Posamezna številka © vinarjev. Štev. 90. V Ljubljani, v četrtek dne 21. septembra 1911. Leto L Zarja Izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov ob polu enajstih dopoldne. — Naročnina i dostavljanjem na dom ali po pošti K 1‘50. Posamezna številka 6 v. Letna naročnina K 18-—, polletna K 9’—, četrtletna K 4-50. — Za inozemstvo K 30-—. — Naslov: Upravništvo „Zarje“ v Ljubljani, Šelenburgova ulica št. 6, II. nadstr. Uradne ure za stranke od 11.—12. dopoldan in i od 6.—7. zvečer._________________:: % Uredništvo v Ljubljani sprejema vse uredniške rokopise, ki jih ne vrača. — Upravništvo sprejema naročnino in Inserate. — Nefranklrana pisma se ne sprejemajo. — Cena inseratom: €nostopna petltvrstica 20 vin., pogojeni prostor 25 vin., poslana In razglasi 30 vin. — Naslov; Uredništvo „Zarje“ v Ljubljani, Šelenburgova ul. 6, II., uradne ure za stranke od 9.—12. dop. In od ‘/26,—»/27. ;v. — Reklamacije poštnine proste Če hočeš biti socialist... Slovenska socialna demokracija je slaba v primeri i bratskimi strankami v starih industri-alnih deželah To res ni nič čudnega. Kajti četudi je gotovo, da se zbere sčasoma po vseh deželah v socialno demokratični stranki vse, kar je zapostavljeno v kapitalistični družbi, da torej postane socialna demokracija prej ali slej splošna ljudska stranka, je vendar v začetku njenega razvoja le delavstvogsposobno čutiti ali vsaj slutiti, da mu je pravi prostor le pod rdečo zastavo. In ker na Slovenskem ni mnogo industrije, zlasti ne velike, v kateri bi bile vposlene množice delavstva, so pogoji za razvoj socialne demokracije težavnejši kakor drugod. Vendar pa je skrajno neumno, posmehovati se naši socialno demokratični stranki, kajti z ozirom na klaverne razmere v slovenskih deželah je njen razvoj dovolj krepak, da opraviči zadovoljnost, z dosedanjimi uspehi in najlepše nade zn prihodnost. Razume se, da more biti tudi ta zadovoljnost le relativna, kajti vsakemu vnetemu sodrugu bi bilo ljubše »ko bi bilo sloveusko delavstvo doseglo dvakrat »li trikrat toliko, kolikor je. Toda treba se je včasi vendar spomniti, kako je bilo še pred recimo petuajstimi leti pri nas. In kdor tedaj ne prizna, da je napredek stranke vsega spoštovanja vreden, mora biti slep ali pa hudoben. Kdor ima priliko opazovati delo na mno-gik točkah, bo spoznal, da je govoričenje o mrtvilu popolnoma neosnovauo. Narobe! V mnogih krajih se je prav zadnje čase še le začelo prav bujno razvijati strankino življenje. Toda to naj se nikar ne smatra za uspavauko ali za vabilo na počitek. Prav imajo tisti, ki žele več dela in več uspehov, tisti, ki gledajo vedno naprej in ki se nikdar ne zadovoljujejo s tem, kar je doseglo. Teh je menda večina v stranki in kar povedano bodi, da bi bilo ža-lostuo, če jih ne bi bila večina. , Da imamo mnogo nezadovoljnežev, je prav. Toda če je nezadovoljnost lepa reč, vendar sama po sebi ne zadostuje. Ona nas lahko goni na delo, če pa ne stori tega, tedaj je ne le brezplodna, ampak celo škodljiva. če se nezadovoljnost izraža le v godrnanju, v negativni kritiki ali pa v prepirih, tedaj ne pospešuje dela, temveč ga ovira. Nezadovoljnost, katere nam je treba, mora biti drugačna. Iz uje mora izhajati volja, da se odpravijo razlogi nezadovoljnosti, volja pa se mora izražati v delu. Socialno demokratična stranka se razlikuje ed vseh drugih ne le po svojih temeljnih načelih in po svojih ciljih, ampak tudi po svoji sestavi in po načinu svojega dela. V meščanskih strankah je vodstvo vse, pristaši pa so material za volitve. Socialna demokracija je pa enota vseh «vojih članov. Vredna je toliko. M&fCSiM GOiiKIJ: Mati. Sooialen roman v dveh delih. Stopila je k Jegorju, sklonila se, poljubila ■jegovo roko in dejala polglasno: •— Priiatelj . . . moj dragi, hvali ti, hvala od vsega srca . . . zbogom ! Delala bom kakor ti . . . neutruduo, neumorno . . . vse žive dni . .'. zbogom ! Silno ihtenje je pretreslo nje telo; težko sopeč je položila svojo glavo Jegorju k nogam. Mati je molče točila goreče solze — žgale so Ji kožo ua obrazu. Zadrževala jih je, priskočiti je hotela Ljudmili s posebno ljubeznivostjo, govoriti je hotela o Jegorju z lepimi žalnimi besedami . . . Skozi solze je zrla na njegovo upalo lice, v njegove oči, dremotno pokrite s povešenimi obivmi in na ustne, temne, zategnjene v legak nasmeh. Tiho je bilo, presvetlo ... Z urnimi, drobnimi koraki kakor zmerom je prišel Ivan Danilovič, se ustavil sredi izbe, z bistro kretnjo vtaknil roke v žep in vprašal nervozuo in glasno: — Ali je že dolgo? ... Odgovora ni dobil. Zibajoč se na nogah je stopil k Jegorju, mu stisnil roko in odšel vstran. — Nič čudnega ... z njegovim srcein . . . bi se bilo moralo zgoditi že pred pol leta . . . Njegov visok, neumestno glasen, prisiljeno miren glas se je nenadoma pretrgal. Naslonivši ao s hrbtom na steno si je s prsti vihal brke in gledal na skupino ob postelji. kolikor so vredni vsi skupaj, in toliko dela opravi, kolikor ga opravljajo vsi skupaj. Seveda je socialna demokracija stranka; svoja načela ima in svoj program. Kdor ne priznava teh, nima ničesar iskati v stranki. Besede, ki se včasi slišijo: Masa hoče to, masa misli ono, so brez pomena za stranko, če tista masa ni socialuo demokratična. Zato je treba, da vsak, kdor hoče kaj od socialuo demokratične stranke, izpraša samega sebe: Ali sem socialni demokrat? Bodimo odkritosrčni! Mnogo jih je, ki se znajo ob primernih prilikah postavljati, po gostilnah bahati: Socialni demokrat sera! A to je vse od muh. Kdor je le na ta način socialni demokrat, naj ostane doma. Od teh bahačev nima stranka nič, le škodujejo ji. Socialni demokrat mora znati dokazati, da je, kar trdi. To se pravi: Pred vsem mora biti organiziran. Kako in kje? „Saj sem član svoje strokovne organizacije" ; pravi ta. „Jaz sera pri konzumnem društvu", pripoveduje oui. To je vse lepo. Ce se količkaj zavedaš, da si delavec, je tvoja dolžnost, da si član svoje strokovne organizacije. Ona ti je potrebna, da dosežeš boljše razmere v svoji delavnici. In nikar ne misli, da je posebna zasluga, če si strokovno orgauizirau ; le greh bi b i, če ne bi bil organiziran. Tudi če si član konzumne organizacije, se nimaš kaj bahati; zaradi svojih interesov si tam, sebi hočeš pomagati, ako kupuješ v svoji organizaciji namesto pri razrednem nasprotniku. S tem pa še nikakor nisi izpolnil svoje politične dolžnosti. Ako hočeš biti socialni demokrat, moraš biti organiziran tudi kot tak, to se pravi : moraš biti član socialno demokratične politične organizacije. Socialna demokracija je politična stanka in le kdor je njen član, sme reči, da je socialni demokrat. Neorganiziranih socialnih demokratov n i. Ce torej nisi politično organiziran, pa praviš. da si socialni demokrat, govoriš neresnico. Zakaj pa je tega treba? čemu vse te organizacije? Ali ni dosti da, boš glasoval socialno demokratično, kadar bodo volitve? Ne prijatelj! To ni dosti. Politična organizacija je zavednemu delavcu tako potrebna, da se mora od njega — zopet v njegovem lastnem interesu brezpogojno zahtevati, da je njen člau. Politika je tisto polje, na katerem nastopa kapitalizem z največjo močjo zoper delavstvo. Primerov daje vsak dan sto in sto. Strokovne organizacije, gospodarske organizacije so dobre in potrebne; toda če ne stoji za njimi močna politična orga?>izacija, ne bodo nikdar mogie doseči svojih namenov. V državnem zboru je protidelavska večina, če si delavci s pomočjo strokovne organizacije priba- — Zopet eden ... — je dejal tiho. Ljudmila je vstala, stopila k oknu in ga odprla. Mati je vzravnala glavo, se ozrla na-okolo in vzdihnila. Minuto pozneje so vsi trije stali pri oknu, tesno drug ob drugem in gledali jesenski noči v mračni obraz. Nad črnimi vrhovi dreves so sijale zvezde, razmikajoče nebeške daljave . . . Ljudmila je prijela mater pod pazduho in se molče pritisnila k njenim plečom. Zdravnik je globoko sklonil glavo in z robcem obrisal svoj ščipalnik. V tihoti za oknom je utrujeno zdihoval večerni mestni šum, hlad je pihal v lica in pregibal lase na glavah. Ljudmila je zatrepetala in po njenem licu se je potočila solza ... Na hodniku so se oglašali pritajeni, zamolkli, preplašeni glasovi, čaranje nog, ječanje, žalosten šepet. Ljudje so nepremično stali pri oknu, strmeli v temo in molčali. Mati je čutila, da je odveč, oprezno je oprostila svojo roko, odšla k vratom in se priklonila Jegorju. — Ali odhajate? — je tiho vprašal zdravnik, ne da bi jo pogledal. — Da . . . Na ulici je premišljala o Ljudmili, spom-nivši se njenih skopih solza: — Niti jokati ne zna. . . Zadnje besede Jegorjeve so zbudile v njej tih vzdihljaj. Počasi je stopala po ulici in mislila na njegove žive oči, njegove šale in povesti o življenju. — Poštenemu človeku je življenje težko, a smrt — lahka .. . Kako neki bom umrla?... vijo par vinarjev, jim jih vzame tista večina z novimi indirektnimi davki In če si delavci pmoagajo s konzumno organizacijo, ualoži tista večina njihovim konzumnim društvom večje davke kakor kapitalističnim profitarskim družbam. Ce si hočejo delavci zavarovati, kar so pridobili z drugimi svojimi organizacijami, morajo imeti politično moč. Z njo si morajo pri-baviti parlamente, da si bodo mogli sami dajati zakone. Politične moči pa bo delavstvo imelo toliko, kolikor bo imelo politične orgauizacije. Vsak delavec, ki stoji izven organizacije, jo slabi; s tem pa slabi tudi svoj položaj, škoduje sebi. svoji družini, svojim tovarišem, svoji strokovni organizaciji, svoji konzumni organizaciji. Delavec, ki ni politično organiziran, je grešnik. Delavcu, ki ni politično organiziran, se ne more priznati, da je socialni demokrat. To je prva napaka, ki se mora popraviti med slovenskimi delavci. Kdor hoče biti vpo-števan v stranki, kdor hoče delovati v družbi svojih tovarišev, kdor hoče uživati zaupanje zavednih delavcev, mora biti politično organiziran. Za vsakega zavednega sodruga pa naj velja načelo: Ne verjemi in ne zaupaj človeku, ki pripoveduje, da je socialni demokrat, pa ni ni niti organiziran v stranki. Oklic perzijskih socialistov. Osrednji odbor perzijskih socialistov je po ruskem odposlancu Leninu izročil mednarodnemu socialističnemu tajništvu oklic, v katerem prosijo pomeči proti roparski politiki „miroljubnega ruskega carja“ in liberalnega Angleža v Perziji. V oklicu pojasnjujejo sodrugi svoj boj za ustavo: „Po hudem boju smo si priborili košček svobode. Ta svoboda je v nevarnosti, /kajti carizem skuša v zvezi z Anglijo zasesti našo deželo in znova upeljati samo-držtvo. če bi imela mlada Perzija samo z u-bogim Mahomed-Alijem opravka, bi kmalu uničila njega iu njegovo bando. Toda nam zapirajo pot roparske, mednarodne, reakcionarne vlade. Euska vlada je sporazumno z angleško prekršila pogodbo, ki sta jo bili sklenili z novo perzijsko vlado. V tej pogodbi ata se obe velesili zavezali preprečiti vsak eksšahov poskus da si znova pribori prestol. Sedaj pa Rusija podpihuje nemire v deželi in podpira eksšaha. Vse druge velesile so ravnodušne napram temu sramotnemu izdajstvu. Upajo, da se okoristijo in dobe kake kompenzacije. — Da premagajo te težkoče, se ne boje prijatelji svobode iu neodvisnosti nobenih zaprek in težav. In v teh težkih dnevih, ko vidimo povsod svoje sovražnike, pričakujemo pomoči od socialističnega proletariata. Vi edini ste prijatelji in bratje zatiranih vseh narodnosti. — Za našo svobodo povzdignite glas v svojih parlamentih. Potem se je domislila Ljudmile in zdravnika pri oknu, v beli, presvetli izbi; mrtvih oči Jegorjevih za njima: prevzeta od davečega sočutja z ljudmi je težko vzdihnila in stopila hitrejše — nejasno čuvstvo jo je gnalo naprej. — Le hitreje! — si je mislila sledeč žalostnemu, a bodremu pozivu, ki se ji je oglašal v srcu. XI. Ves naslednji dan je mati pripravljala za pogreb, a zvečer, ko so ona, Nikolaj in Sofja pili čaj, je prišla Sašenka, čudno glasna in živahna . . . Ka licih ji je gorela rdečica, oči so se ji veselo blestele, vsa polna je bila — tako se je zdelo materi — veselega upanja. To razpoloženje se je rezko iu burno mešalo z bridkimi spomini na pokojnika, in ne da bi se zlilo ž njimi, je motilo vse in slepilo, kakor ogenj, ki neuadoma zažari v temi. Nikolaj je zamišljeno potrkal s prstom po mizi in dejal: — Danes si niste prav nič podobua7°”§a>-šenka . .. — Kaj ? Mogoče ? — je odgovorila in se zasmejala s srečnim smehom. Mati se je ozrla nanjo s tihim očitkom, a Sofja jo je opozorila s poučnim glasom: — Mi smo govorili o Jegorju Ivanoviču... — Imeniten človek, kaj? — je vzkliknila Saša. — Nisem ga videla brez nasmeha na obrazu, brez šale ... In kako je delal! Umetnik revolucije je bil, ovladal je revolucijsko misel kakor velik mojster. Kako preprosto in na zborovanjih in v časopisju! Protestirajte povsod za nas! Protestirajte proti perzijski politiki svojih vlad, zlasti pa proti ruski in angleški. ki se pripravljata zadušiti perzijski narod. Čeprav mogoče Vaši protesti ne bodo zdali pri Vaših vladah, nam bodo vendar vlili novega poguma za naš boj, če jih bomo slišali. Živela svoboda narodov! Živel mednarodni socializem! NOVICE. * Ali ostanejo uSesa gluha? čimdalje bolj se množe glasovi, ki zahtevajo pomoč proti sedanji draginji. Po vseh mestih, po vseh in-dustrialnih krajih se zbirajo delavci na velikanskih shodih. Povsod se uprizarjajo demonstracije proti draginji. Tudi organizacije takozvanih boljših slojev, pa oficielne korporacije, mestni sveti, deželni odbori (seveda ne kranjski) sklepajo nujne resolucije, zahtevajo, da se odpro meje, da se hitro dovoli uvoz mesa in živil. Strah zaradi draginje ni v meščanskih krogih nič manjši kakor v delavskih. Osem desetin vsega prebivalstva čuti, da je ta položaj neznosen, euostavno neznosen. Samo vlada se še vedno obotavlja, samo klerikalno agrarna korzarska tolpa še vedno hujska proti stradajočemu ljudstvu. V vsem neagramem časopisju se je že izvršil popoln preobrat. Glasila vseh strauk — izvzimši klerikalno-agrarne flibustijce — priznavajo, da je situacija katastrofalna. Seveda so marsikod prišli do tega spoznanja šele po nedeljskih dunajskih dogodkih; ali vseeno — zdaj spoznavajo. Iu zgodilo se je še nekaj. Tudi ua Ogrskem se razvija draginjsko gibanje, tudi tam že zahtevajo, da se odpro meje. Tam, odkoder je doslej prihaial grmeči veto proti mesu za avstrijsko ljudstvo, zahteva že domače prebivalstvo, kar je njegova vlada odrekala nam. Tako se od dne do dne kopičijo dokazi, da draginja ui več „kalamiteta“, ampak breme, ki se ne da več prenašati. Ali se bodo zdaj odprla ušesa. Ali bo zdaj našel gospod baron Gautsch poguma, da pokaže tolovajskim agrarnim in klerikalnim tolpam tisto eneržijo, ki jo je doslej kazal le obupanemu ljudstvu? Mislimo, da je res že čas za to! * Pogreb na Dunaja umorjenega delavca PrOtzenbergerja, ki je padel v nedeljo t Ottakringu, bo danes popoldne. Kakor večinoma pri takih dogodkih, je bil Protzenberger nedolžna žrtev. Zmenil se je bil z nekim tova-varišem, da napravita popoldne izlet; ker pa je bil drugi delavec zadržan, je odšel Protzeu-berger v Delavski dom, da bi tam našel tovariše, ki bi se mu morda pridružili. Bil je v turistovski obleki in imel podkovue čevlje. Naenkrat je bil, ne da bi sam vedel kako — pri takih atakah so vsi dogodki presenetljivi kako silno je risa! slike laži, nasilja, neresnie . . . "Velike hvaležnosti sem mu dolžna ... Polglasno je govorila, z zamišljenim nasmehom v očeh, ali ta nasmeh ni pogašal nikomur razumljivega, a vsem vidnega zmagoslavja v njenem pogledu. Ljudje ljubijo časih svoja čuvstva sebi t škodo, igrajo se ž njimi iu bridkost jim je v srce razjedajočo zabavo. Tudi Nikolaj in Sofja nista hotela žrtvovati žalosti za tovarišem Sa-šinem čuvstvu radosti, branila sta nezavedno s voj o žalostno pravico do bridkosti in trudila sta se, da zbudita v dekletu enake občutke. — Iu sedaj je mrtev! — je dejala Sofja trdovratno in jo pozorno motrila. Saša je ogledovala vse z bistrim, vprašujočim pogledom, obrvi so se ji uamrščile. Sklo-uivši glavo si je lagodno popravljala lase. — Mrtev ? — je glasno dejala po daljšem premoru in oplazila vse s svojimi izzivajočimi očmi. — Kar v glavo mi ne gre . . . Hodila je po sobi semintja: hipoma je obstala in dejala s čudnim glasom: — Kaj se pravi: umrl je ? Kaj je umrlo ? Ali je umrlo moje spoštovanje do Jegorja, moja ljubezen do sodruga, spomin na njegovo duševno delo, ali je umrlo to delo in so izginila čuvstva, ki jih je izzval v mojem srcu, ali je razbita moja predstava o njem, o možu-pošte-njaku ? Ali je umrlo vse to. Najboljše v njem zame ue umre nikoli... Zdi se mi, da prenaglo pravimo o človeku: umrl je. Mrtva so usta njegova, a beseda njegova bo živela v ži- 1 vih srcih 1 (Dalje.) — pred fronto vojakov in tisti trenotek ga je ie prebodel bajonet. PiOUeuberger je bil šele 21 let star. Bil je orgamzirau in vsi tovariši v kovinarski in v politični organizaciji ga opisujejo kot zelo mirnega in treznega mladeniča- * Dva ranjenca od danajsko nedelje, delavca Joachimsthaler in Awrat, sta po izpovedbah zdravnikov v Stepanjini bolnišnici, zelo nevarno poškodovana in baje ni nobenega upanja, da bi okregala. Prvi ima* strel v levi strani prs, drugi pa v trebuhu. V Štefanijini bolnišnici je še osem drugih ranjenih, ki utegnejo v štirih tednih ozdraviti. * Grof Posadovvskjr o razrednem boja. Pogostokrat čujemo očitek, da je socialna demokracija ona revolucionarna stranka, ki neti in podžiga v dižavi — razredni boj. O bistvu, pomenu in potrebi tega boja pa vlada v možganih teh ljudi velika nejasnost. Bolje razumeva razredni boj bivši državni tajnik v nemškem notranjem ministrvu grof P o s a-d o w 8 k y. Dne 15. septembra t. 1. ob otvoritvi mednarodne konference za socialno politiko v Draždanih je Posadowski izpregovoril tudi o razrednem boju in med drugim dejal: B<5lovekova narava je taka, da hoče vsak izboljšati svoj zunanji položaj. Dobra stran tega stremljenja je, da se dvigne gospodarski in tehnični, če tudi ne povsod nravni napredek. In kjerkoli se posamezniki edružujejo v dosego skupnih gospodarskih interesov, se porajajo razredni boji in razredna nasprotstva". Ni prvič, da se grof Pasadow ki izraža tako o socialnih bojih. Ko je bil še v uradu, je priznal, da. je socialna demokracija ..delarska stranka", ki „zastopa pravice delavcev". Socialnih demokratov ni smatral za Bizdajalce domovine" in je drastično opomnil: „Kdor še bojuje za to, da se ljudstvu ohrani življenje in zdravje, ta se bojuje za bodočnost naše domovine." Naravno, da so se visoki politični krogi zgražali nad takimi nazori in so mu v priznanje poslali modro polo. Vsak organiziran in razredno zaveden delavec pa ze davno ve, da so razredni boji nekaj naravnega, potrebnega in neizogibnega. V razrednem boju proletariata vidi vsak delavec predpogoj svoje osvoboditve. * Strel v gledailfičn. V KOnigshtitte pri Vratislavi je imelo katoliško mladinsko društvo te dni blagoslovljenje zastave. S slavnostjo je bila združeua gledališka predstava. Diletantje 80 igrali Anzengruberjevo ..Četrto božjo zapoved". Igralec, ki ima med igro ustreliti, je pa imel nabasano puško, ter je ustrelil v smeri proti godbi in rauil nekega godbenika na glavi. Predstavo so takoj prekinili. Ranjenec je v smrtni nevarnosti. * Slikarjeva tragedija. V graščini Rich-lingen blizu Hanovra je slikar Huver v soboto ustrelil svojo ženo, svojega sinčka in nazaduje sebe. Graščina je bila nekoč njegova last. Kerni megel z umetnostjo dovolj zaslužiti, je že večkrat pravil, da bo storil vsemu konec. * Vsled atentata na Stolipina zapira policija zdaj vse, kar le doseže. Bagrovega očeta in brata so že prijeli, zdaj so zaprli v Kijevu neko napadalčevo teto, njeni dve hčeri in vso družino, v Odesi pa Bagrovega strica, znanega psihiatra. * Bagrov Je Imel pri policiji 185 rubljev (okrog 700 kron) mesečne plače in nagrado za posebne naloge. Tudi revolver, a katerim je ustrelil Stolipina, je dobil od polisi j e. * Boj pri hišni preiskavi. V torek je prišel v Lodzu na Ruskem Poljskem oddelek policije s stotnikom na čelu do neke hiše, v kateri je hotel izvršiti hišno preiskavo, fz poslopja so z revolverji streljali na policijo. Vratar m 1 redar sta bila ubita, stotnik in 1 redar pa lahko ranjena. Eden napadalcev je hotel pobegniti čez streho in je bil pri tem ubit, dva je policija prijela, ostali so ušli. Zakaj je bila hišna preiskava se ne poroča. , * Anton — podpolkovnik. Brazilj-skemu finančnemu ministru Francescu Salles je nedavno prišla čudna prošnja v rešitev V imenu sv, Antona je puvsem resno zahteval gvardijan samostana v Bahiji, da mu izplača svetniku pristoječo, a že od leta 1909. zastalo podpolkovniško gažo. Groteskno na vsej tej stvari je, da je zahteva utemeljena v vseh paragrafih in postavah. Že pred sto leti, dne 4. februarja 1811. je visoka braziljska vlada (uradno podelila) v gorenjem samostanu stoječi sohi sv. Antona „podpolkovniško šaržo" — s posebnim dekretom. Leta 1816. je bilo to visoko imanovanje potrjeno in je bila obenem čudodolnemu vojščaku določena letna plača 720 reisov (okolo 2000 K). Ker je ta stara odredba še doslej v veljavi, je sedaj finančni minister v ^škripcih" in bo za enkrat rad ali nerad izplačal svetniku gažo. V bodoče pa se finančni minister lahko izogne tega, še aktivnega „veterana". On in megov tovariš v vojnem ministrstvu naj „božjega vojščaka" uvrstita med stare rezerviste, saj je zaslužil — pokoj. * Mlsionshi trust so ustanovili — seveda v Ameriki. Pierpont Morgan in še iie-koliko drugih railionarjev se je začelo zgražati nad grehi svojih sodeželanov — ne nad svojimi — zlasti nad politično korupcijo in po- sledica tega svetega spoznanja je ustanovitev misionskega trusta, za katerega je pridobljenih že 40 duhovnikov. Izpreobrnitev pregrešne A-merilce se ima izvršiti popolnoma po kupčij-skih načelih. Vrhovni vodja bo baučni predsednik James Gaupn. Ženske pa bodo izključene od „bogoljubnega" dela. Eden najbolj vnetih pristašev spokorjevanja — drugih, neki Freederik Smith je namreč dejal: „Sentimentalno onegavljenje z ženskami ni nič. Na grešne moške nimajo nobenega vpliva. Tu je samo cel mož za kaj". * Konkurz amerikanske banke. Bančna tvrdka P. V. Rovvnianek v Novem Jerku in Pittsburgu je prišla začetkom letošnjega leta v konkurz. Vsi oni avstrijski izseljenci, ki imaje katere terjatve proti navedeni tvrdki, nai se obrnejo naravnost na avstro-ogrski konzulat v Novem Jorku ali v Pittsburgu. Ljubljana in Kranjsko. — Kranjska deželna vlada hoče baje zopet prepovedati tržaški izlet. Priznati moramo, da bi nas zelo zanimalo, kdo je pravzaprav tisti gospod, ki skriva za neresničnimi ^zdravstvenimi oziri" svoje sovraštvo do delavstva. Zakaj o ..zdravstvenih ozirih" kratkomalo ni govora in kdor se izgovarja zdaj na kolero, se enostavno laže, pa če sedi še tako visoko in če ima še tako pompozne naslove. Povsem natančno vemo — in pri deželni vladi morajo to vedeti, ker je to njih prokleta dolžnost — da je Trst razglašen za neokuženo mesto, ofi-delno razglašen in da se od tega časa, kar je to razglašeno, ni primeril noben nov slučaj, prav noben nov slučaj ne. Vemo to iz kompetentnih virov in zato si ne damo od nikogar imponirati s takimi pretvezami. Ker natančno vemo, da se ne da prepoved utemeljiti z nobeno neeksistentno kolero, vemo dosledno, da gospodje nočejo povedati pr a v ega vzroka, iz katerega bi radi preprečili izlet. In ker ga nočejo povedati, je jasno, da ta vzrok ui čist. Gospodje na Bleiweisovi cesti se pa temeljito motijo, če mislijo, da imajo tudi tam pravico deliti milost ali nemilost po svojih simpatijah in antipatijah, Merodajen je zanje zakon in nič druzega ne. In radi bi že zvedeli, če velja v Ljubljani zakon za socialne demokrate le takrat, kadar se da obrniti proti njim, ali tudi takrat, kadar jim ima jamčiti državljanske pravice. — Javen ženski shod bo v seboto, dne 28. t. m. ob 8. uri zvečer v areni Narodnega doma s sledečim dnevnim redom: 1. Potreba ženske organizacije in čitanje pravil „Vzajem-nosti". 2. Volitev odbora ženske podružnice »Vzajemnosti". 3. Raznoterosti. Žane, delavke, udeležite se velevažuega shoda in vstopite v zvezo ,,Vzajemnost". — Zenska organizacija v Ljubljani je postala že nujno potrebna. Še nikoli se ni to tako možno čutilo kakor ob sedanji draginji. Bilo je zadnji čas že nekoliko ženskih shodov, ki so bili vsi dobro obiskani. Splošno je opažati, da se med proletarskimi ženami močno dviga zanimanje za javne zadeve. Palica je paš močnejša od besede in sedaj bije palica draginje in stradanja že tako neusmiljeno po plečih delavstva, da se polagoma dramijo tudi taki, ki so bili vedno gluhi za odkritosrčno besedo. Spoznati pa morajo tudi žene, katerim ne dela sedanja draginja nič man j skrbi kakor moškim, da se ne opravi nič s hipnim ogorčenjem, ampak da je zoper izkoriščanje in oderuštvo treba trajuega, smotre-nega in organiziranega boja. Zato smo prepričani, da se bodo delavske žene v obilnem številu odzvale vabilu na ženski shod, ki bo v soboto večer v areni Narodnega dom*, ter si ustanovile organizacijo za izobrazbo in za zboljšanje svojega položaja. — Kdor hoče videti, kakšna tolovaj-stva prenaša papir, naj čita tistega šufta, ki se tiska v „Katoliški“ tiskarni, hudodelske fantazije o nedeljskih dogodkih na Dunaju. In potem naj si dobro umije roke. — Iz obrtniških krogov nam pišejo : »Oglasil se je neki obrtnik v „Zar|i" o mizeriji v mali obrti; tudi jaz, gospod urednik, prosim za malo prostora v vašem listu, ki mi je simpatičen že od svojega rojstva. Imel sem priliko spoznati obrtne razmere tudi izven Ljubljane. Videl sem po vseh večjih vaseh i?gotovljene obrtne izdelke, čevlji ponajveč iz mihovgraške tovarne, obleke pa od raznih dunajskih tvrdk. Naši obrtniki pa se izseljujejo na Nemško in v Ameriko, saj je nazadnje vendar bolje, biti tam sit rudar, kakor pa doma lačen gospod mojster. Trgovina si je pridobila toliko varstva, da ne more več poljubno kdo postati trgovec, če ni izučen v stroki, obratno pa oni lahko prodajajo obrtne izdelke. Sedaj pa je klerikalni deželni odbor ustanovil obrlno pospeševalni urad. ki bo prirejal poučne tečaje po vsej Kranjski, in zlasti so jim pri srcu krojači in čevljarji, ker ravno ta obrt se da najhitreje pomnožiti, s tem pa tudi pomnožiti davkoplačevalci. Ker se bo sedaj nudila prilika v vsaki vasi za najnujnejšo izobrazbo, se bo že itak preveliko število še povečalo, odkod pa naj jemljejo svoj zaslužek, to jim je seveda deveta briga, samo da je več davkoplačevalcev in patentiranih proletarcev. Klerikalci namreč pravijo, da jih hočejo izobra- ziti za primerne delovodja. Pri komu pa naj ta posel opravljajo, ko srho danes vse skupaj •jami, namreč pomočniki, delovodje, mojstri in kaj znam še vse v eni osebi ? Mi smo za take stvari še nezreli. Ali gospod Šušteršič je in-terpeliral v državnem zboru radi Maroka, mogoče jih bo pa poslal tja med Mavre in zamorce. Pri vsej tej mizeriji in nazadovanju male obrti vidim vendar napredek od druge strani, in prišel bo čas, ko bo zlomljen tilnik tistemu sovragu, ki danes najbolj straši v človeški družbi, in to je oborožeu kapital. Vse govorance o pospeševanju ebrti 80 zaman. Gospodje Šušteršič, Krek. skličite hitro kakšen shod vseslovanskih obrtnikov in nasuite nam zlatih obljub; lakota je že v naših podstrešnih in podzemelipkih stanovanjih, ker argentinsko meso so nam .delavske barabe" (glej Zgor. Šiška) že tako prežvekali, da ga mi gospodje mojstri več ue moremo uživati. — Janko Barle in draginja. Iz šentjakobskega okraja nam pišejo: „Mnogo se je že pisalo o šentjakobskem župniku in še več se govori, kako postopa s svojimi uslužbenci. Dekla Meta mu mora delati brezplačno za samo hrano. Močnik pa godlo jedo posli dau za dnem, mestni župnik Janko Barle pa se gosti kakor pravi gurman. Pravijo da je zelo ue-všečen pri jedi. Ni čuda, da izgleda tako lepo rejen, vsi uslužbenci pa so suhi kakor trhle veje. Nobeno delo mu ni všeč. Vedno se zadira in krega. Pri izplačilu vedno nekoliko pritrga. Vsled tega noče nihče razun ubožice Mete, ki drugam ne more, ostati pri njem. Posli se menjajo mesec za mesecem. Najlepše je, da zdaj ne more dobiti drugega cerkovnika. Že daij časa ni drugega cerkovnika. Nihče se noče oglasiti, ker Jankota vsi predobro po-zuajo. Zdaj obeta lepo plačo, a potem .... Cerkev je vsa zanemarjena in prašna, zvonenje neredno. Pritožujejo se vsi, ki imajo kaj opraviti s cerkvijo. Nesrečni Janko, kam te je zapeljala Tvoja grda skopost? Kako blag je bil kanonik Rozman, dober in usmiljen I In Ti! ? — Nezgode na železnici. Skladiščnemu delavcu na južnem kolodvoru Valentiuu Cedilniku je 16. t. m. pri premikanju voz zmečkalo levo roko. — Kurjač državne železnice Franc Lipnik je na jeseniški postaji stopil na tender ter hotel prižgati svetilko. Pri tem mu je spodrsnilo in je tako nesrečno padel na tla, da se je močno poškodoval na desni roki. — Slaboumna. Včeraj na vse zgodaj je zapazil stražnik na frančiškanskem mostu kmečko ženico, ki je strmela v Ljubljauico. Vprašal jo je, kaj počne, nakar je takoj odšla v frančiškansko cerkev. Po kratkem času se je vrnila iz cerkve na prosto ter odšla proti Šolskemu drevoredu. Okrog 6. pa jo je videl neki pomočnik stati mokro in bosonogo v Ljubljanici. Stražnik jo je spravil na stražnico, odkoder so jo odpeljali po končani zdravniški preiskavi na opazovalni oddelek deželne bolnice. — Živinske cene po krajnskih sejmih. Po uradnih poročilih so bile po sejmih za govejo živino sledeče cene za 100 kg žive teže : Krško pol pitanci 89 K, nepitanci 86 K; Kranj, pitanci 100 K, pol pitanci 91 K, nepitanci 84 K; Ljubljana iu okolica polpitanci 91 K, nepitanci 87 K, voli za pitanje 85 K; Litija pitanci 92 K, polpitanci 80 K, nepitanci 48 K, voli za pitanje 78 K; Logatec za pitance 96 K, za polpitance 94 K, nepitanci 94 K, voli za pitanje 94 K; Novo mesto pitanci 100 K, polpitanci 90 K, nepitanci SOK, voli za pitanje 75 K; Kamnik polpitanci 86 K, nepitanci 80 K, voli za pitanje 80 K. Elektrokineinatograt „ Ideal". S petkom je početek predstav vsako uro točno ob 7, 8, 9. V torek sensacionalna novost „Avia-tik in časnikarjeva žena", moderna drama. — I. slov. trg. tefiaj (Fran Gartner) prične šolsko leto dne 2. oktobra. Opozarjamo na današnji inserat ter posebno opozarjamo na ta zavod, ki je edini slovenski te vrste in svetujemo našim somišljenikom, naj se varujejo, da ne bodo prevarjeni in naj vpišejo svoje hčere v I. slov. trg. tečaj, Gosposka ulica 8. — Moste. Po naši občini se govori, da manjka denarja v občinski blagajni. Ker ne vemo nič gotovega, apeliramo na župana O-ražma, da pove, kaj in kako. Treba bi bilo pač jasnega sporočila, da se ne bi govorilo vse mogoče. Govori se tudi, da je obč. odbor razpuščen in da bo postavljen gerent. če je res to, potem se kažejo lepe reči. Kaj bo z obč. volitvami, pa še ne vemo. Ali jih bo vodil gerent? — Vlom t Rožni dolini. V nedeljo zvečer je vlomil neznan tat v stanovanie de- lavca Vincenca Ažnika v Rožni dolini. Odnesel je zlato damsko uro z verižico, 4 zlate prstane in 1 poročni prstan. Tatvine sumijo nekega Italijana, srednje postave, z ogorelim obrazom v rjavi obleki. Takoj po storjenem činu je govoril z delavčevo ženo in je med otroke delil bonbone. — Pretep v pijanosti V gostilni Fr. Kalana v Dor farjih pri Škofji Loki so nedavno pijančevali kmečki fantje iz okolice, med njimi tudi Matija Šifrar iz Žabnice. Okolo polnoči je nastal hrupen prepir vsled starega sovraštva in večina fantov je vzela Šiftarja na piko. Šit-rar pa je spoznal nevarni položaj ter se je mirno odstranil iz gostilne. Fantje pa so stekli za njim iu eden mu je zasadil nož med rebra. Vendar je imel Šifrar še toliko moči, da je šel proti domu, ali spotoma je obležal na obcestnem travniku, kjer ga je našel neki posestnik. Rana je opasna. Spodnja Šiška. — .Shod v Sp. Šiški bo v soboto zvečer pri Šternu. Začetek shoda ob osmih zvečer. Dnevni red: 1. Draginja; 2. Občinske volitve. — Vabimo vse zavedne Občinarje in občiuarice v Spodnji Šiški, da se tega shoda polnoštevilno udeleže. Treba je, da se pogovorimo o neprestano naraščajoči draginji ter da se zadnji dan pred volitvami tudi popeča-mo z grdo taktiko liberalcev. „Jutro“ laže. Kmalu bo pregovor »lažeš kakor ,Jutro‘.“ Neresnica je, da socialno demokratična stranka kandidira trinajst nemških sodrugov — neresnica je, da je sodrug Anton Kristan v Šiški na shodu stresal „suro-vost" in res seveda ni, da bi bil njegov govor »zbirka najordinarnejših psovk." Bes je, da kandidira socialno demokratična stranka v Šiški 45 zavednih in značajnih mož, ki so socialni demokrat j e. Res je, da je sodrug Anton Kristan na shodu „pri Anžoku" po zaslugi okrcal nepošteno iu nespodobno pisarjenje „Jutra". „Jutro" je v službi liberalne klike — zato laže o socialnih demokratih. Delavci zapomnite si to, in ravnajte se po tem. — Polimana marela r Spodnji Šiški. Na zaupnem shodu v torek zvečer so se liberalci med seboj zopet zbogali in pobotali. Ko so se najpoprej drug drugega do dobra očrnili v javnosti, so si zopet bratovsko segli v roke in s tem priznali, da so drug drugega vredni. Med hudimi poroduimi bolečinami so sestavili kandidatno listo. Površen pregled te liste kaže, da so z veliko slastjo pobirali socialno-demo-kratične odpadnike in odpadke. Kar so socialni demokratje že davno zavrgli v smetišnico, je potemtakem še dobro dovolj, da si liberalci postavijo na mizo. Tako srečavamo na liberalni listi nekega Sedeja, zastopnika Goeške pivovarne, ki se je še nedavno pridušal, da ga liberalci po vsej sili hočejo kandidirati, on pa da ne mara, ker hoče delavstvu ostati zvest. Take značaje liberalcem od srca privoščimo! Dalje je med liberalnimi kandidati neki Ivan Noč; dokler je bil klesar in železničar, je bil socialni demokrat. Ko so ga socialni demokratje iz svoje stranke izkrcali, je postal pek in liberalec. Dober tek! Radovedui smo, kaj bo liberalcem ta možakar spekel. Dalje je na liberalni listi tudi neki Rozmau: Ko je v socialno demokratični postal nemogoč, so ga liberalci z odprtimi rokami sprejeli. Je že tako: da morajo liberalci s slastjo požirati naše odpadke! Že samo ti slučaji pričajo očito, da liberalci svojih kandidatov sami resno ne jemljo. Nam se zdi liberalna stranka v Šiški kakor polimana marela. Iu ta polomljena in polimana marela ne bo zdržala rdeče nedeljske plohe! ... TT Vojilci v Sp. Šištl, pozor! V vseh vo i mn zadevah daje pojasnila do volitve vo-IilDi odbor vsak dan od 6. do 8. z?ečer v hiši konsumnega društva). — Neuslišana ljubezen. Iz Šiške nam poročajo: Liberalci stokajo, ker smo jih pošteno za ušesa. Tožijo, zakaj smo se s tako vuemo vrgli ua njih stranko. Odgovor ni težak: zato, ker v volilnem boju ne trpimo nobenih podlosti in nobenih laži, s katerimi so liberalci krstili svojo agitacijo zoper nas! V včerajšnjem „Narodu" čenčajo nekaj o kompromisu med nami in klerikalno stranko. Ker so načeli to poglavje, ki je za mladine precej kočljivo, ga bomo nekoliko nadaljevali. Takoj v začetku volilnega gibanja so mladi liberalci cvrli, tiščali in se metali za nami. Z našo pomočjo so hoteli zadaviti in ob tla pritisniti staro liberalno gardo. Ker smo jim dali razumeti, da nam do takih poslov ni iu da jih ne maramo za bojne tovariše, ker se delavstvo samo čuti močno dovolj, da si osvoji občino, je bila njihova nakana prekrižana. Lizati so se zopet začeli stari liberalni kliki, ki se je bila med tem že s klerikalci zvezala. Ker jih delavstvo ni uslišalo, so se začeli prav pobalinsko zaganjati v našo stranko. Da je ta onemogla jezica čisto odveč, pokaže šišensko delavstvo v nedeljo! r-®*»Mki mojster Burger v Spodnji Šiški agitira na precej čudne načine zoper socialno demokratično stranko. Hoče kar terorizirati in grozi z zaporom, če mu ui kaj všeč. G. urgerja opozarjamo, naj neha s tako tak-tiko. be mu ne bo obnesla. Idrija — proti draginji. (Konec.) Nato se oglasi za besedo dež. posl. E. Gangl, ki izjavlja v imenu svojem ter nar. napr. somišljenikov, da se strinjajo z izvajanji piedgovornika in z obema resolucijama. Podžupan Idrije sodr. L e o p. A 1 i č v lepem govoru utemeljuje potrebo draginjske doklade z ozirom na draginjske razmere v našem mestu. Župan Idrije sodrug Ivan Štraus poživlja rudarje na skupno delo za zboljšanja položaja. Organizacija bode vodilna zvezda r delavskem življenju. Brez nje ni napredka. Govorilo je še več rudarjev, na kar je predsednik obe resoluciji dal na glasovanje. Bili sta soglasno sprejeti. Po 6hodu so se formirali zborovalci v sprevod, ženske na čelu... Pri ebč. hiši so takoj naleteli ua kordon žan-darmerije in policije. iŠtražmojster Balog je kričal „nazaj“, »prepovedano", balanciral z "bajonetom ter kornandoval ostale orožnike proti ljudstvu. Ali množice so predrle kordon in marširale dalje z ogorčenimi klici proti prepovedi. Sprevod se je vil mimo gradu, kjer je rudarska direkcija, v svečaui tihoti. Pri c. kr. čipkarski šoli, kjer je okrajna cesta naj-^ja, zopet kordon žaudarmerije. „ Nazaj14 — •ječa". »Razidite se“. „Aretiram vas“, »poj-dete v are8t“ — rezki klici g. Baloga, povelj-n'ka žandarjev so se čuli. Ljudje pa so klicali ■»naprej* —; bajoneti so se zabliskali, ®Mi se je bilo najhujšega. Nad 30O0 ogorče-n*h ljudi pa 5 žandarjev in dva policaja! So-drug Anton Kristan je dopovedoval poveljniku žandarmerije, naj odneha, da se bo ljudstvo pri kovačiji razšlo. Tu ni mogoče, ker in razhodov. Ali g. stražmojster je vpil: »aretiram y&s, nimate nič govoriti44 itd. Župan je pomirjeval razburjenega komandanta. Končno je možakar videl, da je n egovo stališče slabo — ljudje so že predrli kordon in množice so se valile dalje. Pri kovačiji je pa sodr. Ant. Kristan nagovoril nepregledne množice, naj se razidejo, na kar so se razhajali po ulicah in cestah. Sodrugi iz spodnji ga dela mesta ter Sp. Idri je «o korakali dalje v spremstvu žandarmerije — pri kasarni je bil še mal konflikt vsled nerazumljivega vedenja za žandarsko službo popolnoma nesposobnega Baloga, ki je hotel, da toi delavci iz Sp. Idrije z ženami, (skupaj 400 ljudi) sh nazaj v Idrijo mesto domov. Demonstracija je^ bila velikanska. Take Idrija še ne pomni. Oe bi žandarjev ne bilo, vse bi se bilo mirno izvršilo. Klerikalci pa so ta dan pripeljali par sto marijiuih devic iz vsega okraja, ki so demonstrirale v sprevodu iz »Katoliškega Doma" v cerkev, kjer so menda molile, da bi ja bilo še vse dražje. . . Njih sprevoda pa niso žandarji motili — tudi g. glavar Ekel iz Logatca ga ni prepovedal . . . Popoldne so imele pri Didiču shod, kjer so župniki in kaplani iz celega o-kraja hujskali uboge kmečke ženic proti brezverskim soc. demokratom! Štajersko. — Trboveljsko delavstvo, na noge. Rudarji, tovariši! Tudi v Trbovljah ki so izključno delavski kraj, čutimo, kako neusmiljeno nas tare draginja. Imamo torej povoda dovolj, da se tudi mi pridružimo splošnemu protestu ter da povzdignemo svoj glas, ki naj velja vladi, ki povsem mirno dopušča oderuško početje kapitalističnih pijavk. Možje, žene, pohitite na veliki protestni shod, ki bo v |>etek, dne 2*2. t. m. točno ob 6. zvečer na vrtn gostilne g. Iv. Pravdlča (pri Jrlevčaku) v Lokah. Od tam pojde po shodu sprevod na županstvo v Trbovlje, kjer izroči deputacija županstvu resolucijo, da jo občinski odbor sklene poslati ministrskemu predsedniku Sprevod se potem vrne nazaj pred »Delavskt dom, kjer se razide. Možje, žene, pridite prav vsi; tovariši, ki ste ob tem času prosti, pridite gotovo, oni delavci in delavke, ki nehajo ob 6. delati, naj pridejo naravnost od dela na shod v delovnih oblekah. Fait pred celjsko poroto. (Konec) Dr. Ž i ž e k : Ko sem pri-el k njej v sobo, sem ji odpel srajco in opazil rano na prsih. Ona je zahtevala Hupperta. H gospodu Huppertu je rekla: »Gospod Huppert, Vi ste me vendar malo radi imeli, pomagajte mi sedaj.44 Dr. H u p p e r t : Jaz sem bil v Trbovljah bratovsko-skladuični zdravnik. Nik je prišla k meni kot bolnica in jaz sem jo zdravil. U kakem ljubezenskem razmerju ni govora. Dne 30 junija sem se sprehajal z inženirjem čer-venko po cesti proti Trbovljam, srečala sva Nikovo ia jo ogovorila, nato smo šli k slasči-. “rj^’ kjer .i* je gospod Červenka kupil škatljo bZ ZddT” ZT 'i «^Wi. k-r x t • d’ holna in da hoče iti na po- čitnice. Pomagati sem ji hotel do podpore privatno uradniškega društva. Megleno se spominjam, da m. je rekla: »Vi 8te me malo radi imeli, pomagajte mi sedaj.« Eukrat sem jo povabil na kosilo, a ona ni prišla. O tem, da bi jo bil silil na Dunaj, ne vem ničesar in tudi ne vem, da je bila s Faitom zaročena. Predsednik je pričo dvakrat opozoril na prisego, a dr. Huppert je vztrajal pri svoji izpovedbi. Červenka: Fait je bil zaposlen kot jamski paznik pri .rudniku v Trbovljah in je bil kot tak priden in delaven Da je z Miciko zaročeu, sem pač slišal, a nisem verjel. Nekega večera sva šla z doktorjem na sprehod proti TrbovljapS ter sva srečala Nikovo. Sedli smo pred občinsko hišo na klop. Ona je tožila, da v Trbovljah nima nikakršne zabave. Povedala nama je tudi, da Faita ne bo vzela nikdar za moža. Potem smo šli k slaščičarju in smo ku- pili za 1 K 20 vin. sladkarij Crvenka trdi, da je Huppert vedel, da je Fait ženin.(j Slaščičar Rojc jev predpreiskavi povedal: Due 30. junija so prišli okolo devete ure zvečer k meni dr. Huppert. iuženir červenka in Nikova ter kupili za 1 K 20 vin. sladkarij. Kaj da je ta družba med seboj govorila, tega ne vem. Name je napravilo utis, kakor da bi imel Huppert z Nikovo razmerje. Priča Kronthaler je prišel dne 4. k urarju Žaku po uro in je tam našel brivca in Faita, ki sta se šalila in vino pila. Fait je izgledal vesel in nič potrt. Priča 11 a v I i k je izpovedal, da so v prodajalni pri urarju pili poltretji liter vina. Fait je bil nekoliko vinjen. Jaz sem ga vprašal, kaj bode Mici rekla, kadar pride domov. Fait mi je odgovoril, da pojde na počitnice. Bolniški strežaj Štole je izpovedal, da ni vedno navzoč pri ordinacijah. Dne 2. julija ga je Huppert poslal s pismom k Nikovi, če je imel Huppert z njo kaj opraviti, mu ni znano. Orožniška stražmojstra Kočar iu Kode I 1 a izpovesta, da je bil Fait ves zmeden, ko sta prišla k njemu in ga prijela. Odvzela sta mu samokres, ki je bil še s petimi patroni nabasan. Dejal je, da je hotel svojo ljubico le ustrašiti. Fait ni vedel, da je mrtva. Orožuiki mu tudi niso hoteli ničesar povedati, ker se je vedno jokal. Nato so se prečitala pisma Faitovih tovarišev in profesorja itd., iz katerih je razvidno, da Fait ni bil hudobne narave. Nadalje so se prečitala pisma, ki .jih je Fait pisal svojim staršem in Mici, ko je bila v Kočevju na počitnicah. Iz pisem ua starše je bilo slišati, da je fant mislil na ženitev. Prosil je svojega očeta za nekaj denarja, da bi se lažje oženil. Iz pisem na Mici je bilo razvidno, da jo je imel neizrečeno rad. Zdravnik dr. K e p p a je izjavil kot izvedenec, da je bila Nikova ranjena v pljučih in da je bila vsaka zdravniška pomoč zaman. Sodui dvor je stavil eno glavno in dve eventualni vprašanji: Prvo na umor, drugo ua uboj in tretje: Jeli Fait kriv neprevidnega ravnanja s strelnim orodjem. Po govoru državnega pravduika in zagovoru dr. Hrašovca so se porotniki umaknili v posvetovalno dvorano. Po polurnem posvetovanju so zanikali prvo in drugo vprašanje enoglasno, tretje pa z osmimi proti štirim glasovom, nakar je predsednik odvezno razglasil oprostiluo razsodbo. Trst. — Izlet v Ljubljano se vrši ob vsakem vremenu v nedeljo dne 24. t, m. Vozni listki se dobivajo J) v Trstu pri sodrugu Vavpotiču v »Delavskem Domu" ; 2) v Sv. Križu pri sodr. .Josipu Sedmaku in 3) v N a b r e ž i u i pri sodr. Fran-d o 1 i č u. Umetnost in književnost. Slovensko deželno gledališče. V soboto večer, 23. t. m. se uprizori prvič SchOuherrjeva komedija »Zemlja". Vlogo kmeta Kremena, katero je v dvornem gledališču kreiral pokojni Kainz, igra gosp. Verovšek, glavno žensko vlogo pa ga. Danilova V nedeljo ob 3 popoldne se ponovi E. Kristanov »Samosvoj", v nedeljo ob pol 8. zvečer pa V. II u g o j e v »Ruy Blas", S c h o n h e r r je med sodob-nimi nemškimi pisatelji dosegel visoko mesto. »Zemljo je prištevati njegovim najboljšim de-om. Zanimivo je, da je bila prva predstva te komediie v Zagrebu, če se ne motimo za Borštnikov jubilej. — Viktor Hugojev „Roy Blas" je v soboto otvoril letošnjo sezono v slovenskem gledišču. Dasi se zaključuje drame z umorom in samomorom, jo vendar lahko smatramo za eno zmernejših del francoskega romantika, ki je rad delal s silnimi, pa tudi z grobimi efekti. Za tisto dobo, v kateri je Hugo pisal, je bil novotar — dandanes bi rekli »vodja novo-strujarjev". Začel je sam še kot nedorasel dijak pisati po vzoru starih klasikov,'dokler ni spoznal, da prihaja nujno v nasprotja s svojim časom. Tedaj se je naklonil k romantiki iu ji je ostal zvest kljub mnogim notranjim izpre-membam do konca. Romantik je bil, ko se je navduševal za katoličanstvo in za kraljevsko legalnost, bil je romantik, ko je obožaval Napoleona in ko ga je besno preklinjal in romantik je ostal, ko je simpatiziral s komuuardi in ko jih je grajal. Njegove politične metamorfoze se sploh ne smejo jemati preveč resno. Gledal je življenje z očmi artista. Za subtilne psihološke procese ni imel mnogo zmisla, ali velike dogodke je znal ujeti in prikazati z zna čilnimi potezami. Krvava doba. v kateri je živel 8e je odražala tudi v njegovih spisih, polnih barbarstva in komplotov, krvavega nasilja in krvavega odpora. Grobe so bile oblike življenja v njegovi dobi, drastistični so efekti v njegovih delih. Tudi kadar je posegal nazaj v zgodovino, je najrajši črpal take monstrozne snovi. Ruy Blas igra na dvoru španskega Karla II., ki je v drami tako neviden, kakor je bil neviden v politiki. Vjktor Hugo plava tu v svojih najljubših vodah: Intriga, eksotičen milieu, slikovitost prizorov, paradoksi, romantična ljubezen in strast. Ljubezen lakaja do kraljice . . .! Kakšni zapletjaji so tu mogoči iu kakšne vroče vesede; Kakšne teatralne prizore lahko zgradi bujua fantazija na taki podlagi ! In s takimi elementi je znal V. Hugo operirati. Mendelssohn je napisal za tragedijo znano čarobno uvertiro in tako se je sezona otvorila z orkestrom, ki je pod vodstvom g. T a 1 i c h a nastopil z veliko obljubo. Vloge v drami so imeli: Gdč. Š e t f i I o v a (kraljica) g. Nučič (Ruy Blas) g. Skrbinšek (don Salust), g Danilo (don Cezar), gosp. Povhe (don Guritan). ‘Vse ostalo, če izvzamemo vojvodinjo, ki jo je igrala g. B u k š e -kova, je epizodistiČno Predstava je bila dobro pripravljena. In nekoliko se je poznalo, da je bil prvi nastop po precej dolgih počitnicah Gdč. S e t f i I o v a je že v »Mariji Stuart" pokazala svojo sposobnost za take kraljevske vloge in je v soboto potrdila tedanje pričakovanje z dostojanstvenim nastopom kot kraljica iu s čuvstveuo igro kot ljubeča žena. G. Nučič je igral eno tistih vlog, ki jih ima posebno rad. Kot Ruy Blas lahko rabi vse registre temperamenta in lahko razvija patos, ki je tukaj zuačaju drame primeren. G. Skrbinšek se je zopet pokazal inteligentnega igralca. G. D a n i 1 o jez drastično komiko, ne da bi prekomerno karikiral skrbel za ve-elost v tej neveseli atmosferi. Ensemble je bil celkoma dober; ua posamezne pomanjkljivosti se glede ua začetek nočemo preveč ozirati. Izpiliti je treba pač še marsikaj. —n. ZADNJE VESTI. Izpremeinba v vojnem ministrstvu. Budimpešta, 21. septembra. »Pesti Naplo" objavlja predzgodovino Scho-naichovega padca. V članku pravi, da je prestolonasledniku in načelniku generalnega štaba bil razvoj armade prepočasen. Načelnik generalnega štaba je predložil s po menico o reorganizaciji državne obrambe, ki pa jo je skupni ministrski svet odklonil iz finančnih ozirov, ker bi obremenil proračun prihodnjih štirih let s 425 mili-oni. Na predlog Schonaichov je bil sprejet kompromisni predlog, ki je zvišal vojne izdatke za prihodnjih 5 let za 200 milijonov. Na višjo željo je bila spomenica še enkrat predložena delegacijam, kjer pa tudi ni prodrla. Nato je prestolonaslednik obiskal cesarja v G o d o 1 č in je protestiral proti sklepu skupnega sveta, zlasti proti stališču Scbfluaicha, ki ni zastopal vojnih zahtev v skupnem ministrskem svetu. S tem dnem je bila usoda S e h 0 n a i c h o v a zapečatena. Dunaj, 21. septembra. Novoimenovani vojui minister pl. Auffenberg nastopi svoje mesto začetkom oktobra. Cesarjevo pismo o imenovanju se objavi danps. Iz nižjeavstrijskega deželnega zbora. Dunaj, 20. septembra. Deželnozborsko zasedauje je otvoril deželni maršal princ L i c h t e n s t e i n. Med vlogami je več interpelacij in predlogov o nedeljskih dogodkih. Interpelacija posl. It i e n 6 B 1 a očita vladi, da je pokazala ob nedeljskih dogodkih, ki jih je zagrešila (!!) socialna demokracija, premalo energije in zahteva varstvo - prebivalstva in lastnine pred izgredi. Iuterpelaut Baechle zahteva odškodnine za oškodovane trgovce in obrtnike. Posl. Sever (soc. dem.) naglaša v svoji interpelaciji, da je vedenje vojaštva razburilo prebivalstvo, dalje konstatira, da bodljaj zoper nedeljsko žrtev ui bil silobran, temveč umor slepega orodja nesrečne vladne politike. Namestnika vpraša interpclant. če je on poslal vojaštvo na ulice iu kako opravičuje svoj nepremišljeni korak. V razpravi o Steinerjevem predlogu zavrača posl. Schuhmeier trditev, da so socialni demokratje zažgali šole in gradili barikade. Vlada hoče izrabiti izgrede v politične svrhe. Ces. namestnik Bienerth opravičuje policijo in vojaštvo, češ da sta ostala v predpisanih mejah. Izgredi ne morejo odpomoči sedanji dragiuji. če se pouove, bo vlada nastopila z najstrožjimi sredstvi, da varuje življenje in lastnino državljanov. Po daljši debati je bil v izpremenjeni obliki sprejet Steinerjev predlog, da vlada odškoduje vse, ki so vsled izgredov trpeli škodo na lastnini aii na zdravju. Nemiri na Češkem. Kraljičin dvor, 20. septembra. V pondeljek je prišlo tukaj do viharnih prizorov zaradi draginje. Množica je hotela udreti v tukajšnjo pivovarno, ker je 'tudi ta sklenila podražiti pivo. Zandarjem, ki so že basali puške, se je le z veliko težavo posrečilo preprečiti napad. Včeraj so se nemiri ponovili. Žandarska postaja se je pomnožila. Češki deželni zbor. Praga, 20. septembra. V današnji otvoritveni seji je ces. namestnik grof Thun svojem nagovoru apeliral na dobro voljo vseh strank, da se doseže sprava obeh narodov, ki je važna ne le za ozdravitev čeških parlamentarnih razmer, temveč tudi za gospodarski in kulturni napiedek vse države. Po prečitanju vlog je deželni maršal zaključil sejo ob 1. popoldne. Draginja t Budimpešti. Budimpešta, 20. septembra. Za jutri so socialni demokratje sklicali velik protesten tabor proti dragi-n j i Policija dela najobširnejše priprave, ker je ljudstvo zaradi draginje silno razburjeno. Zadnji čas so cene živil silno poskočile. Meso je že po 4 K 50 vin kilogram, glava zelja velja 30 vin., jajce 10 do 14 vin. Tudi iz drugih mest poročajo, da je ljudstvo silno razdraženo in da se boje nemirov. Grof Khnen o mesni draginji. Budimpešta, 21. sept. Napram de-putaciji ogrskih mesarjev se je izjavil predsednik grof Khuen Hedervary, da se mora mesni draginji čira preje i2datuo od-pomoči. Dalje je povdarjal, da ne najde med željami mesarjev in poljedelskimi interesi nobenega nasprotstva Nikdar nisem pripisoval važnosti agrarnim frazam, katere je tudi vlada nekaj časa tako resno vpoštevala. T e ž k o č e ki ovirajouvoz mesa in živili e , se morajo odstraniti s stališča državnih interesov. Zagotovitev najpotrebnejših živil je vzišena nad vse formalno s t i, Slednjič je ministrski predsednik zatrdil, da je dolžnost vlade omejiti mesno draginjo. Kralj Peter pri cesarju. B e 1 g r a d , 20. septembra. V tukajšnjih političnih krogih so prepričani, da obišče kralj Peter avstrijskega cesarja v prvi polovici oktobra v Budimpešti. Kolera. B u d i m pi e š t a , 20. septembra. Na deželi so se pojavili 4 n o v i slučaji kolere. B u k a r e š t, 20. septembra. Po uradnih poročilih je doslej v R i m i za kolero obolelo 18 oseb; 15 pa jih je umrlo. Največ v okolici Brajle. Solun, 20. septembra. Med ljudstvom vlada še vedno nezaupanje proti tujim zdravnikom. V Prištini so ugotovili osem, v Skop-Iju tri in v Peratu šest smrtnih slučajev kolere. Veliko žrtev je zahtevala kolera v kraju O s t r o v o , kamor so jo zanesli iz karantenske postaje. Zopet krečansko vprašanje. B e r o li n , 20. septembra. Dne 27. t. m. poteče funkcija sedanjega generalega komisarja za Kreto, Zaimisa. Pokroviteljstveue sile so sklenile, da se to mesto ne zasede, ampak da ostane sedanji položaj neizpremenjen. Zaimis je namreč le po imenu geueralni komisar, v resnici pa že davno ne vrši svoje funkcije in ne živi na Kreti. Vladne posle pa vodi izvrševaini odbor, ki je bil izvoljen v kre-čanskem parlamentu, seveda pod vrhovnim gospodstvom sultanovim, ki pa gospoduje tudi ie po imenu. Carigrad, 20. septembra. Sklep po-kroviteljstveuih držav, da ostane na Kreti sedanji položaj, je zelo razburil tukajšnje politične kroge, časopisje pravi, da se hočejo s tem priznati pravice grškega kralja do Krete. Nekateri listi celo zahtevajo, da naj se Grški takoj pošlje ultimatum. Ministrski svet je sklenil od pokroviteljstveuih sil zahtevati pojasnil. Stoliplnova smrt. Kijev, 21. septembra. Car Nikolaj je dal položiti venec na krsto Stolipinovo. Stoli-pinova vdova je prejela sožalne brzojavke od cesarice, carice-matere in od velikih kneginj. Kijev, 21. septembra. Po vseh cerkvah so se brale črne maše za umrlim ministrskim predsednikom. Gledališke predstave so odpovedane. Truplo pokopljejo na izrecen carjev ukaz na pokopališču samostana Peščersk. — Iz Cariliua javljajo, da reakcionarni fanatik menih II i odo r ni hotel trati črne maše za Stolipinom. Kijev, 21. septembra. Kakor se širijo vesti je Bagrov imel več sokrivcev. Očeta Ba-grova so zaprli na meji. Kijev, 20. septembra. Snoči zvečer in danes na vse zgodaj zjutraj so bili nemiri proti Židom. Več Židov je nevarno ranjenih. Nesreča na morja. London, 20. septembra. Angleška kri-žarica „Hawke“ je zadela pred gradom Osborne na otoku Wight ob nov veliki parnik »Olympic“ parobrodne družbe White Star Line, ki je bil danes zjutraj odplul iz Southamptoma proti Novemu Jorku. Parnik je imel na krovu 3000 potnikov, bil je zelo poškodovan in je začela voda vdirati v spodnje prostore. Moštvu se je posrečilo luknje zamašiti, nakar je parnik odplul nazaj v Southampton. Španija pred revolucijo. Barcelona, 20. septembra. Sedaj stavka le 500' delavcev. Policija je zaprla 80 agitatorjev. Naročajte, ponudite, zahtevajte in pijte samo Tolstovrško slatino, M Je edina slovenska ter najboljša zdravilna In namizna kisla voda. Od vsakega zaboja plača podjetje v narodne namene in organizacije 20 v, kamor naročnik določi. *teglov: Tolsto vi ška slatina, pošta Guštan j, Koroško, kjer Je tudi gostima, letovišče in prenočišče, gg y Svoji k svojim I Bilbao, 20. septembra. V mestu se pojavljajo vedno hujši nemiri proti nasilnostim p o l e i j e , ki je izvedla že neštevilno aretacij. Danes je hotela aretirati voditelja stavkujočih delavcev, ali delavci so se postavili policiji po robu. Vojaštvo je večkrat streljalo in je mnogo ranjenih. Madrid, 21. septembra. Ministrski predsednik Oanalejasje izjavil.da je bila vlada prisiljena odpraviti ustavne garancije, ker ima štrajkovno gibanje povsem revolucionaren in anarhističen značaj. Vlada še vedno upa, da ne pride do generalne stavke, je pa odločena z vsemi sredstvi braniti mir. Madrid, 21. septembra. Posebi.o resen položaj je v provinci Valencia V krajih Carragente in Alcira je bila proglašena komuna. Vlada je poslala v te kraje številne čete, ki so napravile mir. V Barceloni in Saragosi vlada mir. Maročansko vprašanje. Pariz, 20. septembra. Na zadnjo francosko noto ni dal Kiderlen-Wiichter pismenega odgovora, ker misli, da se bo rešitev pospešila z ustmenim pogajanjem. Med obema državama so še nasprotja načelnega zna’ čaja, v katerih Francija ne more popu s t i t i. B e r o 1 i n , 20. septembra. Z nemške uradne strani se potrjuje, da se vjema francoska izjava o stanju pogajanj z resnico. Tudi nemške zahteve so načelnega značaja in jih Nemčiia ne more opustiti. Nastali so pa že posredovalni predlogi, ki jih bosta zastopuika naznanila svojim vladam. Pariz, 20. septembra. Po vesteh francoskega časopisja je posneti, da je največje nasprotje med Francijo in Nemčijo v vprašanju javnih del. Nemčija zahteva mednarodno kontrolo za oddajanje in izvrševanje javnih del. Pariško časopisje naglaša, da je ta zahteva nemogoča, ker bi imela Nemčija tedaj vedno priliko, da bi lahko omejevali svobodo francoske politične akcije. Pariz, 20. septembra. Ministrski svet je imel daues sejo, ki se jutri nadaljuje. P a r i z , 21. septembra. Med nerazrešenimi spornimi točkami je tudi vprašanje konzularnega sodstva in varstvo tujcev v Maroku. B e r o 1 i n , 20. septembra. Ker je na borzi danes vladala velika panika, so se zastopniki velikih bank obrnili na vnanji urad. Državni podtajnik Zimmermann je izjavil, d a bo raaročansko vprašanje v d veh, treh dneh ugodno rešeno. Ta izjava je preprečila velikansko kurzno deruto. Železničarska stavka na irskem. London, 20. sept. Na irskih železui-cah postaja položaj vedno resnejši. Stoiusto potnikov iz Anglije mora čakati na dublinskem kolodvoru, ker ne morejo naprej. L o n d o n , 2". septembra. Eksekutiva železničarskih organizacij v Dublinu je sestavila rezolueijo, v kateri se železniške družbe nujno pozivajo, da se doseže sporazum. Poslanec Lipka izključen Iz Volbsrata. Praga, 20. sept. Nemški »Narodni svet“ za češko je sklenil pozvati nemško agrarno stranko, da imenuje namesto poslanca Lipke drugega zastopnika v narodni svet, ker ne more izza tega, kar se je zgodilo, trpeti Lipke v svojih vrstah. Lipka je, kakor znano, na nekem shodu nastopil za spravo s Cehi in dolžil „ Volksrat", da namenoma izza plota o-vira to spravo. Mehiko. Novi J o r k , 20. septembra. V Monte-reyu v Mehiki je prišlo do nemirov, pri katerih je nastopilo vojaštvo. Tri osebe so ubite, 18 jih je ranjenih. Odgovorni urednlK Fran Bartl. Izdaja in zalaga založba Žane. Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani. VABILO na izredni občni zbor Produktivne zadruge ljubljanskih mizarjev r. z. z o. z. ki se vrši dne 26. septembra 1911 točno ob 7. zvečer v salonu gostilne „priTravnu“ na Glincab. DNEVNI BED: I. Poročilo načelstva o splošnem stanju zadruge H. Raznoterosti. Opomba: Ako ne bi bil občni zbor sklepčen, se vrši in sklepa pol ure pozneje v istem prostoru z istim dnevnim redom ne oziraje sc na število članov. Ivan Erjavec predsednik. Josip Pajntar. podpredsednik. Vse na tukajšnjih in na zunanjih učnih zavodih vpeljane šolske knjige v predpisanih izdajah v veliki množini vedno v zalogi v trgovini s knjigami in muzikalijami Kleinmayr & Bamberg LJUBLJANA, Kongresni trg štev. 2. Seznami učnih knjig se dobivajo zastonj. Ravnokar došlo sveže jesensko blago. Najmodernejše fino izvršene obleke, ra-glane, površnike in pelerine za gospode, dečke in otroke, kakor tudi konfekcija za dame in deklice. Prodajnm najmoderneje klobuke od veleznanih tvrdk Htickl. Pichler in Bossi po K 2-90. Brez konkurence. Priznano nizke cene. Angleško skladišče oblek O. BERNATOVIČ, Ljubljana, Mestni trg štev. S. Trgovina žita in deželnih .. pridelkov =^== Kmet & Slivar Ljubljana, Marije Ter. cesta 8. Zastopstvo in zaloga valjčnih mlinov Vinko Majdič, Kranj, Peter Majdič, Jarše. I. slovenski zaseb. trgovski tečaj LJUBLJANA, Gosposka ulica št. 8 (popreje „ M L A D I K A “) Lastnik PR. GARTNER strokovni učitelj na gremijalni trgovski šoli, izprašan za knjigovodstvo, korespondenco, trg. računstvo i. dr. Vpisovanje ob delavnikih od 9.—12. in 3.—5. ure, ob nedeljah od 9.—1. ure. Zavod je razven onega na liceju edini te vrste, ter je pod vodstvom strokovno naobraženega lastnika. Nastanjen je sedaj v hiši, kjer je bil dosedaj internat »MLADIKA", ter je popolnoma moderno opremljen. Učni načrt je strokovnjaško izdelan, ter se je natančno po tem načrtu osnoval tudi slove n. trgovski tečaj v Trstu. Poučuje se: eno- in dvostavno knjigovodstvo, trgov, računstvo, trgov, korespondenca, sloven. in nem. pouk o blagu, trgovsko in menično pravo, stenografija sloven. in nem., trgovski zemljepis, strojepisje, laščina in dr. tuji jeziki. Razun tega praktična manipulacija v odvetniških in dr. pisarnah. V bodočem šolskem letu se bodo vršila na zavodu tudi razna strokovna ——— predavanja. — ...........................- Šolnina letno (10 mesecev) K 160'—, mesečno K 16’—. Vpisnina in prispevek za učila 2 K 50 vin. Vodstvo. Rezervni zaklad nad pol milijona kron. ------------------- Ustanovljena leta 1882. Stanje hranilnih vlog dvajset milijonov kron. Kmetska posojilnica jubljanske okolice registrovana zadruga z neomejeno zavezo v lastnem zadružnem domu V LJUBLJANI Dunajska cesta štev. 18 CA >u o o. rt za > rt -o _o = o C CJ