PoStnina plačana v gotovini Ljubljana, četrtek 30. julija 1936 Cena Dlit 1*— Leto I Uredništvo in uprava: Ljubljana, Novi trg št. 4/11 Naročnina: Štev. 10 letno Din 24'— polletno „ 12'— četrtletno „ 6— Izhaja vsak drugi četrtek GLASILO JUGOSLOVANSKEGA LJUDSKEGA GIBANJA ZBOR Resnica o »frontah« Razni listi so prinesli senzacionalne vesti, da se je »Zbor« priključil JNS, da je vstopil v neko »nacionalno fronto« itd. Ker nas naši tovariši sprašujejo, koliko je na teh »pobožnih željah« staro-strankarjev resnice, priobčujemo edino merodajno razlago glavnega glasila »Zbora« v Beogradu, t. j. »Otadžbine«, katere lastnik je tov. predsednik Dimitrije Ljotič in ki se glasi: »Če so mali otroci v temni sobi, radi glasno pojo, da preganjajo strah. Fodob-no se dogaja tudi v politiki. Po kongresu JNS in po izvolitvi novega predsednika' te stranke se je začelo •z vseh kotov streljanje — z zamaški... Nimamo niti najmanjšega namena braniti JNS, ker smo bili'edini, ki smo se Javno in z velikimi žrtvami borili proti aji s to isto našo »Otadžbino«. Mi smo ravno tako daleč od JNS, kot nismo blizu JRZ. Potrebno pa je, da našemu ljudstvu Zjasnimo najnovejše .politične odnošaje. Mi imamo svojo pot, ki ni pot ne enih, lle drugih. Po tej poti bomo hodili tudi v bodoče, ker ne vidimo nobene druge, ki bi bila boljša za ozdravljenje naše države °d težav, v katerih se nahajamo zavoljo napak tistih, ki so se menjavali na oblasti — pa čeprav se okrog nas snujejo spletke in delajo računi brez krčmarja, pri katerih mi ne sodelujemo. loda ravno-tako ne odbijamo od sodelovanja nikogar, ki ima zadostno moralno kvalifikacijo, da hodi po tej naši poti. Tisti, ki so navajeni na to, da mislijo s tujo glavo in da se v politiki opre-deljujejo tako, kot se ravnajo njihovi vZorniki v inozemstvu, letajo za tem, da bi dosegli Španijo, kjer se je rodila nova demokracija in Francijo, kjer je vstal Veliki val svobode — da bi po njihovem zgledu osnovali »Ljudsko fronto svobode«, s čemur bi izzvali tudi drugo stran k osnovanju svoje »protifronte«, da bi menda tako strogo oddelili »svobodnjake« od' »nazadnjakov«. »Ljudska fronta svobode« je najno-Vejši izum izredno dobro organizirane komunistične inozemske politike, kateri v korist v mnogih državah nevede služijo liiberaluo-demokratske stranke. Pa je le malo čudno, da tega ne uvidijo vsaj tisti, ki se držijo nacionalne linije, temveč da 1 tudi podlegajo tej misli in se organizirajo v svojo »fronto«. Na ta način vendar delijo svoje lastno ljudstvo in dovoljujejo, da se na koncu koncev komunisti kot najspretnejši v tisti drugi fronti — čeprav so nevidni — dokopljejo do vajeti in sprovajajo svoja načela celo proti vladi, katero so sami privedli do oblasti. Ta načela pa so v tem, da se zakonitost v dotični liberalno-demokratsk i državi kolikor mogoče najbolj sabotira, onemogoči in pošlje na dopust, da bi se tako neodvrnljivo odprla prosta pot za diktaturo proletarijata in sovjetske »demokracije«. Zato torej smo proti vsakemu vstvar-janju »front«, kot se pri nas to namerava, ker smo proti razkropi jev anju organskih delov naroda v slabotne- fronte! Mi smo odločno in jasno za solidari-stično stanovsko državo, v kateri bodo vsi družabni stanovi dobili tisto, kar jim pripada, v kateri se bo kapitalizem brzdal v sVbjih zahtevali, da bi še naprej goltal ljudski trud in upropaščul narod, v kateri državi bodo istočasno najslabotnejši družabni sloji najpopolnejše in najuspešnejše zaščiteni v svojih pravicah do dela, pri uživanju plodov svojega dela in vseh dobrin naše narodne kulture. Naša borba ni samo politična. Ona ima tudi veliko gospodarsko in socialno vsebino. Vse pravice človeka in državljana liberalnč demokracije so prazne fraze, če je ta človek gospodarsko izkoriščan in socialno zapostavljen, da se njegov glas ne sliši, kot se ne sliši glas v puščavi. Vse pravice pa se zagotovijo'človeku z enim mahom, če se mu zasigurata go- spodarska sposobnost in socialna važnost s pomočjo tiste skupine, kateri po prirodi pripada — to pa je njegov stan. Tako delavec, kot kmet, trgovec, obrtnik, in-dustrijalec in član svobodne intelektualne profesije — vsi bodo zavarovani in bodo imeli zelo solidno orodje za obrambo svojih interesov ter zaščito svojih pravic, čim se njihovim naravnim grupacijam, to je stanovom prizna pravica sodelovanja pri določevanju narodne, ljudske in državne usode. To glavno misel našega gibanja napadajo demokrati kot »fašizem«! Tega ne morejo sprejeti niti tisti, ki soglašajo s tem, da mora ta država postati res jugoslovanska — kajti svojo politiko uravnavajo neprestano v liberalno-demokratsko smer. V tem pa je zabloda. Mi pa smo jasnejšega pogleda na te stvari. Mi vemo, da Jugoslavije ne bodo stvorile niti »Ljudske fronte svobode«, niti »Nacionalne fronte« — če nimajo resnične socialno in gospodarske vsebine. Ne moremo trditi, da razni »frontaši« tega nimajo. Toda dočim »Ljudska fronta svobode« skuša ohraniti liberalizem v gospodarstvu in kapitalizem, pa istočasno za hrbtom liberalno-demokratskih guslarjev živo delajo komunisti na to, da bi stvorili sovjetsko gospodarstvo. A tisti iz druge fronte mislijo, da je treba seveda najprej politično utrditi Jugoslavijo ter edinstvo naroda in države — šele potem pa bi razmišljali, kako naj bi se uredila družabna in gospodarska vprašanja ... Iz tega napačnega stališča pa kolebajo od diktuture — do demokracije... Vsi ti računi so napačni! Treba je jasno pogledati na izvor nerodnosti in neurejenosti v današnjem ljudskem in državnem življenju. To je glavna stvar, kajti jasno je, da je zavladal nered ne samo v politiki, marveč tudi v gospodar-sttvu in v družabnih odnosih. In če se hoče uvesti red v državno politiko in v družabno življenje, se morajo istočasno s političnimi odnosi preurediti tudi gospodarski in družabni odnosi. Vsi skupaj so šele celota, ki se ne more delno, temveč samo skupno reševati. Če postavimo gospodarsko življenje in društvene odnose na edino prirodne osnove, če se težišče tega življenja prenese na stanove — je čisto naravno, da je treba tudi politične osnove v zvezi z ostalimi osnovami preurediti. Toda vse to se mora izvršiti istočasno in skupno, ker je med seboj pač organsko povezano. Cim se postavijo na te nove osnove gospodarstvo, družabni red in politična ureditev — takoj se bodo pojavili začetki urejevanja vseh odnosov. Od tega do novega reda ne bo daleč. To prav dobro vidijo komunisti. In ker se takega ozdravljenja bojijo, ker jih je strah stanovskega reda, prepevajo pesmi uspavanke demokraciji, polagajo svoje parole v usta demokratskim pevcem, ker dobro vedo, da jih bodo uničili samo s pomočjo demokracije in jih srečno pripeljali do Sovjetije!« Zato ima »Zbor« odprte oči in jasno lastno pamet! Judeževi groši Že od leta 1913 se zavzemajo vse občine od Zidanega mostu do Zagreba za to, da bi se Trboveljski premogokopni družbi zabranilo čistiti premog na način da se s tem onečišča savsko vodo. Prizadetim občinam in drugim korporacijam se je sicer posrečilo izposlovati po desetletnem prizadevanju, da je izdal oddelek za kmetijstvo Pokrajinske uprave za Slovenijo 20. decembra 1923. odlok, s katerim se je TPD naročalo, da v roku enega meseca po prejemu tega odloka "'predloži načrte za mehanično čiščenje vode, ki prihaja iz njenih separacij v Trbovljah, vendar imenovana družba še do danes ni ničesar ukrenila. Z zaupanjem smo zrli na delo merodajnih in mirno čakali, da se začne gorenji. sklep izvrševati. Pa zaman! TPD slejkoprej nemoteno pere premog in spušča neočiščene mase vode, blata in premogovnih drobcev v savsko strugo, tako da je reka vsled takega postopanja gnusna, zamazana masa vode, ki se vali proti vzhodu. Postopanje, katero je vodilo ministrstvo za poljedelstvo in pozneje pokrajinska uprava, je po strokovnjakih ugotovilo, da se spusti s takim čiščenjem premoga dnevno po cele vagone premoga v Savo, kar znači veliko škodo v narodnem gospodarstvu. Tako izkoriščanje naših zemeljskih zakladov je skrajno neekono-mjčno in neracijonalno, je pa tudi naravnost škodljivo mnogim važnim panogam našega narodnega gospodarstva. Nemec imenuje tako gospodarstvo »Rnubbuu« — roparsko izkoriščanje. Od takega gospodarstva je v najhujši meri zopet prizadeto naše kmetsko ljudstvo. Kakor so izvedenci ugotovili, je v vodi, ki je tako nasičena s premogovnimi drobci, kakor je Sava pod Zagorjem in Trbovljami, vsako animalično življenje izključeno in na svetu, katerega poplavlja Sava, ne uspeva drugo, kot vrbe in plevel. Savska voda ni niti za napajanje živine prikladna. Radi tega si morajo prebivalci obrežnih krajev od drugod preskrbovati vodo za napajanje živine. Strokovnjaki so dalje ugotovili, da je savski pesek (mivka, sviž) ki je poprej daleč naokoli slovel kot najboljši gradbeni- materija!, za gradnjo neprikladen in da omet, ki je bil napravljen iz takega, s premogovnimi drobci pomešanega peska, odpada. Važno panogo narodnega gospodarstva tvori brez dvoma tujski promet. Ta se je v začetku tega stoletja tako krasno raz- ' vijal v savski dolini, da smo upravičeno upali, da postane močen vir dohodkov za prebivalstvo te doline. Odkar pa je začela TPD spuščati premog v takih množinah v Savo, kakor danes, je pa tujski promet padel za 80—90% in so zlasti oškodovani oni domačini, ki so z ozirom na vedno večji naval tujcev žrtvovali velike vsote za to, da nudijo gostom čim večje udobnosti s kopališčnimi napravami. Škodo vsled izgube dobička občuti pa vsa dolina. Tudi v zdravstvenem pogledu tak način čiščenja premoga, kakor ga izvaja TPD ni priporočljiv. Če že živina ne prenese tako zamazane vode, je ob sebi umljivo, da tudi človeškemu organizmu ne more koristiti. Premog je namreč vedno pomešan z žveplom in iz te mešanice se tvori v vodi žvepleni dioksid. Ta zamori vse živi j trnje v votli in so žlahtne ribe že vse izumrle. Taka voda škodi pa tembolj človeškemu organizmu. Ker je pa pri kopanju izključeno, da ne dobe kopalci semintja tudi vodo v usta, je naravno, da jim to ne more koristiti. Kopanje v tako onesnaženi votli je zelo nevarno, kajti reševanje potapljajočega je v večini slučajev brez uspeha in ne pomagajo nobene reševalne priprave. Kljub temu namreč, da so čolni na licu mesta in da se plavači trudijo rešiti potapljajočega, je rešitev v večini slučajev nemogoča, ker je votla tako umazana, da se potapljajočega več ne vidi, čim se pogrezne 1—2 m pod površino. Tudi ta okolnost je tujce oplašila in jih pregnala iz Zasavja. Še večja škoda pa utegne nastati s širjenjem nalezljivih bolezni. Notorično je namreč, da se glivice po premogu kaj lahko prenašajo. V slučaju kake epidemije ob gorenjem toku Save, v industrijskih krajih Zagorja, Trbovelj ali Hrastnika, je izključeno pri tem stanju preprečiti tako razširjenje v kraje ob spodnjem toku. Ravno isto pa vpija tudi za razširjanje živinskih kužnih bolezni. Največji kras Gorenjske tvorijo njene kristalno čiste reke. Ravno naša Sava je pa edina gorska reka, ki je ohranila tudi še v dolini svoj gorski značaj in je še skozi do Zagorja kristalno čista. Ta kristalno čisti, srebrni pas, ki veže glavne dežele Jugoslavije od skrajnega zapada pa do izliva v Dunav, nam zamaže in okuži TPD s svojim neracijonalnim pridobivanjem ozir. čiščenjem premoga. To onesnaženje vode spremeni vso pokrajinsko sliko in je škoda v estetičnem pogledu sploh neprecenljiva. Je pa tudi naravnost poniževalno za vse prebivalstvo ob Savi od Zidanega mostu do Zagreba in Siska, da si mora pustiti svojo tako lepo Savo brez vsakršne potrebe onečiščati zato, da par tujcev vleče težke milijone vsako leto iz države. Kakor je že iz spisov pri banski upra- vi razvidno, je inž. Lavrenčič Alojz sam izumil in napravil v Trbovljah čistilne naprave, katere je pa moral, ker jih je zgradil na državnem svetu, prodati IPD, ki jih pa ne uporablja. Že iz dejstva, da je inž. Lavrenčič sam dobil z dnevnim delom na dan 8—10 vu-gonov premoga, izhaja, da bi mogla isto delati, morda z nekoliko moderniziranimi napravami, TPD s še večjim uspehom. Če bi se čistilo votlo noč in dan, bi se rešilo brez dvoma dnevno 20 vagonov premoga v drobcih, kar bi znašalo pri 300 delavnih dneh (>000 vagonov premoga na leto; množina, ki bi v par letih krila še tako visoke investicijske stroške za filtriranje vode. Ugovor TPD, da ni možno napraviti čistilnih naprav, je ovržen po svoječasnih poskusih inž. Lavrenčiča, zlasti pa po napravah v Rajhenburgu, kjer priteče potok, ki se tudi uporablja za čiščenje premoga, popolnoma čist v Savo. Tako torej išče naš ubogi narod kakor hlapec Jernej na svojih tleh zaman pravice, in to že nad 20 let. Vse politične stranke so bile tna to početje TPD opeto-vano opozorjene, uvidele so tudi, da ta družba tujcev ne postopa pravilno, vendar pa niso proti njej ničesar ukrenile. Niti naši politični časopisi, ki polnijo sicer svoje kolone z ganljivimi članki o pravici, nepristranosti in ljubezni do kmeta, niso našli toliko poguma, da bi si upali objaviti kako poročilo o boju zasavskih občin proti TPD. Kako naj bi se potem zavzeli za interese ljudstva proti mogočni TPD? Začudeno smo se povpraševali, kako to, da naši slovenski rodo- in domoljubni listi, ki so polni demokratskih fraz o pravičnosti, ne ganejo niti s prstom, ko dela tuja-družba s svojim neracijonalnim gospodarstvom škodo ne samo vsej Savski dolini daleč preko mej Slovenije, marveč tudi celokupnosti. Namignilo se nam je, naj molčimo in trpimo, češ da itak ničesar ne dosežemo proti vsemogočni tuji družbi, ki lahko odtehta vse argumente z zlatom. Na žalost smo se prepričali, da je bilo vse naše zaupanje v politične stranke in voditelje jalovo in da je zmagalo zopet tuje zlato nad resnico in pravico. Najbolj žalostno je pa dejstvo, da pomaga to zlato židovskemu kapitalu pridobivati naš trpin-rudar iz naše zemlje, iz naših črnih dijamantov. Ali res ni človeka, ki bi uvidel, da je tako početje tujcev na naših domačih tleh ne samo kvarno za naše gospodarstvo, marveč naravnost sramotno za ves naš narod? Ali niso zločinskega postopanja proti nam sokrivi oni, ki so poklicani čuvati interese naroda, pa k temu molče? Ali so res naše poklicne politike in druge zastopnike narod nih interesov premotili Judeževi groši? K. F. Komu je danes najlažje? Težki industriji! Bogatini nimajo otrok, pač pa samo naslednike! Tovarišu Vidu ob grobu | Vid J&uša \ planinah je snirino ponesrečil naš mladi tovariš Vido Janša, jurist, član akademskega pododbora »Zbora« Ljub- ljana mesto. Spremili smo tovariša na zadnji poti... in tov. Šturm se je v našem imenu poslovil od nepozabnega nam soborca s sledečimi besedami: Odšel si, tovariš... Up in ponos Tvojih dragih in nas Tvojih soborcev. Zapustil si drage svojce in nas, Tvoje tovariše, soborce. Kruta smrt Te je iztrgala iz naših vrst v najlepši dobi Tvojih mladih let, ko je stala vsa bodočnost še pred Teboj in zmaga pred durmi. Odšel si, še »Z Bogom« si nismo utegnili reči... Naš ideal si ponesel s seboj v neizprosen grob. Spavaj mirno, dragi Vido! Tvoj in naš uresničen ideal Ti bo lajšal zemljico, da ne bo tako kruto težka. Res je, ni Te več, toda živel boš vendar stalno med nami kot vzor prvih naših borcev. Spavaj sladko, nepozabni tovariš! Resnica in lai o Koroški Na Koroškem se je že ponovno pripetilo tole: Prišel je na Koroško izobražen Nemec iz kake nemške avstrijske dežele (Solnograške, Zg. ali Sp. Avstrije), potoval je po deželi, prepotoval je tudi slovenski del dežele in se ni mogel načuditi, da je tu toliko Slovencev. Kajti nemški tisk mu je govoril in lagal samo o n e m -š k i Koroški, kakor da je na Koroškem samo tam ob meji nekje par slovenskih vasi. Tako izvenkoroški Nemec sploh ne izve, da se nahaja na Koroškem strnjeno slovensko ozemlje, ki sega od Šmohorja nemško zemljo. Ob 10 letnici kor. plebiscita je poslal na Koroško tedanji državni kancler Nemčije dr. Briining tole pozdravno in zahvalno pismo: Pozdrav in i zahvala nemške države Koroški. Vojna in njen nesrečni izid sta prinesla nad nemški narod neizrečeno nesrečo. Toda nasproti svoji usodi ne smemo biti nehvaležni. Kajti ravno v težki stiski je naš | narod vedno in povsod dokazal svojo ; zvesto ljubezen do Nemštva in do domovine. Nepozabljiv bo ostal zlasti junaški boj vrlih Korošcev za svojo narodnost in svojo domovino. Tudi mi v rajhu se spominjamo ob 10 letnici prebisoita z neugasljivo hvaležnostjo zvestobe, ki so jo Ko- - rošci dokazali Nemštvu in svoji domovini. 1 orej: Korošci so pokazali ob plebiscitu »zvesto ljubezen do Nemštva«, »bili so junaški boj za svojo narodnost in za svojo domovino«! Kakšna zmota! V bojih za Koroško in ob plebiscitu je šlo za slovensko ozemlje in za Slovence. V obupnem boju so hoteli Slovenci iztrgati to svojo zemljo iz smrtonosnega nemškega objema. Ni šlo za nemško zemljo in za nemško narodnost, šlo je za to, da se reši 100.000 koroških Slovencev narodne smrti in narodnega robstva. To je dejstvo in resnica. Pri plebiscitu so zmagali Nemci. Zakaj? To je storila šola. Nemška zmaga do Pliberka, od Karavank pa do vrh Mag-dalenske gPrebudi se!«) Napisal je celo. da je ta list prinesel oster članek proti Židom, katerih mrgoli v tistih krajih in da so krivonosi »Jugoslovani« silno ogorčeni. Prav je napisal »Slovenec« in hvaležni smo mu za reklamo. Pozabil pa je povedati, da so se vrste nasprotnikov »Zbora« (v katerih se nahaja tudi »Slovenec«), pomnožile za velikega, bogatega in močnega nasprotnika — Žida. Pozabil je tudi pristaviti, da vse 011 sam doslej ni upal načeti tega vprašanja, kakor tudi ne libe-ralno-demokratski in »nacionalni« listi, ker so se vsi skupaj bali židovskih protiukrepov. Splošna razdolžitev Priobčujemo 7, veseljem članek našega odličnega tovariša, ki je v bistvu popolnoma v skladu z našim stališčem, katero je proti deflaciji in inflaciji, pač pa, kakor pisec članka, za reflacijo. (Glej »Načrtno gospodarstvo in Jugoslavija«—tov. Ture Šturma!) Razume se, da morata biti tako konverzija dolgov, kot s tem zvezala reflacija le člen v dolgi verigi gospodarskega načrta, ki pa je pod okriljem liberalnega kapitalizma in strankarske demokracije seveda več kot problematičen. Op. ur. Beseda in pojim dasi najmanje 90% delavnega in pridnega jugoslovanskega naroda v obupu in strahu komaj pričakuje rešitve iz današnjega gospodarskega pekla, v katerega ga je pahnil kapitalizem. Kam nas je privedlo 18 letno čisto politiziranje, vidi lahko vsakdo, saj si še danes niso politikanti na jasnem, ali je Slovenec, Hrvat in Srb protidržaven element, če ne prisega na unitarno Jugoslovanstvo in centralizirano Jugoslavijo in če je nasprotno mnenja, da bi bilo politično, kulturno in gospodarsko za državo in državljane bolj prav, če bi bila Jugoslavija decentralizirano urejena. Brez ozira na vse, predvsem tudi zle gospodarske posledice pa smo si tu privoščili popolnoma brezplodno 18 letno eksperimentiranje le v škodo Jugoslavije in njenih državljanov, pozabljajoč popolnoma, da mora res prava politika pravilno reševati predvsem gospodarska vprašanja. Vzemimo si tzd. za vzgled britanski imperij, čigar vsa politika je usmerjena predvsem na njegov gospodarski uspeh. Gospodarska kriza, ta otrok kapitalizma, je resda svetovna. Zajela je tudi Jugoslavijo. Toda medtem, ko so se druge države takoj lotile z vsem silami rešitve krize in žrtvovule težke, toda dobro naložene milijarde, du se spravi gospodarstvo zopet v normalen tir, se pri nas odlaša ta rešitev že šesto leto in dela eksperimente, s kmetsko zaščito, zaporo j in zaščito denarnih zavodov, tako da mora j brez krvi izhirati. Kako si je mogoče misliti j kapitalistični sistem gospodarstva brez obtoka, ali vsaj nezadostnega obtoka denarja? Stabilizacija dinarja, vsa deflacijska politika prejšnjih režimov, eksploatacija našega pri-rodnega bogastva (predvsem rudnin) po tujcih, katerim je Jugoslovan skoraj suženj, beg našega denarja v inozemstvo, blagovna nadprodukcija, vse to je privedlo do splošne in predvsem denarne krize, v glavnem pa tudi do moralne krize. Ljudje so pozabili, da je denar le merilo za vrednost blaga, ne pa samo blago. Tako je prišlo baje 5—6 milijard dinarjev, mogoče tudi več, iz obtoka, pojavila se je specifično jugoslovanska denarna kriza. Narod si danes komaj služi svoj kruh, s poštenim težkim telesnim in duševnim delom, — peščica bogatašev pa gradi bogastvo na način, kot to tako živo opisuje v svojih socijalnih romanih Upton Sinclair, pa tudi srbski Cošič v svojem »Pokošenem polju«. Ko je na ta način zmanjkalo v državi denarja, bi morala priskočiti na pomoč država, tako, kot so to storile druge, in gledati predvsem, da bi ostali denarni zavodi likvidni, pa bd se bilo tako krizo omililo in polagoma zatrlo. Mes>to tega pa se je začelo z moratorijem samo za en stan, s kmetsko zaščito, ki se pa seveda ni mogla obnesti. Kmet je izgubil svoj 'kredit, vsled dviga notranje vrednosti dinarja so padle cene kmetskih pridelkov, kmet ni mogel plačevati niti tega, kar bi moral po zaščitnih odredbah, nihče mu ni dal ničesar več nu »pufc, ‘pojavil se je zastoj v vseh drugih poklicih in stanovih, ki so vsi odvisni od prospevanja kmetskega stanu in tako je polagoma obubožal ves narod. Vlagatelji pa so se začeli bati za svoje vloge, prišlo je do runa na denarene zavode, ki izplačil niso zmogli, ker so bili že zdavnaj prekoračili svoj delokrog kot posredovalci denarnega obtoka in so v boljših časih investirali prekomerne svote v podjetja, ki so vsled krize prišla enako v zastoj in so tudi postala nelikvidna. Denarni zavodi so morali svoje šalterje zapreti in država je morala dati tudi istim zaščito. Tako pa je v bolnem gospodarskem telesu prenehal vsak obtok krvi (denarja) in kriza je postala občutnejša od dne do dne za vse stanove. Na drugi strani pa razven kmeta ni bil noben stan zaščiten, denarni zavodi in privatniki, kakor predvsem davkarija zahtevali so od vseh ostalih stanov plačilo v denarju, kar pa je bilo od dne do dne vedno> manj mogoče, ker denarja ni bilo. Eksekucije so se začele gorostasno množiti, boben poje dan za dnem, toda ne kot v normalnih časih izjemoma, pa tudi ne na tisti način, da se je izvršilni predmet na dražbi prodal, terjatev ali terjatve poplačalo, pa da je dobil zavezanec še event. hiperoho (izdraženi presežek), temveč se vsled padca vrednosti premičnin in nepremičnin iste prodajajo za tako nizko ceno, da nima od tega ničesar niti upnik, niti zavezanec, pač pa le tretji špekulant, ki dobi recimo pri mizarju zavezancu novo spalnico iz orehove korenine, vredno svojih Din 10 do 15.000.—, na dražbi za dinarjev 2 do 3000.—, in napravi v škodo upnika in predvsem zavezanca, ki ostane še nadalje dolžan lepo svoto, za na-daljno prodajo naprej lep in popolnoma neupravičen dobiček. Kdor pozna, predvsem sodnik ali pravni zastopnik »so to strašno mizerijo v vseh svojih podrobnostih, vidi, da je vsled te krize več kot 90% državljanov vseh stanov brez lastne krivde zadolženih in da lezejo vsi stanovi od dne do dne bolj v dolg in s svojimi družinami živijo le še od dne do dne in ta'ko-rekoč iz rok v usta. Ce bi bil danes v naši državi uveden še takozvani izvršilni zapor, bi mirno rečeno nihče več ne mogel delati in bi bila pretežna večina prebivalstva v izvršilnem zaporu, kjer bi kuj kmalu zmanjkulo prostora in bi se odgovorni činitelji lahko uverili, da ta trditev ni pretirana in da je ta zadolžitev res tako strušna. Sicer pa je ta pojav tudi njim znan, suj vidimo posledice tudi v tem, da so se znižali državni dohodki, ljudje ne zmorejo več davkov, država je morala znižati davke in proračun, uradnikom pa plu-če, ki prihajajo, kakor tudi pokojnine nečedno ----------------.----------- Javnu dela, ki naj pridejo v splošno korist in ki naj ome- Vidite, prijatelji — »Zbora« pa ni strah načeti tega kočljivega vprašanja, kl jub vsej n jegovi v »Temeljnih načelih« in »Smernicah« jasno izraženi volji do verske strpnosti. Kjer pa pričenja nevarnost za državno, narodno in ljudsko celoto, tam pa krivec ne more računati na našo strpnost. »Zbor« naglo raste in čuti svojo moč, ki je že tako velika — da se more že tudi vsemogočnim židovskim iz-mozgovalcem našega jugoslovanskega ljudstva postaviti po robu _ da nas gospodarsko ne zasužnijo in ne preplavijo kot so n. pr. preplavili slovansko Poljsko, kjer predstavl jajo eno tretjino vsega prebivalstva. Torej v listu »Erwache!« je izšel v posebni stalni rubriki, ki se imenuje »Die Judenecke« (židovski kotiček), članek pod naslovom: »Odločna borba proti Židom in vsem internacionalnim tolpam.« Isti članek je izšel že preje v glasilu jijo brezposelnost, ostanejo le pri obljubah, izvesti pa se v doglednem času, ali pa sploh ne morejo • Omeniti je treba še eno posledico krize in obupnega gospodarskega stanja, ki je prizadela predvsem vlagatelje. To je špekulacija s hranilnimi knjižicami, ki se kupujejo in prodajajo po raznih osebah v škodo vlagateljev tudi za 30% nominale in se ta umazana kupčija sme javno oglašati v listih, • ------------------------------- S tem načinom so predvsem oškodovani ravno mali vlagatelji, ki so prisiljeni svoje vloge vsaj na ta način realizirati vsled zapore in zaščite denarnih zavodov, da vsaj trenutno ne poginejo. To je torej strašno stanje, povzročeno po krizi, stanje, ki tlači vse stanove k tlom, pri vsem zdravju, podjetnosti in delavnosti posameznika, da ne more nihče ven iz te zadolženosti in tudi ni nobenega izgleda in možnosti, da bi se zamogle te strašne gospodarske razmere same po sebi izboljšati. Po tem potu gremo gospodarskemu bankrotu posameznika nasproti Vsem delovnim stanovom se od dne do dne bolj ubijajo živci in zdravje, Vprašamo se, ali je iz tega obupnega položaja še možna kuka rešitev, ko smo sedaj skozi več kakor pet let eksperimentirali z raznimi brezplodnimi in brezkoristnimi, da, naravnost škodljivimi delnimi zaščitami?! Odgovor se mora nujno glasiti — ne, vsaj ne brez državne pomoči in ne 'brez izrednih ukrepov države, ki-------------kar velja mo- rebiti za normalne razmere, nikakor pa ne za ta čas dolgoletne krize in tega obupnega gospodarskega stanja. Tu si je treba vzeti za vzgled energične ukrepe drugih držav, posebno Amerike, Nemčije, Cehoslovaške, da celo Albanije, katere so se prav čas in 2 vso energijo lotile težkega vprašanja razdolžitve naroda in so s težkimi žrtvami in čeprav ob odporu kapitalizma več ali manj dobro to razdolžitev izvedle, ali jo vsaj skušajo izve-sti. Pri nas v Jugoslaviji pa smo skozi 18 let in tako tudi vsa leta krize uganjali le politiko, za rešitev gopodarskega vprašanja pa se ni nihče zmenil. Zapirali smo si oči in z novimi zaščitnimi uredbami za kmetski stan podalj- »Zbora« »Butljenju«, ki izhaja že dolgo v istem kraju, toda v srbskem jeziku; ni pa izzval take burje med Židi najbrž zato, ker le-ti doslej niso imeli časa na-nčiti se srbskega jezika. Ko pa je ta članek izšel v nemščini v listu »Erwache!«, s° ga bolje razumeli in zato je povzročil med njimi pravcato revolucijo! Zatrepetali so in zacvilili. Imajo tudi dosti vzroka za to. Saj se jih doslej v tej zanje obljubljeni blagoslovljeni deželi ni še nihče dotaknil. Zato se v Jugoslaviji tako dobro počutijo, boljše, kot kjerkoli, boljše celo kot v Palestini. Prava Palestina je zanje ta izmučena Jugoslavija, kjer so našli svoj Eldorado. Zakričali so in se °dločili, da gredo v borbo proti preteči nevarnosti. Nič ne de, da pri vseh doslej »vendarle« odkritih aferah srečavamo plemenitih nemško-židovskih imen na kupe, nič ne de, da sodelujejo v odlični meri pri tihotapstvu — treba se je braniti! Pa je hitro odšla deputacija v Beograd, da se pritoži vsem in vsakomur, tabo »Oberrabinerju«, kot ministrom in banu. Pa še druge »korake« so napravili: Zagrozili so z bojkotom ubogim trafikantom, ki bi se drznili prodajati od njih Prokleti list »Erwache!« In še druge ukrepe nameravajo... »Zbor« pa ne misli na kake posebne ukrepe. To pa jim vseeno sporoča, da naj bi v svojem interesu opustili misel na bojkot, ker jih utegne udariti po hrbtu. Protiukrep: »Kristjani, ne kupujte ni-česar od Židov!« bi bil mnogo učinkovi-■im, morda celo katastrofalen zanje. Za sedaj toliko — drugič več. Kraj. org. Ljubljana-šiška, je imela 25. t. m. I. članski sestanek, kateri Je pokazal potrebo, da se taki sestanki Vr§e redno vsak mesec. Udeležba je pa Pokazala, da nekateri ne smatrajo za potrebno, da bi svojo odsotnost pravočasno upravičili. Tovariši, to se mora v prihodnje na vsak način 6toriti, to zahteva disciplina, katera mora biti ravno v naših vrstah železna. Opomba »strogo obvezno« je za nas zapoved, a dolžnost vsakega člana je, da jo z vso resnostjo uvažuje. Tovariši, kateri še niso dvignili član-skih izkaznic, naj to takoj store, dobijo Jih pri tajniku. Naprej, tovariši! Sevali in množili to strašno stanje klub temu, (lu je vsakdo in tudi kmet sam uvidel, da so te zaščite le v večjo škodo tako njemu, kakor tudi ostalim stanovom. Za mesec oktober 1936 so merodajni zopet napovedali novo Zaščitno uredbo za razdolžitev kmetskega sta-Uu, baje v treh etapah ob znižanju kmetskih dolgov za ali na 30% napram denarnim Zavodmft, za uli na 50% napram trgovcu, in uinogo več znižanja v tretji etapi napram ustalim upnikom. Vprašamo pa odgovorne či-uitelje, kako si to predstavljajo, kako naj ob taki razdolžitvi kmeta ostali stanovi pridejo 'z svojih dolgov, ki jih po večini niso sami zakrivili, ampak jih je naprtila šestletna kriza?! Kakor telo brez krvi ne more živeti, tako tudi gospodarstvo na kapitalistični podlagi brez denarja ne more uspevati. Prvo, kar je tedaj potrebno, je to, da država vrne v ubtok one milijarde dinarjev, ki so po vseh zgoraj popisanih razmerah prišle iz obtoka. Koliko teh milijard bo potrebno, bo pokazala statistika vse zadolžitve, ki se mora nujno izvesti. Vsekakor pa morajo imeti novčanice prisilni kurz nominale, da se vnaprej onemogoči vsaka špekulacija. To bi ne bila nobena inflacija, temveč le reflacija iz obtoka °dtegnjenega denarja in ta notranji državni denar, izdan za splošuo razdolžitev tudi ne bi imel nobenega kvarnega vpliva na zunanji kurz našega dinarja, kakor tudi 17 milijard dr. Schachta, uvedenih podobno v Nemčiji, niso prav nič škodovale zunanji vrednosti nemške marke. Zelo umestno se nam zdi v »Zboru« že večkrat povdarjano nučelo, da je treba pregledati vse stunje premoženj, posebno pri bogataših, ki so si bogustva nagrabili po večini na način, kukor ga opisuje Upton Sinclair ali Cošič. Pripomnil bi še, da naj se vse Premoženje, o katerem se izkaže, da ni pridobljeno s poštenim duševnim ali telesnim delom, temveč na socijalno nekvalificiran, način, po državi enostavno odvzame in uporabi za fond za splošno razdolžitev. Tudi s lem se ne bo povzročilo nobene inflacije in v naše gospodarstvo bo zopet prišla kri, ki bo v korist splošnosti, ne pa mrtvi kapital, ali kapital v zabavo bogatinov in v izkoriščanje Ne imenuj po V stalni rubriki »Naš delavec« (»Slovenec, dne 19. t. in.) prinaša nek dopisnik nekake oficijelne izjave gotove skupine kršč. strokovničarjev, kakor se sam imenuje. Sicer bi šel človek lahko z mirnim srcem mimo, ako bi si dopisnik ne lastil pravice, da vsa ta skrpucala iznaša v imenu vseh kršč. strokovnih organizacij in ostalega delavstva. Pod naslovom »Kakšne delavske zbornice hočemo« piše: »V kateri koli gospodarski stroki se morejo zadovoljivo urediti življenjska vprašanja le, če obstoja neposreden stik obeh strani, če delodajalci in delojemalci sodelujejo in izmenjujejo tako svoje misli in nazore. Zato krščanski strokovni-čarji odklanjamo načelno razredne zbornice. Te ne privajajo delavcev in podjetnikov k sodelovanju ter izmenjavi misli, ampak jih drže ločene, če medsebojnih razlik celo ne stopnjujejo. Občestvo in paritetno načelo mora biti izvedeno tudi v gospodarsko-socialnih zbornicah.« Torej popolnoma po Mussolinijevem kopitu, kateri je delavca in podjetnika združil v strokovnih korporacijah. S tem obližem je sicer res začasno ublažil razredni boj, odpravil ga pa ni. Dobili smo utis, da hoče ta dopisnik na vsak način vzeti nase očitek fašizma, s katerim nas tako rad titulira boter »Slovenec«. V zabavo našemu delavstvu naj citiramo, kaj še stoji v istem članku in kakšne fantazije lahko rodi prevelika vročina. Med drugim piše: »Dokler bodo naši podjetniki trmoglavi in poznali samo svoje koristi itd. ne bodo mogli od delav- naroda. Do zakona o razdolžitvi naj se odlo-že vse dražbe. Ali potem država izvede razdolžitev v smislu akcije dr. Kožulja, dr. Sagadina iz Ljubljane, ali v smislu predlogov raznih par-lementarnih akcij za razdolžitev, tako JRZ, kakor tudi opozicije, ali sama prevzame dolgove in napravi predvsem likvidne denarne zavode, v prvi vrsti zadružne, in dolgove pri privatnikih, tako, da dolžniki potem v dolgi dobi let državi odplačujejo svoj dolg z majhnimi obrestmi zajedno z davki, — ali pa da izvede razdolžitev na kak drug način, prepuščamo temu, kar se bo izkazalo za bolj praktično. Pri tej razdolžitvi pa ne smemo prezreti enega, namreč v časih krize brez,krivde dolžnikov narastlih ogromnih obresti in dolgov sploh na podlagi visokega obrestovanja, ki datira še iz časov boljše konjunkture pred krizo. Dolgovi so se na ta način podvojili v teh 6ih letih. To pa ne velja samo za dolgove, temveč tudi za vloge, saj je tudi vloga dolg posojilnice napram vlagatelju. Tu pridemo na ono točko, katera se v splošnem, tudi po gospodarstvenikih popolnoma napačno razumeva in tolmači. Če sliši tak človek zahtevo, da naj se tudi vloge reducirajo, ti pride z ogorčenim povdarkom, kako bi bilo mogoče, da bi moral biti vlagatelj na račun dolžnika oškodovan. Pri tem pa tak človek prezre, da je namreč notranja vrednost našega dinarja, njegova kupna moč v teh letih poskočila. Če ima na primer vlogo Din 100.000,— izpred krize, je bila to svota, s katero bi si komaj kupil eno četrtino take hiše ali vile, katero danes lahko kupi že za Din 100.000 ali 150.000.—. Če teduj od svoje vloge dobi ob razdolžitvi po državi le Din 50.000.—, ni s tem nikakor oškodovan, temveč celo profiti-ra, ker je teh Din 50.000,— več vredno, kot svoječasnih Din 100.000,—. Vrhutega bo dobil ta denar izplačan takoj. Vzemimo pa obraten primer za dolžnika, ki si je pred krizo kupil hišo vredno Din 400.000.—, pa je potreboval za to posojilo za Din 100.000.—, in ga tudi vzel. Vsa leta krize ni zmogel obresti in zamudnih obresti in nnu je dolg narastel morebiti pri znanem visokem obrestovanju že na Din 200.000.—. Vrednost nepremičnine pa je nemarnem... cev zahtevati, da ti v njih gledajo podjetnike po božji volji.« Mi bi samo radi vedeli, kuj je na tem svetu sploh brez božje volje. Ali ni delavec tudi po božji volji?! In, ali je to božja volja, da je ta trpin predmet splošnega izkoriščanja? Ako hoče delavstvo stanovsko delavsko zbornico, samoupravljajočo, brez primesi s popolno avtonomno socijalno zakonodajo, ali je zato proti božji volji?! Pravijo, da smo, ker hočemo to izbojevati, fašisti, ali ni tudi to božja volja, brez katere niti las z glave ne pade? Gospodje krščanski strokovničarji, v 20. stoletju se na ta način več ne šari z namišljeno božjo voljo, temveč je treba tudi poslušati glas ljudstva, ki je glas Božji. Vox populi, vox dei. H koncu pa člankar piše: »Kot krščanski strokovničarji bi želeli, da bi šel razvoj pravo pot« ... Tudi mi iz srca to želimo, zato bi nujno prosili pisca, da ne imenuje po nemarnem božjega imena, da preneha iznašati v imenu delavstva, pa če se prav imenuje krščansko, taka načela, ker z njimi le ovira razvoj in stanovsko delavsko zavest, katera je ravno delavstvu tako krvavo potrebna. Ako pa ima naročeno, da tako piše, ga pa v njegovem lastnem interesu prosimo, da naj gospodom pove, da so časi že minuli. Danes hoče delavstvo dejanj in je sito obljub, s katerimi je bilo do sedaj samo »troštano«. Ne zaupa prav nobenemu več, pa če se prav imenuje z lepim nazivom »krščanski«. Delavstvo se hoče samega sebe voditi in svoje zadeve reševati in vse to je lahko mogoče le v stanovski delavski zbornici. Sedanja delav- vsled notranjega porasta dinarja padla na Din 200.000.— ali še pod ta znesek. Kupna vrednost in prodajna vrednost predmetov, blaga, predvsem pa nepremičnin se je sama | po sebi regulirala po 'kupni vrednosti dinarja in tako se znajde naenkrat ta dolžnik, ki je imel na svoji Din 400.000.— vredni nepremičnini dolga le za Din 100.000.—, nenadno brez svoje krivde le po krizi prezadolženega in če ni zaščiten kmet, se mu lahko vse premoženje proda, je ob vse svoje prihranke Din 300.000,— in ostane še lepo svoto lahko dolžan. To so slučaji, ki so danes na dnevnem redu in ki jih vsak sodnik in pravni zastopnik mirno lahko kot istinite potrdi. Iz tega razvidimo, 'kako neupravičen je očitek od strani vlagatelja, da se ob redukciji vloge godi njemu krivica, ko vidimo, koliko večja krivica nastane dolžniku vsled teh obupnih razmer, ki jih je povzročila kriza. Z eno besedo rečeno, hočemo s temi primeri povdariti, da je ob splošni razdolžitvi z ozirom na notranji porast našega dinarja nujno potrebno reducirati vloge in dolgove vsaj v razmerju tega porusta dinarja, saj sta tako Vloga in dolg pravzaprav oba le dolg, le da je potreba pri dolžniku upoštevati in vnaprej odbiti, ali vsaj tudi reducirati neprimerno visoke obresti in zamudne obresti iz časov boljše konjunkture, katerih dolžnik le vsled krize ni mogel plačati. To pa je tembolj pravično, ker se je vsled zaščite zavodov in kmetske zaščite že zdavnaj reduciralo te obresti tako glede vlog, kukor tudi glede kmetskih dolgov in bi se drugim stanovom napravila velika krivica in škoda, če bi se jih kot dolžnike merilo z drugačnim merilom. Kakor tedaj vidimo, je popolnoma zmotno stališče, da bi se križali interesi vlagateljev in dolžnikov, nasprotno, interesi so popolnoma skupni in se dajo ob razdolžitvi in se morajo tudi skupno urediti. Če se bodo ob razdolžitvi vloge in dolgovi sorazmerno z ozirom nu porast našega dinarja v notranjosti reducirali, kukor bi se to moralo zgoditi, če bi se n. pr. prešlo na zlato valuto, bo država ob izvedbi razdolžitve potrebovala številčno tudi manj novčanic, ker ne samo, da nima nobenega smisla operirati z visokimi številkami in bi bilo to predvsem v škodo dolžnikov, če ska zbornica pa še iz daleka ne odgovarja potrebam delavskega stanu. Na primer brezposelni, kateri je najbolj potre?; ben zaščite, je po sedaj obstoječih predpisih sploh izključen, kjer ni v času brezposelnosti bolniško zavarovan, kakor da bi v tem stanju kot bolnik ne bil zavarovanja potreben. Le na tak način je mogoče, da borza dela slovesno izjavlja, da je v državi vsega samo 11.000 brezposelnih! Najbrž smatrajo gospodje »delavski iborzijanci« prosjačenje za zaposlitev. Taike in slične nazore bo delavstvo lahko odpravilo in zboljšalo le v pre-osnovljeni od temelja do vrha stanovski delavski zbornici, po svoji lastni želji in volji. Zato se pa bori »Zbor« pod geslom za stanovsko demokracijo proti politični in liberalno lažidemokratični hegemoniji, katera je kriva vsesplošne kapitalistične invazije in vsesplošnega izkoriščanja. Zato je pa jako žalostno, da se še dobi kak delavec, da se tega ne zaveda in kljub bridkim izkušnjam in pasjemu življenju še klečeplazi in naseda raznim političnim stremuhom in plačanim agentom židovskega ali nežidovskega velekapitala, kateri ima prokleto velik interes, da delavstvo ne nastopi enotno, stanovsko združeno. Delavci! Premišljujte, kaj nas loči in kaj nas združuje. Ne dovolite več, da bi se Vaša usoda ustvarjala pri zelenih mižali, ne po namišljeni božji volji in tudi ne po volji podjetnikov, temuč po volji potrebe življenja in človečanskega dostojanstva. I. M. Članski sestanek organizacije Beograd. V soboto 25. t. m. je bil članski sestanek organizacije Bežigrad. Sestanek je otvoril tov. predsednik Klofu-tar s pozdravom na članstvo, ki je bilo polnoštevilno prisotno. Tov. Zupančič je nato v daljšem govoru na njemu lasten način razložil pomen moralnegu preporoda, ki je predpogoj za ozdravljenje vseh današnjih bolnih političnih, gospodarskih in socialnih razmer. Tov. Vinko Outrata se je v svojem govoru zadržal pri organizatoričnem vprašanju in pojasnil članstvu pomen discipline v organizaciji in druga najbolj bitna vprašanja pokreta. Sestanek 6e je zaključil v tovariškem razpoloženju. je brez dvoma jasno, da je naš dinar notranje porastel v svoji vrednosti, vrednost blaga in predvsem nepremičnin pa s tem porastom naravno padla. Če vzamemo zopet zgornja dva primera, si bo vlagatelj z vlogo dinarjev 100.000.—, če dobi ob razdolžitvi le dinarjev 50.000.— na roko, s tem denarjem isto ali še več kupil, kakor svoj čas z dinarjev 100.000.—, na drugi strani pa je za dolžnika pravilno in pravično, če se njegov dolg od Din 100.000,— zniža na Din 50.000.—, kajti pri prejšnji vrednosti hiše Din 400.000.— je bil z Din 100.000,— zadolžen le za eno četrtino, kar ostane zopet pri redukciji na dinarjev 50.000.—, če je vrednost hiše padla na Din 200.000.—, pri čemur je itak že izgubil na vrednosti Din 200.000.—, ki jih je svojčas efektivno za hišo iz svojega plačal. Seveda so to le primeri, dejansko pa je ta izguba v konkretnem slučaju lahko nekoliko manjša ali pa tudi večja. Državna oblast je vlagateljem dovolila svoje društvo, Za ta korak velja ista zmota merodajnih činiteljev, v kateri zmoti se nahajajo tudi vlagatelji sami, ko jim ni šlo v glavo, da bi morala biti akcija dolžnikov in vlagateljev skupna, ker se njuni interesi pravzaprav ne križajo, ampak bi morali drug drugega pri splošni akciji za razdolžitev podpirati. Sicer pa upamo, da se je to mnenje danes že temeljito izpremenilo pri vseh stanovih, saj tudi kmetski stan uvidi, da za svoto denarja, katero je potreboval pred krizo za nakup par volov, kupi danes lahko 3 do 4 pare volov in torej ne gre, da bi moral danes takorekoč posojilnici vrniti 4 pare volov mesto enega plus narastle obresti. To pravilno stališče je zavzel tudi dr. Maček, ko zahteva, da naj se dolgovi vračajo v razmerju jajce za jajce. Hoteli smo glede te splošne razdolžitve povdariti le nekaj najvažnejših momentov, ter bi predlagali, da se pri tej priliki razdolžitve uvede glede direktnih davkov tudi eksistenčni minimum, po izvedbi razdolžitve pa se loti čimveč nujno potrebnih javnih del, ki bodo ne le zmanjšala brezposelnost, poživila splošno gospodarstvo, ampak prišla tudi v korist celokupni javnosti in dvignila ugled I. zbor vsesa članstva mesta Ljubljane, bo v petek, dne 31. t. m. ob 20. uri v kletni dvorani hotela „Metropol“ v Ljubljani. Pristop imajo izključno samo člani in po njih vpeljani gostje. Udeležba za članstvo strogo obvezna! Na zbor pride podpredsednik „Zbora“ tovariš dr. Korenič iz Zagreba. Tovarišem predsednikom, oziroma poverjenikom vseh ljubljanskih organizacij se stavlja v dolžnost, da poskrbe za polnoštevilno udeležbo svojega članstva. Osnovanje Omladine »Zbora « *Na osnovi čl. 42 Pravil jugoslovanskega ljudskega gibanja »Zbor«, je predsednik Dimitrije Ljotic odobril pravilnik omladine »Zbora«. S tem pravilnikom je osnovana organizacija omladine v okviru »Zbora«. Te dni bodo razposlani vsem organizacijam dopisi s točnimi navodili za osnovanje omladinskili organizacij »Zbora«. Predsednik Omladine »Zbora«. Na osnovi čL 42. pravil »Zbora« in čl. 32 Pravilnika Omladine »Zbora« je predsednik »Zbora« postavil za predsednika Omladine »Zbora« tovariša dr. Danila Gregoriča, odv. pripravnika in člana Vrhovnega odbora »Zbora« iz Beograda. Vrhovno starešinstvo Omladine »Zbora«. Na predlog predsednika Omladine »Zbora« je predsednik »Zbora« potrdil naslednje člane Vrhovnega starešinstva Omladine »Zbora«: 1. Vinko Outrata, Ljubljana, 2. Bogdan Jakšič, Zagreb, 3. Vjekoslav Radunič, Split, 4. Dimitrije Subotin, Beograd, 5. Dragutin Jakšič; Beograd. Na osnovi čL 19. Pravilnika Omladine »Zbora« je predsednik Omladine »Zbora« odredil: za' namestnika predsednika Omladine »Zbora« tov. Vinko Outrata, za glavnega tajnika Omladine »Zbora« tov. Dimitrija Subotina, za glavnega blagajnika Omladine »Zbora« tov. Dragutina Jakšiča. Iz glavnega tajništva Omladine »Zbora«. Omladini Jugoslavije I V sedanji dobi vrenja splošnega nezadovoljstva, ko vse išče izhoda, vstopa v življenje mladina. Ona čuti v sebi nezadovoljstvo do starega časa, ki je doigral. Ona teži za novim. Hoče izhoda. Izhoda za vsako ceno. Iz liberalne in kapitalistične polpreteklosti, ki se krčevito oklepa oblasti nad , ljudstvom, teži mladina v bodočnost. Vidi vso krivico, na kateri je zgradila ta preteklost svoj sistem, čuti jo in hoče, da pridemo iz tega gnilega časa v novo dobo. Pred mladino stoji v celoti dvoje poti. Ena je pot rušilnega, komunističnega besa, pot uničevanja. Druga je pot ustvarjajočega navdušenja. Prva pot je lahka, druga težavna. Baš zato, ker je težavna, je to pot mladine. Ker navdušenje mladine, njena odločnost, njen iskren, pošten odpor proti mraku sedanjosti, ne 'pozna nobenih zaprek. OmLadinci! Vaše mesto je določeno. Vaša dolžnost je, da vzamete v svoje roke uresničenje vekovnih teženj naroda za redom in pravico. Proti liberalno-demokratski in strankarsko-klikarski laži, proti kapitalistični krivici, proti rušilnemu besu komunizma, za ljudstvo in njegovo staro pravdo, za red, pravico in blagostanje — to je smer jugoslovanske mladine. ZBOR poziva mladino in ji govori: Cilj ZBORA je cilj mladine. Ustvarjajoč svojemu narodu pravico in svetlo bodočnost, jo mladina ustvarja tudi sebi. Samo to mora hoteti. V težnji za ciljem mora biti odločna in neuklonljiva. ZBOR poziva mladino na skupno, složno, odločno delo za izgradnjo pravične narodove bodočnosti. Mladina je nosilec te bodočnosti, t Zato je tudi odgovorna pred narodom, pred * njegovo zgodovino, pred milijoni, ki so živeli in umirali v hrepenenju za ljudsko pravico. Mladina v ZBOR! Predsednik Omladine ZBORA 1 - Mladina na delo! Dr. Danilo Gregorič. V zvezi z gornjimi imenovanji s posebnim ponosom poročamo, da je tov. dr. Danilo Gregorič naš ožji rojak — Slovenec, naše gore list. Našega neumornega tov. Outrato pa itak pozna vsak Zboraš v Sloveniji, posebno pa v Ljubljani. Obema iskreno čestitamo k visokemu imenovanju. Poudariti pa moramo ob tej priliki, da se je zgodilo prvič v naši 18 letni skupni jugoslovanski zgodovini, da ima neka vsedržavna politična organizacija, kot je OZ, predsednika in namestnika predsednika — Slovenca! Tako služi »Zbor« že pri svojih prvih korakih v javnem živ- njenju za edinstven primer pravilnega razumevanja pravega in resničnega ju* goslovanstva pravičnosti in enakopravno' sti vseli Srbov, Hrvatov in Slovencev i*1 Bolgarov. la gesta našega predsednik8 tovariša Ljotiča je viden izraz zborovske miselnosti istinskega jugoslovanskega občutja. In za ta izraz bodi tovarišu pred' sedniku izrečena še posebna zahvala. Iz glavnega tajništva Omladine »Zbora«. Predsednik OZ tov. dr. Danilo Gregorič je imenoval tov. Smoleja Lojza ti Kranjske gore poverjenikom za Radov- ski srez. ORGANIZACIJA »ZBORA Ustanovni občni zbor krajevne organizacije »Zbora« Ljubljana-Sv. Jakob. — V soboto dne 18. t. m. se je 'ustanovila nova postojanka »Zbora« za okoliš Ljub-Ijana-Sv. Jakob. Lahko trdimo, da je po števalu članstva že danes ena najmočnejših krajevnih organizacij Ljubljane. Točno ob napovedani uri, t. j. 20.30 otvarja poverjenik tov. Loboda zborovanje. Potem je povzel besedo starešina Ljublj. org. področja tov. Šturm, burno pozdravljen od vseh navzočih, ki jih je med tem časom prišlo še veliko, tako, da so bili primorani stati zunaj na vratih. Po končanem odmoru je med burnim in splošnim odobravanjem prečrtana sledeča lista, ki je bila tudi soglasno izvoljena: Predsednik: tov. Loboda Vinko, davčni uradnik, podpredsednik; Terpin Joško, čevljarski mojster, tajnik; Glaser Marko, mizarski poslovodja, blagajnik; Jerančič Stanko, trgovec, odborniki: Puklavec Viktor, zidarski polir, Stergelj Josip, natakar* Zidar Ivan, mizar, Jaklič Jože, -delavec, Kramar Viktor, fotograf, Mausar .Ivan, mehanik, Tauses Ivo, inest. dohod arstveni uslužbe nec. Nadzorni odbor: Višnjevec Tomo, trgovec, Lemut Alojz, sedlar, Dolenc Josip, elektrotehnik in Vajt Ciril, trgovec. Novoizvoljeni predsednik -tov. Loboda se je vsem navzočim tovarišem prav prisrčno zahvalil za zaupanje poudarjajoč, Jugoslavije tudi na zunaj, kar mora imeti nedogledno dobre 'posledice zopet za vse gospodarstvo ob povečanja tujskega prometa i« korist za splošno kulturo naroda. Tzd. je v svojih lepih uvodnik člankih v »Slovencu« podal, lepe misli župnik in pisatelj Finžgar, katere