DOMOVINA AMERICAN IN ŠPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 2. CLEVELAND, OHIO, FRIDAY MORNING, JAN UA^Y 3rd, 1930. LETO XXXII,—VOL.XXXII. Božični paket, ki je prinesel smrt. Washington, 1. jan. 18 letna nevesta, Mrs. Naomi Bra-dy je bila ubita, njena mati, njena stara mati, sestra in trije mladi bratci so bili ranjeni, ko je Mrs. Brady odprla božični paket, ki je bil poslan družini. Mlada žena, stara komaj 18 let, se je skrivej poročila v mesecu juniju lanskega leta, toda svoji družini ni tega povedala. Sumi se, da ji je poslal bombo eden izmed njenih bivših ljubimcev , katerega ni hotela poročiti. Bomba, ki je bila poslana po pošti, je poleg ubitih in ranjenih povzročila silno škodo hiši, v kateri so se nahajale prizadete osebe. Po čudnem naključju je bil paket, v katerem se je nahajala bomba, poslan od pošte na napačni naslov, kar je seveda povzročilo zamudo. Včeraj je pa božični paket bil poslan od pošte v hišo, kjer je bivala mlada Mrs. Brady. Vsa družina je bila radovedna, kaj se nahaja v paketu, ki je tako pozno dospel. Raditega so se vsi zbrali okoli mize, kjer je mlada nevesta odpirala božični paket. Slednji je bil sijajno zavit v božični papir, in ko je Mrs. Brady dvignila pokrov, potem ko je odstranila zavitek, je nastala eksplozija. Mož ubite rrovoporočene ženske je povedal policiji ime gotovega fanta, o katerem se sumi, da je poslal bombo iz maščevanja. --o- Blaznež zažgal šolo in povzročil silno škodo Oakland, Cal, 2. jan. Policija in šerifi iščejo v tem mestu človeka, ki je zažgal Fre-mont višjo šolo v tem mestu, in ki je skušal z bombo uničiti Lockwood višjo šolo. Splošno mnenje prevladuje v mestu, da je to isti človek, ki je v bližnjih okrajih tekom zadnjega meseca požgal 12 šol, cerkev in ostalih javnih poslopij. Fremont višja šola, ki je -bila pred kratkim zgrajena s stroški $800.000, je popolnoma pogorela. Pet oseb umrlo na zastrupljenem žganju New York, 2. jan. Novoletno praznovanje je povzročilo v tem mestu pet smrtnih slučajev, in sicer so umrli štirje možki in ena ženska radi uživanja alkohola. 79 drugih oseb je bilo poslanih v bolnico. Žensko in tri moške so našli mrtve na cestah, dočim so "enega možkega dobili mrtvega na domu. V vseh slučajih so se izjavili zdravniki, da so osebe umrle radi zastrupljenega alkohola. Mehikanski predsednik na zabavi v Ameriki Niagara Falls, N. Y., 2. jan. Oriz Rubio, risovo izvoljeni mehikanski predsednik, se je mudil včeraj v tem mestu in je obiskal niagarske slapove. Spremljala ga je žena in trije otroci. Ker je bila v bližini obilica snega, so otroci s kepami obmetavali svojega očeta, dočim je tudi slednji vpo-rabil sneg in obmetaval z njim svoje otroke. Indija se odpoveduje oblasti Angležev Lahore, Indija, 1. jan. Indijski narodni kongres je glasoval z 2994 glasovi proti šestim, da se odpove pokroviteljstvu Anglije, in da hoče biti Indija kot samostojna država. V tem oziru se strinja 300.000.000 prebivalcev Indije z izrekom svojega kongresa. Tako se nahaja Indija ob Novem letu na pragu silno težavnega problema, ker ni verjetno, da bi Anglija pustila Indijo, od katere dobiva vsako leto ogromne dobičke. Toda ljudsko mnenje v Indiji je razburjeno, in Anglija bi se mogla vzdržati s svojo vlado le po krvavih bojih, ki bodo nastali med Angleži in domačini, ako se Anglija ne umakne iz Jndije. Indijci sicer ne bodo začeli takoj z bojem z angleškimi vojaki, pač pa so sklenili, da prenehajo plačevati davke angleški vladi, da ne bodo poslušali postav, narejenih od angleškega parlamenta, in da ne bodo po-k o r n i poveljem angleškega podkralja v Indiji. Kot se čuje se pripravlja Indija na večjo vojaško akcijo proti Indiji, da zaduši revolucionarno gibanje. -—o- Nekaterih ljudi nesreča gotovo nikdar ne bo izmodrila Jugoslovanski kralj bo še obdržal diktaturo Belgrad, 2. jan. Govorice, ki so se razširile, da bo jugoslovanski kralj Aleksander opustil diktaturo in da bo zo-Det vpeljal parlamentarno vlado, so bile danes zanikane od vlade. Kralj Aleksander je za Novo leto poslal ministerske-mu pred sedniku Živkoviču poslanico, v kateri izjavlja, da je bilo leto diktature jako uspešno, in da pričakuje ravno tako velikega uspeha v letu 1930, kar pomenja, da se vlada v Jugoslaviji letos še ne bo spremenila. Krava povzročila smrt 6 oseb Madison, Wis„ 2. jan. Mnogo oseb je dobilo pretekle dni v tem mestu prehlajeno in hripavo grlo, in šest izmed teh oseb je umrlo direktno na posledicah te hripavosti v grlu. Več kot 300 oseb je dobilo bolezen. Državni zdravstveni urad je dognal, da je mleko neke gotove krave, katero so danes ubili, povzročilo bolezen. 71 mrtvih v strašni gledališki katastrofi Paisley, Anglija, 1. jan. Naj-silnejša gledališka nesreča v Anglija je zadela to industrijsko mesto, v katerem prebiva 84.000 ljudi. V Glenn gledališču se je vršila posebna predstava za otroke. Slika "The Crowd" kaže kako avtomobili ubijajo otroke na ulici. V dvorani, oziroma v gledališču se je nahajalo 1500 otrok, starih od enega do 14 let. Nastala je eksplozija filma, ogenj, in silna panika se je polotila navzočih. Pri splošni zmešnjavi je bilo-ubitih 71 otrok in 150 ranjenih. Vse mesto žaluje nad silno nesrečo, kakoršnje še ne pomnijo v mestu. *Tristo devetinosemdeset oseb je bilo umorjenih v Chi-cagu tekom lanskega leta. Slovenski radio program v nedeljo ima 28 točk Dr. Lausche in Primož Kogoj bosta sodelovala Menda ni bolj priljubljenega dogodka v zadnjih letih kot je slovenski radio program. Stoteri dopisi odmevajo in pripovedujejo o t e m. Vodstvo WJAY radio postaje nam pripoveduje, da je dobilo več dopisov in pisem glede slovenskega programa kot od drugih narodnosti. Vse to naznanja, da je naš slovenski radio program velik uspeh. In to je dalo pogum našim trgovcem ter "Ameriški Domovini," da smo priredili za nedeljo 5. januarija radio program za dve uri. Program je j izboren. In če bi upoštevali, koliko! truda stane, da se priredi enak program. Treba je, da se pevci in igralci vežbajo v petju in igranju vse svoje proste večere. Vi lepo sedite doma, poslušate godbo in petje, toda priprave k temu so precejšnje. Za nedeljski program se vežbajo pevci in igralci na razne inštrumente že z a d n j i h 15 dni, in verjemite nam, da vam bodo podali program, ki je vreden, da ga poslušate. Dr. William J. Lausche, ki bo vodil prvo uro programa, je izučil svoje talente, da bodo peli in igrali za vas, kot še nikdar prej. Drugo uro programa bo vodil Mr. Primož Kogoj, naš stalni vodja slovenskega programa. Tudi Primož je najel dobro izvežbane moči, ki bodo zapele in zaigrale, da bo veselie. Mnogo naših čitate- ljev se je izjavilo v pismih, da bi radi imeli dve uri slovenskega radio programa, ker jim prva ura prehitro mine. V nedeljo boste imeli to priliko. Začetek programa bo ob 2. uri popoldne in program bo končan ob 3:50 popoldne. Kaj se bo pelo je "Ameriška Domovina" priobčila v četrtkovi izdaji. Trgovci, ki so omogočili, da se bo slišala slovenska godba in slovensko petje po širni Ameriki v nedeljo za celi dve uri, so: North American Trust Co., Ameriška Domovina, Grdina's Hardware trgovina, Frank Černe, John L. Mihelich Co., Leo L a u š i n, prodajalec Durant avtomobilov, Grdina & Sons ter Krist Mandel v Collinvvoodu. Poleg tega so pa pomagali z denarnimi prispevki za nedeljski program sledeči: Mr. john J. Prince, E u c 1 i d Rifle & Hunting Club, Jos. Modic, Grdina's Shoppe, S 1 a p n i k Bros., Dr. James Mally in Mr. Frank J. Lausche. Iz domovine Mrs. Ana Molek, 3598 E. 114th St. je dobila iz Mirne peči žalostno vest, da ji je umrla sestra Rozalija Cesar, stara 22 let in sicer v samostanu sv. Križa. Tu zapušča dve žalujoči sestri, Ano Molek in Mary Vidic in več drugih sorodnikov. Vsem pre-ostalim sorodnikom naše ' iskrpnn <;r>7alifi! Leto 1930 prinese 10 oseb ubitih v vsem mnogo dela. koliziji v zraku. Francis J. Jones, generalni direktor zveznega urada za posredovanje dela v državi Ohio, se izjavlja, da leto 1930 bo na vsak način boljše za izurjene kot za navadne delavce. Brezposelnost bo manjša kot v pretečenem letu. Zlasti se bo" dvignila delavnost v gradbeni industriji, ki je zadnje dve leti počivate. Pričakuje se, da se bo v Zedinjenih državah v tem letu zgradilo za najmanj $6.000.000.000 vrednosti novih javnih poslopij in privatnih hiš. Zlasti v državi Ohio bo letos veliko boljše kot v drugih državah, pravi Mr. Jones, ki je natančno preštudiral položaj. Jeklarska industrija bo tudi zelo zaposljena v tem letu. Država Ohio sama bo zgradila za $20.000.000 novih poslopij in $40.000.000 se bo potrošilo za nove ceste in pota. $30. 000.000 bodo potrošile telefonske in brzojavne družbe za novo upeljavo aparatov in za nove zveze. Vse to se lepo sliši in samo upamo, da bo v resnici tako. Pijanci in Novo leto Policija poroča, da je na Silvestrov večer in na Novega leta dan aretirala vsega skupaj 181 pijanih ljudi na cestah. Kolikor jih je bilo pa doma, o tem bi se moralo vršiti ljudsko štetje. 75 aretiranih 75 oseb je bilo v Clevelan-du aretiranih včeraj, ker so vozile s starimi avto licencami. Vsakogar je veljalo $11.60, predno je mogel iz odnije. / Zadušnica V nedeljo, 5. jan. ob 10. dopoldne se bo v Marijini cerkvi na Holmes Ave. brala peta sv. maša za ranjcim Lov-rencom Grill. Sorodniki so prošeni, da se v polnem številu udeležijo. Ali bo štrajk šivilj ? Položaj v nekaterih krojaških tovarnah v Clevelandu je tako slab, da bo delavstvo prisiljeno iti na štrajk. Že dalj časa se vršijo med delavskimi .zastopniki in med kom-panisti pogajanja, ki naj preprečijo štrajk, toda dosedaj so vsa ta pogajanja ostala brez uspeha. 122.000.000 oseb Prihodnje ljudsko štetje bo baje dognalo, da se nahaja v Zedinjenih državah vsega skupaj 122.000.000 oseb. Novi uradniki Društvo Mir št. 10 S. D. Z je izvolilo sledeče uradnike za 1930: predsednik Louii Gliha, podpreds. Domen Blat nik, tajnik Frank Shustar 10014 Sladden Ave., blagajnik Jos. Lekan, zapisnikar Johr 'Kaplan, nadzorniki: Antor Rus, John Cvitko in Antor Ferfolja. Zastavonoša Antor Gris, zdravnik dr. A. ). Per ko. Državljanska šola Nov pouk v državljansk šoli se je pričel v četrtek, 2 jan. v javni knjižnici na St Clair Ave., in 55. cesta. Poul se vrši vsak četrtek ob 7. ur zvečer. Novi učenci se š' sprejemajo. Santa Monica, Cal., 2. jan. Kcnneth Hawkes, znani direktor premikajočih slik in devet drugih oseb je bilo danes ubitih, ko so jemali v zrakoplovih slike. Osobje se je nahajalo v dveh Zrakoplovih v zraku, ko sta zrakoplova trčila skupaj, nakar je nastala razstrelba, in oba zrakoplova i sta padla v morje. Oba zrako plova sta v vodi takoj utonila. Doslej so dobili trupla treh oseb. -o- Suhači pravijo, da je prohibicija škandal Washington, 2. jan. Da je prohibicija, oziroma izpolnjevanje prohibicije v Ameriki, pravi škandal, o tem se je izjavil senator Borali. Predsednik Hoover se strinja s tem, toda ne more ničesar ukreniti. Predsednik Hoover trdi, da je izpolnjevanje pro-hibicje v Ameriki popolno in pošteno, dočim trdi senator i Borah, da Amerika še ni ime-| la večjega škandala, kot je i prohibicija. Tozadevno se pri-! čakuje v senatu ostrega boja ! med suhimi in mokrimi senatorji. Kadar se suhači sami med seboj spoprimejo Independence, Kan s., 2. jan. Zvezne oblasti preiskujejo, kako je mogoče, da je prišlo do streljanja med dvema skupinama zveznih pro-hibicijskih agentov. Ena kot druga skupina je udrla v gotov lokal, in ker se suhaški j agenti medsebojno niso poznali, so začeli eden na druze-ga streljati, pri čemur sta bila dva suhaška agenta nevarno ranjena. Poroča se, da sta dva oddelka suhaških agentov dobila povelje, da preiščeta neki star premogovnik, v katerem se je baje nahajal kotel za kuhanje žganja. Ne da bi vedel eden oddelek za drugega, so v temi rudnika trčili skupaj in začeli streljati. Eden izmed suhačev bo skoro . gotovo podlegel posledicam prizadetih ran. Stutz avto kompanija se nahaja v zadregah Indianapolis, Ind., 2. jan. Kot se poroča sem, se nahaja Stutz avtomobilska tvrdka, ki izdeluje znane Stutz avtomobile, v finančnih zadregah. Dolgovi znašajo nad milijon dolarjev, za katere ni mogoče najti pokritja. Popravek Včeraj smo poročali o smrti rojaka Lapuh. Pravilno bi se moralo glasiti,-da se vrši pogreb ob 10:30 dopoldne v soboto. Mleko se je podražilo Zveza ohijskih farmarjev naznanja, da je z Novim letom podražila ceno mleku-trgovcem z mlekom v Clevelan-j du. Mleko se bo podražilo za en cent pri kvortu. Hvala le-i pa, farmarji. Vreme G. Svetozar Banovec ni še imel nikdar tako prijetne družbe v Ameriki kot jo je i imel na Silvestrov večer pri | društvu "Triglav." ) Rio Rita Danes in jutri se kaže v \'orwood gledališču krasna govoreča slika "Rio Rita," v materi nastopata tudi Bebe Daniels in John Boles. V sli-:i nastopajo cowboyji, bandi-i, lepe ženske, in slika je ka-:ana v naravnih barvah. poštuje. Naša banka ima sedaj veliko kampanjo za nove vloge. Kdor še nima svojega denarja na tej banki, naj ga prenese sedaj. Če noče- sam dvigniti denarja na drugi banki, naj kar izroči direktorjem in delničarjem, ki so v tej kam-panji, pa bodo ti za vas storili vse potrebno. Nobenih sitnosti ne boste imeli, nobenih potov, nič ne boste izgubili na obrestih. Če bi pa radi vprašali to ali ono, vam bodo ti možje vse radevolje razložili. Vi boste imeli pa zavest, da ste tudi član močne slovenske banke, ki je edina te vrste v Zedinjenih državah, to je North American Trust banka. Jaka Debevec. -o-- Lov na srnjake (Piše Louis Hoffart) Pri novemberski seji Euc-lid Riflc kluba so bili odbrani z menoj tudi Max Leonardi, loseph Koželj in Anton Baraga, da gremo v Pennsylva-nijo po srnjake. Klub nam je v to svrho dovolil precejšnjo vsoto denarja s pogojem, da se morata prva dva srnjaka, ki padeta pod našimi svinčen-kami, izročiti klubu, ki bo napravil Večerjo, oziroma veselico, kakoršne še ni bilo v Cle-velandu. Pri taki ekspediciji mora biti zraven tudi blagajnik, ki pazi na denar, ker se lovci nimajo časa baviti s takimi malenkostnimi stvarmi, zato je moral tudi klubov blagajnik, Frank Močilnikar, hočeš-nočeš, z nami. Za dan odhoda smo določili četrtek dne 29. novembra ob osmi uri zjutraj. To je bilo jutro po ženi-tovanjski slavnosti Mr. An-thony Prijatelja mlajšega, sina našega podpredsednika. Torej si lahko mislite, kako smo bili razpoloženi, ko smo se vračali z ohceti, polni vinskih duhov in zaspanih oči, ob kaki sedmi uri zjutraj domov. Imeli smo samo eno uro časa, da se pripravimo za odhod proti Pennsylvaniji. To je čisto nekaj drugega, kot se pa peljati na izprehod v Kanado in se omamiti z duhom dobrega ***, ali pa White and Black Cat, katerega mi je tolikokrat očital Joe Mlakar pri našem zadnjem izprehodu v 'Kanadi. Komaj pridem domov in začnem spravljati skupaj svoje stvari in začnem jemati slovo od svoje ljube žene, ko zapoje telefon. Vzdignem slušalo in oglasi se mi ljubezniv glas našega Jožeta Koželja, ki zavpije: "Kaj za enega hudiča pa delaš, da te ni od nikoder? Daj se no ganiti in pridi gori k Maxu na Golovc, kjer je že vsa družba zbrana. Samo tebe in pa Močilnikarja še manjka. Kar gredoč ga poberi, pa hitro se skidajta z doma!" Hitro se poslovim od žene in se napotim k hiši našega blagajnika. Pa vse trkanje in butanje ob vrata ni nič pov magalo, nisem ga mogel zbuditi. Na misel mi pride: da v slogi je moč, pa jo prasnem na Golovc, da pokličem še ostale tovariše in vsi skupaj gremo budit našega blagajnika. Če ne bo šlo drugače, mu pa hišo prevrnemo, sem si mislil. Z vso naglico jo zadrvim po klancu na Rožnik, mimo hiše našega predsednika Ja-kata, ki je še sladko spal, in potem dalje proti Golovcu. Kmalu sem bil pri Maxu in hitro stopim v hišo, meneč, da dobim tam že vso družbo zbrano. Pa kako se začudim, ko dobim v kuhinji samo Koželja in pa Baraga, ki me lepo po "kransko" vprašata, kje da imam Močilnikarja. Povem jima, da ga nisem mogel zbuditi in da ga bomo šli vsi skupaj spravit pokonci. Ker ne vidim Maxa nikjer, vprašam njegovo soprogo Ma-ry, kje'da je Max. Pove mi, da še spi, in ker je jako rahločuten, si ga nihče ne upa zbuditi. "Če si ga noben ne upa, ga bom pa ja.z," se okorajžim in skočim v njegov vigvam. Brez vsake posebne obzirnosti ga primem za zadnje noge in ga vlečem v kuhinjo. Spotoma je njegova glava prišla v ožji stik z nogo od kuhinjske mize, kar ga prebudi iz sladkega spanja, da skoči pokonci in zavpije: "Micka, nikar me ne tepi, saj bom priden!" v tem se pa dodobra zbudi in se prav kislega obraza vsede k štedilniku. Toda kmalu smo ga spravil v dobro voljo in začeli smo se nakladati na avtomobile. Max je vzel svoj Au-burn, Koželj pa Ford, ki pa ni "mašina," ampak lintvern, kot boste še pozneje brali. Čakajte, bom povedal, kaj vse je bil vzel Max seboj: 3 pare čevljev, 2 para ruberjev, en par kratkih, en par dolgih, 2 para copat, 8 parov nogavic, 4 vrhnje hlače, 8 spodnjih, 6 svveatrov, 5 volnenih srajc, 7 parov rokavic, vse na eno roko, 2 suknji, 2 kapi in 2 kučmi. Pa bi nam bil še poleg vsega tega kmalu zmrznil, da ni po poti kupil Še 2 sweatra, 3 pare nogavic in par močnih čevljev, katere lahko, po zatrdilu trgovca, pusti stati 3 meseCe v snegu, pa se še ne bo sneg stopil. Torej, kar se tiče Maxa, je bil brez skrbi, tudi če hiša pogori, bi ne izgubil ničesar, ker je bil vzel vse cunje seboj. Vse drugače pa je bilo z Baragom. On je bil oblekel samo dva union suita, enega spodaj, enega na povrhu obleke, pa mu še na misel ni prišlo, da bi ga zeblo. Mogoče je bil tudi zato tako gorak, ker se je peljal v Koželovem lintvernu, kjer se je peljal tudi sodček pristnega ohijčana, ki ga je bil naložil Koželj prav od zida. Poslovimo se še od prijazne Maxove ženice, potem pa liajd po našega blagajnika. Dobili smo ga že pokonci, saj (Dalje na 3. strani). +————'........ Ce verjamete, al' pa ne... ■■ -............... To-le mi je pa Mrs. Rose Streiner povedala: Pozno zvečer se je vračal kmet proti domu in sumljivo je zavzemal vso cesto, kot bi samo on plačeval davek od nje. V oblasti so ga imeli vinski duhovi in ga premetavali neusmiljeno iz ene strani ceste na drugo. Komaj se je revež skobacal na noge, ga ga je zopet vrglo po tleh. Pomagati si ni mogel, noge kar niso nesle, pa ga niso. Milo je začel tarnati in govoriti sam s seboj: "O, ti hudič ti! In vinček ti moj! Le kaj sem ti storil, da se tako bridko maščuješ, nad menoj ? Ali te mar nisem pomladi lepo okopal, lepo na kole privezal, poškropil, da niso prišle te ušive uši do tebe? Vse sčm storil, kar je bilo v moji moči, ti pa tako delaš z menoj. Vprašam te, ali je to lepo, ali ni?". Komaj pa izgovori zadnje vprašanje, prileti z glavo v obcestni kamen, da se mu kar iskre posvetijo pred očmi. In ko se mu tako v glavi posveti, se v hipu domisli: "Aha, zdaj pa že vem, zakaj se tako maščuješ nad menoj, sedaj že vem, kedaj sem se ti tako hudo zameril — takrat, ko sem te pritiskal." A Mrs. Streiner je tudi še to pripomnila: Oh, kam me je tisti vaš recept za kisle kumarce spravil! Zaradi vas bom dobila dosmrtno ječo, ali pa pridem še na električni stol, Jej, jaz reva! ' Arnpakrče bom sedela, ne bom sama, tudi po vas bodo prišli, ki ste krivi vse te nesreče. Jaz sem bila napravila natančno po vašem receptu skledo kislih kumare in jo po vašem navodilu treščim skozi okno ravno takrat, ko je šla pod oknom soseda. Slišala sem samo j-j-o-o-u-u-u-u! potem je bilo pa vse tiho. Tečem ven in vidim tam sosedo, ki leži kot mrtva na tleh, zraven nje pa kot corpus delieti razbita skleda in raztresene kumarce. Jaz zaženem tak vik in krik, da je ves Cleveland skupaj priletel. Sosedo so odpeljali v bolnišnico, mene pa v ječo. Ko je njen mož slišal, kaj se je zgodilo, je kar veselja poskočil in takoj podpisal bond zame. Menda je bil vesel, da je prišel z mojo pomočjo ob ženo. Soseda se še nič ne zave in se tudi ne bo, razun če bi brala ta dopis. Tisti vaš recept za kumarce se torej ni obne-sel in sedaj premišljujem, če bi ne bilo boljše, da bi ji nesla v "front room" in jih vrgla na lepo preprogo. Dajte, razsodite vi o tej stvari. A V nekem časopisu sem bral, da je neki francoski inženjer izumil električnega psa, ki je jako dober varuh ponoči. Če se tat približa temu električnemu psu, začne ta takoj lajati in razsajati, da se vse naokoli takoj zbudi. Jaz sem že pisal na Francosko, če bi bil ta električni ',pes'' poraben tudi za na lov na zajce ali medvede. Če je, bom enega naročil za Jožeta Zalokarja, ki vedno jamra, da ni noben pes več zanič, odkar je šel naš "Spot" no gobe. Za mar-jašarje pa tak električni pes ne bi bil priporočljiv, ker bi vso hišo zbudil, kadar bi prišel marjašar domov. S kakim koncem klobase se pa ne bi dal podkupiti in tudi ne potolažiti s kako brco v gobec. LETO NAPREDKA Leto 1929 ni prineslo Clevelandu, kar se tiče političnega uspeha, posebno slave našemu mestu. Zlasti mestna zbornica v Clevelandu se ne more ponašati z zaslugami. Državni pravdnik je bil prisiljen nastopiti v šestih slučajih proti mestnim odbornikom, ki so bili zapleteni v to ali ono nečedno dejanje. Nekaj jih je bilo poslanih v ječo, nekaj jih še čaka obravnave, nekaj pa jih je bilo oproščenih, ker so tako premeteno poslovali, da jih porotniki niso mogli spoznati krivim. Toda kolikor smo pač imeli slabega v Clevelandu v pre-iečenem letu, pa smo doživeli tudi precej dobrega in naprednega, tako da državljanov v Clevelandu ni treba biti sram. Iz poročila mestnega managerja Hopkinsa povzemamo, kaj se je .zgodilo tekom preteklega leta v Clevelandu. Ma-nager Hopkins priznava, da je bilo leto 1929 najhujše v mestni zgodovini, toda obenem se je pa tudi naredilo več kot v kateremkoli drugem letu, odkar se on nahaja na čelu vlade. Tekom zadnjih šest let se nahaja mesto v finančnih zadregah. In letos bo finančni problem mesta še mnogo hujši kot je bil v preteklih letih. Dočim se potrebe mesta Cleveland zvišujejo, pa dohodki nikakor niso večji, pač pa celo manjši. ' • Dokazano je, da mesto dobiva manj denarja od davkov, kot ga je dobivalo svoje čase. V resnici so davki večji, toda od teh zvišanih davkov mesto ne dobiva koristi, ker zvišani davki ne gredo v mestno blagajno, pač pa v okrajno blagajno, kjer mesto nima nobene besede. Mesto Cleveland raste, in s to rastjo se zvišujejo tudi mestne potrebe. Treba je več ljudem postreči in ugoditi, toda kje vzeti denar, da se plača za vse te potrebščine in postrežbo, to je problem, s katerim se mora boriti mestni ravnatelj. V škodo Clevelanda je, ker imamo slabo mestno zbornico, v kateri vlada preveč politike, pa dobimo od nje premalo dela. Vse je preveč strankarsko, vse deluje preveč za osebne interese, ne pa za splošno korist Clevelandčanov. Mestni čarter, ali najvišja mestna postava, pravi, da je mestna zbornica glavna vodilna sila v vseh zadevah, in mestni manager pa izvršuje to, kar mu narekuje mestna zbornica. In dočim je Mr. Hopkins skrajno pošten in delaven, pa ga ovira pri njegovem delovanju nehote mestna .zbornica, kjer prevladuje politika bolj kot pa resnične koristi in zadeve mesta. Prihodnji pondeljek zgine iz sedanje mestne zbornice enajst councilmanov, ki so bili pri zadnjih volitvah poraženi ali pa niso več kandidirali. Enajst novih mož pride v zbornico. Vseh skupaj je 25 councilmanov v mestni zbornici, ki je v resnici interesantno sestavljena. V njej imamo dve ženski, tri zamorce, dva Jugoslovana, enega Čeha, enega Italijana, dva Nemca, štiri Irce, dočim so drugi "Amerikanci." In od te zbornice se pričakuje obilnega dela. Pri zadnjih volitvah, ki so se vršile, so imeli volivci dovolj prilike, da so dognali in izvolili može in žene v zbornico, katerim je blagor mesta prva stvar. Mestna vlada je skrajno važna za naš napredek in obstanek. In mestna vlada obstoji iz mestne zbornice, ki ima prvo in zadnjo besedo v vseh mestnih zadevah. Manager Hopkins je samo izvrševalec povelj, katere daje zbornica. Ali bo letos mestna zbornica se zavedala svojih dolžnosti, ali bodo councilmani opustili politične mahinacije in v resnici delovali za mesto in njega napredek? Cleveland zasluži, da dobi enkrat mestno zbornico, ki bo popeljala mesto k večjemu napredku. D OPISI Penn. 2252 Penn. 2252 J. KREMZAR 6108 St. Clair Ave. TRGOVINA S POHIŠTVOM, VIKTR0LAMI, RADIOS IN VICTOIl PLOŠČAMI 478 E. 152nd St. ... Kenraore 2010 15222 Saranac IJd. - - - Glenville 5751 Kadar potrebujete pokličite nas, za dobro postrežbo in zmerne cene. FRANK G. GORNIK SLOVENSKI ODVETNIK V mestu (čez dan) 1259 Union Trust Bldg, E. 9th in Euclid Ave. Telefon Main 7260. Podružnica na 15335 Waterloo Rd. Suite 2, v Slov. Del. Domu Zvečer od 6:30 do 8:00. Telefon: KEnmore 1244 O* Bukovnik STUDIO v SLOVENSKEM NARODNEM DOMU 6405 St. Clair Ave. Tel. Rand. 5013 PRVI SLOVENSKI PLUMBER 6521 ST. CLAIR AVE. Ce hočete delo počepi in j poiteno, pokličitt mene. Randolph 5188 (Tira. F.) SVETLOBA IN SENCA Povest "Potem bo vse dobro. Videla bo, kako jo imam rad in kako delam za njo. Pridnega hlapca, če tudi ni brhek, ima vsak gospodar rad." Žalosten in razdvojen je prišel Tone domov, kjer je sedela sestra pri šivanju. Pozdravil jo je in prisede!; govoriti se ni ljubilo ne njemu, ne njej. "Meni se zdi, Mana," je dejal tiho brat čez nekaj časa in prekrižal roke, "da sem prej lepše živel, ko nisem poznal teh skrbi. Zdaj sem res včasi vesel, še večkrat pa žalosten, miren pa nikoli. Oddaleč se mi je vse to drugače videlo-Mislil sem si, da se pomenim najprej z Jerico, potem se pogovorimo s starši in stvar bo pri kraju in sreča pod streho Sedaj se pa vleče mesece in mesece. Seveda sem jaz, ve? ti, Mana, — bolj dolgočasen človek. Tem raji bi imel Je rico in tem hvaležnejši bi ji bil. Ampak jaz ji tega ne morem dopovedati in prav hudo mi de, ko hvali ona zdaj tega fanta, zdaj onega, samo me ne nikoli. Nocoj je bila še na našega Judeža huda, češ, kei ima krive noge; a kaj more revež za to! Miha pa je hud na psa, ker je hud na mene. Kadar pojdem zopet doli, boš ti Judeža doma zaprla, da ne bo žalil njenih oči. Po poroki bi ga dal takoj proč, zaradi ljubega miru. Oh, to so križi, in sam Bog ve, kdaj bo konec." "Sam Bog ve," je vzdihnib sestra. "Saj meni ni nič laž je. Gašper se je tako prevzel, da me še ne pogleda več. Z vsako drugo govori, z menoj ne, ki mu nisem nič hudega storila. Gotovo je prišlo kakšno obrekovanje vmes." "Mana," je dejal brat in je prijel sestro za roko, "meni se vse dozdeva, da ne bo s tvojo •svatbo nič in z mojo nič. Kakor je božja volja. Saj člo vek ne ve, kaj je zanj boljše Ti imaš očeta in mene, in jaz imam vajudva. Če se bomo radi imeli, bomo živeli mirno in pošteno." "Mirno in pošteno,'je deja'-la tiho Mana, si obrisala oči in voščila bratu lahko noč._ Preteklo je nekaj dni ' in Tone ni šel h Kržanovim. To se je njegovemu očetu čudno zdelo. Omenil je nekega ve čera, da bi že rad imel Jeri-co\v hiši. "Hudega ni zdaj nič," je dejal, "samo dolgčas je včasih. Hiša brez otrok jc zaspana in dremlje; kakor hi tro steče zibelka, je pa vsa po koncu. Jaz sem se sveta že zelo naveličal, zibal in pesto val bi pa še rad." Tonetu, ki je molče poslušal, se je mračil obraz. Saj je bil že skoraj določen dan poroke; zdaj pa se drži nevesta, kakor bi se hotela ske sati, kakor da ni še vezana On bi seveda tudi še l^hko snedel besedo, če bi bil goljuf in slepar. Da mora kot poštenjak ostati zvest svoji obljubi, to mu je bilo tako jas no, da je samo temno slutil, da ima za to še druge, važne razloge; precej jasna pa je bila slutnja, da jih ima Jeric? za svoje ravnanje najbrž tudi. Zakaj pa je tako čudna? Sa; komaj čaka, da on odide in starša se skrivata, in Miha kar piha od jeze. Zakaj? To moram izvedeti, si je rekel odločno nekega večera ogrnil suknjo in šel. "Nocoj pa nisem pripelja Judeža," je dejal, ko je bil po zdravil Jerico. "Oh, zastran mene ga lahko s seboj vlačiš," je dejala Jerica, ga pogledala, kakor bi ga hotela/Vprašati, čemu da je prišel, in hitela umivati ok na. Beseda ji je bila neprijetna ; Tone je požrl sline in premišljeval, kaj bi še povedal. "Zakaj pa nič ne govoriš., Jerica?" je dejal čez nekaj časa. "Ravno to sem hotela jaz tebe vprašati," je bil odgovor. "Z drugimi si tako zgovorna," je dejal Tone zopet. "Ker so drugi zgovorni," je dejala ona, ne da bi se ozrla. Tone je čakal in gledal, ali že pride odkod Kržan ali njegova žena ali kak otrok, ki bi ga potegnil iz zadrege. Od-nikoder ni bilo nikogar, kakor bi ga bili nalašč pustili v stiski. Vprašal je še, kam da je šel oče, kaj dela mati, kje so otroci; potem pa ni vedel več. "Doma imate gotovo veliko dela," je dejala Jerica in se obrnila vstran, ker se ji je zehalo. Tone je menil, da se že predolgo mudi. "Roke ti ne morem dati, ker imam vso mokro," je dejala Jerica in se obrnila. Ko je bil odšel, je pogledala za njim, si zakrila obraz z rokami in se bridko razjokala. Kako ljubo bi ji bilo, če bi njej dal Tone slovo, ne ona njemu, če bi se razjezil Tone in v jezi raztrgal težke ve.zi. Toda tako pošten je in dober in ona ga vendar ni mogla rada imeti! "Tone je bil tukaj," je dejala tiho, ko sta prišla oče in mačeha. "Kako je? Ali si se premislila?" je vprašal oče. "Jaz ga ne morem vzeti," je dejala Jerica, se naslonila na mizo in zaihtela. "Saj ga spoštujem, ker je tako blagega srca, toda vzeti ga ne morem." "Ker si neumna,' 'se je jezil oče. "Ker ne poslušaš svojih staršev. Kako se boš kesala, ko bo prepozno!" 7 "Če ga ne more, ga ne more," je dejala mačeha, ki bi bila rada Jerico še doma obdržala, ker je bila pridna in da bi ne bilo treba dote šteti. "Ali si že pozabil, kar ti je bil Tetrev povedal? Koliko dote pa bi morali še šteti? Saj tem Klančarjem ni nikoli dosti." "Oh, odpustite oče," je tarnala hčerka, "jaz ne morem drugače." vsak je mislil pri sebi: da bi se le enkrat še dobro naspal! Po dobrih treh urah pridemo v Erie, Pa., kjer smo spili vsak eno črno kavo, ki nam je vsaj malo oči podprla. Ob petih smo prišli v Warren, Pa., kjer smo tudi ostali čez noč. Nismo si upali dalje, ker je bil Max že napol zmrznjen in pa tudi lepo navado ima, da mora biti vsak večer ob šestih že v postelji, pa naj bo to že v Ohio ali pa v Penn-sylvaniji. Drugo jutro pustimo Toneta in Jožeta v Warren-u, da nam preskrbita lovske licence in v soboto popoldne so pa uradi zaprti. Koželj nam je rekel, da naj kar gremo dalje, on in Baraga bosta pa za nami prišla, če ne bosta že pred nami na mestu, kot je pripomnil. Mislil je pri tem na svojega lintverna, ki ne gre nikoli manj kot sedemdeset milj na uro. In res se.je zgodilo, da smo prišli vsi kmalu na naš cilj, v Caudersport, Pa. Pa ne sme misliti Koželj, da zato, ker je njegova liza tako hitra, ampak zato, ker smo morali mi spotoma ustaviti, ker nam je bil zopet Max zmrznil. Ustavili smo se v mestu Kane, ki leži 2400 čevljev nad morsko gladino. Mraza je bilo pa samo kakih 22 stopinj pod ničlo. Tukaj je kupil Max tiste čevlje in nogavice, ki sem jih v začetku omenil. Srečno smo dospeli v mesto Caudersport, kjer je France potegnil iz žepa steklenico kanadčana in smo si zapalili prve cigare. Ej, potem smo se pa že zopet počutili, da smo fantje od fare. Tukaj smo tudi zvedeli, da je naš bodoči gazda, Mr. Math Pluth, ustrelil prvega medveda v tej sezoni, ki je tehtal 486 funtov. Na to važno in veselo novico smo .zopet stisnili po enega. (Pride še) -o- Za naše gospodinje najprej z vročo, nato še z mrzlo vodo. Sod postavi nazaj v klet, a podloži kak les ali pa opeko, da je sod na zračnem in da se lahko dodobra posuši. Rastlin v loncih pozimi ne smeš prej škropiti, dokler se ni .zemlja okoli korenin že izsušila. Škropiti pa smeš samo s postano vodo, ki naj bo toliko topla kot zrak v sobi. Rastline naj imajo vedno tudi dovolj svežega zraka, vendar jih varuj pred prepihom. Tudi listje jim očisti večkrat prahu in mrčesa. Listne uši najbolje odpraviš z mlačno močno milnico. MALI OGLASI Ženske, pozor! Vse suknje, obleke, klobuke, jopiče, kot tudi drugo zimsko blago za žene, dekleta in deklice, dobite sedaj po nižjih kot tovarniških cenah na razprodaji pri Benno B. Leustig 6424 St. Clair Ave. nasproti S. N. Doma (Jan.3-6-11-15) (Dalje prihodnjič) -o- LOV NA SRNJAKE (Nadaljevanje iz 2. strani) je bila ura že enajst dopoldne, "oslovil se je še prisrčno od svoje žene ter jo tolažil, naj se ne boji, ker ga medved gotovo ne bo požrl, da je preve-"ik za medvedov želodec. Sicer pa če bo srečal medveda, ga bo lepo in ponižno prosil, naj ga pusti v miru, češ, da je on prišel samo na srnjake. In če ne bo drugače in če bo medved le preveč siten, mu bo pokazal znak Euclid Rifle kluba in medved bo pokorno salutiral in šel naprej. Ker je bilo pa le preveč po-slavljanja, zakriči Jože Koželj : 'Ja, kaj ne bo že tega enkrat konec, ali kaj? Kampa mislite, da greste? V staro kontro? Moj lintvern zunaj že noče več stati pri miru. Če ne greste takoj, bom šel pa sam." Ni kazalo drugega, kot da smo se kar hitro odpravili proti Pennsylvaniji, v deželo srnjakov in medvedov. Obrnili smo avtomobile izpred Mo-čilnikarjeve hiše okrog poldne. Max, Močilnikar in jaz smo se vozili v enem avtomobilu, Koželj in Baraga pa v drugem. Razume se, da se nobenemu ni ljubilo dosti govoriti po prečuti noči in po sladkih telesnih dbbrotah, katerih smo bili deležni na ohceti. Še celo cigare nam niso dišale. Zrli smo v snežno naravo in ZA KUHINJO Dušeno meso z makaroni [ En funt govedine od stegna nasoli in popopraj, nato prevleči (našpikaj) s špehom, na kar povaljaj v stlačenem česnu in popru. V kozi razbeli žlico masti, zarumeni malo zrezane čebule, malo korenj-čka in peteršilja, k temu položi meso in peči v pečici, da se meso zapeče, pri tem več-polij s sokom. Ko se je opeklo, prilij malo juhe ali vode, in peci dalje, da postane meso mehko. Medtem pa skuhaj v slanem kropu makarone, jih odcedi in polij mrzlo vodo. Nato zreži mena kose in jih položi v skledo, okoli pa makarone in jih potresi z naribanim sirom. Sok od mesa pa precedi skozi cedilko v posebno skodelico in tako daj na mizo. Krompirjeve krpe. Operi in skuhaj šest krompirjev, na kar jih o.lupi in pretlači skozi sito. Kolikor teže ima krompir, ravno toliko vzemi moke, malo osoli in dobro ugneti v testo, kakor za rezance. Iz Naznanilo Članicam društva St. Clair Gro ve št. 98, W. C., naznanjam, da je preminula naša sosestra Margareta Novak. Zadnji sprevod se vrši iz hiše žalosti na 15310 Lucknow Ave. v soboto ob devetih dopoldne, cerkveni obredi pa v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave. ob 9<30. Vse sestre, ki stanujete v Collin-woodu ste tem potom prosene, da se udeležite sprevoda,, ostale sestre pa naj se. ran j ke sporni njajo v molitvah. A. Novak, 1 1 30 E. 7 Ist St. Naznanilo Vsem delničarjem in delničarkam Slovenskega Narodnega Doma v Newburgu se tem potom naznanja, da se vrši glavna letna seja v nedeljo 19. januarja 1930, ob 1. uri popoldne. Pridite vsi delničarji in delničarke, da slišite poročilo o poslovanju v pretečenem letu. Ob enem bo treba odločiti, kako bomo praznovali 10-letnico otvoritve in obstanka našega doma, ki se vrši v mesecu juniju.—-F.| Cesar, tajnik. (7) Priletna ženska išče delo. Sprejme vsako hišno delo. 6311 C ari Ave. (7) Stanovanje se da v najem, štiri jako lepe sobe, kopališče in vse udobnosti. 6203 Edna Ave. (3) Mehak premog naprodaj. Imamo premog po sledečih cenah: $6.75, $7.50, $8.50 in $9.50. Prodajamo tudi les za kurjenje. Pocahontas premog po $9.25 in $10.75 tona. Odpeljemo tudi smeti iz vaših prostorov ter kopljemo kleti. Se priporočamo v obila naročila. Anton Bucan 5901 Bonna Ave. Tel. FLorida 2044-R. Domače klobase dobite zdaj pri FRANK GORENC 1435 E. 55th St. RAnd. 6935. SE PRIPOROČAM. (Fr. Tue. — x Važno! Naznanjamo, da je sedaj pre-menjena naša telefon številka, ki je bila že dolga leta poznana našim ljudem. Sedaj se ne glasi več Randolph . 1881, marveč HENDERSON 2088. To bo glavni telefon, ki se bo rabil lahko dan in noč za vse slučaje trgovine,- pogrebnega ali ambulantnega zavoda. Zapomnite si to številko, ker je ni na novih koledarjih, številke so nam pre-menili že potem, ko so bili koledarji narejeni, želeč vam veselo Novo leto, smo s spoštovanjem A. Grdina & Sons (2) NAZNANILO IN ZAHVALA. V neizmerni žalosti in potrtega srca naznanjam vsem sorodnikom in prijateljem tužno vest, da je dne 9. decembra zaspal v Gospodu ljubljeni soprog, oziroma oče LOUIS INTIHAR doma iz vasi Pudob pri Ložu. Umrl je v starosti 45 let in je bival v Ameriki 20 let. K večnemu počitku je bil položen dne 12. decembra, 1929 na Calvary pokopališče. Na tem mestu se prav lepo zahvaljujem vsem onim, ki so ga prišli kropit, ko je ležal na mrtvaškem odru. Hvala vsem, ki so čuli ob njegovi krsti in vsem, ki so ga spremili do hladnega groba. Zlasti se zahvaljujem članom društva sv. Kristine, št. 219 KSKJ in društva Slovenec, št. 1 SDZ, ki so se v tako lepem številu udeležili pogreba. Hvala vsem, ki so darovali krasne vence, ter tudi onim, ki so darovali za sv. maše. Prav lepa hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno za pogreb. Najlepša hvala vsem Ložanom, ki so prišli tako daleč in v tako obilnem številu se posloviti od svojega rojaka. Hvala tudi Mrs. Kati Robert za vso naklonjenost in trud. Tebi pa, dragi soprog in oče, naj Ti bo ohranjen blag spomin. Ko pa zaslišimo trobente glas, se zopet skupaj snidemo. Saj križ nam sveti govori, da vidimo se nad zvezdami. Večni Stvarnik naj plačilo Ti svoje podeli, v raju svetem zarja naj na veke Ti žari. — Žalujoči ostali: Jennie Intihar, soproga. Anton Ule, Jennie Ule, Mary, Frances, Kristina Intihar, otroci. John in Math Intihar, brata. V starem kraju ima še mater, brata in tri sestre. Se priporočam za izvrsten piano tuning ali ugla-sevanje glasovirjev. Poučujem tudi na piano in violino. Cene so jako zmerne. M. Blaskovich 6603 St. Clair Ave. Tel. Rand. 8540 (2) itmjttmmttjmjnmmtttumtmmttmtM! DNE 12. JANUARJA SE VRŠI ij PLESNA VESELICA jI združenih društev FARE SV. VIDA v Slovenskem Narodnem Domu 7:»::m»m:m:m$:«mmmmnm:mm;; Kraška kamnoseška obrt 15307 Waterloo Rd. (V ozadju trgovine Grdina & Sons) Edina slovjenska izdelovalnica nagrob' nih spomenikov. (f) r^M j jugima ryTf»ttxxrTTTTTtilltXXIIXX a.zvaljenega testa izreži s koleščkom štirikotne krpe in jih ocvri na masti. Daš,jih s solato na mizo. Lahko pa po-suješ ocvrte krpe s sladkorjem in cimetom in imaš tako močnato jed, ki se prilega posebno otrokom. PRAKTIČNI NASVETI Stare posode se dado lepo osnažiti, zlasti pa vinski sodi, sodi od zelja itd. š tole raztopino, ki je najenostavnejša in najcenejša: Na 20 kvartov vode daj 4 funte sode. To zavremo in vrelo vlijemo v sod, ki ga je potem treba zamašiti in večkrat potrkljati, da se dobro pomije. Potem izlijemo raztopljeno sodo spet iz soda, nato pa ga izplaknemo Naznanilo Pozor, društva št. 23, 27, 45 S. D. Z. Vsem članom teh društev, ki so sprejeli delo v pripravljalnem odboru za prireditev; dne 23. februarja, se naznanja, da ste gotovo navzoči v petek 3. januarja v Slovenskem Delavskem Domu točno ob 8. uri zvečer. Nadalje naj služi to kot obvestilo kampanjskemu odboru, da je tudi on navzoč isti dan in isti čas. Potrebno je, ste vsi navzoči, ki ste prevzeli delo. Tajnik društva št. 27 S.-D. Z. Sedaj je čas da naročite cementna de la v notranjosti. V vaši kleti mogoče potrebujete novo prevleko cementa, ali pa vam naredimo popolnoma novo delo. Glede cementiranja ali konkretnega dela se vedno obrnite do nas. Mi vam delo izvršimo točno, pošteno in po zelo zmernih cenah. Se vam vljudno priporočamo za vsa enaka dela. Pokličite po telefonu FLorida 6353-W. , Anton Malnar 1119 Addison Rd. (4) MLADENIČI — MOŽJE! Obleka po vaši meri Mi vam izdelamo obleko ali suknjo, da vam bo pristojala kakor rokavica na roki. CISTA SAMO VOLNA Naročite si obleko pri nas ali suknjo Delo jamčeno JOHN MOČNIK 6517 St. Ciair Avenue CLEVELAND, OIIIO Telefon:- RAndolph 3131 (F.) ±rTXXXXXXXXXXYTXIXXrXXXXX3 UBudnick&Co. ZANESLJIVI PLUMBERJI Se priporočamo starini in novim odjemalcem za vsakovrsfna plumberska dela, za napeljavo kurjave, kopanje kanalov in enako. Točna postrežba! Zmerne cene! 6707 St. Clair Ave. Tel. RAndolph 3289 Stanovanje telefon: KEnmore 0238-M (Tbu. F.) RUDOLF PERDAN SLOVENSKI JAVNI NOTAR 933 E. 185th St. Cleveland, Ohio Naznanja rojakom te okolice, da izvršuje vse v notarsko stroko spadajoče posle. PASOVI ZA KILO Elastične nogavice Imamo jih najboljše in po zmernih cenah MANDEL DRUG C0. 15702 WATERLOO RD. Tel. KEnmore 0031. POZOR! POZOR! Mi izdelujemo furneze, kleparska dela, splošna popravila, vsa dela iz medenino in bakra. Točna postrežba. Se priporoč«-mo za obila naročila. Complete Sheet Metal Works F. J. DOLINAR 1403 E. 55th St. Tel. HEnderson 4736 (Tue. Fri.) BRAZIS BROS. PRVA IN EDINA SLOVENSKA LEKARNA V COLLINWOODU I :žrxiixixxxi2ixxxxxxrxxxxx3 6905-07 Superior Ave. FINE OBLEKE IN VRHNJE SUKNJE PO $14.SO ■ esšSM DESET LET POZNEJE ] j Nadaljevanje romana 5 "DVAJSET LET POZNEJE." 1 Spisal ALEXANDER DUMAS | za "Ameriško Domovino" 1 A. ŠATiEC. 1 Slika požara, ko je gorelo v Beli hiši v Washingtonu Noč in dan je ta zanesljivi prijatelj vam na razpolago. Pošlje vam vaša sporočila, oskrbi vaše obiske in opravi vaše trgovske zadeve— vsak čas v 24 urah, in ob vsakem vremenu vam prihrani odhod iz hiše. Mnogo je stvari, ki jih telefon opravi za vas in ki jih bo še opravil. Treba je dati samo slušalo k ušesu. The Ohio Bell Telephone Company — Še nikdar niste tako govorili z menoj, — še nikdar se niste pokazali tako samozavestnega, to se pravi drznega, — je vzkliknil Fouquet. — Človek je lahko drzen, če ima oblast, — je odvrnil Aram is. — Ponudlii ste mi deset milijonov, govorili ste o strmo-glavljenju in ustoličenju kraljev -- — Da, o vsem tem more govoriti tisti, ki stoji nad prestoli in kralji tega sveta, -• je odvrnil Aramis resno. — Tak ste vsemogočni?. — je zajecljal Fouquet ter si ob risal s čela mrzel znoj. — To sem vam že enkrat rekel in danes vam ponav Ijam, — je odvrnil general jezuitskega reda, blestečih oči in triumfirajoče geste. 5. poglavje. Gospodična Aura se je šla s svojo prijateljico Luizo šetat v grajski park. — Hvala Bo gu, da ima človek spet eno prosto uro, — je rekla. — Izza včeraj naju obdajajo sami špijoni, kakor da bi bili najnevarnejši veleizdajalki. Luiza je povesila oči in mol čala. Zdelo se ji je, kakor da je vse samo sen. Preveč je v zadnjih urah doživela, da b* mogla biti glede same sebe n.i jasnem. — Samo moja prenagljena izjava je vsega tega kriva, — je rekla po daljšem premol-ku. — Samo o tem govori sedaj ves svet. — Da, in ves svet okrasa te dogodke z vedno svežim fantazijskim cvetjem. Vidiš, doletela te je čast, da se ves dvor bavi s tvojo osebo, — je nadaljevala Aura. — Toda povej mi, ali res tako misliš, kakor si se izrazila? —- O, vse bi dala, če bi mogla pozabiti to, kar sem rekla, — je odvrnila Luiza. — Toda, kako moreš dvomiti o tem, da mi moje besede niso prišle iz srca? —Torej ne ljubiš grofa Bragelonnskega? — je vprašala Aura. — Če ljubim Raoula, mojega brata, tovariša mojih otro ških let? —- Čakaj, čakaj, ne boš se mi izmuznila! Nisem te vprašala po tem, če ljubiš Raoula. tovariša tvojih otroških let, marveč Raoula, tvojega zaročenca. —Oh, moj Bog! Ljuba Aura, kako natančno jemlješ moje besede! j — Nu, kar pusti to! Odgovori mi le na moje vprašanje, — je obstojala Aura pr» svojem. —- Ti me vprašuješ kot prijateljica, in jaz ti bom kot taka odgovorila, — je odvrnila gospodična Lavalliere. — Moje srce je težko dostopno' in nihče ni še gledal v njego vo globino. t- Vem to, *— je rekla Aura. — Če bi mogla pogledati v tvoje srce, tedaj bi ti morda takole govorila:— Luiza, zavidanja si vredna. Grof Raoul je ljubezniv človek in dobra partija za ubogo deklico, zakaj njegov oče mu bo zapustil 15.000 lir letne rente. Ne glej na levo, niti ne na desnog temveč pojdi s svojim grofom naravnost pred oltar. — In za ta svet bi se ti zahvalila, — je odvrnila Luiza, — dasi se mi ne zdi posebno dober. Vendar me veseli, da govoriš tako, kakor misliš. * ___-prav. Toda poslušaj še nadaljni svet, ljuba Luiza, — je rekla Aura. — Zelo nevar- no je, po cele dni se izogibati družbe, šetati se po parku ter pisati s solnčnikovo konico v pesek črko, ki je vse bolj podobna črki L, kakor pa črki R. Jaz vem neko lepo pravljico. Bila je mlada, sanjava deklica, ki si je domišljevala. da jo ljubi lepi princ; princ pa je ljubil neko drugo, mnogo višje stoječo damo ter je izrabljal ubogo deklico le za pretvezo in nekak plašč, da je ž njim zakrival svojo pravo ljubezen. Pomisli, ljuba Luiza, kako veliko je moralo biti razočaranje te uboge deklice, ko je spoznala grozno prevaro! Najprej od vseh oboževana, potem od vseh zasmehovana, nakar je v samoti in žalosti umrla. Luiza je smrtno prebledela. — Tiho! — je zašepetala. —- Nekdo prihaja. — Saj res, — je odgovorila Aura. — Kdo bi neki bil? Luiza, Raoul je! Prihaja, kot poklican. On naj razsodi! — O, Aura, Aura, — je vzkliknila Luiza, — za božjo voljo, ne reči mu ničesar! Bila si grozovita, ne bodi tudi neizprosna! \ — O, gospod vicomte, — je vzkliknila Aura. — Lepi ste kak^r Adamis. In kakor ta, imate tudi vi ostroge na škornjih. — Da, ker bom takoj odjezdil, — je odgovoril Raoul ter se priklonil gospodičnama. Luiza se je prestrašila: — Odpotujete, pravite? Kam pa? — je vprašala. — Na kraljev ukaz grem v Anglijo, — je odvrnil Raoul. — Na kraljev ukaz? — je vzkliknila Aura, in obe deklici sta izmenjali pogled začudenja, katerega je Raoul sicer opazil, ni ga pa razumel. — Veličanstvo se je spomnilo dejstva, da je grof de la Fcre, moj oče, dobro zapisan pri 'Karlu II., je odvrnil Bra-gelonski. — Danes zjutraj me je kralj pozval k sebi, nakai mi je ukazal, naj grem k Fou-auetu, ki mi bo izročil pisma zn angleškega kralja. In ta pisma moram osebno izročit' kralju. — Boj Bog! — je zatarna la Luiza, v kateri so vstale ne na doma nejasne slutnje bli žajoče se nesreče. — In tako nenadoma vas pošiljajo proč? — je vprašala Aura. — Kako to, da je postala stvar kar na enkrat tako nujna? — Da, res; ukazano mi je bilo, naj se žurim in čimprej odidem,*— je odvrnil Raoul — Baš zato sem vas poiskal, zakaj nisem mogel čakati, da vas šele v gradu spet vidim, Luiza, — je pripomnil ter prijel deklico za roko. — O, va ša roka je ledeno mrzla! — To ni nič, to ni nič. . . je zašepetala. — Kajne, hladnost vaše roke ne sega do vašega srca ? — je vprašal. — Oh, saj veste, — je mukoma izpregovorila Luiza, —-da moje srce ne more biti nikoli mrzlo napram mojemu prijatelju. — Hvala vam, Luiza, — je rekel Raoul. — Luiza, saj veste, da vas globoko ljubim in da je moje Življenje vam posvečeno. Slovo od vas mi je zelo težko. — Boste li dolgo izostali? — je vprašala Luiza mukoma, — Ne, najbrž samo štiri-najt. dni. — Vendar je čudno, — je nadaljeval, — že mnogokrat sem se poslovil od vas, ko sem odhajal naproti nevarnim podvzetjem. In vselej sem odhajal veselega srca ter sanjal o svoji sreči, čeprav sem vedel, da grem v kraje, kjer bodo žvižgale krogle Va-lonov okoli moje glave in kjer bodo naperjene na moja prsa sulice in kopja Špancev. Danes pa od odhajam na popolnoma varno potovanje,, in zraven imam še upanje, da si s tem potovanjem pridobim naklonjenost kralja, pa sem vendar pobit in malodušen, kakor še nikoli v svojem življenju. Zdi se mi, da zapuščam nekaj, kar ne bom nikoli več našel. Luizo so polile solze in v naslednjem hipu je omahnila svoji prijateljici v naročje. Tudi Auri, ki ni bila sicer sentimentalnega razpoloženja, se je storilo inako in solze so ji stopile v oči. Raoul je pokleknil ter obsul Luizino roko s poljubi; videlo se je, da je položil v te poljube vse svoje srce. Nato je naglo vstal ter odšel. Nekaj minut zatem se je že začulo na cesti peketaanje dirjajočega konja. Tega večera je bila zbrana pri madame večja družba. — Ker so bile njene soareje sijajne, zato ni nikogar manjkalo. Ob takih prilikah sp tvorili družbo plemenitaši, pesniki, pisatelji, časnikarji te' drugi duhoviti ljudje. Vojvoda Orleanski je prišej v dvorano v družbi grofa Gui-che-a. Kot zadnji je prispel kralj, katerega je spremljal njegov dvorni mojster, grof Saint-Aignan. Madame j e vstala, da ga pozdravi, istočasno pa je ošinila s pogledom Luizo Lavalliere, ki je sedela v skupini ostalih čast nihdam. Kralj je sedel, in ta, koj se je stvoril okrog njega kor navzočih plemenitašev Začel se je ogledovati okrog sebe in madame se ni motila, ko je videla, da je njegov pogled posebno dolgo obvisel na Luizi Lavalliere. Da bi ga odvrnila od njegovih misli, ga je začela izpraševati o vsem mogočem, kar je izborno umela. — Madame, preveč me vprašujete, — je odvrnil končno kralj, ki je zaman poskušal zakriti z ljubeznivim smehljajem hladen ton svojih besed. — Moram vas napotiti k Saint-Aignanu; on .zna boljie pripovedovati nego jaz — O, kaj pa naj povem? — se je vmešal Saint-Aignan, ki je komaj čakal te priložnosti. Ali naj morda povem zgodbe o treh nimfah, ki mi jo je nedavno povedala neka indiskretna Dryada? — Ob teb besedah je pogledal tri častne dame, o katerih je bilo v zadnjem času toliko govorjenja, in vsa družba se je strnila še tesneje okoli njega in kralja. Saint-Aignan je bil znan kot izboren družabnik in sijajen pripovednik. In zdaj je pričel: — Kraljevska visokost, Dryade stanujejo v deblih gozdnega drevja; ugajajo jim pa samo lepa drevesa. . . — Vsi poslušalci so vedeli, da ima v mislih oni krasni hrast v parku. — Nu, ker imamo v naših parkih lepa drevesa, mi boste verjeli, da imamo tudi vile Dryade. V tem prekrasnem kraju živita dva mladeniča; ene>mu teh je Tirzis ime. On je mlad in lep in njegove čednosti in kreposti ga delajo kralja nad ostalimi. Njegova moč je tako velika, kakor njegov pogum. Kdor je kdaj Tirzisa videl, ga je moral vzljubiti. In kdor ga ljubi irt je od njega ljubljen, ta je našel svojo srečo. Tirzis je imel tovariša, ki je bil njegov najzvestejši služabnik, Temu njegovemu služabniku je bilo ime Amintas. Nekega dne sta se šetala Tirzis in Amyntas po parku in stopila sta med gosto grmovje, da potožila drug drugemu svojo ljubezensko bol. In takrat sta nenadoma začula glasove. To so bili glasovi treh nimf, ki so se hladile v parku. Vse tri so bile .zelo lepe. — Eni izmed teh nimf je bilo ime Galathea. IKoža te nimfe je bila bela ko mleko, njeni lasje kakor zlati prameni, oči čiste in jasne kakor sinjina neba. Srečen tisti, ki mu bo podarila svoje srce! In ta Galathea je ob tej priliki izjavila, da ne bi mogla nikogar drugega ljubiti, dokler je Tirzis na svetu. — Zdaj ste gotovi, kaj ne, gospod Saint-Aignan? — je vprašala lady Henrijeta. — Vaša zgodba je bila resnično zanimiva in duhovita. 6. poglavje. Prakrižani računi. Kralj je naglo odšel v svoje sobane. Naivno Luizino priznanje v parku je delo neskončno dobro njegovemu srcu. Veroval je v njeno nedolžno, čisto ljubezen. Njegova duša, ki je bila prav tako naivna in mladostna, je zletela naproti oni drugi duši, ki se mu je razodela. Kralja je zmotil v njegovem razmišljanju vstopivši služabnik, ki mu je izročil pismo, katero je očividno pisala ženska roka. Na ovitku je stalo: Njegovemu veličanstvu. — Od koga je to pismo? — je vprašal kralj. — Ne vem, — je odvrnil lakaj. — Meni ga je izročil neki dvorni oficir. Kralj je stopil k svečniku in ob soju sveče je bral: — Sire, oprostite mojo vsiljivost, in predvsem mi oprostite, da se ne oziram na gotove predpise, toda v danih razmerah ne morem drugače. Omagala sem v žalosti svojih notranjih bojev in prosim vaše veličanstvo za avdijenco, tekom katere bom povedala svojemu kralju vso resnico. — Luiza Lavalliere. Kralj je menil, da sanja, Vendar se ga je nenadoma polastil vesel in blagodejen občutek, kakor bi mu zapihala nasproti pomladna sapica. Pokjical je k sebi Saint-Aig-nana, ki je čakal v sosedni sobi njegovih povelj. — Grof, vzemi svoj plašč in spremljaj me, —je ukazal, ne da bi pomišljal. — Ali veš, kje stanujejo častne dame vojvodinje Orleanske? — Gotovo. — Poznaš li koga, ki bi nama mogel izposlovati dostop? — Da, poznam mladega moža, ki je dobro znan z ne ko teh gospodičen. -- S katero? — Z Auro Mantalais. — Kako mu je ime? — Malicorne. — Kaj misliš, da bi nam? on pomagal? Mislim, da. —- Torej pojdiva. Ob vznožju stopnic, ki sc vodile k stanovanjem častnih dam, je Saint-Aignan obsta1 ter poklical nekega mimoido čega lakaja, kateremu je naročil, naj pozove Malicorne-ja. Po desetih minutah je pozvani prispel. Saint - Aignan ga je potegnil v najtemnejši kot hodnika ter mu povedal kraljevo željo. —- Vi želite dostop k stafio-vanjem častnih dam? — je rekel Malicorne. — To bo težko, gospod grof. Treba je namreč vedeti, s kakšnim namenom hočete tja. — Tega vam žalibog ne moreni povedati, Malicorne. Mi morate pač tudi brez tega zaupati, saj se poznava. — Vse bi še bilo, gospod grof, če bi bile vse častne dame v svojih sobah, toda ma- IDNE 12. JANUARJA SE VRŠI : PLESNA VESELICA združenih društev FARE SV. VIDA v Slovenskem Narodnem Domu dame jih je poklicala k sebi in pustila zgoraj samo gospodični Lavalliere in Montalais. Vidite torej, da smem samo dva gospoda pustiti k njima: grofa Bragelonnskega in kra^ lja. — Tak pustite kralja notri, zapovedujem vam, — je rekel kralj, ki je takrat pristopil ter si odvihal ovratnik svojega plašča. — Gospodična Montalais naj pride dol k vam, dočim bova midva obiskala gospodično Lavalliere zakaj njej velja najin obisk. — Njegovo veličanstvo. . . je .zamrmral Malicorne ter sc globoko priklonil. — Da, kralj sam, ki vam ve hvalo pravtako za vaš odpor, kakor za vaše pristanje. Torej pustite naju notri. — Kakor veličanstvo ukazuje, — je dejal Malicorne ter stopil pred njima postopnicah Ženske, pozor! Vse suknje, obleke, klobuke, jopiče, kot tudi drugo zimsko blago za žene, dekleta in deklice, dobite sedaj po nižjih kot tovarniških cenah na razpro daji pri Benno B. Leustig 6424 St. Clair Ave. nasproti S. N. Doma (Jan.8-6-11-15) PODNEVI PONOČI