Celjski GLASILO OSVOBODILNE FRONTE CELJA Leto III. — Štev. 16 Celje, dne 22. aprila 1950 Posamezna številka 2 din Frontne organizacije so v dosedanjem tekmovanju dosegle lepe uspehe Pretekli .petek je bil v dvorani kina »Metropol« plenum OF za Celje mesto in vse OF odbore v območjui volivnega okraja Celje-mesto. Predsednik mest- nega odbora OF je podal poročilo o po- teku volitev v Zvezno skupščino. Po- vedal je, da so pri teh volitvah, ki so se odvijale v vzdušju 'graditve petlet- nega plana, delovni ljudje dokazali, da so na strani naše Partije in da odvrača- jo vse poizkuse sovražnih elementov v državi sami in izven nje, ki bi hoteli preprečiti našo trdno pot k boljši bo- dočnosti. V referatu je pohvalil najbolj- še terene in najboljše volivne enote. Seveda se tiudi te volitve niso izvedle brez napak. Tovariš Trpin jih je sliko- kovito prikazal, tako da jih v bodoče ne bo težko odpraviti. V diskusiji so dele- gati in gostje plenuma sami iznašali uspehe in napake, ki so jih storili pri volitvah. Vseskozi so v diskusiji dali govorniki čutiti, da je bilo na terenu premalo političnega dela, kajti tu v ne- posredni bližini mesta Celja je bilo do- kaj volišč, kjer poprej nikoli ni bilo nobenega sestanka, bilo to političnega, vzgojnega ali pa gospodarskega pomena. K diskusiji se je prijavil tudi tovariš Medved Alibin, predsednik OSS-a, ki je opozoril delegate na to, da Celje kot center vse preveč pozablja na okolico. V okolici mesta, kjer je prebivalstvo pretežno kmečko, se v tem času bije odločna bitka za uvedbo socialističnega i;eda na vasi. V mestih in v industriji je socializem že malone zgrajen, zato bi morali celjski aktivisti, kot pravi tov. Medved, pogledati tudi malo čez »plot« in .pomagali pri reševanju tako važnih nalog, kot je socialistična preobrazba > vasi. Predsednik Okrajnega odbora OF \ za Celje-okolico se je celjskim aktivi- stom zahvalil za pomoč pri izvedbi vo- litev na področjih, 15. uri popoldne. Obsojeni so bili: Anton Grobelnik st. na 18 let odvzema prostosti ter zaplem- bo premoženja; Stanko Krempuš na 16 let odvzema prostosti in zaplembo pre- moženja; Stanko Zolnir na 10 let od- vzema prostosti in zaplembo premože- nja; Ivan Krajnc na 10 let odvzema pro- stosti; Hilda Krempuš na 8 let odvzema prostosti in zaplembo premoženja; Ivan Veber na 8 let odvzema prostosti. Neža Grobelnik in Anica Pecelj na 5 let od- vzema prostosti; Marija Pecelj na 2 in pol leti odvzema prostosti; Franc Pe- celj na 2 leti odvzema prostosti; Anton Grobelnik ml. na 1 leto odvzema pro- stosti; Jože Grobelnik na dve leti po- boljševalnega dela; Silva Grobelnik na 1 leto poboljševalnega dela, isto tudi Ana Veber; Matilda Pecelj, pogojno na dve leti poboljševalnega dela in Štefka Zamuda pogojno na 1 leto poboljševal- nega dela; Marija Zolnir pa je bila oproščena. V Rimskih toplicah je mla- dina sama izvršila ne- deljski pregled posevkov V nedeljo, ko je po vsem okraju bil pregled posejanih površin, se v Rim- skih toplicah razen mladine ni nihče zanimal za to. Zjutraj je na dogovorjeno mesto prišla le sekretarka mladine in njena pomočnica, od KLO pa je bil na- vzoč edino le tajnik. Vse ostale organi- zacije in odborniki ljudskega odbora so mimogrede pozabili na svojo nalogo, če niso med njimi tudi taki. ki so to hote storili. No naloga, ki je to nedeljo bila po- stavljena pred KLO, je bila vseeno iz- vršena, kajti na pomoč je pristopila vsa mladinska organizacija, ki je v sprem- stvu tajnika pregledovala vse orne po- vršine v 13 vaseh. Poleg tega bo mladi- na v Rimskih toplicah na ogroženih površinah posejala okoli 4000 sončnic. Vzgledu mladinskih organizacij bi mo- rale slediti tudi ostale masovne organi- zacije v Rimskih toplicah. V celjskem bazenu uspešno izvajajo gozdno vzgojne ukrepe Okraj Celje-okolica je razmeroma močno gozdovito področje, katerega lesno bogastvo so pred vojno izkoriščali v taki meri, da so ostale mnoge goliča- ve, katere zdaj sistematično -pogozdu- jejo. Ljudska oblast nudi gozdnim posest- nikom v tem pogledu vso pomoč. Iz la- stne drevesnice Prešnik v Rožni dolini jih oskrbuje s potrebnimi sadikami, v raznih tečajih za gozdno-vzgojno delo pa usposablja strokovnjake, ki skrbijo za nego gozdov. V minulem mesecu je bil takšen tečaj za logarje na Celjski koči. Letos bodo zasebni zosestniki v okra- ju Celje-okolica pogozdili 26 ha goličav. Na spomladansko pogozdovanje odpade od tega 18 ha. Razen tega bodo spomladi tudi očistili 43 ha gozdnih površin. Za- sadili bodo predvsem smreke in do- glazije, za katere bodo dobili sadike iz naravnega prirastka na Celjski koči. Zaradi slabega vremena se je pogozdo- valno delo nekoli-ko zakasnilo, vendar so doslej pogozdili že 9 ha z blizu 18 tisoč sadikami, ter očistili okoli liha gozda. Glavni delež pri izvedbi pogozdoval- nih del ima šolska mladina. Pogozdu- jejo vse šole, medtem, ko se masovne organizacije, razen v Kozjem, niso od- zvale. Tako je šola v Jurkloštru zasa- dila doslej 2120 sadik, šola v Laškem 1500, itd. Veliki del v planu spomladanskega pogozdovanja predvidenih površin od- pade na Kozjanski predel. Okrajni od- sek za gozdarstvo je vsem sektorjem pravočasno razdelil sadike. Kmetje in krajevni logarji so povsod pokazali ra- zumevanje do te važne akcije, razen v Slivnici, -kjer je malomaren logar Ru- dolf Kovačič imel po enem tednu 10 tisoč komadov dobavljenih sadik še ved- no v kleti, namesto da bi jih čimprej razdelil šolam in posestnikom. Nepri- merno odgovornejša naloga odpade v pogledu pogozdovanja na Gozdno go- spodarstvo v Celju, ki upravlja 23.710 ha gozdov na obsežnem ozemlju, od hrvatske meje pri Rogatcu, pa do av- strijske meje. Po osvoboditvi je Gozdno gospodar- stvo prevzelo od bivših gozdnih last- nikov precej nepogozdene površine in je takoj pričelo s pogozdovanjem starih posek in čiščenjem mladih sestojev. Že leta 1948 so pogozdili 168 ha s 300 tisoč sadikami in 214 kg semen, ter pre- čistili 278 ha mladih nasadov. Leta 1949 so pogozdovali še v več- jem obsegu. Zasadili so 269 ha posek s preko 860.000 sadikami in 307 kg semen. Letos ima Gozdno gospodarstvo v pla- nu pogozdovanja 227 ha goličav in či- ščenje 470 ha mladih gozdov. Od tega odpade na spomladansko pogozdovanje 163 ha goličav in 119 ha mladih nasadov. Pogozdovanje je v polnem razmahu in bo v nižjih legah kmalu zaključeno, medtem ko v nekaterih višinskih pre- delih zaradi novozapadlega snega še ni mogoče pogozdovati (n. pr. Gornji grad. Luče, Vitanje, Šoštanj.) Do 10. aprila so pogozdili že 45 ha s 180.000 sadikami, ter prečistili 95 ha mladih nasadov. Pri pogozdovanju so v nedeljskih akcijah sodelovale množične organizacije, pred- vsem sindikat gozdarskih nameščencev, gozdno delavski tehnikum iz Dobrnice in Dom otrok iz Eosne in Hercegovine z Vranskega, ki so se posebej izkazali. Razen tega so sodelovali učenci raznih osnovnih šol, katerim bodo v nasled- njih dneh sledile vse ostale šole v okra- ju. P. J. Mladina sodeluje pri pomladanski setvi Na mladinskih sestankih se v tem ča- su posebej razpravlja o spomladanski setvi in o nevarnosti ogroženih zemljišč v pogledu naše prehrane. Okoli 80 odst.. kmečke mladine, ki je organizirana v mladinski organizaciji ,sodeluje pri spo- mladinski organizaciji, sodeluje pri spo - gospodarskih nalogah -prihaja na pomoč mladina. V Bezovniku na primer sektretar mladinske organizacije hodi na seje iz- vršnega odbora Krajevnega ljudskega odbora in potem seznanja člane mla- dinske organizacije o najvažnejših go- spodarskih nalogah. V Šentjurju pri Celju je mladina ob- ljubila, da bo posejala s sončnicami vse tiste površine, ki kljub vsem napprom ne bodo zajete v setveni plan in bo gro- zila nevarnost, da ostanejo neobdelane. Vzgledu mladinske organizacije v Šent- jurju bodo sledile vse organizacije Ce- lje-okolica. Tako bo mladina letos pre- ko svojih mladinskih in pionirskih or- ganizacij pripomogla dobršni del, za bo- ljšo prehrano delovnih ljudi. Stran 2. »celjski tednik« Lato III. — Sftev 16 Zeleznicarsko sindikalno kulturno umetniško društvo nFrance Prešerenu je najboljše v celjskem okraju Ce govorimo o kulturno- umetniški in prosvetni dejavnosti v Celju, ne more- mo iti molče preko agilnega društva »France Prešeren«. Od ustanovitve (dne 29. avgusta 1947) pa do danes je dru- štvo po zaslugi požrtvovalnega organi- zacij slkega strokovnega vodstva številč- bo in kvalitetno srtalno napredovalo. 2e 1948. leta so najstarejše sekcije (god- bena, pevska) dosegle na sindikalnem tefkmovanju lepe uspehe, ki so dali vodjem društva pobudo za še temeljite j- št študij, katerega uspehe smo lahko opazili na okrajnem, oblastnem in re- publiškem tekmovanju SKUD. Kar šest sekcij, trije recitatorji in dva solista so »astopili za to društvo na okrajnem, oblastnem tekmovanju v Celju, Laškem in Šoštanju. Štiri prva mesta v tekmo- vanju sekcij in 2 pri solistih je zasedlo to društvo v okrajnem merilu in 5 prvih mest v oblastnem merilu. Prva mesta in številna udeležba na tekmovanju v letu 1949. dokaizuje velik in kvaliteten raz- mah sekcij in posameznikov. Ta raz- meroma kratek razvoj pa nam pove tudi to, da vodstvo društva prav dobro raiz- ume vlogo kulturno umetniškega delo- vanja v našem času. Najstarejša sekcija društva je godbe- tia sekcija, ki je lani praznovala štiri- desetletnioo obstoja skupno s kapelnikom tov. Petermanom. Preko 200 nastopov beleži godba od ustanovitve društva. Marljivi kapelnik organizira tudi mla- etinsko godbo na pihala. To godbo tvori 20 mladincev, predvsem celjskih tova- ren, ki že pridno vadijo. Potrebno pa bi bflo, da bi prosvetni referenti mladin- skih forumov pokazali več zanimanja (kolikor sploh vedo. da organizirajo v Celju mladinsko godbo) za organizacijo mladinske godbe, ki bo ponos celjski mladini. Taniburaški zbor, ki ga je s prva vo- dil predsednik društva tov. Hočevar, se- daj pa tov. Karlovšec in šteje 16 članov, ee je kot celota razvil šele lani, kar je predvsem krivda v pomanjkanju instru- mentov. Skupno je imel do sedaj okoli 30 samostojnih nastopov. Pevska sekcija (mešani -pevski zbor) je v pogledu kvalitete izvajanja naj- boljši. Osnovo zboru je dalo Celjsko pevsko društvo, prevzel pa ga je tov. Jurče Vreže, ki velja v celjskem oko- lišu za najagilnejšega pevovodjo. Po- leg tega zbora vadi mladinski pevski ebor »Ivo Ključar«* pionirski zbor nižje gimnazije. Da polaga tov. Vreže poseb- no skrb in pažnjo vprašanju kvalitete je dejstvo, da je z mešanim zborom do- segel prvo mesto na okrajnem in oblast- nem tekmovanju. Tudi za dvig strokov- nega nivoja pevcev je pri tej sekciji po- skrbljeno v pevski šoli, katero vodi pro- fesor glasbe tov. Prodanova. Prihodnji mesec priredi zfoor samostojen koncert, na katerem bo izvajal dela celjskih skladateljev Ipavca, Svaba, Rista Savi- na, Gobca in drugih. Samostojnih kon- certov je zbor imel 36. V društvu delujeta dve dramatski sekciji, ki sta nastopali z različnimi deli na okrajnem tekmovanju. Sekciji imata mnogo kadra, ki razpolaga s primernim igralskim talentom, ki pa bo, če upra- va društva sekcijam ne bo poskrbela strokovne pomoči iz vrst celjskega pro- fesorskega zbora ali gledališča, ostal na isti višini, ali pa se razvil v čisti di- lentantiizem, ki jasno ne bo odgovarjal zahtevani kvaliteti in kulturno umet- niškemu poslanstvu najboljšega dru- štva v Celju. Nekoliko je uprava to vprašanje skušala rešiti s tem, da je poslala na tečaj tri recitatorje, ki so po uspešno zakljoičenem tečaju dosegli le- pe uspehe na decembrskem tekmova- nju SKUD. Ena izmed recitatork, ki je v okrajnem in oblastnem merilu do- segla prvo mesto, na republiškem pa tretje, ima vse strokovne sposobnosti vodje in učitelja recitatorske sekcije, je odpovedala po navedenih nastopih in uspehih vso pomoč društvu, kljub osebnim intervencijam člana uprave društva. Smatramo, da je treba (v so- cialistični družbi) znanje, ki nam ga dajo razne šole in tečaji neprestano prenašati na druge, kajti v ta namen so šole in tečaji organizirani, ne pa pri- dobljeno znanje ljubosumno čuvati za- se. Dramatske sekcije so naštudirale doslej 7 del, s katerimi so gostovale predvsem v okolici Celja, v delovnih kolektivih in na vasi. Likovna sekcija je biLa ustanovljena lani in šteje 32 aktivnih članov. Člani večinoma samouki, nekateri z izrednim talentom delajo teoretično in praktično pod vodstvom prof. Ščuke in akadem- skega kiparja tov. Lipičnika. Kot pod- sekcije pa bodo še ustanovljene sekcija za umetno obrt in umetno kovaštvo. Posebno pa je pozdraviti sklep sekcije, da bodo okrasili s slikami in kipi za- družni dom v Medlogu in Centralne knjižnico v Celju. Prvo razstavo, sicer v manjšem merilu, so priredili ob pri- liki okrajnega tekmovanja SKUD, kjer so razstavljali najboljši člani sekcije. Večino del je komisija določila za cen- tralno razstavo slikarjev in kiparjev v Beogradu, na kateri so bile nekatere slike tudi odkupljene, kar je šteti za prvi večji uspeh te sekcije. Literarna sekcija in sekcija mando- linskega zbora sta najmlajši sekciji dru- štva. Literarno sekcijo vodi pisatelj Fran Roš. Mandolinski zbor pa sestav- ljajo člani sindikalne podružnice na celjski pošti. Potrebno je, da se ob priliki dotak- nemo tudi načina dela uprave dru- štva, .ki je pripomogla k dosegi uspe- hov in okolnosti, ki so zavirale še 'bolj- ši in hitrejši razvoj društva. G. B. Nadčloveška požrtvovalnost V torek 18. 4. se je pripetila v Celju prometna nesreča, ki naj bo v resen o~ pomin merodajnim činiteljem, da je nujno potrebno rešiti vprašanje gradit- ve mostu čez Savinjo. Ko je omenjene- ga dne iprivozil tovorni avto naložen z deskaimi <česz kapucinski most, se je ta pod težo zrušil, da je avto zdrknil v Sa- vinjo in pod seboj pokopal ljudi, ki so bilj. zraven. Na kraj nesreče so takoj prihiteli gasilci mestne gasilske čete, katerih požrtvovalnosti se je zahvaliti, celjskih gasilcev da ni bilo človeških žrtev. Posebno po- žrtvovalnost je pri (tem pokazal tovariš Dolinšek Franc, ki je s svojim dedom pod vodo zastavil svoje življenje, da je rešil ranjenega sovozača, katerega so tramovi mostu priklenili, da se ni mo- gel rešiti. Sploh pa zasluži pohvalo ce- lotna mestna gasilska četa, ki je a hitro in uspešno pomočjo rešila življenje po- nesrečencev in jih prepeljala v boikiiš- nico. FIZKULTURA Slab začetek »Kladivarja« pri srečanjih za zvezno ligo v namiznem tenisu Dve nedelji so namizno teniška središča v vsej državi — Subotica, Beograd, Novi Sad, Zagreb, Ljubljana in Celje — že pozorišča zanimivih namizno teniških srečanj naših naj- boljših moških moštev v državi, že znanim društvom Spartaku, Mladosti, Milicionerju, novosadskemu železničarju, Crveni Zvezdi in enotnosti so se po kvalifikacijskem turnirju v Celju pridružili še Dom JA iz Novega Sada, Lokomotiva, železničar iz Beograda in naš Kladi var. Preteklo nedeljo je bilo odigrano prvo ko- lo. Žreb je določil, da se v prvem kolu se- staneta v Celju zagrebška Mladost in Kla- divar. Sodeč po moči moštev, je bila Mla- dost velik favorit. Vendar bi v postavi: Uzo- rinac, Dolinar B in Bočkaj, kot so nastopili v Celju, v Celju proti našim igralcem ne smeli zmagati. Bilo bi to sicer največje pre- senečenje — poraz Mladosti v Celju — a iz- učilo bi vsa moštva v ligi, da nobenega pred- stavnika v zvezni ligi ni podcenjevati, zlasti pa ne Kladivarja. Rezultat se je glasil 6:4 za Mladost. Namesto po dve zmagi (nad Dolinar- jem B. in Bočkajem) so Medvešček, Božič in Bradeško osvojili vsak samo po eno. Toliko bolj pomembna je sicer zmaga slednjih dveh igralcev Kladivarja nad parom Uzorinac— Bočkaj, ker sta društvu priborila nepriča- kovano točko. Tako se je predvidena zmaga 6:4 pretvorila v enak poraz 4:6. Kladi var pa je zamudil izredno priliko, osvojiti dve točki in se že na samem začetku odtrgati od dna tabele. Krivdo za neuspeh nosijo trije igralci, morda eden nekoliko večjo od ostalih dveh. V namiznem tenisu pa vedno velja pravilo, glej, da sam zmagaš, pa čeprav je soigralec malo prej izgubil, morda res sigurno točko. Noben poraz ne sme in ne more deprimirati pravega tekmovalca, ki mora stremeti, da prav njegove zmage vsaj ublaže poraz, če ne morejo več doprinesti k celotni zmagi ekipe. Tudi drugo kolo ni prineslo zaželjenega uspeha. Res je, da je zagrebška Lokomotiva v prvem kolu premagala kompletno moštvo Enotnosti s 7:3, vendar ni bilo nikjer zapi- sano, da mora isti rezultat ponoviti tudi nad Kladivarjem. Da mu je to uspelo, se ima za- hvaliti dejstvu, da je Kladivar dospel v Za- greb samo z dvema namesto s tremi igralci. Tako tudi izredno lepa igra Bradeška, ki je osvojil dve točki in uspeh Božiča nad Cukli- čem nista mogla rešiti gostujočega moštva porazov, saj je isto moralo prepustiti tri igre brez borbe. Ni naša dolžnost, da raz- iskujemo, zakaj ni šel na pot tudi Medvešček, gotovo je le, da je to pot krivda na neres- nosti igralcev samih, ki k tekmovanju niso pristopili tako kot bi morali z ozirom na značaj tekmovanja. Računati bi morali, da je v zvezni ligi malo nasprotnikov, ki bi Kla- divarju prepustili dve točki in da sta prav Mladost v navedeni postavi in Lokomotiva bili društvi, kjer bi Kladivar moral zma- gati, če bi si hotel že v tem delu prvenstva zagotoviti še nadaljnje sodelovanje v zvezni ligi. Kljub temu, da je že mnogo, pa še vedno ni vse zamujeno. V nedeljo dopoldne se sestane- ta v Celju Kladivar in Enotnost, društvi, ki sta po prvih kolih še brez točk. Derbi slo- venskih predstavnikov bo verjetno odločil, katero moštvo bo ob koncu spomladanskega dela prvenstva zaključilo tabelo in katero si bo pomagalo v sredino. Upamo, da bodo to pot naši igralci: Medvešček, čoh, Božič in Bradeško uspešneji ter da bodo slavili prvo zmago, če so že prepustili dve zmagi mo- štvom iz Zagreba. Zaenkrat izgleda tabela takole: Vabimo vse Celjane, ljubitelje namiznega tenisa, da v nedeljo dopoldne s svojo pri- sotnostjo moralno podprejo naše igralce, ki bodo tokrat poleg važnosti ligaškega srečanja samega ponovno skušali dokazati premoč celj- skega namiznega tenisa nad ljubljanskim. Dvoboj bo v nedeljo, dne 23. t. m. ob 10. uri, predvidoma v Mali dvorani Doma OF. Točen čas in kraj pa bosta razvidna iz ob- jav na oglasnih deskah v mestu. Ljubitelj namiznega tenisa Pionirji iz okraja Celje - okolica bodo prispevali fnažčobrsernu fondu 2e lansko leto so mnogi pionirski od- redi iz okraja Celje-okolica pridelali le- pe količine sončničnega semenja in ga potem na jesen oddali skupnosti v svrho izpopolnitve našega maščobnega fonda. Letos bo ta prevažna akcija še vse bolj organizirana. Bilo je letos pozimi, ko so naši pio- nirji na svojih sestankih sprejeli prve obveze glede planskega sajenja in pri- delovanja sončnic, ter -naših najbolj razširjenih oljaric. Sklenili so, da bodo takoj, ko bo škopnel sneg in se bo zem- lja dovolj osušila, pristopili k pripra- vam zemljišč, na katerih (bodo potem ob pravem času posadili sončnično iseme. Hkrati so sestavili natančen proizvodni plan, iz katerega posnemamo, da bodo vsadili nekaj nad 100.000 semen, tako, da bi odpadlo na pionirja približno 10 rastlin. Tekmovanje med posameznimi odredi — pa tudi med posameznimi o- kraji — bo to planirano število še viso- ko dvignilo in lahko pričakujemo, da bo vsak pionir gojil povprečno 15 do 20 rastlin. Ce bi se to uresničilo, potem bi znašala proizvodnja sončnic v okraju Celje-okolica samo po pionirski liniji okrog 150.000 do 200.000 rastlin. Iz iz- kušenj vemo, da da ena rastlina po- vprečno 10 dkg semenja, 100 kg semenja pa .približno 25 kg olja. Račun nam po- kaže, da bi mogli na ta način letos sa- mo nalši pionirji prispevati v maščobni fond približno 3500 kg maščob, kar bi bil vsekakor velik doprinos k izboljša- nju našega prehranbenega problema. Ce računamo, da nam da rej en prašič približno 50 fcg masti, potem pomeni to, da nam (bodo naši pionirji zredili letos z gojenjem sončnic približno 75 do 100 pitancev. Vsakomur mora (biti jasno, kako velikanskega pomena je tedaj ta letošnja akcija. Seveda pa ne drži, da bodo naši pio- nirji delo opravili, če bodo zasadili to- liko in toliko sončničnih semen. Važno je, kam jih bodo vsadili in kako jih bo- do negovali, kako jim bodo stregli. Predvsem je treba vedeti, da rabi sonč- nica dobro zemljo. Zato bodo pionirji, kolikor še tega niso storili, zemljo dobro pognojili in globoko prekopali. Sadili bodo besarabsko seme, ki da največ maščob in ga lahko nabavimo v sleher- ni KZ. Pionirji bodo sadili v tednu son- čnic, ki bo od 24. do 30. aprila, semena, ob vseh šolskih ograjah, ob cestah, na gozdnih posekah itd., pionirji iz Savinj- ske doline pa bodo zasadili sončnice na vse velike kupe zemlje ob cestnih jar- kih, ki so nastali pred dvema letoma ob priliki modernizacije ceste Celje— Sentperter. Obcestna zemlja ima veliko redilnih snovi in 'bodo zaradi tega sonč- nice tam odlično uspevale. Pionirji iz Celja, Levca, Drešinje vasi in Ar je vasi, iz Petrovč, Žalca in Šentpetra! Tek- mujte med odredi dn vsadite čim več sočničnih semen, da se boste na ta na- čin tudi vi uvrstili med .prve graditelje socializma. Drobnarije savinjCani spet splavaruo po savinji V petek pretekli teden se je mnogim Sarvinjčanom razveselilo srce, ko so po dolgem premoru zopet zagledali splave. S tem, da se je zopet začelo splavar- jesnje po Savinji, bo mnogo razbreme- njen naš železniški promet, ki bo se- daj tudi laže izpolnjeval svoj petletni plan. V Savinjski dolini se je zopet začelo prebujati novo življenje in vsakemu sposobnemu splavarju nudi sedaj naša oblast, priliko, da zopet opravlja delo, ki mu je že v krvi, kot pravijo Savinj- čani. Odslej bomo videli večkrat naše ju- nake jezov in brzic in se bomo z njimi veselili tudi ostali. Jek. \ KAKO JE S KORUZO V DREŠINJI VASI? Tako vprašanje si je menda že vsakdo po- stavil, ko se je peljal ali pešačil poleg ko- zolca, v katerem že od lanske jeseni, celo zimo in do danes leži in gnije precejšnja ko- ličina še neoluščene koruze. To koruzo so videli že razni kontrolni in nekontrolni ter inšpekcijski organi, marsi- kdo se je obregnil ob njo, vendar še nihče tako močno, da bi jo bil vsaj obrnil, da ne bi vsa segnila. Nekdo je tudi vprašal po od- govorni osebi odnosno po upravniku, pa ga menda ni našel in je zadeva in koruza spet zaspala. Mnogi so bili v skrbeh, kaj da pravijo k tej zadevščini prašiči, katerim je koruza na- menjena. Prašiči krulijo in vsem dopovedu- jejo, da bomo slabo jedli brez masti, če jim ne bomo dali koruze. In je čisto res, če bo koruza, še kar naprej v kozolcu, bo na pra- šičih malo masti. Končno pa je tako, da bi se neka inšpek- cija le lahko zavzela in pošteno podrezala to zadevo in glede te koruze rekla odločno, končno in trdo besedo. V DECJIH JASLIH POD KAL V ARIJO JE MARSIKAJ NAROBE V dečjih jaslih pod Kalvarijo je zaposleno 15 otroških negovalk. Vse te negovalke spre- jemajo živilske nakaznice. Po vseh pravilih bi morale hraniti v menzi, pa tega no- čejo. Zakaj? Zato, ker je v otroški kuhinji dovolj jajčk, riža, pšeničnega zdroba in drugih dobrih reči, ki jih dobijo le dojen- čki. Kadar upravnice ni v kuhinji si pečejo jajčka, kuhajo riž in mažejo kruh z medom. Kaj le mislijo pri tem, ko jemljejo hrano našim malčkom? Taki samovoljni razsipnosti je treba napraviti konec. P. C. V LAŠKEM JE UGASNIL ... . . . izobraževalni tečaj tako počasi kakor se je začel in le za trohico hitreje. Prav nič jim ni bilo žal; še zmenili se niso; nekateri so bili celo veseli, ker bodo imeli eno skrb manj. Niti poslovili se niso z njim, kar eno- stavno so ga pustili, da je ugašal v dežju, pozno v noč . . . Kaj pa sedaj? Dovolj drugega dela imajo, začeli so eno in drugo, marsikaj stoji na pol pota in čaka. Pa da ne bi kdo mislil, da bo tudi to ugasnilo. O presneto hudo se je zmo- til tisti, ki bi bil tako lalikoveron. Zrno zna- nosti pravijo, da zadene bolj kot jekleno, če se Laščani tega ne zavedajo, jih le zna nekoč to zrno zadeti, pa ne samo zaradi tečaja, temveč zaradi tega, ker so polovičarji. Laščani, kje so vaše obljube in obveze ali bodo v teh časih ugasnile tako kot vaš te- čaj, vodovod, internat in ...? Manj obljub, manj obvez in reč dela, pa bo bolje in koristnejše. K. KLADIVAR : PROLETAREC (Zagorje) 4:1 (2:1) V prvenstveni nogometni tekmi V. kola slovenske lige sta se srečali v nedeljo v Za- gorju enajstorici gostov iz Celja ter doma- činov. Teren je bil zaradi naliva zelo slab ter neprimeren za Igro, zaradi česar je ista tudi na lepoti trpela. Bila pa je tipično pr- venstvena ter borba za točke, v kateri je ostal kot boljši zmagovalec celjski Kladivar. Nismo pričakovali zmage našega moštva, kljub temu, da smo na tihem upali na uspeh. Igra sama je bila po začetnem udar- cu nekaj časa enakopravna, kar je uspel Flo- reniniju lep prodor ter povede z lepim go- lom svoje moštvo v vodstvo. Kladivar je prevzel iniciativo ter zvišal uspeh po čohu na 2:0. Gostje so prevladovali na terenu, to- da domačinom je uspelo iz nenadnega ne- dolžnega prodoi-a po levi strani zrrtžati re- zultat. V drugem polčasu je prevladovala enaj- storica Kladivarja. Celjani so dali zelo lepo partijo ter zasluženo zmagali. Belcer je pri- speval z dvema goloma, da se je rezultat precej zvišal. Gostje so imeli še nešteto le- pih prilik, ki so pa ostale neizkoriščene, med- tem ko so domačini igrali precej ostro, zra- ven se je pa publika vedla skrajnn nedisci- plinirano. Zmaga Kladivarja je bila zaslužena. Ves kolektiv je igral zelo dobro in ni bilo v njem slabega mesta. Najboljši v napadu je bil zopet čoh, toda tudi ostali niso za- ostajali za njim. Najboljši del moštva je bila celotna krilska vrsta — Dobrajc,. čater, Flo- renini, ki se je odlično izkazala in dala izvan- redno partijo. Mladinsko nogometno prvenstv* KLADIVAR : SOBOTA 3:0 (2:0) Naša mladina je spet zabeležila lep uspeh. Kljub oslabljeni postavi je zaigrala na zelo slabem terenu ter dežju požrtvovalno ter ob- čutno premagala svojega nasprotnika. Fantje so bili marljivi, predvedli lepo igro in za- služeno zmagali. Za Kladivar so bili uspešni Mauer z dvema goloma ter Marinček z enim. Sodil je Brunšek iz Celja zelo dobro. AUTO-MOTO kros v Celju Agilno Avtomoto društvo »Slavko šlander« v Celju priredi v počastitev 1. maja svoj spo- mladanski kros v nedeljo 30. aprila 1950. Pro- ga bo tekla okrog Jožefovega hriba po hri- bovitem terenu, ki bo zahteval veliko spret- nost in previdnost od vozačev. Čas vožnje posameznih vozačev bo ocenjen, zato bo kros nudil gledalcem in ljubi tal jem moto športa poseben užitek. Ostale podrob- nosti bodo objavljene v prihodnji številki. OBJAVE POZIV BOLEZENSKIM VOJAŠKIM VOJNIM INVALIDOM Invalidi, ki so zboleli med vojno in še niso uveljavili svojih pravic po Zakonu o vojaških voinih invalidih, ali pa so zamudili rok za priglasitev, imajo po spremenjenem in do- polnjenem Zakonu o vojaških vojnih invalidih (Uradni li3t FLRJ štev. 14-138-50, člen 33) ponovno možnost priglasitve in sicer do 30. junija 1950. Ta rok velja le za tiste, ki hočejo biti pri- znani za vojaške vojne invalide zaradi bo- leeni dobljene v narodno osvobodilni vojni od 1. aprila 1941 pa do prenehanja sovražnosti ali v sestavu bivše Jugoslovanske vojske med vojno s sovražnikom od 6. do 17. aprila 1941 ali pa zaradi bolezni dobljene med vojnim ujetništvom v taboriščih. Priglasitev je podati Invalidski komisiji pri Ministrtsvu za socialno skrbstvo LRS po- tom invalidskih referentov pri okrajnem (ra- jonskem) poverjeništvu za socialno skrbstvo. Ti referenti imajo na razpolago tiskovine za prgilasltev in dajejo tudi vsa potrebna po- jasnila. Ker je rok kratek, je treba s priglasitvijo pohiteti. Kdor bo podal priglasitev po tem roku, ne bo priznan za vojaškega vojnega invalida. Ministrstva socialno skrbstvo LRS koncerti Koncert mladinskega mešanega zbora »Maksim Gor ki« se bo vršil v sredo, dne 26. aprila v dvorani kina »Metropol«. Dirigent je Kunej Egon. Predprodaja vstopnic v Glas- beni goli. OBVESTILO Vsi učenci v gospodarstvu s področja OLO Celje-okolica prejmejo od Republiške dopol- nilne preskrbe dodatno hrano, in sicer v sle- dečih poslovalnicah Okrajnega magazina: Ža- lec, Braslovče, Vojnik, Šentjur. Planina, Koz- je, Vransko in Laško. Vsak učenec dvigne to dodatno hrano v zgoraj navedenih posloval- nicah. Poverjeni štvo za delo OLO Celje-okolica Poročili so se: Juvan Alojz iz Ljubljane in Rojnik Zora iz Polzele. Vanovšek Jože iz Velenja in Oro-7 Cecilija iz Celja. Korošec žarko iz Trnovelj in štrucelj Neža iz Celja. Mahne Franc iz Limbuša in Jerovšek Angela iz Bukovžlaka. Razboržek Franc in Dečman Marija iz Celja. Petek Jože in Jemec Zinka iz Celja. Pečnik Jožef iz Guštanja in Pungartnik Marija iz Celja. Kukec Stanislav in Kuhar Fanika iz Cel;'a. Hercigonja Ivanka in Podkrižnik Ro- ža iz Celja. Poček Edvard in Brežnik Majda iz Celia. Lajnar Anton in Podjaveršek Marija ia Celja. Umrli so: Zlodej Alojz iz Vitanja, Uranjek Helena iz Petrovč. čret Antonija iz Celja, Belaj Jožefa iz Boštanja, Kovač Anton iz Celja, Kolar Ma- tevž iz Celja, Rataj Jožef iz Svetine, Bučar Danilo iz Vrbnega. Hudohmet željko iz La- škega, Senegačnik Marija iz Celja, Podgoršek Mirko iz Celja, Vozlič Leopoldina is Sv. Ju. rija ob Taboru. Kvartič Dragica iz št. Ilja pri Velenju, Mol Marija iz Celja, šket Ana iz Rogaške Slatine. Kruš Brigita iz štor, Po- kora Frančiška iz Vojnika, Ocvirk Marija iz Celja in Tašič Marija iz Frankolovega. LJUDSKO GLEDALIŠČE V CELJU Ponedeljek, 24. aprila ob 20. uri: B. Nušiž: Pokojnik. Za I. abonma. Torek, 25. aprila ob 20. uri: B. Nušič: Po- kojnik. Za II. abonma. Predstava za III. abonma je zaradi koneerta v proslavo praznika ustanovitve OF prelo- žena. Datum bomo pravočasno objavili. Četrtek 27. aprila ob 20. uri: Fr. Schiller: Kovarstvo in ljubezen. (Gostovanje v Slov. Bistrici.) Petek 28. aprila ob 20. uri: Fr. Schiller: Kovarstvo in ljubezen. (Gostovanje v Slov. Bistrici.) Sobota 29. aprila ob 20. uri: Fr. Schiller: Kovarstvo ia ljubezen. (Gostovanje v Slov. Bistrici.) Nedelja 30. aprila ob 15. uri: Mira Pucova: Ogenj in pepel. Nedelja 30. aprila ob 19. uri: Mira Pucova: Ogenj in pepel. (Gostovanje v Slov. Bistrici.) Člani Ljudskega gledališča iz Celja obiščejo ob priliki gostovanja kolektiv »Vinoee«, Ko- vača vas, tovarno »Impol« in Tovarno sani- tetnega materiala z recitacijami Prešernovih in Cankarjevih del. SKUD »Oton Župančič«, Sv. Peter v Sav. dolini priredi v nedeljo 23. aprila ob 16. uri gostovanje v Braslovčah z Dlckensovo kome- dijo v treh dejanjih »Cvr«ek za pečjo«. ZAHVALA Uprava Dijaške kuhinje se prisrčno zahva- ljuje tovarišici profesorici Kolenko Bogo- mili, ki je darovala 600 din za kuhinjo na- mesto venca na grob Hvala Justini. ZAHVALA Podpisani Franc Završnik. Topovlje—Bra- slovče se najlepše zahvaljujem Državnemu zavarovalnemu zavodu — DOZ-u za izplačilo odškodnine dveh poginulih-zavarovanih konj v znesku 80.000 din. Skoda je bila izplačana 100 odstotno. Zavarovanje živine vsakemu toplo praporočam. Zamenjam sobo in kuhinjo s pritiklinami na Mariborski cesti 64, bivši »Jugoslovan«, za isto ali dvosobno na Sp. Hudinji, Mari- borski cesti, Jožefovem hribu ali Novi vasi. Gladiole in dalije oddaja Jamnikar, Pot na Lavo 5. Izvršni odbor MLO Celje išče hišnika brez otrok za uradne prostore MLO Celje. Plača po dogovoru. Dne 20. aprila prične obratovati avtobusna proga Celje—Mozirje—Ljubno. Odh. iz Celja ob 16. uri prih. v Ljubno ob 17.55 odh. iz Ljubnega ob 5.30 in prih. v Celje 7.25. Avto- bus obratuje tudi ob nedeljah. SAP Celje Od 5 aprila dalie obratuje avtobusna pro- ga Celje—Vransko—Ljubljana. Odh. iz Celja ob 4.45 prih. v Ljubljano ob 8.06, odh. iz Ljubljana ob 15. uri prih. v Celje ob 1S.28. Avtobus obratuje tudi ob nedeljah. * SAP Celje Nedeljska zdravniška služba 23. aprila 1950: Dr. Sevšek Makslm, Ljub- ljanska c. 36. Nedeljska zdravniška dežurna služba traja od sobote opoldne do ponedelj- ka do 8. ure zjutraj. Sporočamo vsem nogometnim sodni- kom, nogometašem In prijateljem nogo- meta žalostno vest, da nas je za vedno zapustil tovariš VEBER STANKO nogometni sodnik, član našega odbora. Dobrega prijatelja bomo ohranili v traj- nem spominu. Odbor nogometnih sodnikov v Celju KINO METROPOL CELJE do 23. IV.: »Tarzan zmaguje«, ameriški film. KINO DOM CELJE do 26. IV.: »Sirota iz Lowooda«, amer. film. KINO ŽALEC od 22. do 23. IV.: »Barba Zvane«, jugo- slovanski film. od 26. do 27. IV.: »Na svoji zemlji, ju- goslovanski film. KINO UDARNIK VELENJE od 22. do 23. IV.: »Proces«, avstrijski film. od 26. do 27. IV.: »Srečanje aa Labi«, sovj. umet. film. KINO LAŠKO od 22. do 24. IV.: »Hamlet«, acgleiki film. 28. IV. do 27. IV.: »Delo Artasnanavih«, sovjetski film. Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik Kraiovec Jurčefc — Tel. 7 — Celje. Titov trg 1 — Tiska Celjska tiskarna