 22 odstotkov, Italija 10 odstotkov, Belgija 9 ali 8 odstotkov, Jugoslavija pa 4 ali 5 odstotkov. Romunska. Portugalska in Japonska pa naj bi si delile ostanek. Pogajanja se nadaljujejo. Belgijci so zelo razburjeni in zahtevajo, da bi morala biti Belgija odpravljena najmanj ravnotako, kakor Italija. „Chicago Tribune“ poroča, da so se zavezniki zedinili o tem. da dovolijo Belgiji prioriteto za 2 in doI milijardi zlatih mark. Centralizacija kontrole zunanje trgovine na Češkem. V Pragi je bilo zborovanje gospodarskega sveta, na katerem so razpravljali o centralizaciji kontrole zunanje trgovine in tudi o vprašanju kako bi se čehoslovaška zunanja trgovina mogla oprostiti dunajske posredovalne trgovine. — „Tribuna“ pripominja k temu: Takojšnja emancipacija ni možna. Treba je prej urediti trgovino tako. kakor na Dunaju. Dunajski trgovci vidijo, da se delajo uvozu češkega blaga v Avstrijo ovire. roko: vez med njimi je tvoril robec, ki naj zabrani da se ne bi oba spola dotikala z golimi rokami. V drugi skupini so plesale same Turkinje, le vodnik plesa je bil moški, ki jih je vodil in vlekel v kolu. na okoli, sem in tja, na desno in levo — na žepnem robcu. Je li ta čudna vez zapoved korana ali srčna profilaksa, nisem mogel izvedeti. Moške v svojih temnih oblekah in z rdečimi fesi na glavi so precej enolični. Tem pestrejša pa je oprava Turkinj. Težko si je predstavljati toliko barv, kričečih in božajočih, toliko fantastičnih vzorcev od bujnih orijentalskih ornamentov do fantastičnih rož v vseh mogočih in nemogočih oblikah in bojah in vse to skupaj pleše in skače, drvi enkrat sem, potem tja, enkrat v krogu. po vedno hitrejšem in bolj divjem taktu turških godcev. Kakor so širokohlače, spodaj v gležnjih ozko zapete ženske obleke v obliki enotne (če hočeš presoditi starost Turkinje, moraš .pogledati obraz, starosti obleka ne razodeva), tako raznovrstna je obutev naših lepih črnolasih plesalk. Nekatere plešejo v umetniško vezenih, večbarvnih, druge v prostih opankah, nekatere so bose: ta nosi sandale, ona s konopcem pritrjene zato nakupujejo v Italiji in Franciji. Vsled tega izgublja češko blago odjemalce, dočim jili Dunaj pridržuje. Petrolejski vrelec Krasnij Petrovsk popravljen. Iz Moskve poročajo, da so popravili naprave petrolejskega vrelca Krasnij Petrovsk. Petrolej dobivajo iz tega vrelca že od srede prejšnjega meseca, vsak dan izvozijo v Petrovsk 800.000 podov nafte. Ruska sovjetska vlada je izjavila, da je pripravljena nemudoma stopiti v pogajanja radi obnove gospodarskih odnošajev na podlagi, kakor jo je določila angleška vlada v pogovorih s Kra-sinom. Zveza irskih zadrug je poslala v našo državo odposlance, da pregledajo vse naše zadružno delo in ustanove in da po svojem povratku o tem doma poročajo. Odposlanci so poselili nekatera naša glavna mesta in se v glavnem interesiraju za naše ribarske zadruge. Sankcioniran je na Čehoslovaškem zakon e odkupu vojnih posojil in o razpisu četrtega državnega posojila. Prisilno državno posojilo na Madžarskem. Po naredbi madžarskega finančnega ministrstva sc bo za prisilno drž. posojilo zaseglo 50% vseh hranilničnih vlog, ki so bile vložene od 8. do 18. marca.t. 1. in ki presegajo 25.000 K. Mednarodna finančna konferenca sklicana na 23, julij t. 1. Generalni tajnik zveze narodov je brzojavno obvestil vse vlade, da je svet zveze narodov sklical mednarodno finančno konferenco na 23. julij t. 1. V brzojavki se dalje poroča, da se bodo na prvih sejah konference vlagale spomenice. Vse države so povabljene, da dajo konferenci na razpolago take spomenice, v katerih naj se kolikor mogoče natančno opišejo gospodarske razmere posameznih držav. Uvoz — izvoz. Zedinjene drža'c in izvoz v Rusijo in osrednje vlasti. „Exxchangc Telegraph“ poroča iz Wa-shingtona, da je trgovinsko ministrstvo Zedinjenih držav izdalo naredbo, po kateri se ukinja omejitev trgovine z Rusijo ter je odslej dovoljen izvoz vseh vrst blaga, ki ne služi vojnim svrham. tako v Rusijo kakor tudi v Avstrijo, Bolgarijo in T určljo. Začasni finančni komite ministrstva je dovolil izvoz stavbne in strešne opeke za dinarsko valuto. Med čehoslovaško in našo vlado so se pričeli razgovori za sklep trgovskega dogovora glede izvoza žita in koruze v Čehoslovaško. Kontingent za Čehoslovaško znaša 1000 vagonov pšenice in 4000 vagonov koruze. Carinska tarifa za izvoz. Glavno ravnateljstvo carine je z vsemi zastopniki trgovinskih in obrtniških zbornic ter poljedelskih zadrug izdelalo carinsko tarifrL-za izvoz. Ta tarifa se je izročila finančnemu ministru, ki jo predloži ministrskemu svetu. Prepovedan uvoz tobaka. Finančno ministrstvo je izdalo prepoved, uvažati tobak, ker je na škodo naših državnih interesov. coklje: polovica vseh pa si je okrasila nožice s pravimi evropskimi čeveljčki najmodernejših oblik. Ta slika obsega vso zgodovino razvoja in hkrati muzej obutve: Od bose noge preko cokelj, opank in sandal do naših domačih Peko-čevljev in drugih najfinejših inozemskih oblik. Gledalcev starih in mladih, ozkohlačih (moških) in širokohlačih (ženskih) vse polno. „Neverniki“ samo trije, neki častnik na konju s svojim slugo in jaz. Prodajalcev sadja, slaščic, limo-nadne vode. boze itd. seveda ne manjka. Cene ogromne. Oka (1280 g) češenj, ki jih je tu vse polno. 3 dinarje; čaša „boze“. neke s sladkorjem in moko kuhane vode. pol dinarja: kislo mleko, ki je tu res kislo in ki se prodaja tu na težo. oka pet dinarjev: sladko mleko liter tri dinaric itd. Nazajgredc sem v enoličnosti turških ulic. ki obstojajo skozi iz enakih visokih, zidanih ograj z nizkimi vratmi in iz golih hišnih fasad skoro izključno brez oken na re-to, iz ubil pravo smer. Šele po dolgem ovinku sem našel nazaj v Evropo, na levi breg Vardarja. ■ta: a? ■ n BRAŠNO eve vrsti izvrstne kakvoće, pošilja kukuruze i kukuruznog brašna kao i svih zemaljskih plodina i industrij alnih proiz-:::: voda na veliko i malo. :::: Skladište ,BALKAN‘ Zagreb Petrinjska ulica 77. Telefon 23—61. Kome treba pšenicu, kukuruza, ječmena, masti, slaninu, suhog mesa i sve čitale ’^maljske proizvode neka se obrati na priznatu protokoliranu firmu Jovan Tom ić Mitroviča (Srem). Telegram adr. „Amerikanec“. Telef. br. 37. ISBElJGžS Utemeljeno 1879. Utemeljeno 1879. Otpremni ured i car. posredovanje drž. žeijezn. SHS EMIL EICHORN Brod na Savi. Podružn.: Bos. Brod in Osijek I. carinska agentura kr. glavne carinare u Brodu n/S. sa odjelkom u Bos. Brodu Špedicije svake vrste, uskladišten ja, ocarin jenja, finan-ciialne manipulacije i osiguranja. Nadgled kod pretovarivanja robe iz širokotračnih vagona u uskotracne i obratno i intervencije kod otpreme. — Otpremanje željeznicom i ladjom. Preselenja u vlastitim patentiranim pokučtvenim koli ma. Brižna izvedba svih importnih i eksportnih transporta* Brzojavi: EICHHORN, BROD, BOS. BROD i OSIJEK. Telefon: Brod 16, 64 i 110. Bos. Brod 2. Osijek 452. TAR1FALNI ZAVOD. TARIFALNI ZAVOD. slamnate toi biće (cekarje) pred-prašnike; vse lailišre slamnate Izdelke, priporoča gospodom trgovcem in cenjenemu občinstvu v obilno naročbo FRANJO CERAR, lotaiu slamniLoi i Slabe, p. Bnmiak pri Ljubljani ' v najrazličnejših izdeljavah in velikostih se hohe po zmernih cenah pri tvrdki Izvoz papirja iz Čehoslovaške dovoljen. Praška „Tribuna“ poroča, da je oddelek za papir v komisiji za trgovino z inozemstvom sklenil, ukiniti izvozno prepoved za papir. Dosedaj je bilo papir v splošnem prepovedano izvažati in so bile izvzete nekatere vrste papirja. Izvoz žita. Poljedelsko ministrstvo objavlja, da je odstopilo centralni upravi za trgovinski promet z inozemstvom za izvršitev pogodbe z Avstrijo 1500 vagonov pšenice po ceni 160 do 180 dinarjev in 4000 vagonov koruze po 95 . 50 do 120 dinarjev za 100 kg. Denarstvo. Prodam en vagon stare MEDENINE in druge kovine, večjo množino starega bakra, nove papirnate m stare jutaste vreče, 5 vagonov starih vojaških ČEVLJEV, bakrene žice (tudi izolirane) in razni drugi stari materijal. Adolf Kraus stariji Osijek. Električne novosti karbid, vozila vseh vrst, vreče, stroje i. t. d. dobavlja EDH SZEGO Budapest VI, Felsöerdösor 37. Borza. Zagreb, 14. julija. Devize. (Vezane.) Berlin 155—160, Italija 0—409, London 0—265, Newyork 60—62, Pariz 530—540, Praga 143—150, Švica 1050—1175, Dunaj (nevezano) 36.50—38. Valute. Dolarji 60—61, avstrijska krona 39—40, rublji 122—125, francoski franki 560—0, napoleondori 280—282, nemške marke 170—175, romunski leji 166—176, italijanske lire 400—410. Priznanice po 20%. Po sklepu ministrskega sveta se izpremene vse priznanice onih 20%. ki so bile izdane o priliki žigosanja bivših avstro-ogrskih bankovcev, ki znašajo več kot 1000 K. v državne obveznice z 1% obrestmi, vsote pod 1000 K pa sc izplačajo takoj. Eno- in poidinarske novčanice. V smislu dogovora, sklenjenega 26. januarja t. 1. med ministrstvom financ in Narodno banko, bi morala Narodna banka sprejeti kot svoje vse začasne novčanice, ki jih je izdalo ministrstvo za notranje posle. Med temi so novčanice za 1 dinar in za pol dinarja. Skupna vsota enodinarskih novčanic znaša 60 milijonov dinarjev, poldinarskih pa 25 milijonov dinarjev. Ministrstvo financ je sedaj sprejelo predlog Narodne banke, da teh novčanic ni smatrati za bankovce Narodne banke, temveč za papirnati državni denar, kot je to na Angleškem z novčanicami od enega in poldrugega funta ter v Italiji z novčanicami po 5 in 10 lir. Na podlagi tega je dosežen sporazum. Ministrski svet ie vsled tega sklenil: 1. da se enodinarske in poidinarske novčanice smatrajo za državni papirnati denar: 2. v privatnem prometu ni nihče obvezan, od poldinarskih novčanic sprejeti več kot 100 dinarjev. od enodinarskih pa ne več kot 200 dinarjev: 3. vse državne blagajenc morajo sprejeti tc novčanice v neomejenem obsegu. Finančno ministrstvo je izdalo vsem podrejenim organom tozadevna navodila. Najmodernejše lastnega izdelka, □□□□ tu- In Inozemsko obod e manufakturno in modno blago razpošilja Prva kranjska razpošiljalna Dvorni trg. -- Pod Narodno kavarno. j Piva nsta ivoria mm ieima» (Malzkaffee) i ljuštenog Gerstla I odašilje svaku količinu postom -kao i vagonima uz dnevnu centi JOVAN TOMIČ Mitroviča (Srem). „ÄMERIRM“ Telefon br. 37. Promet. •■•■••■•■■■•a■■■*■■■■■■■■■■■■■■■■*■*■>■•■■■••■■■■ ■■*■■■■■■■■■<■■■■■■a Gradivo za porušene mostove. Ministrstvo za promet pošlje na Dunaj komisijo, sestavljeno iz inženirjev, ki bo v dunajskih tovarnah prevzela naročeno gradivo za porušene srbske mostove. Komisija odide nato v Prago, da tudi tam dobi gradiva za mostove. V Pragi je naročenega samo nekaj gradiva za mostove, ki niso daljši od 30 m. Carinske in železniške tarife. Komisija za določitev carinskih in železniških tarif je izvršila i svoje delo. Sodelovali so tudi zastopniki južne železnice in ravnateljstvo državnih železnic. Olajšave za potovanje in bivanje v Švici. Švicarski zvezni svet je dovolil tujim gostom dalekosežne olajšave za potovanje in bivanje v Švici. Tovorni in osebni promet v zanadni Bosni. Ministrstvo za promet bo zaradi pomanjkanja prometnih sredstev v zapadnih krajih Bosne, vsled česar je otežkočen tovorni in osebni promet. stavilo v promet dva tovorna avtomobila zn nrevoz blaga od železniške postaje Bugojno do Livna. Glamoča. Prozora, Duvna in po potrebi do Splita in nazaj. Za osebni promet je določen avto z 8- prostori. Ministrstvo za promet je oddalo to nodietje Rafaelu Landimušiču. Interesenti i naj se obrnejo direktno na Rafaela Landimušiča v Bugojnu v Bosni. Plovba po naših rekah. Admiral Priča preiskuje z mornariškim osobjem že deset dni naše reke. da ugotovi, ali je plovba po teh rekafi mogoča. Preiskovale se bodo reke Morava. Timok. Drina, Sava v gornjem toku. Kolna. Una. Bosna in Vardar. Ko se konča ta preiskava, bo ministrstvo za promet organiziralo plovbo in prenos blaga po naših rekah, na katerih ho plovba mogoča. Reden zrakoplovski poštni promet med Londonom in Amsterdamom se vrši nd začetka julija dalje vsak dan razen nedelj. ramV-GARAGA MODERNA MEHAN. RADIONA MIRKO KAFKA I ZAGREB :: Jelačičev trg 19 Telefon br. 22—28. išninniiiiiidiiiSinniniHiiinfninnn Posjeduje više automobila i za daleke vožnje. Iznajmljuje garage za strane automobile. Najbolje svratiste automobila, opskrba sa benzinom, uljem i svim auto-dijelovima. Skladište pneu-matika i zračnica sviju dimenzija. Zavod za parno vulkaniziranje, autogenično varenje i željezno i mjedno tokar nje. — Prima sve popravke a u omobila, motor-kotača, gospodarskih strojeva i drugih motora. — Cijede najpovoljnije, izradba brza. Drugi odjel. Gradjevna i umjetna bravarija. Prima sve gradi evne i umjetne bravarske poslove, kao: okiva nje prozora i vrala Izradjuje razne željezne ograde, prozore, vrata i moderne štednjake te ■sve druge poslove po narudžbi. — izradba čestita i brza uz umjerene cijene Haiboli^a mineralna vođa leropel vrelEt, Hamizpa voiia Styria vrelBijeiliciRalna voda Donatski vreler, mesTitiaalna . voda naimotnejSe vrste. Zastopstvo v vseh večjih mestih in krajih. Dobiva si v vseh prodajalnah in restavracijah. : : : Pojasnila daje Ravnateljstvo Mmilla Rogaška Slatina. Haiteeeje in najugodneje inserirate latiko v slov., bivat., srpskib In inozemsk. listih potom Motu EkSDBlijl! RčIlaiBia zavoda msiesii trg it. 3 Telefon interurban Štev. 174 Plakatiranje v vseh mestih kraljevine SHS. Umetniški reklamni plakati. Reklamni proračuni. ■ ■ ,ALOMA‘ plakati in reklamne risbe Naveliko! Naveliko! ■ ■ Trgotina cigaretnog papira 1 dopisnica Materijal za pisanje i risanje, tinte itd. ■ B ■ tiriliifotia laRMoa Rojilaiai papirne dl ZAGREB Preradovičev trg broj 4 ■ B ■ imajo najboljši uspeh! ■ ■ Hali oglasi. Prazne steklenice parfumske kupi po na j višji ceni 1. C Kotar, Ljubljana, Wolfova ulica 3. Korespondent zmožen slovenskega, nemškega, francoskega in angleškega jezika kakor tudi vseh kon-torskih del išče primernega mesta v Hrvatski. Do-p si se prosijo pod „K B.‘ na upravo. Organizator z vsestransko I rgovsko izobrazbo zmožen popolno več slovanskih, dalje nemškega, italjan-skega in deloma tudi francoskega jezika išče njegovim sposobn stirn odgovarjajoče stalno mesto. Dopisi pod „Reprezentant" na upravo lista. Kupi se večjo množino krede (Schlemkreide). Ponudbe pod „Kreda* na anončno ekspedicijo Al. Matelič, Ljubljana. Pisalni stroj „YOST“, najnovejši sistem, se proda. Pojasnila v upravi. Želim vstopiti kot sodelujoč družabnik, s približno K 30 GOO — , po po i trebi tudi z več, najraje' v že obstoječe podjetje! poljubne stroke. — Sem i vsestransko trgovsko na-obražen, obvladujem tudi franc, in rušč., sem dober organizator itd. Ponudbe pod „21 let" na Anončno ekspedicijo Al. Matelič, Ljubljana, Kongresni trg 3. Tvornice poljedelskih strojev so na prodaj v Čehoslovaški republiki.— Dopisi pod „Praga“ na upravo. Klobuke, moške in ženske, sprejema v popravilo ter iste prekroji v najmodernejše oblike tovarna FR. CERAR, Stob, pošta Domžale pri Ljubljani. Suho skladišče oziroma tudi prostore za ureditev istega iščem proti dobremu plačilu. Ponudbe pod „Skladišče* na upravo. Posjednicima mlateceg stroja i dinama, koji bi trebali, ima da proda jedmi rem, niču (Riemenscheibe) veliku 120, široku 40, bušotine 11 bj, glava jaka 22 cm. Stanko Cmelič, mlinar u Brekovljanu, p. Brekovljan, železnička postaja Dugoselo. Zamenjam dunajsko trgovsko hišo ža primerno v Ljubljani. Dopisi pod „Dunaj“ na upravo. Za mlinarje! „Rentabel štev. 5“, v zelo dobrem sta iju, se proda. Naslov; Paromlin, Kaniža pri Pesnici Išče se za takojšnjo dobavo v vsaki množini: Zinkovo belilo oxydj Svinčeno belilo, Boryjev sulfat čist, zmlet, Glycerin kem. čist. Cenj. ponudbe z navedbo cene in množine pod „Barvo" na upravo ,Jugosl ivanske Borze“. Filatelistom se priporoča v nakup album, obsegajoč čez 2600 znamk, med njimi več eksemplarov visoke vrednosti. — Na ogled v upravi. Krtače za ribanje petih vrst pošilja po poštnem povzetju do 100 komadov po K 5 .30, več kakor 100 komadov po K 5 15, in več kakor 500 komadov po K 5 -. Spillerjeva agen- tura, Sarajevo, Soukbti-narova ulica št. 9. Posestvo z vodno močjo in pogonom s 64 HP v prijaznem kraju na Gorenjskem na prodaj. Naslov v upravi. Garantirano svježi bečki Spiritus teai razašilje jeftino » Agentura Lepoša Maribor Gosposka ulica 58. > * prodaja v vsaki množini po K 6'50 komad Franc Fister Jijubljana Zaloška cesta 10. Zagrebška borza. Nominalna j vrednost oz., pri papirjih! obresti od j Dividende ! i. 1918 Vrednota Kurz 2./V1L v Kurz 5./VII. v Kurz9./VH v Kurz 10., VIL v denarju blagu denarju blagu denarju blagu denarju blagu 4°/o državni boni kraljevine SHS s prem. z 4V* °/o „ „ • „ 4V«°/o kranjsko deželno posojilo 1. 1917 . I 200 14 Banka i štedionica za Primorje» Sušak . 1000- 950'— 900‘— 950- Hrvatska banka, Zagreb 800- 400 40 „ eskomptna banka, Zagreb n. e. 1925 — 1050— 1840 — 1900 - 1725 — 1750- 400 „ splošna kredit, zav., Zagreb „ 550 — 580— 580"— 560*— 580- 250 3 „ poljedelska banka, Zagreb 115 — 125- 117 — 124 — 105 — 115 — 200 13 „ zem. hipotek, banka, Zagreb . 390 — 395 — 370- 390 — 200 „ trgovska banka, Zagreb . . 32!)-- 330 — 325- 330— 315 — 320 — 400 18 Jadranska banka 2500- 2750'— 2560 — 2500— 400 Jugoslavenska banka, Osi j e* .... mo-— H70- 640’— 655*— 620- 625 — 400 30 Ljubljanska kreditna banka najnov. e. . 1300- 1350— 1200*— 1875— 000 8 Narodna banka, Zagreb 700- 730- 730-— 700— 740- 775'— 00 310 Prva hrvatska štedionica, Zagreb . . . 10100‘— 10300- 0200 — 1025/— 9775-— 100 Riječka pučka banka, Rijeka 460- 470 — 400'— 460-- 350 — 370- 400 „Croatia6, d. d. za lesno industrijo, Zagreb 500 D ubrov ačka parobrod.plovitba,Dubrovnik 3500- 200 16 Osječka strojna tovarna, Osijek . . 850- 900 — 875-- 700- 750 - 200 30 „Slavonija“, d.d. za lesno industrijo, Brod 1650 — 1700 — 1625 — 1675-— 1575 — 1600 — Devize: — — London 1 funt — — — 280 — — — Praga 100 kron 104*— 166 — — 170 — 163 — 165 — Pariz 100 frankov 530— 535'- 520— 630— 540- Curih 100 frankov 1200- 1500- 1200 — 1300— 127n'— 1300- ■ *~ - Wien 100 kron ... .... 44-7) 4575 44-5 45 — — — ■ Valute : — ' — Dolarji 59'5 61 — 60*- 62 — 63— 64-- Bolgarski levi 100 150 — Četib-slovaŠke krone 100 '153— 165- 160 — 165- 160- 165-— Francoski franki 100 500-- 520— 530 — 1 Napoleon d’or ... • 270- 275-— 280-- 290- 272- 275 - Nemške marke 100 • 178'— 183'— 189- 191 — 195-- 197- Romunski leji 100 170- 173— 165— 170— 168— 173'— Ur UD . . 410 — Avstrijska krona ... 40*— 45— 42 — 45'- 45— 46 — UNDERWOOD Je takoj dobavljiv pri THE REX C0., Ljubljana štMliiison «lita i/l. (««sprati gline poiti). Pri večjih naročilih popust. PRODAJA NA VELIKO! I Tvornica tinte i kemikalija Mag. Phar, It Tel-17'95- ZAGREB. ILICA 3I- Preperuča svoje proizvode: Crnila ili tinte: Anthracen. Alizarin Ljubiča «to te školsko crni o. Metalne tinte: Crvenu. Modru. Zelenu. Arapska guma. Crnilo za kopiranje: Ljubičasfo Pariško i Anthracen. Tuk: Crni. Cr»eni. Modri. Zeleni. Mastila za štampiije: Ljubičasto. Crveno. Crno. Modro. Zeleno. Plavilo za rublje (veš). TRAŽITE NAŠ CJENIK I za govedo in konje zakonito zavarovane,brzde s 4 obroči, karabinarje, sponke in obročke' ter čevljarske rlnčice z gumbi izdeluje j JOSEF WESKA, DUNAJ XVIII j Karl Ludwigstrasse 5-7. Oskar Fuchsi drug, Zagreb, Vlaška ul. 59. t.l int. n-ss. nudi sa svoga skladišta uz umjerer.e dnevne cijene, svakovrstnu kolonijalnu robu i ke mičke proizvode na veliko. gisgF" Zahtevajte cijenike! I Armin Löwenstein 5 Zagreb, Draškovičeva ul. 6. W: **1- X# Säf-BrSr-':» Odda se ceno 1 popolna z dnevno produkcijo 25.000 mošnic po 100 žigic, z montažo in stavljenjem v obrat! Uporaba sile 6-10 HP. Pojasnila se dobe pod: „Velekonjunktura“ od „Jadran“, oglaševalna in reklamna družba z o. z., Maribor. jyfc r*jt. V-> je- Rezila za oblice za dvojne oblice brez klopke za obliče na prvo roko brez klopke za strugalne obliče dobavlja loseff Haran, tfg0Ylna 1 ielc*aiD0 u BKX O, Cejl 37. j ximmn? *-*- **•* sn? w *n x SAM0VEZA I OVRATNIKA 5 - = ™ .b 3.51 m o ~ = •- - x ^ -s S 4 5 C ® šs s N - - " Si« ^ <5 'c C O) S =6 C (D >| 2£ r m ui CD ti ! ELEKTROS ■ URED ZÄ ELEKTRIČNU INDUSTRIJU I POGON VLADIMIR NOVAK ZAGREB Frankopanska u!« 8 Telefon lnlerurb.3-31 - Brzojavi: „Elektronovak“ Zagreb UREDJUJE: Slaktične centaie i sve vrsti pogona za električnu rasvjetu i prenos sile itd. m B MELISTROJA družba z o. z. _____________________________Maribor. Centrala : Gosposka ul. 8. Obrat: Aškerčeva ul. 22 Telefon 267. Telefon 94. montira, zgradi In dobavlja stalne in prenašalne električne akumulatorne bateri e Madobaval Brzojavi: Melistroja, Maribor. KratkMObaVa^ Iz kavčuka llCIRItSITARjj vdt. LJUBLJANA ^etra ce^ ' g, ALPHA li plakati risbe klišeji. Naročila sprejema anončna ekspedicija Al. Matelič LJUBLJANA, Kongr. trg 3.