KOMUNALNA SKUPNOST
ZA SKLADEN RAZVOJ KOMUNALNE DEJAVNOSTI
Z ustanovitvijo komunalnih skupnosti je prav gotovo narejen ogromen preniik v procesu podružbljanja individualne in kolek-tivne komunalne porabe, čeprav bi veljala prva ugotovitev, da so bile le — te ustanovljene zelo pozno. S tem mislimo predvsem na to, da smo zelo pozno začeli uresničevati zakon o komunalnih de-javnostih, ki predvideva, da se kompletna komunala črta iz prora-čuna občin. To lahko ugotavljamo iz dejastva, da trenutno še vedno niso zakonsko zagotovljena sredstva za opravljanje komu-nalnih kolektivnih komunalnih storitev ter za vzdrževanje in ob-navljanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe na območju mesta Ljubljana, ljubljanskih občin in krajevnih skupnosti.
Ta sredstva bi namreč morala biti zagotovljena s samoupravnim spo-razumom o združevanju sredstev, ki ga podpisujejo delovni ljudje v TOZD in občani, ki z osebnim delom in z lastnimi sredstvi oprav-ljajo gospodarsko ali negospodar-sko dejavnost, komunalne skupno-sti vseh ljubljanskih občin zveza komunalnih skupnosti na območju Ijubljanskih občin. Sporazum bi moral biti podpisan že do 30. no-vembra lani, toda pozna ustanovi-tev je to onemogočita. Na tret ji seji občinske skupščine bo dan v obravnavo osnutek samouprav-nega sporazuma skupaj s progra-mom, tako da bo lahko vsakdo videl in vedel, kako bodo sredstva razporejena in kako bodo porab-ljena, sporazum pa bo sprejet do konca marca. Povsem razumljivo pa je, da nekatera dela že potekajo in v zvezi z njimi nastajajo stroški, ki jih bo komunalna skupnost krila iz kredita proračuna občinske skupščine. Le-ta je že odobrila bre-zobrestni kredit v višini treh dva-najstin lanskoletne porabe kolek-tivne komunale.
Glede gradnje komunalnih na-prav pa lahko rečemo, da v tetn tre-nutku še vedno manjkajo programi posameznih krajevnih skupnosti, čeprav je bil rok za njih dostavo 31. januar. Do konca februarja bodo programi morali priti, nakar jih bo
treba najbrž še usklajevati, kajti ra-zumljivo je, da iz vreče ne bp mo-goče vzeti več, kot je v njej. Po-trebno bo začrtati politiko izvaja-nja komunalnih storitev. Kreator-jev te politike je pa več. Zato se po-samezne krajevne skupnosti ne bi smele razburjati, če njihove želje ali potrebe ne bodo uresničene že v tem letu. Plan komunalne ureditve zajema namreč celotno območje občine ne glede na njeno urbani-stično urjenost ali neurejenost, težn ja plana pa je, da je vsem obča-nom zagotovljen vsaj do neke mere enak komunalni standard, kar je vsekakor vezano na solidarnost pri financiranju. Treba je tudi vedeti, da so v planu upoštevane tako želje občanov kot mnenja strokovnih organizacij. Pri tem pa je treba vse-kakor upoštevati tudi vrstni red opravljanja komunalnih storitev, da ne bi s prehitevanjem posamez-nih opravil povzročali gospodarske škode. (npr. asfaltiranje in na-knadno polaganje različnih vodov). Seveda pa obstaja v naši občinitudi velika razlika med posameznimi krajevnimi skupnostmi, zlasti med mestnimi in zunajmestnimi. Medtem ko ima večina mestnih krajevnih skupnosti probleme le s posameznimi makadamskimi uli-cami, je v nekaterih zunajmestnih KS dovolj problemov z najosnov-nejšimi  komunalnimi  napravami.