101 #2llUEI JE
glasilo đelortte shtšpnosti tovarne obutve a^lpizia. živi
LETNIK 14	ŠTEVILKA 9	ŽIRI, SEPTEMBER 1975
ob težavah Alpine pri uvozu surovin
Slobilizacija za vsako ceno
Zadnja dva meseca srečujemo na vsak korak besedo stabilizacija. To seveda ni slučaj, ker Je celotno družbeno prizadevanje usmerjeno v temeljito ureditev našega gospodarskega družbenega življenja. Izvajanje načrta družbenoekonomskega razvoja v letu 1975 ni bilo v skladu s predvidevanji. Trendi gibanja rasti gospodarstva, življenjskih stroškov, inflacije, zunanjetrgovinske bilance, skupne potrošnje so zaskrbljujoči. Zvezni Izvršni svet Je sprejel ostre restriktivne (omejitvene) predpise, ki urejajo uvoz in Izvoz. Ti predpisi določajo, da mora biti izvoz za 20 % večji od lanskega, da so pravice za izvoz iste. V nasprotnem so režimska sredstva (ki so predvidena za uvoz raznih repromaterialov) znatno zmanjšana. Naša DO takega povečanja izvoza nima. Lansko leto smo izvozili za 5,682.620 $, letošnji predvide ni izvoz Je sicer znatno večji (22 °.o), samo trenutno pod zahtevanim povprečjem.
Proizvodnja za izvoz (ZDA, Švico in ostale zahodno dežele) je stala več kot 14 dni. Nabavna služba se je morala do skrajnosti naprezati, da bi rešili položaj. Izjem ni bilo nobenih. Povsod zahtevajo toliko večji odstotek izvoza ne glede, da mi ocenjujemo tak odlok, vsaj v našem primeru, škodljiv. So primeri delovnih organizacij, ki lansko leto niso nič izvažale ali komaj nekaj malega, letos so izvozili nekaj več in imajo sproščen uvoz. Naš izvoz predstavlja 46 96 celotne proizvodnje obutve. Uvozimo samo petino celotnega izvoza. Torej je razmerje med uvo-
zom in izvozom 1:5. 2e med dopustom, posebno pa po dopustu praktično iščemo samo rešitve, da bi uresničili visoke izvozne obveze.
V vsej zgodovini Alpine tako težke situacije z oskrbo materialov še ni bilo. Preko vseh zvez (Zveznega izvršnega sveta, zveznih sekretarjev. Zveznega sekretariata za zunanjo trgovino, Republiškega izvršnega sveta. Narodne banke. Gospodarske zbornice Jugoslavije, Gospodarske zbornice SRS in številnih drugih predstavnikov) smo stalno in neusmiljeno posredovali in zahtevali, da nam pomagajo rešiti tako izjemno
težak položaj. Delno nam je to uspelo 19. avgusta. Toda dovoljenj za uvoz še nimamo. Problem režimskih sredstev je v glavnem rešen. Obvezali smo se, da do konca leta 1975 izvozimo za več kot 20 odstotkov v primerjavi z lanskim letom.
Povem lahko le to, da so vsi razumeli našo situacijo, vsi so tudi spoznali neumnost takega predpisa, vsaj v primeru, ko je DO velik izvoznik. Vsi pa so bili dobesedno brez moči (ali na dopustih, ali niso upali posredovati, ali pa je zvezna administracija bila le administracija, ne glede na to, kaj je dejansko logika in kaj hočemo s tem doseči).
Pri nas so nastali ogromni dodatni stroški. Izvozni roki so zamujeni. Vprašanje je tudi, če bodo kupci sploh sprejeli celotno količino izdelkov, ker bomo tako kasni-li. Ce nam naročila stornira-io, smo ob nujni izvoz, ob tržišče in seveda založeni z zalogami, ki so že brez tega prevelike. Letalski prevoz, ki ga moramo plačati, pa je mnogo mnogo dražji kot ladijski prevoz. Vemo pa tudi, kakšne stroške smo imeli in imamo z neurejeno proizvodnjo, z zamenjavami. V času, ko bi morali vse sile zastaviti za realizacijo stabilizacijskih ukrepov, se moramo izjemno prizadevati za osnovno pro-
izvodnjo pod nenormalnimi pogoji, da se z vsemi silami trudimo za realizacijo izvoznih obvez ob minimalnem in nujnem uvozu. Nismo našli človeka, ki bi rekel, če je tako, potem se za vas napravi izjema. O našem položaju smo seznanili tudi javnost preko časopisov, televizije, o nenormalni situaciji, ki deluje prav nasprotno kot so družbeni cilji. Končno, mi želimo samo to, da se kaj takega več ne ponovi. Videli pa smo, da so zastavljena merila in pedpisi za stabilizacijo trda in trdna. Na lastni koži smo občutili (kot smo videli ni bilo podobnega primera) vso neusmiljenost predpisov. Končno pa tudi upamo, da smo s stalnim in vztrajnim posredovanjem, dopovedovanjem, izjavami in razgovori le delno prispevali k temu, da bodo bodoči predpisi v smeri regulative uvoz-izvoz boljši, privlačnejši in spodbudnejši. Važno pa je tudi to, da se predpisom ni mogoče čez noč prilagoditi, kar je pokazal naš primer. Ko pomeni 20 % povečanje za nekoga Sala, za nas pa skoraj nemogoče, in to pri 46 % celotne proizvodnje za izvoz bistveno vpliva na celotni uspeh DO.
Sedaj še k stabilizaciji pri nas. Po načrtu in obvezah smo izdelali stabilizacijski načrt, ki je seštevek predlogov vseh služb in celotne politike DO. Načrt je obravnaval SDS in ga sprejel. V načrtu štednje in stabilizacije nakazujemo številne možnosti, ki so odločilnega pomena za uspešno poslovanje in zmanjševanje stroškov, produktiv-(Nadaljevanje na 3. str.)
inalenau ni- sit ,0

-»<*■
KiKO
IPRGDAWMG
4
Kako smo poslovali v I. polletju?
Hilar. ?8Ке1ј
V primerjavi z istim obdobjem preteklega leta, lahko ugotovimo, da smo v TOZD proizvodnje dosegli za 14 % večji celotni dohodek, vseh sredstev pa smo porabili več Za 12 %. Amortizacija po predpisanih stopnjah je porasla za 33'%, nad predpisano stopnjo pa je nižja, kar jc bilo predvideno že z letnim načrtom. Dohodek je porastci Za 23 "'o. Iz dohodka smo po. krili pogodbene obveznosti, ki so se dvignile za 10 % ter za 11 ti) nižje zakonske obveznosti. Osebni dohodki so v primerjavi s prvim polletjem 1974 višji Za 26 %.
Kot v TOZD proizvodnja smo tudi v TOZD prodaja do-
segli večji celotni dohodek kot leto dni poprej in sicer Za 38 %. Vseh sredstev smo porabili več za 40 %. Amortizacija Po predpisanih stopnjah je večja za 5 %, dohodek jc porastci za 27 %. Porasle so tudi pogodbene obveznosti, in sicer za 12 %, zakonske obveznosti pa so nižje za 4 %. Osebni dohodki so se zvišali /a 28 %. Vidimo torej, da jc dohodek zadostoval za pokritje obveznosti, tako pogodbenih, kakor tudi zakonskih, ter osebnih dohodkov.
Posebej je treba poudariti visok porast zalog, predvsem zalog gotovih izdelkov v mesecu juniju. V TOZD. proizvodnja so zaloge gotovih
delkov porasle po količini za okrog 56%, v TOZD prodaja domačih obutev za približno 45 "/o, tuja obutev pa za 43 "/o. Ta pokazatelj jc prav gotovo zaskrbljujoč, saj nam je znano, da naraščanje zalog zmanjšuje likvidnost. Res je, da smo pred sezono jesen-zima. Za našo DO najboljši čas prodaje, toda kljub temu moramo vsestransko ukrepati, da bomo znižali zaloge ter tako izboljšali likvidnost podjetja. Po novih predpisih je potrebno ob periodičnih obra. čunih oziroma zaključenem računu zmanjšati dohodek žc za vse neplačane terjatve, nastale na domačem tržišču.
ki so starejše od 45 dni. Vse delovne organizacije si prizadevajo, da bi jim kupci v roku poravnali zapadle terjatve, če ne prostovoljno, pa s prisilno izterjavo preko sodišča. Ker je poslovna banka zelo skopa pri dodeljevanju kratkoročnih kreditov, moramo sami poskrbeti, da nas tudi v prihodnje ne bodo tožili naši dobavitelji — to pa bomo v precejšnji meri dosegli z zmanjševanjem zalog. Istočasno pa nam bo ta ukrep pomagal, da bomo ostali investicijsko sposobni, saj je nujno, da bi čimprej pričeli z gradnjo hale.
Ana Strlič

КПО'
ZNA? 1 10.
razgovor za urednikovo mizo — razgovor za ured
ALI SO DELEGATI RES DELEGATI je bila tema razgovora za urednikovo mizo, v katerem so sodelovali:
Anton Kopač — delegat Skupnega delavskega sveta
Marta Frelih — delegat DS TOZD proizvodnja obutve
Milan Kavčič — delegat DS TOZD prodaja obutve
Anica Cokan — delegat Zbora združenega dela SO
Franci Poljanšek — delegat Zbora krajevnih skupnosti SO
Marta Treven — delegat SIS
USTAVA SRS DOLOČA:
115. člen
Delovni ljudje se organizirajo na samoupravni podlagi v organizacije združenega dela, krajevne sicupnosti, samoupravne interesne sliupnosti in v druge samoupravne organizacije In sicupnosti in določajo, icatere situpne interese, pravice in dolžnosti v njih uresničujejo.
126. člen
Delavsicl svet delovne organizacije In sestavljene organizacije združenega dela sestavljajo delegati delavcev temeljnili organizacij združenega dela, neposredno izvoljeni na način in po postopku, ki ju določa samoupravni sporazum o združitvi. V delavskem svetu delovne organizacije mora biti zastopana vsaka njena temeljna organizacija združenega dela.
Delegati delajo po smernicah delavcev oziroma delavskega sveta temeljne organizacije združenega dela, ki jih je izvolila, in so jim za svoje delo odgovorni.
V statutu temeljne in druge organizacije združenega dela in v samoupravnem sporazumu o združitvi so določene pravice in obveznosti delegatov in njihova odgovornost delavcem oziroma organom upravljanja teh organizacij.
1. vprašanje:
Ali menite, da (kot dele-gat) poznate svoje pravice in dolinosti?
Anton Kopač:
Kljub temu, da stalno zasledujem dogajanja v podjetju in deloma izven, menim, da le deloma poznam svoje pravice in dolžnosti. Mislim, da mi — delegati — premalo poznamo samoupravne akte, poslovno politiko in poslovanje podjetja. Verjetno bo tre-
ba delegate takoj po izvolitvi usposobiti z raznimi seminarji in jih seznaniti z aktualnimi dogodki, da ne bo prišlo do takšnih nasprotij, da delegat v razpravi predlog kritizira in odklanja, na seji pa avtomatično glasuje, brez predhodnega dodatnega predloga ali pojasnila.
Marta Frelih:
Mislim, da svoje pravice in dolžnosti delno poznam, ne
morem pa ugotoviti razlike med članskim in delegatskim sistemom, ker prej nisem bila član delavskega sveta.
Milan Kavčič:
Delno poznam. Mislim pa, da je za navadnega delavca vse to prezamotano. In še tisto, kar mislim, da bi bilo prav, da napravim kot delegat, je težko ali nemogoče izvesti.
Anica Cokan:
Smatram, da kot delegat poznam svoje pravice in dolžnosti, le da dolžnosti ne morem izpolnjevati, kot je treba, saj so gradiva vedno preobsežna in jih delegati prepozno dobijo v obravnavo. Tako potom gradivo niti konferenca delegacij ne more temeljito obdelati, kaj šele, da bi se delagat pred sejo skupščine posvetoval s svojimi volivci.
Franci Poljanšek:
Svoje dolžnosti poznam. Ne morem pa se vedno poglobiti v gradivo, ki ga prejmom za sejo, ker je rok kratek, gradivo pa preobsežno in tudi predpisi se hitro menjajo.
Poleg tega, da so gradiva preobširna, so tudi velikokrat preveč strokovna. Bolje bi bilo, da bi bilo gradivo napisano preprosto in tako razumljivo vsakomur.
Ugotovitev, da delegat od prejema gradiva do seje polovico prostega časa rabi za pregled gradiva, bo držala. To pa dosti pove ...
Marta Treven:
Priznati moram, da kot delegat SIS le delno poznam svoje pravice in dolžnosti. Vsakdo smatra, da je dolžnost delegata le v tem, da se redno udeležuje sej skupščin. Vendar to po mojem še ni dovolj. Delegat, ki je določen za sejo skupščine, bi moral gradivo natančno pregledati, da gre na skupščino pripravljen in da si upa povedati

Misel večine prisotnih delegatov: delegatski sistem bo đreba še izpopolnjevati in delegate izobraievati
mnenje delegacije oz. volivcev.
2.	vprašanje:
Kolikokrat ste se ie (kot delegat) pogovarjali z delavci, ki so vas izvolili, o zadevi, ki je bila (ali, ki bo) v razpravi?
Franci Poljanšek:
Ko se pogovarjaš z ljudmi, vsak samo vpraša, koliko bo denarja od SO za področje, kjer živi, in kaj se bo naredilo v tem kraju. Vemo pa, da se sredstva občin zbirajo v proračunu, proračun pa je odvisen od nas vseh, kako bomo gospodarili in poslovali.
Marta Treven:
Moram reči, da nikoli. Niti nimam točne predstave o tem, kako naj bi tak način obveščanja potekal. O sklepih, ki jih je sprejela skupščina, navadno predebatira-mo le na skupni seji delegacij Alpine, ne najdemo pa primernega načina, s katerim bi obveščali delavce o našem delu. Ugotavljam, da je delo delegacije še vedno zaprto v o/.ok krog.
MIlan Kavčič:
Pogovarjamo se s sodelavci in tudi povem, o čem smo razpravljali in sklepali. Večkrat pa doživim, da so z drugih strani že drugače informirani in si zadeve različno tolmačijo. Čutim, da je premalo povezave, pa naj bo v podjetju, v kraju, med DO v kraju in podobno.
Marta Frelih:
Sicer se pogovarjam z delavci pred zasedanjem delavskega sveta, vendar do sedaj nismo imeli nobenega organiziranega sestanka v zvezi z dnevnim redom delavskega sveta.
Anica Cokan:
Zal moram tudi na to vprašanje odgovoriti negativno, in to iz istih razlogov, kot so rajeti v odgovoru na prvo vprašanje. Dvomim pa tudi, da katerikoli delegait vodi razgovore s svojimi volivci pred sejo skupščine. Zato menim, da se današnji delegat ne razlikuje od prejšnjih odbornikov, saj na skupščini ne izraža mnenja svojih volivcev, itemveč pri glasovanju še vedno izraža svoje osebno mnenje.
Anton Kopač:
O zadevah, ki so v razpravi, kot delegat često razpravljam v skupinah s svojimi sodelavci. Posebno v zadevah, ki zadevajo neposredno naš oddelek (npr. obravnava predloga Samoupravnega sporazuma o delitvi sredstev za OD in nekaterih drugih samoupravnih aktov).
3.	vprašanje:
Vaš kratek predlog — kako bi zaiivel delegatski sistem.
Anica Cokan:
Predvsem bi morali od občinske skupščine prejeti zbori delegacij gradivo pravočasno, tako da bi imeli izbrani delegati za skupščino priložnost pogovoriti se s svojimi volivci. Vprašanje pa je, na kakšen način to rešiti, ali sklicati sestanke po oddelkih mod delovnim časom, kar je izredno drago, a zagotovljena bi bila udeležba, ali sestanke sklicati med prostim časom, dvomim pa, da bi bila udeležba polnoštevilna.
Menim pa, da je vzrok za nezanimanje tudi v tem, ker se v okviru SO preveč obravnava lokalne zadeve, ki so v pristojnosti krajevnih skupnosti.
Anton Kopač;
Pravočasna in razumljiva informiranost; usposabljanje delegatov, izvoliti aktivne in sposobne delegate, ki naj bodo tudi temu primerno izobraženi.
Marta Frelih:
Mnenja sem, da bi morali imeti v oddelku sestanke po izmenah ali skupinah, da bi obravnavali zadeve, ki so predlagane za rešitev na DS in da bi lahko predlagali, da pridejo na dnevni red delavskega sveta tudi naša vprašanja in problemi.
Marta Treven:
Delegatski sistem bo zaživel šele tedaj, ko bomo bili vsi delegati seznanjeni s svojimi pravicami in dolžnostmi. To pa bi bilo možno le z organizacijo raznih seminarjev, na katerih bi vsaj okvirno spoznali svoje delo in da bi potem lahko s tem znanjem delali v praksi. Zaradi nepoznavanja delegatskega sistema v praksi, ne znamo delati tako, kot je določeno z ustavo. Žal pa se je organizacija takih seminarjev zataknila ravno pri denarnih sredstvih.
Delo delegatov bi bilo verjetno bolj učinkovito, če bi se bolj povezali z ostalimi delegacijami žirovskih podjetij in krajevne skupnosti, da bi lahko enotno zastopali svoja stališča. To smo sicer na začetku že poskušali, a ugotovili smo, da za skupno sestajanje nimamo primernega prostora, poleg tega pa bi tak način terjal veliko časa in denarja. In spet se je zataknilo pri denarnih sredstvih.
Milan Kavčič:
Vsaka nova stvar se uvaja počasi. Tudi delegatski sistem še ni popoln, treba ga bo še dopolniti, da bo zaživel in dosegel namene, za katere je bil sprejet.
Franci Poljanšek;
Ce bo dovolj denarja, bo tudi delegatski sistem zaživel in se bomo lahko pogovarjali, kako in kaj bomo napravili. Je pa na terenu zelo težko sklicevati sestanke, ker ni udeležbe.
Naročila so - težave z materialom velike
Ugodni rezultati proizvodnje po količini v prvem polletju so nam kazali, da bo letošnja »bera« našega poslovnega rezultata še kar ugodna. Vendar smo prav v zadnjih dneh prvega polletja prišli v situacijo, ki bo bistveno vplivala na rezultate našega dela. Proizvodnja obutve in z njo tudi obrat Alplas, ki sta organsko povezana, imata v zadnjih dveh mesecih zelo velike težave zaradi omejitve uvoza materialov.
Po planu proizvodnje ravno poleti delamo izključno za izvoz. To velja zlasti za proizvodnjo smučarske obutve. Za ta termin smo imeli tudi dobavne roke za posamezne specialne materiale, ki so tipično sezonski in so zanje specializirane le maloštevilne tovarne v zahodni Evropi.
V prvih mesecih leta smo s strani proizvodnje pritiskali na izvozno službo naj čimprej preskrbi naročila za športno obutev. Vedeli smo, da bodo roki kratki, kupci pa so prav v dobavnih rokih neizprosni in nepopustljivi. Situacija je izgledala zelo slaba. Saj vemo, da smo imeli v preteklih letih slabe zime, ki bistveno
da izpolnimo kratke dobavne roke in s tem zadovoljimo poleg ostalih kupcev, zlasti še kupca v Ameriki, ki se je prvič pojavil z znamko Alpi-na na ameriškem trgu. Toda prav v tem času so prišli strogi predpisi ZIS o omejitvi uvoza, da izboljšamo zunanjetrgovinsko bilanco. Proizvodnja je tekla, toda kmalu smo bili pred dejstvom, da ne bomo mogli več normalno delati. Vsak dan se je pojavljalo na spisku večje število manjkajočih materialov, za katere ni zamene na domačem trgu. In to od zaklop, zakovic, stremen, podloge, iprena, do integralnih PU komponent in elastomerov
Prav malo boljša pa je situacija pri lahki obutvi. Res tu ni toliko materialov, ki so neposredno vezani na uvoz. Vendar pa je ta vezana na izdelke obrata Alplasa, ki pa je odvisen v celoti od uvoza.
Tudi tu imamo dovolj naročil in zasedene kapacitete v celoti za leto 1975.
Po predvidenem planu moramo izdelati še 280.000 parov, od tega 40 % za izvoz. Le normalne razmere pri dobavi materialov v bodoče, večje sodelovanje in enotnost med posamezniki in vodilnimi ter konkretnejše akcije pri reševanju in iskanju možnosti za boljši uspeh, nam bo prineslo realizacijo postavljenih nalog in ublažilo posledice zastojev.
Pri izvozno-uvozni politiki pa bo morala širša družbeno politična skupnost gledati dolgotrajnejše. Gledati na to, da si industrije brez uvoza ni mogoče predstavljati, seveda pa bo treba upoštevati razmerje, več izvoza kot uvoza.
Vladimir Plvk
Podatki o osebnih dohodkih so vedno zanimivi. Včasih smo z njimi zadovoljni, drugič ne. Danes poglejmo, kakšno je bilo poprečje v I. polletju leta 1975;
TOZD proizvodnja obutve	2.616._din
Delovna skupnost skupnih služb	3.297.—din
TOZD proizvodnja in DSSS skupaj	2.738.—din
TOZD prodaja obutve — prodajalne	3.412.—din
TOZD prodaja obutve — prodajna služba	3.034.— din
TOZD prodaja obutve skupaj	3.228.—din
Primerjava teh poprečij v OD v lanskem prvem polletju pove, da smo v TOZD proizvodnja obutve inDSSS povečali OD za 24,73 %, v TOZD prodaja obutve — prodajalne — pa za 22 "/o. Za celotno TOZD prodaja obutve primerjava ni mogoča, ker se je del prodajne službe vključil v to TOZD šele letos.
Ti podatki so sicer skopi, podrobnejši pa so vam na voljo na oglasnih deskah.
Zanimivi pa bodo tudi podatki, kako so se gibali OD v Istem obdobju v SR Sloveniji:
Po podatkih Zavoda za statistiko SR Slovenije so znašali poprečni OD, izplačani v letošnjem prvem polletju v Sloveniji 3273.—din in so bili za 27,7% višji kot oni, ki so jih bili izplačevali v Sloveniji v prvih šestih mesecih lani.
Od tega so znašali v gospodarstvu poprečno 3.184.—din, v negospodarstvu pa 3.768.— din.
Koliko smo zaslužili v prvem polletju
Poprečni OD v I. polletju 1975 v panogah:
—	projektanti in gradbeništvo	5.688.— din mesečno
—	v pomorskem prometu	5.484.— din mesečno
—	v družbenih organizacijah	4.457.—din mesečno
—	v premogovnikih	4.291,—din mesečno
—	v zbornici	4.287.— din mesečno
—	v umetnosti	4.083.— din mesečno
—	v elektrogospodarstvu	4.048.— din mesečno
—	v organih uprave	3.918,— din mesečno
—	šolstvo	3.918.— din mesečno
—	v organih uprave	3.943.— din mesečno
—	zdravstvo	3.722.— din mesečno
—	črna metalurgija	3.531.—din mesečno
—	grafična industrija	3.517.— din mesečno
—	papirna industrija	3.358.— din mesečno
—	trgovina na drobno	3.082,—din mesečno
—	elektroindustrija	2.976.— din mesečno
—	v kmetijstvu	2.964.— din mesečno
—	gostinstvo, turizem	2.820.— din mesečno
—	v lesni industriji	2.814.— din mesečno
—	v usnjarsko-obutveni industriji	2.802.—din mesečno
—	v tekstilni industriji	2.724.— din mesečno
Ce primerjamo naše poprečje v TOZD proizvodnja obutve in skupnih službah, ki znaša 2.738.— din in poprečje v usnjarsko-obutveni industriji, vidimo, da tega poprečja nismo dosegla in smo za 2,28 % izpod. Trgovina na drobno ima pop reč. je 3.082.—, pri nas v TOZD prodaja obutve (brez prodajne službe) 3.412.—, kar pa je že boljša primerjava.
vplivajo na prodajo smučarskih čevljev, poleg tega pa je šla v stečaj firma, ki je bila skoraj petnajst let naš najboljši kupcc. Kljub temu se je položaj izboljšal. Naročila so prihajala, z njimi pogodbe v podpis z zelo kratkimi dobavnimi roki z ostalimi obveznostmi. Material smo naročili po predpisih kupca, v katerih so že določeni posamezni spccialni proizvajalci za ustrezne materiale. Ti proizvajalci pa so v glavnem v državah, s katerimi imamo najslabšo zunanjetrgovinsko bilanco. Skupno se je nabralo za izvoz okrog 40.000 parov naročil za smučarsko obutev. Od te količine bi morali izdelati okrog 30.000 parov do konca avgusta. Skompletirali pa smo do 20. avgusta 1975 le približno 8000 parov.
Kje so vzroki in kakšne bodo posledice. V juniju smo pričeli kompletiranje smučarske obutve. Proizvodnja je stekla, iskali smo možnosti, kako povečati proizvodnjo.
za proizvodnjo brizganega čevlja. Iskali smo rešitve. Vendar prav v proizvodnji tovrstne obutve ni mogoča zamena z domačimi materiali. Posledica tega so neplani-rani dopusti, spreminjanje proizvodnje in ustavitve proizvodnje. Najhuje pa je to, ker smo s tem zamudili dobavne roke. Vprašamo se lahko, kako bodo gledali kupci na nas v prihodnji sezoni? Ali nas bodo še imeli za resne dobavitelje?
V zadnjem času se razmere počasi vsaj delno normalizirajo. Toda čas je tekel, nas pa je pretekel. Prav gotovo pa je v tem tudi precej naših napak. V Ameriko in Kanado se poslužujemo letalskih prevozov pošiljk, kar pa bo povzročilo ogromen strošek okrog 2 milj. N din. Upado, da bomo s tem vsaj delno zadovoljili kupce. Vprašamo se, koliko bi bili nam doma nujno potrebni ti milijoni?
Siobilizocijo ...
(Nadaljevanje s 1. str.)
nost, kvaliteta, razvoj, proizvodni program, samoupravni razvoj, vloga družbenopolitičnih organizacij, disciplina, organizacija, nagrajevanje, uvoz, izvoz, cene, tržno gospodarjenje, prilagojeva-nje, zmanjševanje režije, medsebojni odnosi. V načrtu stabilizacije je predviden način in sistem kontroliranja in izvajanja tega načrta. Samoupravni organi in družbenopolitične organizacije stalno in občasno kontrolirajo uresničevanje načrta.
Stabilizacija je delo nas vseh. Vsi smo odgovorni, da se do skrajnosti potrudimo za kvalitetnejšo delo na vseh ravneh in delovnih mestih. Stabilizacija za nas pomeni osnovno utrditev dela, odnosov, zaostritev celotnega poslovanja v skladu z družbe-
noekonomskimi cilji. Stabilizacija je stalni proces, ki nam mora priti v kri. Kot smo v zadnjem mesecu z vso intenzivnostjo reševali zelo težko situacijo v uvozu in iz-
vozu, tako smo dolžni napraviti vse, da načrt stabilizacije in štednje v DO Alpina dosledno izvajamo in s tem prispevamo tudi k družbeni stabilizaciji.	I. Rejc
Usnjarji povečujejo cene
Cene gornjemu usnju, ki ga na domačem tržišču primanjkuje v zadnjem času naglo naraščajo.
Za izdelavo čevljev za izvoz v Sovjetsko zvezo smo se z usnjarji že pred meseci pogodbeno dogovorili o količinah, dobavnih rokih in cenah. Nekateri usnjarji pa teh pogodb nočejo v celoti izpolniti po dogovorjenih cenah. Trdijo, da morajo surove kože plačevati po precej višjih cenah. Uvoz kož je namreč zelo omejen, na domačem tržišču pa jih ni dovolj. Trgovci s kožami to situacijo izkoriščajo, povišujejo cene, kar v tem času, ko celotna družba vlaga velike napore v stabilizacijo gospodarstva, tudi z zniževanjem cen, nikakor ne bi smelo biti.
Lojze Kopač
Uspeh prodaje na domačem tržišču v prvem polletju letošnjega leta
o finačncm rezultatu poslovanja TOZD Prodaja v letošnjem prvem polletju ste že lahko brali v našem časopisu. Zato toltrat le nekaj o gibanju prodaje na domačem tržišču v letošnjem prvem polletju. S tem bo v veliki meri pojasnjen tudi finančni rezultat.
v realizacijo TOZD Prodajo spada prodaja v maloprodajni mreži in grosistična prodaja (prodaja na veliko) na domačem tržišču. Poglejmo, kako je potekala prodaja v letošnjem prvem polletju.
1. Prodaja v maloprodajni mreži: V maloprodajni mreži smo v prvem polletju letos prodali 547.156 parov obutve, kar je2 9b manj kot v istem obdobju lanskega leta. Promet pa je bil 28 Ч višji kot v istem obdobju lani, tako da smo plan prometa za prvo polletje presegli za 13 %. Ti podatki nam kažejo, da je bila prodaja v maloprodajni mreži v prvem polletju letos uspešna. To uspešnost pa znižuje dejstvo, da so tudi zaloge precej porasle, tako da z obratnimi sredstvi komaj še pokrivamo poprečne zaloge. V prihodnjih mesecih bomo morali zato prav zalogam posvetiti veliko pozornosti.
Čeprav je bila prodaja v maloprodajni mreži količinsko gledano dobra, pa finančno nismo dosegli posebno dobrih rezultatov. Vzrok za
GIBANJE CEN V ČISTEM
TRZNEM GOSPODARSTVU
Živimo v času tržnega gospodarstva, v katerem so odnosi na trgu podrejeni tržnim zakonom. Vsak proizvod inia na trgu neko ceno, ki se je predhodno izoblikovala na osnovi povpraševanja in ponudbe.
Ce hočemo prisvojiti neko blago moramo zanj plačati tržno ceno. Cene na trgu in dohodek posameznika sta odločilna omejitvena dejavnika, ki določata, koliko dobrin si bo lahko kdo prisvojil.
Vsak potrošnik si zato želi, da bi bile cene na trgu čim nižje, ker bi si tako s svojimi omejenimi dohodki prisvojil več dobrin. Nasprotno pa se prodajalci trudijo, da bi na trgu prodali svoje izdelke čim dražje in bi si s tem pridobili večji dobiček.
Ker so si želje potrošnikov in želje prodajalcev popolnoma nasprotne, se pojavi vprašanje, kakšna bo dejanska cena, ki se bo izoblikovala na trgu. Ta cena bo rezultat ja-kosti ponudbe in povpraševanja. V primeru, ko bo ponudba večja od povpraševanja, bodo pričele cene na trgu padati. Ce bodo hoteli prodajalci v takem primeru prodati svoje izdelke, bodo morali nižati cene, drugače
to pa je v tem, da v prvem polletju prodajamo pomladansko in poletno obutev, ki pomeni v bistvu slabšo polovico naše prodaje. Zato vsako leto ustvarimo pozitiven rezultat v glavnem s prodajo zimske obutve v drugem polletju in pričakujemo, da bo tako tudi letos.
2. Grosistična prodaja na domačem tržišču:
Grosistično smo v prvem polletju prodali na domačem tržišču za 7.542.440,00 din obutve. To prodajo bomo skušali v bodoče čimbolj povečati, tako s kadrovsko razširitvijo, kot tudi z nekaterimi novimi prijemi pri raziskavi tržišča.
Za prodajo na domačem tržišču torej lahko rečemo, da je bila v celoti gledano uspešna, še naprej pa si moramo prizadevati za zniževanje zalog. V drugem polletju, ko bomo prodajali jesensko in zimsko obutev, pa lahko pričakujemo tudi ugoden finančni rezultat.
Tomaž Košir
pa bi velike količine proizvodov ostajale v zalogi.
V nasprotnem primeru, ko je povpraševanje večje od ponudbe, pa cene prično naraščati. Ponudniki z lahkoto prodajajo svoje izdleke ob večjih cenah, zato jo pričnejo večati. Te odnose lahko prikažemo tudi grafično. Slika 1 nam nazorno prikazuje, kako se bo gibala tržna cena za
Milili
N11
miiu
tIH
niini
tiu
Slika št. J
nek proizvod pri različnih razmerjih med ponudbo in povpraševanjem.
Na tak način se bo oblikovala cena v čistem tržnem gospodarstvu, kjer ni državnega vmešavanja v gospodarske tokove. Pogoj Za čisto tržno gospodarstvo je tudi veliko število ponudnikov in veliko število potrošnikov.
Cene, ki se bodo oblikovale na trgu, kot rezultat ponudbe in povpraševanja, pa se ne bodo nikoli popolnoma ustalile.
Ko bo zaradi večjega povpraševanja začela cena rasti, bo ta vzpodbudila proizvajalce, da bodo povečali ponudbo. Tako bo ponudba na trgu kmalu zopet presegla povpraševanje. kar bo povzročilo ponovno padanje cen.
Vendar pa se cene ne bodo nikoli neomejeno spreminjale, temveč bodo samo več ali manj odstopale od neke dolgoročne ponudbene cene. Ta cena je odvisna od produkcijske cene, ki vsebuje produkcijske stroške in nek normalni dobiček. Slika 2. Ce ho
	
UIIImIII nttl	
Mtsi. vini II HUM Miti	
MIflWI hiiii	
Uin iUSV LT lil lUlli lliltll	
	
u'ilililf, ir.llJii. Bilib	
Slika št. 2
cena padla tako nizko, da ponudniki ne bi več mogli doseči normalnega dobička, bo ponudba hitro padala, kar bo povzročilo ponovni dvig cen.
DELOVANJE
KONKURENCE
IN DRŽAVE NA CENE
Pojem konkurence je stalno prisoten in je sestavni del tržnega mehanizma. Večja konkurenca pomeni večji pritisk prodajalcev ali pa kupcev drug na drugega v prodaji oziroma nakupu blaga. V primeru, ko imamo prosto konkurenco, ni nobenih omejitev za tržno tekmo. Število prodajalcev je v takem primeru zelo veliko, zato nihče od njih ne bi mogel načrtno vplivati na prodajo. Na trgu s takšno konkurenco bi se cena oblikovala v višini, ki bi bila blizu stroškov, prodajalci pa bi dobivali le nek normalen in upravičen dobiček. V sliki 3 je prikazan vpliv
Slika št. 3
konkurence na tržno ceno. Cim močnejša je konkurenca pri ponudbi nekega proizvoda, tem nižja bo tržna cena, ki se bo izoblikovala.
Nasprotni pojem od proste konkurence pa je monopol. V takem primeru velika podjetja, ki so edini ponudniki ne-
kega proiz\4)da na določenem trgu, izrabljajo svojo moč ter izkoriščajo potrošnike s prisvajanjem velikega monopolnega dobička. Naloga družbenih organov je preprečevati monopolistične težnje in tako pritiskati na zniževanje monopolnih cen. Monopolni položaj lahko družbeni organi ublažijo tako, da z uvozom, novimi investicijami, davki in carinami urejajo ponudbo. Državni organi lahko tudi urejajo povpraševanje z višanjem kupnih skladov, ali pa enostavno določijo najvišje možne ali pa fiksne cene. S svojim vmešavanjem v tržni mehanizem ščiti potroš-
nike in z vplivom na cene tudi usmerja proizvodnjo v skladu z interesi splošne gospodarske politike.
flOSUOllOMIJI IRIllEt ииАПШ!
Slika št. 4
Slika 4 ponazarja, kako se planski okvirji, ki jih postavlja država, vključujejo v prosto delovanje tržnega mehanizma.
Bojan Starman


Naša nova prodajalna v trgovskem centru v Velenju
Solidarnostna stanovanja bodo tudi ietos
Kmalu bo v Zireh dograjen stanovanjski blok, v katerem je štiri stanovanja odkupila samoupravna stanovanjska skupnost Skofja Loka — samoupravna enota za družbeno pomoč. Ta stanovanja so namenjena za občane z nižjimi dohodki (do 1.200.— din na člana družine) in za mlade družine, katerim se dodeljujejo stanovanja pod posebnimi pogoji. Tako bosta letos mladim družinam dodeljeni 2 stanovanji, ostalim kategorijam občanom z nižjimi osebnimi dohodki pa tudi dve stanovanji.
Seveda je to za naše potrebe še zmeraj zelo malo,
vendar lahko le ugotavljamo, da se je tudi v Zireh pričela gradnja blokov in da bomo morali vsaj vsako leto dograditi tak blok, da bomo zadostili vsaj najnujnejšemu povpraševanju po stanovanjih. Dejstvo je, da je vedno več mladih družin, ki namensko varčujejo in izpolnjujejo pogoje za pridobitev stanovanja pri Samoupravni stanovanjski skupnosti kot kategorija prosilcev mladih družin, zato upravičeno pričakujemo, da se bo v Zireh takoj pričelo s pripravami za gradnjo novega bloka.
S. C.
Marti Tušek želimo ob odhodu v pokoj vse najboljše in še vrsto let trdnega zdravja.
Mehanizem cen
v spomin
Mirku Kristanu
v začetku avgusta smo se poslovili od našega upoltojenca Mirka Kristana. V nedopoinjenem 70. letu starosti Je umri zaradi iiude boiezni. V Aipi-ni je bil zaposlen od aprila 1948 do konca decembra 1960, ko Je bil upokojen.
Mirko Je najprej delal kot prikrojevalec zgornjih delov obutve, kasneje pa se Je ukvarjal z modeliranjem kot samostojni modelir, kasneje pa Je postal vodja modelimice. Razvoj čevljarske industrije Je zaiiteval napredek in razvoj modelirskega kadra. Usposobiti Je bilo treba nove modelirje. Pri razvoju mWelirstva in usposabljanja kadra Je prav gotovo opravil pionirsko delo. Prejšnji modeiirski oddelek Jc kasneje prerastel v široko razvojno službo, v kateri še vedno uspešno delajo prav tisti strokovnjaki, ki so svojo pot začeli v modelirskem oddelku pod vodstvom modelirja Mirka Kristana.
Ohranili ga bomo v spominu kot vestnega delavca
luliju Grošlju
Neizprosno posega smrt v vrste našili upoltojen-cev. V Icomaj dopoinjenem 60. letu Je Iz njiliovlli vrst iztrgala Juiija Grošija, dolgoletnega delavca v naši delovni organizaciji.
Julij Grošelj se je zaposlil v Alpini Januarja 1948. leta. Kot delavec je začel delo v oddelitu za zbito izdelavo obutve. Tu je delal vseskozi vestno in prizadevno, dokler ni razvoj čevljarstva zahteval preusmeritev proizvodnje na drugo, lažjo vrsto pod-platne Izdelave in bil uspešen delavec vse do marca 1960. leta, ko Je začel delati v skladišču gotovih izdelkov na delovnem mestu pomočnika v odpremnem oddelku. Na tem delovnem mestu je ostal do upokojitve, decembra 1969.
Člani kolektiva sc ga bomo vedno spominjali kot dobrega in vestnega delavca, prenekateri borci Prešernove brigade pa kot izrednega in hrabrega mitral jezca.
in dobrega strokovnjaka.
Iz samoupravnih interesnih skupnosti
Zdravljenje lio dražje -ali bo tudi boljše ?
Občinska zdravstvena skupnost je imela doslej 4 seje, na katerih je obravnavala;
1.	Poročilo o izvajanju zdravstvenega varstva in zavarovanja Skupnosti zdravstvenega zavarovanja Kranj v letu 1974
2.	Delovni program zdravstvenega varstva in potrebnih sredstev SZZ Kranj za leto 1975
3.	Samoupravne sporazume o dogovarjanju o stopnjah prispevkov za posamezne kategorije zavarovancev ter o pravicah zavarovancev,
4.	Investicijski program za gorenjsko regijo za zdravstvene objekte in opremo za obdobje od 1974 do 1978.
Delovni program zdravstvenega varstva zagotavlja približno enako stopnjo zdravstvenega varstva, ki smo ga dosegli na Gorenjskem v preteklem letu. Kakšnih bistvenih sprememb ne bo niti pri denarnih nadomestilih niti pri pravicah zavarovancev od zdravstvenega varstva. Program predvideva izboljšave pri kadrovski zasedbi v tistih vrstah zdravstvenega varstva, kjer je primanjkljaj največji, izpopolnitev specialističnih služb, izboljšavo zdravstvenega varstva žena in okrepitev higiensko epidemiološke dejavnosti ter ureditev lekarn.
Naša delegacija je obravnavala vse pomembne samoupravne akte s področja zdravstvenega varstva ter pripombe posredovala občinski oz. regijski zdravstveni skupnosti. Razen redkih izjem pa le te niso bile upoštevane. Sprejeti in upoštevani so bili vsi obravnavani samoupravni akti, razen Sporazuma o prispevkih uporabnikov zdravstvenega varstva k stroškom za posamezne oblike zdravstvenega varstva. Ta sporazum bo z občutno višjimi stopnjami participacije (sofinanciranja) vzbudil veliko hude krvi med zavarovanci, še posebno med tistimi z nižjimi osebnimi dohodki. Kot predvideva ta sporazum bo treba za prvi obisk zdravnika na domu odšteti 4 stare tisočake, za pregled pri specialistu 2 in za zdravilo na recept 1 tisočak. Povišale pa se bodo tudi participacije za ortopedske pripomočke in zobozdravstvene storitve.
Se najbolj pa je razgibal delo občinske zdravstvene skupnosti investicijski program za zdravstvene objekte in opremo v gorenjski regiji za obdobje 1974—1978, ki razen investicij za prizidek zdravstvenega doma v Skofji Loki ni predvideval investicij v naši občini. Zato je bil sprejel sklep, da se mora v ta program vključiti lekarna v Zireh, ki posluje v skrajno neugodnih razmerah. Hkrati z izdelavo lokacijsko tehnične dokumentacije za lekarno v Zireh se mora obravnavati tudi zdravstvena postaja Ziri.
Prav tako pa je bila postavljena zahteva, da je potrebno v Gorenji vasi (ne glede na to, kje bodo stanovali delavci zaposleni v rudniku urana v Zirovskem vrhu), do pričetka obratovanja rudnika zgraditi novo zdravstveno postajo in temu primerno tudi povečati kadrovsko zasedbo zdravstvenih delavcev v Gorenji vasi.
Na zadnji seji sta bili postavljeni tudi dve delegatski vprašanji:
1.	Do kdaj bomo morali Zirovci na rentgensko slikanje zob v Skofjo Loko in zakaj je to potrebno, ko smo vse doslej to lahko opravili v Zireh,
2.	Kako rešiti problem prevoza nujnih primerov, da bi Zirovcem ne bi bilo treba čakati rešilni avto več ur.
Odgovore na vprašanji bomo dobili na prihodnji seji občinske zdravstvene skupnosti, objavil pa jih bo tudi naš časopis.
Marija Kasteiec
Kadrovske novice
Sovorijo vam:
Franc Trčck iz montaie: Zanima me, če se sploh splača, da šale za smučarske čevlje delamo doma, ker vse potrebno tivaia-moJ
Tinka Demšar, finančna služba
Povsod slišimo o varčevanju in štednji na vseh področjih. Ali se tega zavedajo tudi tisti, ki upravljajo z druibenimi sredstvi.'
*
Andrej Mlakar iz skladišča: Kakor nekateri obravnavajo delo skladiščnih delavcev, izgleda, da je
skladišče nepotrebno!
*
Franc Marolt iz skladišča: Zanima me, če se dobi specialka za razpored skladišč Alpine?!
*
Tone Debel jak, skladišče: Vodilni naj bi si ogledali, kakšni so pogoji dela
v skladiščih ...
*
Vinko Eniko iz skladišča: Izračunajte, koliko stane transport med skladišči, najemnine in škoda, ki nastane na materialu v
neprimernih prostorih!
*
Franc Marovt: Zakaj ostane toliko materiala na koncu sezone v skladiščih?!
Somouprovna kroniko
od 15. 7. do 15, 8. 1975 14. 8. — Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu
Pregledane prošnje prosilcev za delo in obravnavane v skladu s potrebami po delavcih.
Obravnavane pritožbe delavcev na postopek pri postavljanju norm. Postopek je bil enak kot dosedaj, zato pritožbe rešene negativno, razen v enem primeru, kjer je pritožbo treba dopolniti s strokovnim mnenjem in bo odbor na prihodnji seji o pritožbi ponovno razpravljal.
Obravnavan predlog za razporeditev pripravnic Miluške Jesenovec in Sivle Pišek in predlog potrjen. Potrjena tudi osebna ocena za Marjana Speha ter pozitivno rešena pritožba Milene Pregelj za izplačilo regresa.
Zaposlilo se jc 15 novih delavcev. V Zireh je nastopilo 8 delavcev, in sicer: Jerneja Trčck, pisarniška delavka v plansko analitskem oddelku, Andreja Cadež, ekonomski tehnik in Roman Fortuna, kemijski tehnik, pripravnika, Antonija Oblak in Ida Jereb, kvalificirani šivalki obutve v šivalnici športne obutve, Marija Kosmač, nekvalificirana delavka v šivalnici lahke obutve, ter Janez Oblak in Drago Grošelj, kvalificirana izdelovalca spodnji delov obutve v montaži lahke obutve. V obratu v Gorenji vasi sta nastopili delo dve delavki: Veronika Rihtaršič, kvalificirana šivalka zgornjega dela obutve in Cilka Bizjak, nekvalificirana delavka. Na Colu ni bilo novih delavcev. V prodajni mreži pa so nastopili delo Gospa Radujković in Brani-
slav Stančič, prodajalca v prodajalni v Banjaluki, Milica Gojković v Koprivnici, Dragana Arambašič v Kragu-jevcu in Ana Vojak v Kar-lovcu.
Z delom je prenehalo 5 delavcev. V obratu v Zireh je prenehal z delom Franc Frlic, čevljarski tehnik, Marija Hribar, kvalificirana šivalka obutve — manipulant v lahki šivalnici obutve. Roman Krvi-na, kvalificiran delavec v montaži težke obutve in Marta Tušck iz montaže lahke obutve. V obratu Gorenja vas ni bilo odpovedi dela, na Colu pa jc prenehala delo n.i lastno željo Genovefa Cuk. V prodajni mreži sta prenehala z delom Marijan Videč iz prodajalne Varaždin in Irena Hunjadi iz prodajalne Zagreb III.
Iz nabiralnika
Vprašanja:
1.	v novem sporazumu o delitvi sredstev za osebne dohodke piše o bonih, ki pripadajo delavcem, ki iz zdravstvenih razlogov ne moremo malicati v tovamlšid kuhinji.
Zanima me, kje so boni?
Lojzka Mriak
2.	Ali bomo res lahko šli v pokoj s 55. letom?
3.	Ali je »led prebit« pri gradnji trgovskega centra?
Odgovori:
Odgovor na prvo in drugo vprašanje bomo objavili v prihodnji številki. Na tretje vprašanje odgovarja Jože Bogataj:
TRGOVSKI CENTER — SE NE TAKO KMALU
Poročali smo že o pripravah za gradnjo trgovskega centra v Zireh in pisali, da nas do podpisa pogodbe loči le malo. Zal pa moramo danes ugotoviti, da do podpisa pogodbe ni prišlo, ker je predstavnik ABC iz Ljubljane odrekel sodelovanje, ker ni pravočasno pripravil ustreznih pogodb o skupnem vlaganju. Krajevna skupnost, kakor tudi investitorji, smo bili zaradi takega neposlovnega odnosa zelo presenečeni in smo temu primerno tudi postopali.
In kakšno jc stanje sedaj? Od 15. maja do danes je veliko sprememb. Prišli so novi zakoni o investicijskem vlaganju, ki so zelo ostri in neprizanesljivi. Za vsa negospodarska vlaganja je potrebno položiti 50■% sredstev investicijske vrednosti, kar pa je v našem primeru veliko breme. Predstavniki Krajevne skupnosti smo sredi avgusta ponovno obiskali investitorje in jih seznanili o težki situaciji. Ugotovili smo, da so podjetje PTT Kranj, Veletrgovina Skofja Loka in Ljubljanska banka še vedno resni investitorji, medtem ko je Kokra iz Kranja odpovedala sodelovanje zaradi finančnih razmer. V ta namen Krajevna skupnost šc išče novega interesenta.
Delamo z vso silo, vendar trenutna situacija pri investitorju nam delo zelo otežuje.
dmsko se zbere stara dmibc. kvartopircev in za-groiene so ostre kazni za odsotnost.
ШбГ
Planince vodi transverialska pot tudi v bolnico Franjo. In veste koga so na tej poti srečali? TovariSico FRANJO, ki jo vidite na sliki in po kateri je dobila ime ta partizanska bolnišnica.
»V druiini nas je bilo Šest otrok,* pripoveduje MILAN ZAKELJ, znani pr-voborec in revolucionar. »Od doma sem tako odšel s trinajstimi leti in pol, najprej sluiit kot mali hlapec. S petnajstim letom pa sem se šel učit za mehanika in se po štirih letih izučil leta 1940. Tam, kjer sem delal, je bila delavska razredna zavest bolj razvita, kar je vplivalo tudi name, zato sem se hitro odločil in decembra 1941 ie odšel v partizane. Svojo vlogo pri moji odločitvi pa so seveda imeli tudi moji bratje.«
Bratje Zakelj so bili v začetku vsi borci Cankarjevega bataljona. Trije: Vinko, Pavel in Janez so padli, Milan pa je poleti 1942 postal desatar, jeseni istega leta je odšel na teren, kjer je delal kot organizator osvobodilnega gibanja. Tako je leta 1943 postal sekretar za Poljansko dolino, od spomladi 1944 pa vse do leta 1955 pa je delal v organih za notranje zadeve. Tudi po vojni ni prenehal z drui-benopolitičnim delom. V Škof ji Loki je bil nekaj let sekretar občinskega komiteja Zveze komunistov, nato pa je odšel na okrajno organizacijo Zveze borcev — kot podpredsednik.
»Tu sem se zlasti ukvarjal s socialnimi problemi borcev in pa z zgodovino.«
Od lota 1961 do 1966 je bil direktor Zavoda za socialno zavarovanje Kranj, leta 1967 pa se je zaradi bolezni upokojil.
Nekaj hipov, in prebili smo se skozi iivljenje našega rojaka. Toda to je bilo 50 let borbe, odpovedovanja, študija.
»Veš,« pravi, »če hočeš uspešno delati, je treba biti stalno z vsem na tekočem. Moram reči, da sem svoje Čase, po vojni, pa vse do upokojitve mnogo študirat sam. Posebno v drulbenopolitičnem delu je treba razumeti vse tokove razvoja, kajti razvoj druibe je treba gledati na
dolge roke. Deset let ne pomeni veliko in ni treba obupali nad vsako malenkostjo.« Vedre poteze v markantno klesanem obrazu potrjujejo njegove besede.
w
No, za Milana tudi sedaj še ni počitka. Zadnja leta se je ukvarjal s socialo m zdravstvom, sedaj pa poskuša pomagati razreševali nekatera stanovanjska m socialna vprašanja.
Se posebno pa ga zaposluje društvo upokojencev v Skofji Loki, saj ima kot predsednik vedno dosti opravkov.
Seveda, oh tako resnem in odgovornem delu ne pozabi na oddih. Enkrat te-
Kot dobrega pozriavalca ljudi in razmer v vsej občini, zlasti v Poljanski dolini in v Zireh, ga spomnim še na iirovske drul-bene probleme ...
»la, Ziri so tipični odraz neke druibe, kjer je tradicija močno zakoreninjena, razvijajo pa se v posebnih razmerah, ob katere ie močno butajo procesi v svetu. Blagovni odnosi in trino gospodarstvo so tudi Г Zireh našli svoj odmev. Ljudje so se začeli cepiti. Mislim pa, da je treba poenotiti teinje ljudi. To ho nekdo moral napraviti — in to čimprej.
Prilika za to je morda sedaj, ko sle začeli planirat: razvoj kraja. Povezali je treba še posebno vse tiste, ki kai vedo, o katerikoli stvari, in so pripravljeni delati. Mislim, da bi marsikdaj lahko sodelovali tudi Zirovci, ki so kje zunaj, zato hi bilo dobro ustvariti neko evidenco, potem pa ob raznih vprašanjih povabiti k sodelovanju prave ljudi.«
Ura, ki smo namenili z.a razgovor, je minila kot bi irenil. Toda misli, napotkov, pa tudi zgledov je bilo za mnogo naših delovnih ur.
Tekst: Ne j ko Podobnik
Foto: Franc Jcsenko
Dopust smo preživeli: nekateri lagodno, drugi ob domačih delih, tretji... o tem pa pripoveduje Peter Mlinar
Na strehi Evrope
Marsikak planinec si ieli osvojiti še kakšen višji vrh kot je naš Triglav. Misli polete tudi na najvišje vrhove Evrope, sveta. Do nedavnega sva bila taka sanjača tudi midva s Tonetom. Ko se je nama ponudila prva prilika, sva jo izkoristila in se odpravila na pot. Pridruiila sva sc skupini kranjskih planincev. Vse je bilo treba urediti naglo, tako da časa za kakšne posebne priprave za ta podvig nisva imela. Skrbelo naju je tudi muhasto vreme. Ko sva imela urejene vse dokumente pri PD Kranj, sva do'bila vse prepotrehne informacije o opremi, denarju, hrani, bivanju v tem svetovnem mestu smučanja in alpinizma. Največji problem je bila prtljaga, saj na hrbtu ne moreš nesli vsega, kar si ieiiš na tako dolgi poti. Proti Kranju, zbornemu mestu sva odrinila s precej nabitimi nahrbtniki in potovalkami. Ob dogovorjeni uri so bili vsi zbrani, tu je bil tudi avtobus, ki se je marsikomu zasmilil, ko smo ga nakrmili s kupi prtljage in hrane. Ko smo preko Rateč zapuščali v večernem soncu osvetljene gore, smo si zaieleli, da se vsi srečno vrnemo med domače vrhe, druga ielja pa je bila, da nas bi vsaj pri vzponu na streho Evrnoe, Mont Blanc, spremljalo ''"o vreme. Z nočjo je go. .~nje v avtobusu ponehuio, prepustili smo se spancu; pred nami je bila še dolga pot. Med volnjo smo si nekajkrat pretegnili kosti, se malo osvelili in hajd naprej. V ranih jutranjih urah smo se pribliiali našemu cilju. Pot nas je vodila mimo Milana, Torina, skozi dolino Aoste. Prvi pogled na vrh je bil razveseljiv. Kopal se je v jutranjem soncu, ob pogledu na nebo pa je v nas zaiarela iskra upanja, da bo v blii-njih dneh lepo vreme. Pred vhodom v predor smo opravili carinske formalnosti. Tudi voinja skozi 11,5 km dolg »tunel« je bilo posebno doiivetje, saj se človek ne pelje vsak dan iako dolgo pod zemljo. Ko smo tako predrli planine, se je prilegel krajši postanek, fotoa,parati so bili na delu, saj je bUo motnosti za lep posnetek res veliko. Se nekaj kilometrov in ie smo bili na cilju v Chamonixu. Čeprav je bilo nedeljsko jutro, smo se hitro porazgubili po trgovinah, kjer smo nabavili potrebno manjkajočo opremo, zlasti le-deniška očala. V tem vrveiti smo naleteli na prvi problem, kje najti primeren prostor za postavitev tabora in našega izhodiščnega mesta. Prilika se nam je ponudila v blii-njem Les Houchesu. Po postavitvi tabora so se oglasili ielodci, pomagati si je moral vsak sam. Popoldne smo posvetili počitku in pripravam za vzpon. Na teiave pri vzpo-
nu so nas opozorili ie doma, tako da smo si preskrbeli tablete proti bruhanju in glavobolu. Na pomenku zvečer pred odhodom smo si ob razlagi izkušenih kranjskih vodičev ustvarjali stvarnejšo sliko o vzponu, saj smo imeli del terena pred očmi. Naslednje jutro smo startali ob osmih z ličnico do Bellevue do višine 1786 m. Tu smo pre-
bilo nevarnejše, zato se je bilo zaradi varnosti potrebno navezati. Da je bila pot zanimivejša, smo se od časa do časa ozirali proti vzhodu, kjer nas je pozdravljalo prvo jutranje sonce. Na vrhu smo si segli v roke kmalu po 6. uri zjutraj. Z vrha je bil prekrasen razgled, a kaj ko ga ni bilo mogoče dolgo uiivati, saj sta oster mraz in veter kazala svoje zobe. Na hitro smo napravili nekaj spominskih posnetkov, kaj drugega pa nam niti ni prišlo na misel, satno da smo se čimprej umaknili v zavetje malo pod vrhom. Meni je celo zmrznil prst na roki kljub rokavicam. Kakšne teiave pa so nekateri imeli z ielodcem pa raje ne pišem.
s poti na Mont Blanc
stopili na zobato ieleinico in sc povzpeli na višino 2350 m do točke Orlovo gnezdo. Pred nadaljevanjem smo pogledovali v nebo, kajti v smeri vrha so se podile sumljive megle. Odlašali nismo, zagrizli smo se v trdo granitno skalo. Vse do prve postojanke Tete Rousse na višini 3167 m nas je spremljalo sonce. Vedeli si7io, kako deluje višina na tek, zato smo se krepko podprli. Pravi vzpon pa se je šele začenjal. Do naslednje koče na Aiguille de Goiiter smo morali premagati 600 m visoko steno. Kmalu po odhodu nas je v steni zajela huda sneina nevihta, ki nas je spremljala vse do koče na 3863 m. Prave predstave o steni nisi mogel dobiti zaradi megle, ki je zastirala pogled. S vridobivanjem višine so se pričeli pojavljati znaki višinske bolezni, tako da me je ob prihodu v kočo glava ie pošteno bolela. Pomagale niso nobene tablete, čeprav sem jih jedel kot bombone. Proti večeru pa so se pojavili problemi z ielodcam. Kljub slabemu teku mi je zauiita hrana komajda ostala v njem. Prespali smo v baraki zraven koče, drenj pa je podoben našemu v naših planinskih postojankah. Spanje je bilo bolj Čemenje, tako da smo z lahkoto, toda neprespani vstali ob enih ponoči. Malo pred drugo uro smo bili pripravljeni za odločilni pohod. Vsa pot do vrha je bila prekrita z debelo sneino odejo, tako da si poti brez derez in cepina aH smučarskih palic ni bito mogoče zamisliti. Korak je bil zelo umirjen in previden, saj je bil vrh še daleč, rezerve v telesu pa zelo skromne. Prvi počitek smo si privoščili pri zavetišču Vallot 4362 m visoko. Nadaljevanje poti je

Vračali smo se ravno tako Z zelo umirjenim korakom, toda nasmejani, saj si lepšega in srečnejšega zaključka ni mogoče zamisliti. Na po-vratku če?, steno nam je nagajal tudi led in smo morali biti zelo previdni. V taboru je utrujenost kaj kmalu izginila z obrazov, saj smo se lahko pošteno najedli, predvsem tople hrane, zvečer pa ob pogovoru vse skupaj zalili z dobro francosko kapljico. Zadonela je tudi slovenska pesem, ki je kljub negodovanju drugih gostov, zaključek naredila še bolj slavnosten.
Naslednje jutro smo bili zopet nared za izlet v okolico Chatnoiiixa. Na drugem koncu mesta smo sedli na zobato ieleznico in se odpeljali na Mer de Glace, morje ledu. To je eden največjih tednikov v Evropi, saj s svojo dolibio s priključki meri 15 km, širine do 1950 m, debeline do 240 m. Po ledeniku smo hodili nekaj ur, preskakovali razpoke, globino pa preizkušali s kamni, katere smo metali v irela, kjer so pontkali potoki vode. Nekateri so imeli tudi tako srečo, da so med nanešenim kamenjem našli prave kristale raznih barv. Tisti pa, ki nismo imeli te sreče, smo se v tabor vrnili s kamenjem obteianimi nahrbtniki. Zadnii dan bivanja v tem raju pa .■imo hoteli zaključiti še z vzponom na en štiritisočak. Precejšnjo višino bi pridobili z ličnico na Aigille du Midi, katera te v 25 minutah pripelje na višino 3842 m. Zjutraj nam je ponagajala megla, tako da se nismo upali na tako dolgo pot. A smo dan vseeno preiiveli. Zopet je bila naša točka Chamonix. Tu smo si ogledali pokopališče predvsem Irtev Mont Blan-škega pogorja, planinski muzej s slikami o razvoju alpinizma, primerek kamenja iz notranjosti pogorja, ko so vrtali predor.
Zapravili smo še zadnje franke, ki so le prejšnje dni kopneli kot spomladanski sneg. Naslednji, zadnji dan smo na hitro pospravili šotore in se vračali proti domu
po isti poti. Med potjo smo bili priče telkim prometnim nesrečam, nazadnje pa bi kmalu doletela še nas, ker nam je pri avtobusu počila dovodna cev za gorivo.
In zopet smo na meji. Problemi s carino. Prtljalniki so bili polni, cariniki pa nam niso verjeli, da smo pošteni ljudje in da se vračamo s samo ropotijo in umazanimi cunjami. Jaz sem bil celo med tistimi srečneii, kateri smo morali razkazati vso zapakirano kramo, drugega od tegc nisem imel kakor delo.
Na domačih tleh nas je sprejel det čeprav nam je bilo lepo, smo se radi vračali domov. Spomin nam bodo budili posnetki, ki smo jih napravili med potjo.
Peter Mlinar
Oglas
Kdor želi za določen čas (Ido 2 leti) oddati sobo v najem, naj sporoči uredništvu DELO-2IVLJENJE do 15. septembra.
Poročili so se:
Anica Jereb in Janez Sede j, obrat 2iri, Albina Mlakar, Danica Podobnik in Anica Cadež, obrat Gorenja vas ter Ivanka Spanec, prodajalna I., Zagreb.
Vsem naše iskrene čestitke!
Zirovci nadaljujemo z značilnim urejevanjem komunalnih vprašanj — deia smo se lotili sami, prispevamo pa tudi večji del finančnih sredstev za asfaltiranje. Na hišo poprečno preko 5.000 novih dinarjev.
Izlet z avlonom v Puli
Tudi letos, kakor vsako leto, je Sindikalna organizacija Alpine pripravila številne izlete za ilanc kolektiva. Izbira izletov je bila zelo pestra, tako, da je lahko vsak izbral progo po okusti. Ena od prog je bila tudi izlet z letalom v Pulj. Da je bila ta proga pravilno izbrana, se je videlo po številu prijavljenih, saj jih je bilo trikrat toliko, kakor se jih je predvidevalo. Najprej je b'Ao na razpolagi) le eno letalo, to je za 115 ljudi, zalo so morali ostale vključiti v redne polute, za radi česar so se izleJi pomaknili v poznejši čas, mislim pa, da to ni nikogar motilo.
V	nedeljo, 17. avgusta, oh 6. uri sitio se zbrati pred tovarno. V iirovski kotlbti je letala jutranja megla, kar običajno pomeni lepo vreme, toda kljub temu smo bili i' negotovosti, kar je tudi razumljivo, saj za prvi izlet z letalom si vsakdo teli lep razgled z višine.
V	Skofji Loki se nam je pridrulila vodička Špela. Po prihodu na Brnike smo takoj zagledali letalo DC-9. Vsi smo vedeli, da se bomo s tem peljali mi, zato smo nestrpno čakali odhoda. Spela nam je
priskrbela karte in ie je sledil poziv po zvočniku, naj se pripravimo na odhod. Čez nekaj trenutkov smo se ie vzpenjali v letalo. Ko smo se namestili na sedete in se privezali z varnostnimi pasovi, se je ie premaknilo proti vzletni stezi, plin, in ie smo bili v zraku. Predno smo se zavedli, da letimo, smo ie prebili plast jutranje megle, v oči pa nam je zableščalo jutranje sonce. Leteli smo vse više in više v jasno nebo, pod nami pa so se širila meglena prostranstva. Iz tega prostranstva so štrleli le višji vrhovi obsijani s soncem, ki so pokrajini dajali poseben čar. Po nekaj minutah leta smo ie preleteli Cerknico. Megla je izginila in pokazala se je zelena notranjska pokrajina. Tudi vzdolt Istre je bil razgled na zelena polja edinstven. Nismo se še viive-li v to, da letimo, smo se ie morali pripraviti na pristanek. Spuščali smo se vse nite, hiše so postajale večje in zopet se nas je lotila rahla vznemirjenost, kako bomo pristali. Rahlo nas je zazibalo in tc smo hrzeli po pisti. Po izstopu iz letala nas je pozdravilo toplo sonce. Spela nam
v juliju letos je Gasilski vod iz Brekovic slavil 15. obletnico ustanovitve. Oh tej priliki je bila proslava in otvoritev gasilskega doma v Brekovicah.
Pokrovitelj te proslave je bila tovarna obutve ALPINA, ki je dosti pripomogla pri gradnji tega doma, zato ji gre za vso pomoč in pokroviteljstvo najlepša zahvala.
Zahvaljujemo se tudi vsem ostalim, ki so nam pomagali!
GASILSKI VOD BREKOVICE

Г
Ste ie videli puljsko areno?
ic razloiila program dneva in nas seznanila s časom odhoda. Vstopili smo na mestni avtobus, ki nas je odpeljal do kopališča Stoja. Toda neverjetno, za borih 10 km smo porabili polovico več časa, kakor za let z letalom z Brni-kov do Ptilja.
Kopališče Stoja je kar dobro urejeno. Ima kabine, restavracijo, bife in ostale kopališke naprave. Tu smo se kopali ves dopoldan in nekako do srede popoldneva. Nekateri so postali liidi lepo zagoreli. Proti večeru smo se odpravili v mesto, saj smo si vsaj beino hoteli ogledati mestne zanimivosti.
Pulj šteje danes od 35—40 tisoč prebivalcev in je politično, gospodarsko in kulturno središče hrvaške Istre, ter iivahito turistično središče. Leii ob puljskem zalivu. Ugodna lega je privabila ie Rimljane in ti so ie leta 83 pr. n. št. napravili prvo naselbino. Na moč in pomembnost mesta v tistem času kaiejo nekatere prav lepo ohranjene zgradbe. Med njimi je najbolj pomembna in znana Arena, ki je ena največjih ohranjenih tovrstnih zgradb sploh, saj je lahko sprejela tudi do 23.000 gledalcev. Mesto je bilo v poznejših obdobjih večkrat porušeno in tudi Rimljani so odpeljali mnogo dragocenosti za gradnjo svojega mesta Rima. Leta 1797 je Pulj dobila Avstrija in jo začela oblikovati v vojaško pomorsko oporišče in je mesto dobilo še ieleznico, je poleg vojaškega dobila še gospodarski pomen. V času italijanskega gospostva se Pidj ni posebno razvil, ko pa je bil priključen Jugoslaviji (1947) se začne njegov hitri vsestranski razvoj. Sedaj ima Pulj veliko ladjedelnico Ulja-nik, tovarno cementa, tovarno ribjih konzerv in še vrsto drugih delovnih organizacij. Kot vaien gospodarski objekt je vredno omeniti tudi letališče, ki se je prav v zadniem času močno razvilo in prispevalo k naglo rastočemu turizmu.
V bliiini Pulja leii tudi otok Brioni, kjer je rezidenca predsednika republike Tita.
Mračilo se je ie, ko srn-) prišli na postajo, da prUa'ui-
mo avtobus za letališče. Po krajšem čakanju smo se le odpeljali, toda do odhoda letala je bila še debela ura. Po uri čakanja smo se ie vsi pripravili, da se vkrcamo, ko so nas po zvočniku obvestili, da ne bomo še leteli, ker je na Brniku megla. Med ljudmi je rasla vznemirjenost, marsikoga je ie skrbelo, kako bomo potovali. Toda kmalu smo se vkrcali in poleteli v noč. Pod nami se je razprostrlo razsvetljeno mesto, ki je kmalu izginilo v daljavi. Na levi smo zagledali razsvetljeno reško pristanišče, iz globine pa м odsevale drobne svetle pike,
da je izgledalo, kakor da bi gledal zvezditalo nebo, vendar tokrat od zgoraj navzdol. Že smo bili nad Ljubljano. Ker smo bili ie nekoliko niie, smo lepo videli razsvetljeno mesto. Lepo se je videl razsvetljen grad, pa tudi posamezne ulice. Pred letališčem nas je čakal avtobus, posedli smo in kmalu smo bili doma.
Teiko pričakovano doiive-tjc je bilo za nami. Čeprav je bil dan poln neke vznemirjenosti in strahu, smo bili vsi veseli in verjetno ni bilo nikomur ial, da se je udeleiil izleta.
Andrej Mlakar
Bili smo na Dunaju
Kot ie nekaj let prej je tudi letos sindikat Alpine organiziral izlete za svoje delavce 111 to v Pulj, Novigrad, Kum-rovec in na Dunaj.
24. julija zjutraj smo se vsedli na avtobus, ki nas je popeljal proti Dunaju. Razpo-loienjc na avtobusu je bilo prijetno, tako da je pot na Dtmaj kar hitro minila.
Tja smo prispeli popoldne. Dunaj je veliko mesto, polno zanimivosti, saj ima bogato in zanimivo preteklost, o kateri nam je veliko pripovedoval vodič, ki smo ga vsi zelo pohvalili.
Po ogledu mesta smo odšli v ScUdnbrtm. Tam smo videli bogastvo vladarjev iz obdobja Avstroogerske monarhije. Nato pa smo si ogledali zad-
nji dom Marije Terezije, njenih otrok in sorodnikov. Tako iivljenje vladarjev Avstroogerske, kot njihova smrt je bila odeta v eno samo neizmerno bogastvo.
Pot nas je vodila naprej v veliki cvetličnjak tropskih rastlin. Videli smo tudi spomenik Johana Straussa in cerkev svetega tSefana. Popeljali smo .че po kolesu v Pra-tru, kjer smo videli vse mesto. Bilo je enkratno doii-vetjc.
Tudi voinja je bila zanimiva, čeprav je bila dolga.
Tudi naslednje leto si telimo takšnega izleta. Izlet na Dunaj pa nam bo ostal trajnem spominu.
Marija FRELIH
Klor v vodi
Dne 3.7.1975 je imela voda iz iirovskega vodovja nenavaden okus in vonj. Ker smo ic imeli primer, da je v vodovodno omreije zašla gnojnica, se je tudi v tem primeru glasila enostranska obsodba: v vodi je gnojnica. Kljub zagotovilom vodstva krajevne skupnosti tiri, da v vodi ni gnojnice, ni tega nihče verjel.
Sedaj so prispeli bakteriološki izvidi vode, ki je bila omenjenega dne vzeta ob 7. in ob 8. uri iz vodovoda v Zadruinem domu, vas obveščamo, da v vodi ni bila gnojnica.
Končna ugotovitev je, da je voda vsebovala preveliko dozo klora.
Klor, raztopljen vodi v prevelikih količinah daje enak
Tudi letos je PD 21rl organiziralo pohode po slovenski planinski transvcrzali. Prva dva posnetka; na Triglavu in spust z njega; spodaj: na Nanosu
STRAN 9 —
Prvič na Triglav
Bilo je zgodnje nedeljsko jutro in zadnji ponočnjaki so se vračali domov, ko smo mi začenjali nov dan. To ni bil čisto običajen dan, od njega smo pričakovali veliko, saj stno bili namenjeni na Triglav. Avtomobili so kar hitro poiirali kilometre in nekako oh 5. uri smo prispeli v bliii-no Mojstrane, odkoder smo
mestljivo podobo. Prehod čez snelišča, ki jih ni malo, je bilo enkratno doiivetje. Zamaknjeni v lepoto narave smo tako kmalu dosegli Sta-ničevo kočo, kjer se je prilegal vroč čaj in obilna malica — priprava za naskok na T riglav.
Po okrepčhlu smo bili spet na poti in kljub naporom, ni
bar moi, ker je odkril ta točko.
Počasi smo krenili nazaj, polni lepih spominov in lepot, ki jih nudi gorski svet. Planinci, ki smo jih srečavali, so bili vsi zelo prijazni in zgodi .se, da si dva neznana človeka po napornem dnevu seie-ta v roke. Taka je namreč navada v hribih in če omenim
4 ■' ■■
Ш


Mogoče malo utrujeni — toda zadovoljni
začeli nai podvig. Skriti v senci mogočnih gozdov, je v nas plala ena sama ielja, da bi bilo lepo vreme!
Polni upanja in pričakovanj smo pričeli s hojo skozi gozd in ptičje petje je spremljalo naše vedro razpoloženje. Bilo nas je 21, od tega 15 rekrutov, torej planincev novincev. To ni čisto prava beseda, saj smo vsi hodili v hribe ie prej, toda na Triglavu Se nismo bili in neka notranja ielja nas je gnala gor, koder bomo pozabili vse skrbi in se seveda ob srečni vrnitvi pohvalili svojim prijateljem. Saj pravijo, da imena planinec ne zasluii tisti, ki še ni grizel kolen na vrh očaka domovine. Najsrečnejši od vseh so bili seveda otroci, ki so vso pot hodili prvi in s kon-dicijo, kakršno imajo le gamsi, premagovali strmino. Vsi pa smo bili seveda pod nadzorstvom dveh izkušenih planincev, ki sta ves čas z budnim očesom bdela nad nami, delila nasvete in nas spodbujala, da smo končno srečno prišli na vrh.
Mislim, da nikogar vd nas ni sram priznati, da je teiko čakal prvega počitka. Tu smo pošteno izpraznili nahrbtnike in potem smo se laije vzpenjali. Narava je bila čudovita, prav tako ni zaostajalo vreme, od katerega je bil odvi-sem celoten naš pohod. Grmički vseh vrst sviščev in čist zrak so naznanjali, da smo v gorah, daleč od mesta, torej v svetu, kjer ima narava še svojo pravo in nenado-
hotel nihče ostani figa mat Se zadnji postanek nn Kredarici in ie smo se vzpenjali po klinih, korak za korakom, proti vrhu. Malce nas je bilo strah, pa ne strme poti, ampak tistega, kar nas je čakalo na vrhu, — planinski krst. Kmalu smo bili na vrhu. Neverjetno, čudovito, enkratno, kakšen razgled. Pozabljen je bil ves trud, krst je bil mimo in sklenili smo, da je bil Jakob Aljai res do-
še razpoloienje v koči, lahko rečem, da so gore edini kraj, kjer izrek »človek človeku volk« ne velja.
Naslednjega dne smo se z otoinim 'Pogledom ozirali nazaj tja, kjer smo doiiveli toliko lepega. Ničesar ni bilo, da bi odnesli za spomin, pa vendar .что bili bogatejši za nekaj, česar ne doživi vsakdo.
Enoglasno smo sklenili: »Se pojdemo v hribe!«
Irena 2akclj
Zelo uspešna krvodajalska akcija
v krvodajalski akciji, ki je bila pretekli mesec v žireh, je bilo samo iz Alpine 275 krvodajalcev, kar je doslej največje število. Vsem krvodajalcem se za človekoljubni odziv najlepše zahvaljujejo!
Samoupravni organi OZD Alpine Vodstva družbenopolitičnih organizacij OZD Alpine Krajevni in občinski odbor Rdečega križa Slovenije
Kdo zna?
гтш»\

Spoštovani bralci!
Da bi pospešili izboljšanje našega dela in obogatili naše znanje zlasti s področja tehnologije in organizacije, uvajamo novo nagradno igro KDO ZNA?
Predstavljamo vam delovno mesto POTAPLJANJE OPRTNIKOV (v hali). Vaša naloga je, da izdelate predlog po naslednjih vprašanjih:
1.	Kako izboljšati transport do in od delovnega mesta?
2.	Kako izboljšati organizacijo dela na delovnem mestu?
3.	Kako izboljšati delovne pogoje?
(Po možnosti predložite tudi skice.)
Nagrade so 3 in sicer:
1.	nagrada
2.	nagrada
3.	nagrada
200 din 150 din 100 din
Žirovski taborniki so zastopali Slovenijo
v okviru 6. zleta jugoslovanskih tabornikov je bit od 3. do S. jtdija na Petrovem brdu pri Karlovcu Jugoslovanski taborniški partizanski mnogoboj. Pravico nastopa so imeli le zmagovalci po republikah. Slovenijo je zastopal 3. vod čete Zelenega Zirka, imenovan »Zvijače«. V hudi konkurenci najboljših ekip v driavi so zasedli 3. mesto, prvi pa so bili taborniki iz Srbije. Podvig, ki ga velja posebej pohvaliti.
»DELO ŽIVLJENJE, je glasilo ALPINE tovarne obutve 2irl, Stara vas 23 — n. sol. o., ki ima v svoji sestavi TOZD Proizvodnja obutve, TOZD Prodaja obutve in Delovno skupnost skupnih služb.
Ureja ga uredniški odbor:
Vladimir Pivk
Alfonz Zajec
Ivan Capuder
Janez Smeh
Martina Gregorač
Majda Jesenko — giavnl urednik
Nejko Podobnik — odgovorni urednik
Izhaja mesečno. Naklada 1600 izvodov.
Fotografije: Franc Jesenko
Tisk: Gorenjski tisk, Kranj
Nakon završetka proljctnog djela prvenstva Zagreba u malem nogometu, gdje je momčad »Alpina Ziri« postigla veći reklamni nego rezultatski uspjeh, došlo je do osvježenja momčadi novim poznatim igraćima, a time i izvanrednog uspjeha na turnir-skom takmičenju.
Zagreb, 27.7.1975 — TURNIR »DAN USTANKA 75« Neočekivani uspjeh. Radi velike izjednačenosti i konkurencijc prijavljenih momčadi, naše želje bile su skromne. Velikim zalaganjem i požrtvovanjem nadmašili smo i sebe. Osvojen Ijep pehar, diplome momčadi i pojedinačno, odojak i dobra organizacija proslave, Ijepa su nagrada za učinjen trud, tim više što smo se svojim učestvovanjem na turnim priključili proslavi dana ustanka.
Zagreb—Šestine, 15.8. 1975 — TURNIR RK »SLJEME«
Novi uspjehi »Alpine«
Ponovno su na okupu poznate i vrlo kvalitetne momčadi malog nogometa u Zagrebu. Popularni turnir u Šestinama završio je ponovnim trijumfom momčadi »Alpina«. Uz favorite turnira momčadi »Markuševac«, »Horvati«, »Mladost« i igrači »Alpina« dobrim nogometom priredili su užitak brojnim gle-daocima. Poslije dramatičnog finala pehar, komplet drcsova, medalj u fair play i čestitke primili su nogometaši »Alpina«.
Cilj, da osnivanjem momčadi »Alpina Ziri«, medju omladinom reklamiramo naSu radnu organizaciju uspio je u potpunosti, a uz vrlo mala financijska sredstva.
Jakob Celik
Košarkarji, morda ieseni še več uspehu
Rešitve pošljite najkasneje do 15. 9. na uredniški odbor Delo-iivljenje.
Predloge bo ocenjevala posebna komisija. Izredno dobre predloge pa bomo poleg nagrade predložili tudi komisiji za inovacije.
Pridržujemo si pravico, da ne podelimo vseh nagrad, če predlogi po mnenju komisije ne bodo dovolj kvalitetni.
Uredništvo
Cas dopustov in počitnic je mimo. Imeli smo dovolj časa, da se odpočijemo od napornih spomladanski tekmovanj in drugi del pričakujemo sveži in pripravljeni.
Pri košarkarjih KK Kladi-var so bili v nekaterih kategorijah doseženi slabši rezultati kot smo pričakovali, zato so vsi preko celih počitnic redno vadili. Tik pred pričet-kom tekmovanj pa so odšli še na skupne enotedenske priprave v Rovinj. Ob tako resnem delu je pričakovati, da bo uspeh boljši kot v prvem delu.
Poglejmo na kratko, kako so se posamezne ekipe uvrstile v prvem delu:
pionirji: 1. mesto v gorenjski ligi;
pionirke: 1. mesto v gorenjski ligi;
mladinci: 2. mesto v II. republiški ligi;
člani: 7. mesto v I. skupini II. slovenske lige;
članice: 6. mesto v I. slovenski ligi.
Poleg tega pa so se članice uvrstile še v nadaljnje tekmovanje v tekmovanju za Jugoslovanski pokal in se bodo v naslednji tekmi srečale z ekipo Vrhnike.
Sploh bo jesenski del za košarkarje zelo naporen, saj bodo poleg rednih ligaških tekmovanj na sporedu tudi republiška prvenstva za pionirke, pionirje in mladinke, kjer imajo vse tri ekipe lepe možnosti zasesti katero od prvih treh mest.
Tudi osnovnošolska ekina se na iosenski del tokmovn-n,ja pridno pripravlja. Tudi oni so imeli priprave, in sicer
na Vrhu nad Rovtami. Tam so si cel teden nabirali moči in izpopolnjevali tehniko. Letos je za vadbo med počitnicami še težje, kajti trenutno je usposobljeno le igrišče pri TVD Partizanu.

Nogometaši in košarkarji — tokrat manj zares.
V času počitnic so za razvedrilo poskrbeli košarkarji m nogometaši, ki so se pomerili med seboj najprej v nogometu, potem pa še v košarki. Nogometaši so bili na svojem terenu odločno premočni in so premagali košarkarje s 5:0, le ti pa so se jim oddolžili popoldne v košarkarski tekmi, ki so jo dobili /. 92:29.
Miha Govekar