SVOBODNA SLOVENIJA
AÑÓ^kxXV (29) Štev. (No.) 45
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES 11. novembra 1976
Dr. Ljubo Sire
ZGODOVINSKI KOMPROMIS“ IN OSVOBODILNE
FRONTE
99'
V zvezi s položajem v Italiji je univerzitetni prof. v Glasgowu dr. Ljubo Sire poslal nekaterim uredništvom angleških listov dokumentarno informativni članek, katerega glavne misli objavljamo:
Če naj sklepam po tem, kar vem, je Berlinguer povsem drugače sorte komunist, pošten mož, ki si po svojih najboljših močeh prizadeva pomagati Italiji iz zagate. Vsaj eden mojih italijanskih prijateljev je tega mnenja. Ko sva se nazadnje srečala, je dejal: „Berlinguer je s komunisti nemara zato, ker meni, da mu daje to največ možnosti za pospeševanje napredka.“ Očividno je e-nakega mnenja tudi italijanski dopisnik London Catholik Heralda, ki je v svoji izdaji od 23. julija o Berlinguer-ju in njegovih tovariših napisal, da so „marksisti, iščoči resnično krščanstvo.“
Junija 1976 pa je Berlinguer v BBC oddaji Panorama dejal nekaj, kar me je zbodlo v ušesa. Ko so ga vprašali, kako namerava doseči „compromesso storico“ z demokrščansko stranko, je poudaril, da ta kompromis ne pomeni sporazuma samo s partijo kot tako, ampak tudi — in morda predvsem — s širokimi katoliškimi masami. To mi je zvenelo domače in sem se spomnil na dobo, ko sem sodeloval z našimi komunisti v slovenski Osvobodilni fronti.
Moja odporniška skupina, nacionalistično levo krilo, se je pridružila Fronti avgusta 1941, a je naneslo, da ne za dolgo. V naše začudenje so nam proti koncu leta 1941 sporočili, da je Osvobodilna fronta prevzela nadoblast nad Slovenijo in da bo smatran za izda-javca in „likvidiran“ vsak, ki bi se bo-Til proti nemškim in italijanskim okupatorjem izven Fronte. 'Mi smo protestirali in so nas izključili iz OF. Ta odlok, ki ga je izdala partija že maja 1941, kot trdi Milovan Djilas (Memoir of a Revolucionary, .New York 1973, str. 388), je bil povsem v skladu s Titovo zahtevo, naj komunistična partija pripravi prevzem oblasti po nemškem porazu in prepreči to vsaki drugi stranki ali organizaciji.
Nato so slovenski komunisti začeli ubijati vsakogar, ki jim je bil ali bi jim mogel biti napoti ter vsepovsod razglašali, da je zdaj potrebno edinole narodno edinstvo in da celo ne more biti govora o razpravljanju o socialnih reformah. Najprej se je njih bes usmeril proti socialdemokratom, kasneje pa so postali najvažnejša tarča vodje katoliške stranke, spočetka ne še najvažnejši, da bi tako ločili katoliške mase od vrhunskih osebnosti. Na strani 870 v drugem zvezku svoje knjige Ukana, Ljubljana 1971, piše bivši partizanski častnik Tone Svetina o delu Slovenije: „Prebivalci, čeprav pobožni, so bili s srcem za upor. Potem je prišlo do političnih in vojaških napak, ki se jih je (neki partizanski poveljnik) spominjal z grenkobo. .. Po nepotrebnem so pobili precej ljudi, namesto, da bi jih bili skušali pridobiti.. . Ljudje so skrivnost-
no izginjali.“ Vsaj še ena knjiga, izdana v Jugoslaviji, na Reki 1963: Branko Čopič, Bela oblast, opisuje podobne masakre drugod v Jugoslaviji. Namen le-teh je bil ločitev mas od voditeljev in pa podreditev z ustrahovanjem.
„Zgodovinski krompromis“ je obstajal v sodelovanju krščanskih socialistov s komunisti, dokler je trajal ta pogrom na nelevičarsko krilo „klerikalcev.“ Vodja krščanske skupine v Osvobodilni fronti je bil Edvard Kocbek, pesnik in profesor. Pod vplivom francoskih katoliških mislecev je postal pristaš neke vrste nedoločenega socializma. Predvojno jugoslovansko vlado, vključno njene slovenske člane iz SLS je imel za izprijene in nazadnjaške. Izražal se je (kar še vedno dela) nekako romantično; svoje zavezništvo s komunizmom je na primer takole opisoval: „Bili smo med prvimi kristjani v Evropi, ki so tvegali širjenje zamisli o krščanski ljubezni soseda do slehernega soseda in temeljili naše religiozne zemske povezave na duhovnem dialogu.“ Ampak ti njegovi novi sosedje so bili njegovi somišljeniki.
Kaj se je godilo leta 1943, je popisal leta 1975 v intervjuvu, objavljenem v Trstu, zunaj dosega jugoslovanskih oblasti. Bilo je o priložnosti njegove 70-letnice, ko ga je v to nagnila zavest krivde in odgovornosti. Slovenska komunistična oblast ga je zaradi tega o-stro napadla in ga obtožila, da je iz-dajavec, goljuf in vsekakor brezpomemben. Vzeli so mu potni list in zgodilo i bi se mu še kaj hujšega, da mu ni priskočilo na pomoč zahodno javno mnenje, predvsem Hftinrich Boli.
Medtem ko so komunisti skušali že od vsega početka polastiti se vodstva v Osvobodilni fronti, so šele 1943 prišli javno na plan in zahtevali od Sokolov in krščanskih socialistov, naj podpišejo izjavo, da~ formalno priznavajo prioriteto partije v Osvobodilni fronti in da razpuščajo njihovi dve skupini. Kocbek je dejal, da se je komunistična partija posluževala „prikritega terorja“ in je končno podpisal, „da bi preprečil sovraštvo med skupinami in cepljenje v lastni skupini, posebno pa, da bi zaustavil fizično in psihično nasilje proti nam.“
Sredi vojne so se tako komunisti znebili svojih partnerjev v „Zgodovinskem kompromisu.“ Nekaj zelo podobnega se prav lahko primeri prej ali slej Altieru Spinelliju in dr. Fredu Oliveri-ju, katoliškemu duhovniku, ki je bil eden katoliških kandidatov na volivnem programu komunistične partije. Ker' pa zdaj ni vojne, ne' bo nemara to dogajanje potekalo tako ostro, kot tedaj v Jugoslaviji, bi se pa kljub temu lahko izcimilo v neprijetnost.
Komunistični teror je privedel mnoge, posebno organizirane slovenske katoličane v organizirano sodelovanje z Nemci, nekatere preprosto zato, da bi si rešili življenje, v glavnem pa kot odpor
Prisotnost in beg
Realizem je v bistvu prisotnost: realen človek je prisoten osebam, stvarem in okoliščinam, med katerimi živi. Jih čuti, doumlja in doživlja, računa z njihovimi realnimi mejami in možnostmi; iz njih zajema, odkriva njihove silnice in jim išče razmaha; med njimi stoji in širi svoje korenine in od tam gleda v svet in čas, kajti človekov duh je v nekem smislu neomejen in mu je zato treba vedno širših obzorij. Vendar to iskanje novih pogledov ni beg ven iz lastnega položaja: realen človek vedno nekje trdno stoji: njegovo mesto je njegovo izhodišče.
Ta pristnost se čuti. Realen človek stoji na svojem mestu, zavzema svoje področje. Če ga iščemo, ga najdemo tam. Lahko se zanesemo nanj. Njegova prisotnost izžareva v okolje. Polni okolje in izganja, da lahko rečemo, iz njega praznoto.
Praznota je namreč veliki problem današnje družbe. „Puščava ni tam, kjer bi kdo morda mislil,“ je zapisal sodobni francoski pisatelj ¡Saint-Exupery. „Sahara ima več življenja kot kaka prestolnica in najbolj od množice mrgoleče mesto postane prazno, če bistveni življenjski poli izgube svoj magnetizem“ (Lettre a un otage, II). In eden takih bistvenih življenjskih polov je prisotnost. Za prisotnostjo stoji življenjska sila, moč čutov in čustev, ki iščejo razmaha v srečanjih in trenjih z drugim in drugačnim. 'Za prisotnostjo stoji odprt um, ki ga zanima neizčrpni smisel stvarnosti, to se pravi, vsega, kar biva. Za prisotnostjo stoji ljubezen, ki išče in najde dobroto in ustreznost v vseh stvareh. Za prisotnostjo končno deluje bistra volja, ki se odloča, ki sprejema in zavrača, ki se rada opredeli, udinja in ukorenini.
Človeška prisotnost je predvsem notranja, srčna prisotnost, ki se prevaja v zunanjo držo. Zgolj zunanja, telesna prisotnost, brez notranje udeležbe, je v bistvu odsotnost in jo kot tako tudi čutimo. Mnogo telesne prisotnosti brez notranje zadanosti povzroča tisti mrzli občutek praznote, ki jo izkušamo tolikokrat po velikih uradih, trgovinah in bankah, pa tudi po ulicah. Izogibamo se drug drugemu, da ne trčimo, toliko nas je, a večinoma imamo odsotne poglede. Izogibanje, ogovarjanje in odgovarjanje je mehanično. Govorijo le ustnice. Ne srce. Misli le površni, ne-posredho praktični razum. Ne duša. Malokdaj se mara zaplesti, zatakniti ali celo obtičati ob čemerkoli. Večina bi rada polzela mimo in naprej, v neprestanem bežanju, ki se skriva pod maskami množičnosti, družabnosti, mestnosti, prometa, komunikacij, izmenjave, zaposlenosti, poslovnosti, dinamičnosti, racionalizacije, organizacije, planifika-cije in kdo ve česa še. Pa vse to ni res.
Kjer vse beži, ni nobene družbe. Tam je le babilonski prah, ki ga veter dviga in prenaša sem in tja. Babilonski prah, ki je svetopisemski simbol niča, ne-biti, nekonsistentnosti in praznote. Bog je obsodil kačo zapeljivko, to se pravi, hudiča, da se plazi za vedno s trebuhom po prahu, po niču, po praznoti.
Človeško srce pa si želi polnosti in prisotnosti. Prave obljudenosti, kjer so ljudje celotne osebe z dušo in telesom in ne le telesa in mehanizmi. Želi si prisrčnosti in topline. Želi si biti zapa-ženo, upoštevano in spoštovano. Želi si, da na njegovo prisotnost odgovarjamo s prisotnostjo. Želi si srečanj. Resničnih srečanj. Pa tudi trenj. Dejanskih trenj, ko se človek ob drugemu in drugačnemu osvešča in odkriva, kaj je res njegovo in kaj je njegovega bližnjega; kaj je ustrezno in kaj ne; kaj je prav in kaj ni. Zato ga boli odsotnost. Predvsem z lažno socialnostjo preoblečena odsotnost, ki je v bistvu grenka kakor smrt. Kajti v resnici je smrt, Odsotnež se zdi, kot da bi govoril: „Mene tukaj ni, ker tukaj ni vredno biti. Ker tukaj ni zame ničesar važnega, dragega in smiselnega. Ni ničesar. Jaz sem, kot da bi bil, pa me ni, ker tebe ni, vsaj zame te. ni.“ In to radikalno, mirno in hladno, velikokrat celo na zunaj zelo
olikano zanikavanje naše bitnosti ima nekaj brezobzirnega, morivskega in skrajno nečloveškega na sebi. Zato človek na tako odsotno vzdušje odgovarja z odsotnostjo. V takem vzdušju polno človeško življenje res ni mogoče.
Čeprav ta pojav splošne odsotnosti zavzema vedno večja področja, njegova narava večini človeštva ni znana; njegova nevzdržnost je le malokdaj zavestna in duhu jasna. Odsotnost je posledica bega. In pred čem bežimo ? Pred neprijetnim, pred težavami, pred zahtevnostjo, pred sovražnostjo: pred vsem, kar povzroča žalost. Za plitvega človeka je žalostno vse, kar ni površno prijetno in na mestu veselo. Zahteva po globini ga straši. Vendar smisel in vrednota stvari se odkrijeta le prodornemu pogledu, ki ne ostaja na površini. Površnost in plitvost nujno vodita v beg. Odkriti smisel in vrednoto stvari tudi ni vedno lahko, pogosto je zelo težavno. Zato je treba volje in poguma, in kjer teh ni, je izhod spet beg. In ker
stvari niso narejene po kopitu naših želj in muh, je potrebno za odkrivanje smisla in vrednot stvari neka ši-rokogrudnost ali, če hočete, ponižnost: sposobnost pozabiti nase in na svoje sheme in imeti čut za drugo in drugačno. Če pa tega ni, je rešitev spet v begu.
Zato realistična prisotnost ni majhna stvar. Realizem ni samo stvar temperamenta, ampak se tiče celotne razvite o-sebnosti. Je nekaj velikega in važnega, življenjsko pomembnega in bivanjsko potrebnega in neizogibnega. Brez realistične prisotnosti ni družb. Ne velikih, ne malih. Ni držav, narodov, pa tudi ni podjetij, družin, tovarišij in prijateljstev. Kajti med odsotnimi v srcu ni pravih vezi in jih ne more biti. Medtem ko pomeni prava vez isto kot medsebojna prisotnost, ki naredi, kot se je izrazil stari Ciceron, da „mortui vivunt. et absentes adsunt — mrtvi živijo in odsotni so prisotni“ (De amici-tia, 28).	-r-n-r
El proceso es de todos
En su gira por las provincias de Cuyo, antes de emprender su viaje hacia Chile, el presidente de la Nación, general Videla manifestó que el mejor saldo de los siete meses del gobierno de las Fuerzas Armadas es la confianza ganada en el interior y en el exterior, cómo resultado de la reversión1 de una pesada herencia recibida, especialmente en lo económico. “Por eso”, añadió, “podemos ser hoy moderadamente optimistas en que el año que viene las cosas van a ir mejor económicamente, pero no sólo por la acción del gobierno sino fundamentalmente por la iniciativa del sector privado y especialmente del hombre del interior. El gobierno establecerá un marco de referencia para el desarrollo de la iniciativa privada”.
proti terorju komunistov. Na str. 55, v tretjem zvezku svoje knjige polaga Svetina naslednje besede v usta nekemu partizanskemu poveljniku: „Ne samo farji, ampak mi sami smo ustvarili Belo gardo, ker nismo znali po človeško ravnati z ljudmi. Dve leti so bili mnogi na naši strani, dokler nekateri poveljniki niso začeli preostro nastopati.“ Ko opisuje, kako so partizani postrelili celo družino, pravi: „.. .marsikaj bi bilo treba vedeti. . . preden bi izrekli končno sodbo.“
„Belogardisti“ so se neradi umaknili v Avstrijo, odkoder so bili vrnjeni slovenskim komunistom, ki so junija 1945 pobili v strašnem pokolu vseh 12.000. Moritev so izvršili tajno, a vsi so se zavedali, da se je zgodilo nekaj strašnega in vsa Slovenija je živela v grozi. Kocbeka, ki je bil takrat minister v bel-grajski vladi, so imeli s komunisti vred za sokrivca in mu pod vrati porinili nekaj pisem, v katerih so ga tega ob-dolževali. Kocbek, kot pravi sam, je presenečen vprašal komunistične voditelje, če so govorice o moritvi resnične. Odločno so jih zanikali in dražili Kocbeka češ, gotovo si želi teh strašnih , zločinov, da bi jih nato izkoristil v svojo propagando.
Medtem, ko so komunisti vneto ugo-nabljali svoje nasprotnike, so prav tako vneto objavljali izjave, zagotavljajoč vsem in vsakomur, da nimajo namena „uvesti sovjetski tip vladavine, komunistični sistem, diktaturo proletariata ali uničiti Cerkev in podobno.“ (medvojna Ljudska pravica, št. 50.) Titov glavni stan je jamčil v neki izjavi februarja 1943, da bo po vojni morala biti vsaka reforma odobrena „od ljudskih predstavnikov, katere bo ljudstvo izvolilo v resnično svobodnih volitvah.“ Še več. Pod zavezniškim patronatom, predvsem britanskim, je Tito sklenil sporazum z jugoslovansko vlado v Londonu, v katerem je svečano obljubil vsakršne politične pravice, ki si jih je moč misliti, pluralizem, svobodne volitve, kup tega.
■ Nepotrebno je 'poudariti, da so po vojni jugoslovanski komunisti uvedli vse, za kar so trdili, da ne bodo, in zatajili vse pravice, ki so jih prej zagotavljali. Polk. tajne policije Niko Šilih, kasneje poslanik v Tuniziji, mi je dejal: „Churchill je mislil, da nas bo, pa smo le mi njega.“ Tito se je norčeval iz vseh, ki so pričakovali, da bo vpeljal „njihovo“ demokracijo namesto „naše“, to je, popolno oblast komunistične partije. Nedavno pa je odkrito priznal, da je bila takoimenovana vsena-
rodna osvobodilna vojna v resnici le goli boj za oblast. „To je bila državljanska vojna,“ poroča zagrebški Vjesnik
24.	maja 1972, „vendar takrat je nismo hoteli tako imenovati, ker nam to ne bi bilo v prid.“
Če naj sklepam po tem, kar vem, je Berlinguer lahko povsem drugačne sorte komunist, pošten mož. Ali pa je komunist lahko pošten mož ? Marksistič-no-leninistični izrek pravi, da sta prevara in goljufija (in tudi umor) dovoljena, celo nujna, če služita vzpostavitvi komunistične vladavine. Seveda je ta izrek vezan na predpostavko, da bo komunistična partija preosnovala družbo, v kateri bo človek srečen, ker bodo odpravili privatno lastnino nad proizvajalnimi sredstvi in uvedli globalno planiranje. To ni samo teorija: mnogo več milijonov ljudi je bilo pobitih od komunistov kot od nacistov, ker so bili prepričani, da imajo pravico ubijati človeka v interesu človeštva. To je glavni vzrok, zakaj je tako težko razumeti, kako more biti kak normalen človek, o kristjanih niti govora, zaveznik komunistov: navadna spodobnost in krščanstvo posvečata poedincu prvenstveno skrbnost, ne pa kaka utopija dvomljive ostvaritve.
Berlinguer ni tajil, da je marksist-leninist, zato mora verjeti, da cilji revolucije opravičujejo vsako sredstvo za dosego uspeha. Izkušnje zadnjih 50 let jasno kažejo, da so se komunistične partije povsod posluževale taktike ljudskih front pod raznimi imeni: povezovale so se z drugimi skupinami, skušale z demagogijo in s pogajanji ločiti vodje od njih pristašev ter nato prevzeti vodstvo. S tega vidika je skoro stoodstostna verjetnost, da je Berlin-gerjev „compromesso storico“ samo drugo ime za staro ljudsko ali osvobodilno fronto. Isto velja za Marchaisovo „Union du peuple francais.“
V našo škodo omalovažujemo skoro dognano dejstvo, da se tudi italijanski in francoski komunzem preizkušata na stari zvijači, le da rahlo preloščeni. ¡Neki jugoslovanski časopis je celo razložil zakaj: ljubljanski Naši razgledi od
4.	aprila 1975 komentirajo, ko pišejo o kongresu italijanske KP, da so dogodki v Čilu in na Portugalskem dokazali, da levica sama po sebi ni sposobna „zagotoviti obrambo in napredek demokracije.“ čile je očitno tudi dokazal, da izključno komunistično potegovanje za oblast zadene na mednarodni odpor. Zaključka sicer članek ne podaja, je pa o-čiten: z dvoumnostjo in s prevaro zazibati vsakogar v zaupanje.
Obsojen zaradi osebnega dnevnika
O obsodbi sodnika Franca Miklavčiča smo že pisali. 'Naše poročilo dopolnjujemo sedaj, da je bila razprava pred okrožnim sodiščem v Kranju, ne v Ljubljani in je bila razglašena sodba 15. oktobra. Sodnik Miklavčič je bil aretiran letošnjega maja v zvezi s člankom, katerega je, čeprav pod psevdonimom objavila tržaška revija „Zaliv“ v svoji predzadnji številki in je v njem govora o masovnem pokolu s Koroške vrnjenih domobrancev ob koncu zadnje svetovne vojne.
Ob preiskavi na domu je bil najden tudi njegov osebni dnevnik, ki ga je pisal od leta 1939 do leta 1976. V njem izraža Miklavčič svoje stališče o Sloveniji, ki naj bi bila neodvisna država s pluralističnim sistemom in socialdemo-mokratsko usmeritvijo.
Sodišče je Miklavčiča obtožilo zločina ogrožanja celovitosti države in pro-tidržavne propagande. Prva obtožba se nanaša na njegov dnevnik, druga pa na članek v „Zalivu“. Zaman je obramba
skušala dokazati, da je vsak dnevnik nekaj zasebnega, osebnega in po naravi tajnega, dokler ni objavljen in da ne more biti nekdo obsojen za misli, ki jih zaupa papirju in ostanejo skrite javnosti. ¡Sodišče vsega tega ni hotelo upoštevati in se je tako zgodilo nekaj nezaslišanega v sodiščni praksi: zaradi misli je bil Miklavčič obsojen na štiri leta zapora. K temu je sodišče dodalo odbodbo za članek v „Zalivu“: 20 mesecev zapora, skupaj 5 let in 8 mesecev. ' Ljubljansko „Delo“ je obsodbo objavilo 16. oktobra na osmi strani v tretji koloni pod majhnim naslovom „Obsojen za sovražno dejavnost“, kjer le navaja točke kazenskega zakona, po katerih je bil Miklavčič obsojen, ne da bi objavilo razlog za obsodbo. Očitno slaba vest, saj bi vsa slovenska javnost zastrmela, če bi zvedela, da je bil nekdo obsojen zaradi dnevnika, katerega tajnost bi morala biti še bolj sveta, kot je pisemska tajnost, ki je sicer po jugoslovanski u-stavi zaščitena.
DEMOKRATI ZNOVA NA OBLASTI
ZANJE JE GLASOVALO LE 27% VOLILCEV
Jimmy Carter je bil končno le izvoljen za predsednika. Toliko pričakovane Volitve, ki so odločile .usodo Združenih Ameriških držav za nadaljnja štiri leta, so prešle sredi apatije ameriških volilcev. Kljub temu, da so takoj po volitvah poročila govorila o širokem odzivu ameriškega ljudstva (v 'ZDA ni obveznost voliti), se je v resnici udeležilo glasovanja, le 53,3% volilnih upravičencev (manj kot leta 1972). Od teh je 51% glasovalo za Carterja, ki je bil tako izvoljen z glasovi le 27,18% vseh volilnih upravičencev. Vladati bo seveda moral vsemu narodu, in to v posebnih okolnostih, v katerih se država nahaja.
Carterjevo delo bo zelo omiljeno, če upoštevamo okolposti, v katerih .so se sukali dosedanji ameriški predsedniki. Prvič po dolgih letih bo imel predsednik praktično popolno strankino zaslombo v Kongresu. Seveda bo dejanska zaslomba odvisna od konkretnih primerov. Demokrati "imajo sedaj'v'poslanski zbornici 288 po’slancev, proti 142 republi-fcancefri; 'v senatu 'pa 61 zastopnikov proti 33 republikanskim senatorjem. Po-
leg tega Carterja podpirajo važna družbena občila, kot so to New York Times in Washington Post.
Vendar je težko reči, kakšna bo Carterjeva vlada. Če pogledamo njegove volilne obljubo, izgleda kot da bo po
2.0.	januarja (ko bo prevzel predsed-‘ stvo) ameriška zunanja in notranja politika izvedla preokret za 180 stopinj. V praksi pa je kaj malo verjetno, da bi prišlo do temeljitih sprememb. Preveč je notranjih osebnih in skupinskih 'interesov, premalo zanimanja za spremembe v samem kongresu, čeprav ga kontrolirajo demokrati.
Kar se tiče zunanje politike, je Carter že po volitvah izjavil, da bo sledil dosedanji .liniji. Notranje pa bi moral reorganizirati zvezno vlado, zaustaviti inflacijo, zmanjšati brezposelnost itd. Predvsem pa ,se ho moral lotiti črnskega problema, saj opazovalci menijo, da sb biti prav črnski glasovi odločilni za Carterjevo zmago. A vse' bo 'bolj jasno šele po ‘20. januarju; ko se bo na terenu pokazala taktika novega predsednika najmočnejše zahodne flfžave.
UNESCO pred razkolom
PROTIOFENZIVA ZAPADA
Te dni je v Nairobi potekalo zasedanje glavne skupščine Organizacije Združenih narodov za vzgojo, znanost in kulturo. Ta organizacija, katere sedež je v Parizu, je zadnja leta prišla popolnoma pod vpliv takoimenovanih socialističnih režimov, njih zaveznikov, prijateljev in naivnih držav tretjega sveta.
Na tem zasedanju je bilo mngo debate o osnutku glede obveščevalnih sredstev, ki ga je predstavila Sovjetska zveza, in s katerim naj bi prišlo do državnega monopola javnih občil prav v državah tretjega sveta. Ni tajnost, da tak monopol obstaja v vseh „socialističnih“ režimih. iSedaj pa so Sovjeti zainteresirani prav na tem, da bi svoj sistem izvozili tudi v države v razvoju.
Zgodovina tega osnutka je kaj zanimiva. .Predložila ga je Sovjetska zveza na zasedanju v Parizu decembra 1. 1975, potem ko so vse zahodne države zapustile zasedanje, ker so države 'tretjega sveta večinsko izglasovale osnutek, po katerem so sionizem enačili z rasizmom. Tedaj torej ni bilo nobene opozicije proti ruskemu predlogu.
O tem predlogu o javnih občilih bi sedaj morala odločiti glavna skupščina. Proti pa je z vso silo nastopila ZDA in tudi ostale zahodne države. 'Nevarnost je bila, da pride do razkola v celotni organizaciji UNESCO. Pa je Brazil predložil osnutek, ki ga je takoj podprla Francija, češ, naj sovjetski predlog prouči posebno študijska komisija, in naj se o njem izreče. S tem ne bi
bil problem rešen, pač pa bi ga preložili za dve leti, ko se bo znova sestala glavna skupščina.
'Sovjeti in ostale komunistične države so se uprle temu, a na glasovanju so hudo propadle. Po dolgih letih so države v razvoju potegnile z Zahodom, in brazilski predlog je bil potrjen z 78 glasovi proti 15 in šest neodločnih.
Zatem je sledilo še glasovanje o položaju Izraela. Ta država je bila pred leti izključena iz UNESCA, ker so jo arabske države vrgle iz krajevne pod-organizacije. Sedaj so predlagali, naj preide v evropski oddelek UNESCA. Glasovanje je torej teklo o tem, ali so krajevne podorganizacije pristojne za sprejemanje novih članov. Znova se je ponovil razdor med komunističnimi državami in državami tretjega sveta. Zmagal je to pot Zahod z absolutno večino; 15 držav pa še je vzdržalo glasovanja.	,_
Mednarodni teden
ANGLIJA. Na delnih parlamentarnih volitvah je laburistična vlada izgubila dva sedeža v poslanski zbornici. Sedaj ima le enega poslanca več kot o-pozicija, ki jo sestavljajo konservativci in pet manjših strank. Vendar ni verjetno, da bi pred letom 1979 moglo priti do splošnih volilev. Anglija se nahaja v hudi gospodarski krizi in domača valuta stalno zgublja na vrednosti. •
RODEZIJA. Mirovni pogovori v Ženevi nič kaj dobro ne napredujejo. Položaj je tak, da hočejo črnski vodje izvesti prenos oblasti z belega na. črni režim v teku 12 mesecev, Angleži predlagajo 16 mesecev, sedanji .režim Tana Smitha pa vztraja na dveletnem roku. Nevarnost, da se razplamti vojna, kot posledica ojačenega delovanja 'črnskih gveril, je velika.
KOLUMBIJA. Varnostni organi so aretirali tri domače duhovnike in eno avstrijsko redovnico .(sestro1 Herlindo Moisés). Obtožili so jih sodelovanja z marksistično gverilo. Vlada je objavila, da je pri njih záplenila velike količine o-rožja in komunistične propagande; sestra Herlinda pa da je skrivala ranjenega partizana. Vsi štirje, bodo sojeni na vojaškem sodišču-.' Cerkev pa je medtem obtožila vlado, da je oskrunila več svetišč med svojim lovom za prevratniki. Tudi je zanikala, da bi Cerkev na kakršen koli način podpirala prevratno delovanje.
-ŠPANIJA. Vedno nove stavke motijo miren potek življenja na Iberijskem polotoku. Razpasle so se- zlasti v baskovskih predelih, pa tudi drugod po državi. Medtem pa ministrski predsednik Suárez González skuša izpeljati politično reformo, ki bi Španijo popeljala prihodnje leto do prvih demokratičnih volitev po državljanski vojni leta 1936.
Ob tem omenimo, da so ZDA nehale pošiljati izredno podporo UNESCU, ko je bil Izrael vržen iz organizacije. Ta nastop je gotovo odločilno vplival na letošnjem zasedanju, in vzbuja upanje, da bodo na tem področju zahodne države v bodoče manj naivne in bolj odločne, ko se bo treba upreti sovjetskim poizkusom nadvlade.
Goriška in Primorska
SLOVENSKE ŠOLE NA TRŽAŠKEM
Dbkončni podatki o številu vpisanih za šolsko leto 1976-77 na vseh slovenskih šolah, od otroških vrtcev do višjih srednjih šol na Tržaškem vedo povedati, da se je vpisalo na vse šole skupno 8.705 učencev in dijakov, to je 132 več kot lani.
V otroške vrtce je vpisanih 832 otrok (34 več kot lani), v prvi razred osnovne šole 298 (21 več kot lani), v vse raz-
Prva ljubezenska nagnenja zdrave mladine imajo popolnoma duhoven značaj. Zdi se, kakor da bi narava hotela., da en spol vidi v drugem z občutjem, kar je lepega in dobrega.
J. W. Goethe
Iz življenja In «logajanja v Argentini
Potovanje v Čile, ki ga te dni opravlja predsednik države general Videla, nikakor ne zavira ojačenega delovanja vlade. Oboroženim silam je treba priznati, pa naj se strinjamo z njih politiko ali ne, da po sedmih mesecih vladanja opravljajo poverjene jim posle s sličnim zagonom, kot ob prevzemu o-blasti. Študije vedno novih osnutkov, priprava načrtov, izdajanje zakonov: vse .to .si sledi z neverjetno naglico in opazovalcu, ki je bil navajen na počasne postopke „demokratičnih“ organov preteklega režima, včasih . uide izpred oči kontrola celotnega delovanja.
.Prav kot v notranjem oziru, tudi v zunanji: politiki vlada ne miruje. Vi-delovo potovanje, najprej v.Bolivijo, sedaj v .čile kaže, da se odgovorni, organi zavedajo, koliko ¿erena je Argentina izgubila na ¿tem področju ; zaradi brezglave peronistične politike.. Medtem, ko je država .notranje propadala in. zunanje zaostajala, je npr, Brazil širil svoj vpliv v Južni Ameriki; in ta vpliv je prinašal tudi razne, gospodarske pogodbe in ugodnosti. V današnjih dneh izolacija ubija vsako dalekosežno iniciativo, in to izolacijo skuša Argentina podreti, in navezati tesne vezi vsaj z najbližjimi sosedi. Je pa v teh potovanjih in obnovljenih stikih tudi izključno vojaški interes, katerega cilj je čimbolj uspešno (koordinirano) nastopanje proti prevratnim elementom, ki delujejo v tem delu sveta.
Če- se sedaj povrnemo k notranjim problemom, je pač prvo važnost vedno posvetiti gospodarskemu področju. Draginja raste nevzdržno. Meseca septem-
bra je porast cen dosegla 10 %,, meseca oktobra pa 8,5% (vlada .je predvidevala okoli 5%). Sedaj študirajo ukrepe, da jim ob koncu leta (kar je sicer običajno) inflacija ne uide iz vajeti. Vlada je po .gospodarskem ministru znova zatrdila, da zaenkrat ni misliti na nika-ke splošne povišice. Skušali bodo izvesti, študije, kako bi zboljšali še letos ■ položaj najbolj zaostalim slojem. Pa to bodo posamezni primeri. Enako pa je vlada obljubila, da bo s tega stališča prihodnje leto nekoliko boljše. Vendar na splošno opazovalci menijo, da bo lep uspeli že. samo to, ,qe bo država v letu 19,77 zaustavila nazadovanje; če se , bo stabilizirala realna vrednost plač, in šele nato pričela pridobivati na kupni -moči. Kot smo na tein mestu že ,sv(pjčas omenili, bo respipno ...zboljšanje Jče bo šlo vse po sreči^prišlo šele v yoku dveh let.	. ' v:
, Omenim)», sezida je,država polagala mnogo upanja na dobro letino žit. Žetev pšepice bo-, letos,-.baje rekordna, a letina bo dobra povsod po svetu; in, težko bo ugodno prodati, pridelek. Zato je kaj dobrodošel kre.dit. medameriške banke za povečanje in izboljšanje žitnih skladišč. Ta kredit je bil podeljen Argentini v višini 60 milijonov dolarjev.
'Končno je zapisati, da je vlada pretekli teden potrdila in objavila nov pokojninski zakon. Mnogi so se oddahnili, ker novi tekst ohranja mnoge ugodnosti tistega, ki ga je, kaj demagoško, uzakonil peronistični režim. Predvideva tudi, v dolglednem roku, pripeljati sedanje pokojnine do višine 70 odstotkov aktivne plače.
Kar trije procesi zaradi slovenščine
rede osnovne šole pa 1.348 (19 več kot lani).
¡Srednje šole obiskuje 814 dijakov, tečaje in višje srednje šole pa 711. Število vpisanih v otroške vrtce se je povečalo predvsem zato, ker je v čempo-rah začel delovati slovenski otroški vrtec. Zvišanje števila vpisanih in odprtje prvega občinskega vrtca v miljski občini sta tudi pomembni in razveseljivi dejstvi ob začetku tega šolskega leta.
Leta 1974, drugi dan po veliki noči, so se zbrali v gostilni v vasi Ščigla, občina Podbonesec v Beneški Sloveniji fantje, ki pripadajo zboru „Nediški puo-bi“ in začeli prepevati stare narodne pesmi. Tedaj se je pojavil karabinerski marešalo ter ukazal harmonikarjem in pevcem, naj utihnejo, ker da motijo goste v lokalu.
Po dogodku v gostilni je videmska kvestura poslala lastnici Eldi Raiz odločbo, da mora gostilno iz higijenskih razlogov do nadaljnjega zapreti. Da je bil lokal zaprt zaradi petja slovenskih pesmi, odločba seveda ni omenila. Toda zastopnikom beneških društev je bilo jasno, da je odločitvi botrovala mržnja do slovenskega jezika, zato so sklenili tako ravnanje obsoditi ter izdati poseben letak, katerega besedilo je Izidor Predan, urednik „Novega Matajurja“ prinesel v tiskarno in poskrbel za njegovo tiskanje.
Zaradi tega letaka je bil sedaj po-
zvan pred sodišče v Videm, češ, da je širil neresnične in tendenčne vesti. Proces je bil v torek 19. oktobra. ‘Sodišče pa je ugotovilo, da ni bilo v Predanovem ravnanju ničesar protizakonitega in je obtoženca oprostilo vsake krivde.
V zvezi s tem dogodkom sta bili pred sodiščem v Vidmu že dve sodni razpravi, ena proti Eldi Raiz, druga proti njeni sestri. 'Prvo so oprostili, ker v trenutku, ko je prišlo do „kaznivega“ dejanja, ni bila doma, druga pa, ki je takrat delala v gostilni, je bila oproščena zaradi pomanjkanja dokazov.
Proces proti Izidorju Predanu se pridružuje skorajšnima procesoma proti prof. Samu Pahorju in dr. Rafku Dolharju, ki sta se „drznila“ rabiti slovenski jezik v opreki z zakoni iz fašistične dobe, ki žal še veljajo in prepovedujejo službeno rabo slovenščine. Doklej bomo morali še prisostvovati tem žalostnim farsam ?
K.	G.
Tine Debeljak	(23)
Med knjigami in revijami
ZBORNIK SVOBODNE SLOVENIJE 1973—1975
Omenjeno Krekovo pismo s poročilom partizanskega klanja na Jesenicah je sedaj ohranjeno v angleškem arhivu in tudi odmev, ki ga je pavzročilo. Tako jih je osupnilo, da niso niti verjeli, zlasti ker je prišlo od Kreka, o katerem je bilo znano, „da je vodilni antikomu-nistični propagandist med jugoslovanskimi politiki v begunstvu.“ Tudi ni dobil nanj pismenega odgovora, le iz arhivov se vidi — in teh Krekovih dokumentov —, da so imeli Angleži občutek „sramote za imperij, da se je storila strahovita napaka..., ki ne dela časti prizadetim častnikom, da je sramoten incident, ki se ne da braniti.. . ga je treba preiskati.“ Vse to je v teh dokumentih, pa tudi Krekova pisma za sprejem beguncev raznim kardinalom in škofom, ki so se tedaj mudili v Rimu, med drugimi je tako pismo v latinščini prejel v Rimu tudi kardinal Cag-giano, ki ga je dal uredništvu na razpolago in v prevod. Prav za konec pa je radiotelegram dr. Kreku iz časa revolucije najden v Krekovi zapuščini, v katerem mu protikomunistično vodstvo v domovini sporoča, da se na Gorenjskem gestapovec Rosenegg sestaja s slovenskim komunističnim vodstvom v Zoisovi koči na Jezerskem ter skupno sestavljajo spiske za streljanje talcev. (Tudi ta dokument naj prebere Janez Čuček in naj ga posreduje svojim go-
spodarjem in bravcem njegovih „Senc iz preteklosti.“)
Po dogodkih ob vetrijskem vračanju je logično, da se Zbornik spominja stoletnice smrti ruskega anarhista M. Bakunina, ki je v svojem Revolucionarnem katekizmu že pred sto leti (1869) zamislil metodo, po kateri naj se načrtno mori in uničuje kapitalistična družba (strani 7). Dr. Tine Debeljak je napisal uvodne besede h katekizmu, ki ga je objavil prvič v slovenščini že dr. J. Krek 1. 1901, pa ga je zdaj uredništvo prevedlo nanovo. —• Politični sestavek sklepne Izjave in poziv Narodnega odbora za Slovenijo ob 30-letnici ustanovitve (1944) (3 strani) v kateri med drugim pravi: „Slovenci odločno branimo načelo, da ima slovenski narod, prav tako kakor drugi narodi Jugoslavije pravico do lastne države, vendar odločno odklanjamo nasilno razbijanje Jugoslavije. .. Če bi pa Slovencem in ostalim narodom ne bilo omogočeno, da bi sami v svobodi odločali o svoji usodi in obstoju skupnosti ter bi kakršenkoli zunanji poseg ali drugi dogodki, predvsem kot posledica diktature in centralizma, privedli do delitve Jugoslavije, bomo v tem usodnem trenutku .Slovenci zastavili vse svoje sile, da sedanja republika Slovenija postane mednarodno priznana samostojna demokratična država. Ta naj razširi duhovne meje slovenstva na vsa
področja, ki so bila krivično in proti naši volji iztrgana iz matične skupnosti. Po naravnem in mednarodnem pravu ima pravico, da v lastni državi neovirano uživa sadove svojega dela za duhovni in gospodarski napredek v družbi vzhodnih narodov in držav.“ 'Menimo, da je dobro, da se je to še enkrat povedalo širši javnosti in vsem kontinentom.
Ves ta del Razprav, dokumentov in . pričevanj pa zaključuje pet filozofskih esejev univ. prof. dr. M. Komarja Gozd ovijalk (7 strani), v katerih ta načitani in globoki mislec prodira v miselnost največjih filozofov in jim izlušča misli, ki morejo biti tudi plodne za naš čas. Tako se v teh kratkih esejih predvsem zanima za Nietzscheja in njegovo jasnovidnost, pa tudi se sreča z Einsteinom, Planckom, Speerom, Ortega y Gassetom itd. Globok duh, ki občuje z globokimi duhovi in jih aplicira na živo sodobnost.
Primorski Slovenci v boju za svoje pravice. — Poleg Koroške . je Zbornik Svobodne 'Slovenije zanimala vedno tudi naša Primorska. Sploh Slovenci v zamejstvu. Univ. prof. dr. B. Novak, ki je napisal veliko knjigo o Tržaškem problemu je prispeval lani za Zbornik pregleden članek o delovanju primorskih Slovencev. Zdaj nadaljuje z II. delom pod naslovom Slovenska manjšina v Italiji (24 strani). Odlična razprava pokaže problem Slovencev v vsej polnosti in jasnosti ter nazornosti v vseh pogledih. Novak točno označuje, kaj je Memorandum iz 1. 1954 določil za Slovence in kaj so Italijani dali in kaj dolgujejo. Prikazuje pozitivne in negativne
strani, predvsem na Goriškem in v Beneški Sloveniji, ki ne uživata nobenih mednarodnih garancij. Samo šolstvo je pozitivno rešeno, vse druge obveznosti (slovenska prisotnost v uradih, dvojezični napisi itd.) pa niso upoštevani. Najvažnejše pa je poglavje o asimilaciji. Tu razpravlja, kaj je vzrok vedno večji asimilaciji, ki je nekaterim kapitalizem sploh, drugim pa „fratelan-ca“ in propad kmeta. Zanimiva so mnenja o krivdi komunistov zlasti po razdoru s Kominformom, ko so slovenski komunisti izgubili tla na Tržaškem. Posebne nevarnosti poitalijančenja pa so urbanizacija, industrializacija okolja in „kraški rezervati.“ Posebno ogroža slovensko lastnino zemlja, ki prehaja v italijanske roke. Po izgubi jezika grozi še izguba zemlje. Kdor hoče poznati sedanje stanje slovenstva na tem področju, naj bere to strokovno razpravo. Srečno pa dopolnjuje te razmere na Primorskem razprava dr. A. Kacina: O beneških Slovencih (10 strani). Pisec daje osnovne pojme o beneških Slovencih v geografskem smislu, zgodovinskem, pa tudi razvoj slovenskih duhovni j, v katerih se je pridigalo večinoma italijansko. Sledi seznam slovenskih duhovni j ter vzrok padca prebivavstva: izseljevanje. Omenja novo prebujanje zavesti po zadnji vojni te rorganizaci-jo izseljencev in v 1. 1976 pismo 35 izvoljenih funkcionarjev na Pokrajinski odbor z zahtevo za popolno priznanje narodnostnih pravic Slovencev v Videmski pokrajini. Posebno važna je ocena literature o beneških Slovencih. Poleg
Koroške prinaša Zbornik torej članke o Primorski in Benečiji. Potrebno bi bilo prikazati tudi rabske 'Slovence pod Madžari.
Naši gorniki in naši znameniti Slovenci. — Zbornik ima že dolgo vrsto let dve stalni rubriki, ki naj govorita prva o uspehih naših gornikov, in druga o ljudeh, ki so nam Slovencem v čast in ponos pred svetom.
Kakor že nekajkrat je tudi letošnje planinsko poglavje posvečeno prvenstvenim plezavnim turam naših najboljših plezavcev bratov Skvarča. Tokrat pa opisuje Jure Cordón Mas-carello v južni patagonski ledeniški celini z novo slovensko-argentinsko odpravo, ki sta jo poleg njega in Slovenca Gregorja Ahčina sestavljala še Mario Serrano, orožniški poročnik, zvest spremljevalec -Skvarčev z več odprav, tudi Himalajske v 1. 1971, ter Litvanec Edward Kornai, ladijski mehanik. Postavila si je za cilj priti na Cerro M.as-carello v mesecu januarju 1973. Potopis je sestavljen na podlagi dnevnika. Tako sledimo tej odpravi od dneva do dneva z vsemi vremenskimi neuspehi in težtvami, kar je prijetno in zanimivo branje (20 strani). Najprej ugotovita dva pristopa na greben Cordona Masca-reHo, končno pa uspe navezi 'Skvarča-Serrano osvojiti vrh, kjer razvijeta argentinsko in slovensko zastavo ter Se-rranov žandarmerijski prapor. Štiri strani slik in enostranski zemljevid ponazarjajo to in vse ture bratov Skvarča.
Buenos Aires, 4. novembra 1976
/«ÄPfW Wg>wic« 8» gBpwc«vS8«e
LJUBLJANA — Ljubljansko eksperimentalno gledališče „Glej“ je v teža vah zaradi prostorov. Dvorana na Poljanah, kjer je ta oder pripravil največ svojih predstav, je že mesece v adaptaciji, probleme ima gledališče tudi z igralci, saj so se mnogi zaradi želje po profesionalnem udejstvovanju razpršili po treh velikih ljubljanskih odrih.
LJUBLJANA Ljubljančani so 18. oktobra že videli ]orve snežinke; na Kredarici pa so ta dan namerili že 36 cm pršiča. Toda še 9, oktobra so na Kredarici, namerili temperaturo 15° Celzija, jcar je. doslej naj višja oktobrska temperatura. Tod% čez nekaj dni je živo srebro 'padlo pod. ničlo in to podnevi na—2, ponoči pa na —6. Meteorologi ^pravijo, dW ta húci. pád&c' naznanja"ostro zinih. -
ív*’LJ 1'BLJ ANA •• - rZvišanje -cen nekaterih živil — kruha, mesa' in drugih ■ ..je nagnilo ljubljanski izvršni svcet (vla-dbLMa'-je dala izdelati „predlog o zaščiti standáí'da delovnih ljudi z itajniž-..jijni ^gbpi, dohoj(|j.“ jUp^Jojepcem bodo' z. januarskim' izplačilom pridali nekaj akontacij za. račun rejdne uskladitve pokojnin, na podlagi porasta .„nominalnega osebnega dohodka,“ povečal se bo tudi otroški dodatek, ta že s 1. novembrom, dodatna pomoč iz socialnega sklada pa bo znašala za nizke plače od 30 do 40 dinarjev na osebo. Kdaj pa bodo začeli izplačevati, to pomoč in kolikšna je „višina“ najnižjega osebnega dohodka pa še niso povedali.
LJUBLJANA — Na novem odseku ,,'Slovenice“ — avtoceste od Dolgega mostu do Vrhnike — so stekla dela 18. oktobra. Fo sedanjih predvidevanjih — ni to proračun —— bo cesta stala 879,5 milijona dinarjev, imela bo štiri vozne pasove z dvema odstavnima.
LJUBLJANA —■ Na odru ljubljanske Drame so 15. oktobra krstili „transcendentalno burko“ Gregorja Strniše „Driada.“ Režija je bila v rokah Mileta Koruna, kritik Jože Brej c-Javoršek pa je pisal, da so „po dolgem času na odru doživeli praznik slovenske besede, ki jo je jovanovičevska smer gledališča spremenila v oskubljeno kuro, v okleščeno drevo, v blue jean-najstnico brez čara in časti.“
LJUBLJANA — Dosedanjo II. gimnazijo na Šubičevem trgu so 20. oktobra uradno preimenovali v Cankarjevo gimnazijo. V pritličju gimnazije so tedaj odkrili kip Ivana Cankarja, delo kiparja Zdenka Kalina.
IDRIJA — Potres je idrijskemu rudniku živega srebra naložil še nove probleme, ki jih sam ne bo mogel rešiti. Veliko število rudniških stavb je močno poškodoval, med njimi glavni jašek „Delo,“ ki ga bo treba popraviti, sicer bodo morali obratovanje ustaviti.
LIG — V tem kraju blizu Kanala so že sedmič pripravili „praznik kostanja“. Praznik so začeli s povorko, v kateri so vaščani iz sedmih okoliških vasi pokazali, s čim so se predniki u-kvarjali in po čem je bila njihova vas najbolj znana.
MARIBOR — Na festivalu narečnih popevk „Vesela jesen 76“ je prvo nagrado, in „zlati klopotec“ prejel glasbenik pezider čener iz Maribora. Popevko je zapel Karli Arhar.
PORTOROŽ — Šeststo učiteljev in profesorjev slovenskega jezika se je na zborovanju zavzemalo za polno uveljavljanje slovenskega jezika, za krepitev slovenske zavesti doma in v zamejstvu, za bolje strokovno usposabljanje slavistov.
MARIBOR — Mariborska univerzitetna knjižnica, osrednja splošno izobraževalna knjižnica štajerske metropole, ,pa tudi Centralna tehnična knjižnica v Ljubljani ne moreta kupiti novih knjig, ker nimata denarja. Menda zadnja -leta ni bilo tedna, da o zadevi „knjiga“ ne bi bilo govora na najrazličnejših ravneh. 'Obljub ni manjkalo, a ostalo je le pri obljubah in tako' Večina knjižnic nima denarja ' za nove knjige..
CELJE — Gradnja nove tovarne žveplene kisline v celjski 'Cinkarni: je v zamudi za leto dni. Treba je bilo prebroditi precej težav zaradi neuspešnih dogovorov s sovlagatelji. Zdaj menda ne bo‘posebnih težav več, pač pa se o-glašajo glasovi, ali je dovolj preskrbljeno za zaščito okolja. Nova tovarna bo delala z zmogljivostjo 165.000 ton kisline letno, stala bo 184 milijonov dinarjev, od tega bo Cinkarna sama dala 33 odstotkov, 23 odstotkov inozemski vlagatelji, ostanek pa bodo krili drugi domači investitorji.
Umrli so od 12. do 18. oktobra 1976:
LJUBLJANA: Franc Zagradnik, up.; Josip Tkalec, salezijanski duhovnik; Antonija Polovšek r. Žagar; dr. Mirko Kramer, zdravnik; Anita Kapus r. Stich, 85; Ana Cirman, up. učiteljica; Franc Puc, up. krojač, Jože Zajc, dipl. dentist; Jakob Grahek; Ferdo Špehar, up.; Amalija Gostiša r. Cilenšek; Ludvik Gumilar, uslužbenec; Julij Pavletič, u-čitelj in glasbenik; Viktor Pavlič, 84, frizerski mojster; Ljudevit Vazzaz, 97, up. prof.; Božidar'Smrekar, up. vlakovodja; Anton Dobovšek, upok., 57; Ivan Marinčič, up.; Justina ¡Strlič r. Flakus, up.; Janez Beravs, up. žel., 79.
RAZNI KRAJI: Janez Klenovšek, Mirna; Martin pater Jozafat Jagodič, minorit, Videm pri Ptuju; dr. Milko Hrašovec, up. odvetnik, Celje; Amalija Babšek r. Vrečar, Lavrica; Adolf ¡Sev-šek, up. krojač, Dol pri Hrastniku; Marija Škrjane r. Hribar, 91, Bizovik; Vinko Cokan, 67, up., Šempeter pri Celju; Edvard Šmit, Celje; Franc Jamnik, up.; Medvode; Alojz Mohar, šegova vas; Stanko Marchiotti, up., Ravne na Koroškem; Ivana Vovk r. Zaletel j, Velika Loka pri Žalni; Vilibald Černigoj, 62, Lokavec; Marija Mrak, up., Tržič; Marija sor Anezija Kovačič; Miren pri Novi Gorici; Ana Rakež r. Ebner, 94, Šmarje pri Jelšah; Ludvik Zrinski, Mo-ščanci; Jože Zevnik, Domžale; Tomaž Keršmanc, nekdanji lesni trgovec in borec za severno mejo, Kamnik; Fani U-rankar r. Debelak, Bohinjska Bistrica; Ida Lebar, Izlake; Cvetko Doplihar, biv. gostilničar, Celje; Franc Repanšek, up. rudar, Kališe; dr. Uolfe France, pravnik, Koper; Stanko Berčič, Maribor; Jože Pečar, up. mizar, D. M. v Polju; Suzana Kržišnik r. Vidic, Kropa; Vilko Senica, up. ravnatelj, 83, Žalec; Ivan Trontelj, vod. inštalater, Ponova vas.
Likovna razstava SKADa
OB 100-LETNICI CANKARJA
V soboto 23. in nedeljo 24. oktobra je Slovensko katoliško akademsko društvo v Buenos Airesu pripravilo svojo 3. likovno razstavo, ki je bila v celoti posvečena stoletnici rojstva Ivana Cankarja. Izredno posrečena zamisel je rodila več del z motivi na Cankarjeve tekste. Razstavljali so trije likovniki: Marjan Adamič s trinajstimi deli, Marko Jerman z devetimi deli m Marta Vovk z eno risbo.
'Ne moremo reči, da bi predstavljala ta dela samo ilustracije Cankarjevih tekstov in motivov, čeprav so bile razstavljene tempere, pasteli m tuši, katerim je bilo povečini pridano kratko Cankarjevo besedilo, kot na primer: „Velikokrat v svojem življenju sem storil krivico človeku, ki sem ga ljubil (tempera: Skodelica kave, Marjan A-damič) ali pa: „Otroci so. imeli navado, da so se pogovarjali, preden so sli spat. Posedli so po široki peči m so si pripovedovali, kar jim je pač prišlo na misel“ (tuš in pastel: Otroci, Marko Jerman), in: „Zazvonilo in zapelo je veličastno vstajenje“ (svinčnik: Spočita zemlja, Marta Vovk).
Razstavljene slike in grafike so svojski primer likovnega prizadevanja in
korak naprej v razvoju estetskega ir. oblikovalnega čuta mladih umetnikov. Zbirka risb, skic, lesorezov, olj in temper kaže na resen študij in vpogled v grafično in slikarsko oblikovanje. Posebno izstopajoča dela sta bila dva portreta Ivana Cankarja, ki sta ju razstavila Marjan Adamič in Marko Jerman ter „Skodelica kave“ (tempera) in „Sova“ (tempera), pravtako Marjana Adamiča in Marka Jermana. Iz razstavljenega je bilo vidno, da je Marjan A-damič grafik, čeprav je imel tri olja (Veseljaška pesem, Otroci in starci, Spev), dočim teži Marko Jerman v barvitost. Marta Vovk je uporabila za svojo risbo svinčnik.
V razstavljenih kompozicijah teh mladih zdomskih umetnikov je mogoče opaziti težnjo po realističnem uporabljanju — abstrakten je bil pravzaprav samo „Kostanj“ (pastel), Marka Jermana. — Prepričani smo, da bo ta razstava dala mlademu naraščanju nove pobude, da sč bo tako temeljito, kot se je tokrat ob spominu na Ivana Cankarja, posvetil nadaljnjemu likovnemu ustvarjanju in težnji po kulturni in estetski izraznosti.
F. P.
Pristavski dan
'Kljub sobotnemu deževju so Pristav-čani neumorno delali na pripravah, prepričani, da bo v nedeljo 31. oktobra pač lepo vreme. Obe prejšnji prireditvi sta bili deležni sončnega vremena in v tretje gre rado. Tako se je tudi zgodilo s tretjo zapovrstno prireditvijo. Ubogi Pri-stavčani, koliko garanja so imeli v oktobru. Pa recite kar hočete.— korajža velja.
Ze ob 10 uri se je začelo vrvenje na Pristavi: pripravljanje miz, napeljevanje okrasja, montiranje zvočnih naprav, sploh vsega, kar je za uspešen potek prireditve potrebno. Že so začeli prihajati tudi gostje in sosedje, ki sta jih sprejemala in pozdravljala predsednik Društva Slovenska Pristava. Bojan Križ in odbornik France Pernišek. Gostje so se razgledovali po Pristavi in ugotavljali napredek pri gradnji novega doma in urejevanja športnega igrišča.
Ob 11.30 sta ob zvokih argentinske in slovenske himne, dvignila-Bojan Križ argentinsko zastavo, .gospa, Magda. Češarek pa slovensko. Pristavski dan se je začel. Kapela je bila nabito polna in sv. mašo je'za vke žive in umrle člane in dobrotnike Pristave darova! msgr. A. Orehar. V4, j&ridigi je razvijal tele misli:
Ob prlznikh' ‘ kfajbvftih'' dOmov se vprašujemo'ib-~iiomehu. njihovega obstoja. Niso sami sebi namen, nočejo biti gostilne, ne -plesišča « ali' bažOn^fc iftpalir ;šča temveč imajo-globlje.poslanstvo: hočejo biti širša, družinska središča in svetišča vsem sosedom.	s
Oblikovati hočejo s svojim delovanjem najprej starše, ki so vir življenja. Na prepotrebnih shajanjih naj jim nudijo jasnost' o sodobnih, vprašanjih in nalogah, ko morajo dati navodila svojim otrokom. Zato sestanki niso le za tiste očete in matere, kateri imajo v ljudski šoli svoje otroke temveč za vse. Ti domovi naj jim bodo kraj potrebnega razvedrila, ki jim je potrebno, sašj okolje ne nudi nevarnosti samo mladim.
Smer hoče kazati otrokom in mladim ljudem za sedanje čase in tukajšnje razmere. Jasnost mora biti v cilju, kaj nuditi danes našim mladim, da se o-hranijo stanovitni v veri in zvesti v spoštovanju slovenske kulture. Prav tako naj starejši mladim nudijo oporo v njihovem organizacijskem delovanju, ker se tega v teh krajih in šoli dobro ne morejo naučiti. — Skrbeti je v domovih, da bo vladalo pravo somerje med duhovnim in fizičnim, da ne prevlada šport na škodo duhovnemu oblikovanju, kar je celoten problem naših mladinskih organizacij. V krajevnih domovih je treba posvetiti vso skrb pospeševanju študija naše mladine. Izobraženci pa naj se zavedo odgovornosti, ki jo imajo glede sodelovanja v krajevnih središčih. Treba je dati mesto verskemu življenju in verskim prireditvam, ki zaslužijo potrebno pozornost. Starši naj ohranijo spoštovanje učiteljem, duhovnikom in javnim delavcem, pa so ohranili pri otrocih tudi lastno avtoriteto.
Po- maši je bilo pripravljena kosilo po zelo zmerni ceni. Po kosilu so prijatelji-obsedeli pri mizah v prijetnih pogovorih, mladi pa so se zbirali ob okusno urejenem štantu z lectarijo. Pa tudi drugo pecivo je. kar naglo kopnelo. Medjem pa se je Pristava polnila s' še novimi obiskovalci.
¡Ob 16. uri so udeleženci napolnili dvorano, kjer se je začel razvijati kulturni program pod geslom: „Pristava -r-most iz preteklosti skozi sedanjost v -bodočnost.“ Predsednik Bojan Križ je uvodoma pozdravil vse, goste in prijatelje, predvsem msgr, Antona ¡Oreharja in predsednika Narodnega odbora' za Slovenijo Miloša Streta z gospo ter vse predstavnike domov, društev in ustanov, ki so prihiteli na to slavje. Ker je zaprošeni slavnostni govornik Pavel Fajdiga zbolel, je imel slavnostni govor Miha Gaser. V svojem govoru je poudaril tele misli:
GOVOR MIHA GASERJA
„Težko bi se katerikoli drugi doni naše skupnosti ponašal z mestom, ki je pripadalo v prvem desetletju naše naselitve v tej deželi prav naši Slovenski Pristavi. Bila je predstraža in eden o-snovnih temeljev naše afirmacije, naše volje do ohranitve in naše potrebe po združevanju k praznovanjem naših pristnih slovenskih praznikov, besede, običajev in izročil. Tako resnično nas je v prvih letih združevala, da mirno lahko rečemo, da je bila v preteklosti tisti most, ki nas je sicer nevidno, a tako povezoval, da smo se čutili ¡Slovenci prav tako, kot da bi se zbirali na katerem koli koščku naše svete slovenske zemlje. 'Ni najvažneje to, da je 'Pristava nudila občutek slovenske domačnosti našim očetom — oni so pač tisti, ki so ji dali pečat slovenstva. Ni važno, četudi je treba poudariti, da so naši očetje sejali tu in v te brazde slovensko besedo, naše ideale, našo vero in vse naše čutenje; saj bi to naredili s Pristavo ali brez nje. Kajti odreči se temu, kar želiš, pomeni umreti v življenju. Ne podcenjujmo delo^sejalca, a ne pozabimo, da je setev brez žetve nekoristno in neplodovito delo.
Če so naši očetje znali v preteklosti sejati, čigava je težka dolžnost žetve tega, kar nam je bilo s tako nesebičnostjo darovano? Mislim, da smo že v žetvi. Kdo more zanikati, da vsi ostali domovi, ki jih je naš požrtvovalni človek dvignil okrog Buenos Airesa, niso samo uresničene želje, da bi bili nekak odsev Pristave in njene domačnosti ali, da bi podobno Pristavo imeli bliže svojih naselij, da bi polje, na katerem bi sejali, bilo manj od rok in da bi otro-ci-labko uživali sadove setve pogosteje, kot če bi še vedno imeli samo eno, to, našo častitljivo Pristavo.
Ne bojmo se cepitve, kadar je ta geografska. Bojmo se ideološke cepitve. Zato je upravičen ponos, ki ga čutim, da pripadam skupnosti, ki je tako tragično razpršena po vseh celinah sveta, pa se kljub temu bori za ohranitev svoje bitnosti daleč od ognjišč, ob katerih ji je tekla zibelka.
Sedanjost smo mi. Če nam je preteklost dala sedanjo žetev, je naša dolžnost storiti vse, da bo žetev takšna, da ne bo ničesar izgubljenega in da se prepreči vsaka možnost, da bi ljulka napak dosegla višino klasja, ki je naš. ideal, naše slovenstvo, naša vera. To je naša sedanjost, to je naša dolžnost: Prisvojiti si sprejeta izročila, verno jih tolmačiti in znova sejati, da bodo naši sinovi lahko želi na enako lahek način in s tako jasnovidnostjo, kot je bilo dano nam.
'Primerno je omeniti še ovire, ki nam
PESTER
Po govoru, ki so ga vsi navzoči sprejeli z odobravanjem, so nastopili učenci pristavske šole z izbrano in dobro izvedeno deklamacijo. Mladenke so nat stopile s folklorno vajo; tej je sledila še simbolična vaja mladenk na pesem „Kje prijazne ste višave.“ Vajo je pripravila gospa Kristina Jerovšek. Nato so dekleta ob spremljavi kitar zapele nekaj pesmi. Gospod Marjan Pfeifer pa je na harmoniko res odlično zaigral venček jugoslovanskih narodnih pesmi „od Djevdjelije do Triglava.“ Tudi s tem venčkom je Marjan Pfeifer dokazal, da je res pravi umetnik v igranju na harmoniko. Seveda je bil tudi deležen zelo toplega aplavza. Slovenske mladenke — samo tiste s Pristave —1 so pod vodstvom ge. Anke Savelli Gaserjeve nato zapele še nekaj pesmi. Za konec pa je pristavska folklorna skupina pod vodstvom Jureta Ahčina zaplesala nekaj
jih stavi na pot čas in okolje in jih moramo imeti vedno pred očmi. Našim staršem se ni bilo treba odreči nobenemu prilastku njihove narodnosti, ker so v vzgoji osebe in graditvi svoje o-sebnosti dozorevali na domači zemlji, Mi pa, čeprav od zgodnjih let pod varno streho slovenskih tukajšnjih domov, čutimo razlike o vrednotenju dejavnosti, smatrajoč za nebistveno marsikaj, kar je našim očetom pomenilo ponos in nekaj nepogrešljivega.
Neizbežni zakon spreminjanja, kateremu smo podvrženi, bo mnogo bolj škodljiv našim otrokom. Mislim, da ni dovolj govoriti o dolžnostih, ampak da je “mnogo važneje utemeljevati in dokazovati potrebo teh dolžnosti, njih koristi, njih kulturni doprinos in pomen za lastno oblikovanje naših otrok. Učimo jih ljubiti vse, kar je naše, dopovedovati jim moramo, da je naše prav tako dobro ali še boljše in da bo tako in samo tako pretekla setev varovana v sedanjosti dala novih žetev v bodočnosti.
(Nevarnost ni velika, če jo poznamo, ker ji vedno moremo najti primerno zdravilo. Velika pa je nevarnost, ki je neznana in še večja, če jo sicer poznamo, a jo podcenjujemo in se ne pripravimo na spopad z njo.
To je naša sedanjost. To čutim jaz in generacija, ki ji pripadam. Če tega ne bi povedal, bi se čutil izdajalca pred svojimi otroki, ki bi jim, poznavajoč nevarnost, vsled lahkomiselne nepopustljivosti in trmastega vztrajanja prikrajšal pravice do vsega, kar imam: do iste ljubezni, do istih čutenj, istih idealov, jezika, pesmi in predvsem do iste vere v Boga, v demokracijo, v moralne vrednote in do avtentične svobode, čutil bi se izdajalca, ker bi zaradi svojega nelogičnega vztrajanja ne razumel, da bo ¡Slovenec tisti, le tisti, ki bo iz ljubezni do svojega naroda in do vsega, kar ta narod označuje, ne pa zato, ker mu je bilo to kot obvezno in po tradiciji zapovedano. Trudimo se, da bodo naši otroci znali sami vzljubiti to, kar je naše, sicer bo naša setev zanje le neko breme; nekaj, kar naj store, da nam ustrežejo in ker mi tako hočemo in kar bodo, ko dorastejo — kmalu pozabili. Kar pa bodo slovenskega sami od sebe sprejeli, iz prepričanja, iz ljubezni, to jim bo v okolju, v katerem zore, neke vrste nagrada, nekaj, kar imajo več kot drugi in kar je vredno vzdrževanja in ohranjanja.
To je sedanjost, da znamo prikazati našim otrokom in jim dati razumeti, da niso brez tehtnih razlogov naše želje, naj ljubijo vse, kar je naše. In tako bo Pristava, kot iz preteklosti v sedanjost tudi most iz sedanjosti v bodočnost.“
PROGRAM
slovenskih folklornih plesov.
Program popoldanske akademije je bil odlično pripravljen in so vsi navzoči bili z njim zelo zadovoljni. Po programu se je v spodnjih prostorih razvila prosta zabava. Medtem pa se je u-lila še ploha, ki pa veselega razpoloženja ni zmotila. Tudi plesalci so se ob zvokih orkestra veselo vrteli tja dolgo v noč. Pristavski dan je veselo minil.
ek
Po športnem svetu
ČEŠKOSLOVAŠKA metalka krogle Fibingerova Helena je na atletskem tekmovanju v Opavi postavila nov svetovni rekord z 21,99 m. ¡Prejšnja rekorderka je bila Bolgarka Hristova s 21,89 m.
SLOVENCI V ARGENTINI
Osebne novice:
Poroka: Poročila sta se Janez Urbanč in gdč. Pavla ¡Smrekar, čestitke mlademu paru!
Poroka. Dne 5. novembra sta se v cerkvi sv. Tarzicija poročila gdč. Jelena Grubišič in Joža Vrljičak. Za priče so bili nevestina mati ga. Olga Drovenik Grubišič in ženinovi starši Kazimir in Mira Vrljičak. Poročne obrede je med sv. mašo opravil p. Lino Pedišič. čestitamo in obilo sreče!
BCENOS AIRES
Na rednem mesečnem sestanku Zveze slovenskih mater in zena je v sredo
o.	novembra predaval g. Miloš Stare o Slovenskem problemu v okviru svetovnih 'dogajanj. S pogledom na preteklost je ugotovil nekaj dejstev, katere moramo imeti pred očmi, kadar razmišljamo o načrtih za bodočnost. Nakazal je pozitivne in negativne strani raznih možnosti razvoja v domovini in v svetu. Zanimivemu predavanju je sledila zelo stvarna debata, ki je pokazala, da se slovenske matere in žene resno zanimajo za usodo svojega naroda.
MENDOZA Družabni večer
V dopolnilo slike našega skupnostnega življenja moramo v kroniko vključiti tudi družabni večer, ki ga je ze v tretje pripravila naša mladina: III. večer valčkov in polk.
Večer je zelo lepo uspel. Pripravljene mize smo kar do kraja zasedli in ob okusnih čevapčičih, ki 'jih je pripravil Emil štumberger, obujali spomine med poskočnimi in igrivimi glasovi domače glasbe. Ta je dosegla za sklep večera svoj višek v prizoru folklornega plesa naših mladih parov v narodnih nošah.
Mendoška nadškofija nas je naprosila, da smo za televizijski kanal TV 7 že dvakrat s pevci iz našega zbora prepevali med mašo, ki jo vsako soboto ob pol dvanajstih daruje v oddajnih prostorih nadškof msgr. Maresma in jo prenašajo po televizi v nedeljo ob 11. Prenos je bil 17. in 24. oktobra. Materinski dan 24. oktobra
Ker so bili otroci prejšnjo nedeljo s počastitvijo mamic večinoma zaposleni po svojih šolah, smo naše slavje preložili za teden kasneje.
Pri skupni maši so nas ponovno veselo presenetili otroci iz šolskega tečaja, ki so v splošno priznanje in zadovoljstvo zapeli sami nekaj liturgičnih napevov. Je le nekaj prisrčnega, ko se ob oltarju oglasijo naši najmanjši, ki jih Gospod tako iskreno vabi: „Pustite male k meni.“ In je to njihovo iskreno petje pritegnilo k intimnemu sodelovanju vse navzoče, zlasti očke in mamice, Katere so njihovi mali pridruževali v svoje prošnje pesmice.
ro sv. bogoslužju je bila v Domu priložnostna prireditev. Po kratki pozdravni deklamaciji so ljudskošolski otro-ci zapeli pesmico mamici in očku, nato pa poleteli med sedeže v dvorani vsak-teri k svojim staršem z rdečimi nageljni in duhovnim šopkom. Po vrnitvi na oder so zapeli še pet pesmic, ki so tokrat prav ubrano zazvenele. ¡Spremljal jih je prof. B. Bajuk.
Sledili so pestri rajalni, gibalni in igralni prizorčki s prigodniško vsebino naših malih iz vrtca, potem prizorčki ljudskošolskega tečaja in odlomek iz Slomškovega pripovedovanja o svoji domači vzgoji (recitirala mladenka).
Spored je vodila učiteljica Lenčka Božnar ob sodelovanju učiteljic Mimi Artač in Angelce šmon; vrtec je pripravila vrtnarica Zalka Hirschegger. Veseli smo bili, ko je iz ust vseh, tudi teh najmanjših iz vrtca, donela „naša beseda.“
Nihče, kdor ni sam osebno preizkusil, kaj žrtev zahteva dandanašnji, ponavljam: dandanašnji pripraviti male do takega nastopa, ne zmore preceniti, koliko dobre volje in truda je treba vložiti v tako, pa čeravno še tako „skromno prireditev“, ko se naši učitelji borijo in si z vso ljubeznijo prizadevajo, da „naša beseda in pesem‘‘ na odru našega Doma še zadoni „po naše“!
In vprav zato vsem tem prisrčna zahvala, zlasti v imenu vseh staršev, ki so bili v svoje veliko zadoščenje tako prisrčno počaščeni.
Bb.
PRISTAVA (Castelar)
Materinski dan
Zaradi mladinskega dneva je moralo biti praznovanje materinskega dne prestavljeno na nedeljo 24. oktobra. Začelo se je z mašo ob 10. uri v pristavski kapeli. Udeležba pri maši je bila prav lepa in s hvaležnostjo smo se spominjali naših mamic, živih in umrlih, očetje pa so se s hvaležnostjo Bogu zahvalili za zveste in dobre življenjske družice in prosili Boga, naj jih še dolgo zdrave ohrani.
Po maši je mladina mame povabila na zajtrk. Postregla jim je s čajem in pecivom in vsaki pripela še rdeč nagelj. Po zajtrku je bila v dvorani proslava, ki so jo pripravili pristavski šolarji, sodelovali pa so tudi fantje in dekleta. Program je bil zelo pester in kar precej dolg. V začetku je Miha Gaser v imenu društvenega odbora (n vse pristavske srenje čestital najstarejši mami na Pristavi, gospe Ani Božnarjevi, ki je pred nedavnim praznovala svoj osemdeseti rojstni dan. Za njim je mamicam izrekla prsrčne čestitke in najboljše želje voditeljica šole dr. Franceta Prešerna gdč. Mija Markež.
Zatem so pokazali svoj pogum, igralske in deklamatorske sposobnosti učenci in učenke šole na Pristavi. Kar de-(Nad. na str. 4)
Pristavski Materinski dan
(Nad. s 3. str.)
set točk so imeli na programu, od najmlajših v otroškem vrtcu do največjih so nastopili, za konec pa so vsi skupaj zapeli nekaj pesmi, ki jih je naučila gospa Anka ISavelli Gaserjeva.
V imenu mladinskih organizacij je mamam čestital predsednik Fantovskega odseka Marjan Grohar in se jim zahvalil za vso ljubezen, požrtvovalnost in žrtve, za katere pa cesto dobe kot vračilo namesto zahvale in pokorščine le nehvaležnost. Svoje voščilo, ki je imelo naslov „Odprto pismo“ je zaključil: „Rad bi ti izrazil nekaj tiste ljubezni, katero mi ti daješ, rad bi ti bil v težkih urah v tolažbo, rad bi ti vsak dan pripravil kako veselje, rad bi ti bil pokoren in ubogljiv, rad bi ti lajšal tvoje trpljenje, posebno tisto, ki ti ga jaz povzročim. Rad bi ti pomagal pri dnevnem trudu. Rad bi bil sin, kakor si ga ti želiš.“
Ganljiva je bila zaključna deklamacija „Slovenska mati“, ki so jo pripravili fantje in dekleta pod vodstvom Mihe Gaserja. S tem prikazom, v katerem je bila glavna in vidna deklamatorka Mimi Kočarjeva — ostali deklamatorji so bili prikazani le v senčnih slikah — je bila proslava materinskega dneva zaključena.
Sledilo je kosilo, ki so ga tudi letos pripravili izključno očetje, v glavnem društveni odborniki. Dobro so ga pripravili, lejio in urno so postregli vsem. Bilo je tudi dovolj zabave in smeha. 'Seveda so naslednji dan žene imele dokaj dela s čiščenjem obleke polite z juho ali umazane pri pomivanju posode. Soglasno mnenje mamic pa je bilo, naj bi očetje še kdaj drugič — morda vsaj trikrat na leto — pripravili kosilo in naj bi se tudi doma kaj več izkazali s pomivanjem in pospravljanjem, kot to narede na Pristavi.
Vsa družba, ki je bila tokrat izredno številna, je še dolgo ostala na 'Pristavi v veselem razpoloženju, zlasti potem, ko so možje zopet predali kuhinjo nristavskim gospodinjam in se pridružili svojim družinam.
SLOVENCI PO SVETU
AVSTRALIJA
Važen slovenski uspeh v Avstraliji
Avstralska vlada je pokazala izredno razumevanje za naseljence. Ne sili jih v asimilacijo, pri kateri naj bi opustili in pozabili na svoj jezik, na svojo narodno kulturo in običaje. Nasprotno, avstralske oblasti želijo, da otroci vse-\jencev ohranijo jezik svojih staršev. Zato so določile, da si sme srednješolski lijak za svoj drugi šolski jezik (prvi je angleščina) izbrati katerikoli jezik — torej tudi slovenščino.
Slovenski naseljenci so takoj zgrabili za to možnost. V septembru letos je bilo ustanovljeno društvo viktorijskih u-titeljev za poučevanje slovenščine. Pouk drugega jezika bo ob sobotah dopoldne na šolah, ki bodo določene za to,
Ko je bila dana ta možnost, so se sbrali v državi Viktoriji, kjer živi največ Slovencev, učitelji za poučevanje Slovenščine in so ustanovili društvo viktorijskih učiteljev za poučevanje slovenščine. V to društvo je takoj vstopilo 15 učiteljev. Namen društva je, ia poveže učitelje osnovnih, srednjih in višjih šol za poučevanje slovenščine v Viktoriji in da store vse, kar je potrebno, da se zagotovi na državnih šolah obstoj sobotnega pouka slovenščine, ki bo uveden v prihodnjem šolskem letu.
V avgustu je bilo izvršeno popisovanje dijakov, ki so izjavili, da se bodo učili slovenski jezik v sobotnih tečajih. Prijavilo se je 124 dijakov, kar je izredno lep uspeh in dokaz velike narodne zavednosti Slovencev v Avstraliji. Na osnovi tega števila prijavljencev je državna šolska oblast (Education Department) odločila, da se uvede slovenski jezik.
Toplo čestitamo društvu učiteljev slovenščine v Avstraliji k lepemu uspehu na področju slovenskega šolstva v Avstraliji. Naj vztrajajo na začrtani poti in skušajo pridobiti vso slovensko mladino, da se odloči za študij slovenščine na državnih šolah.
Ponovitev igre
Deseti brat
NEDELJA, 21. NOVEMBRA OB 18.30 — SLOVENSKA HIŠA
Vstopnice v predprodaji v Dušnopastirski pisarni in pred predstavo po 300, 200 in 150 pesov.
NEDELJA 14. NOVEMBRA 1976
SLOVENSKI DOM BERAZATEGUI
11. Obletnico blagoslovitve bomo proslavili s celodnevno prireditvijo.
Ob 11.30'dviganje zastave in pozdrav gostov
Sledi sv. maša, ki jo bo daroval delegat msgr. Anton Orehai. Po maši bo pripravljeno bogato kosilo ob dobri kapljici in prijetni družbi
Popoldanski spored bomo pričeli ob 15 uri.
Slavnostni govornik bo g. Rudolf Smersu
Nastopi tudi folklorna skupina iz Slomškovega doma.
Igra ansambel “TRIGLAV”
Toplo vabimo vse rojake, posebno družine in mladino. Storili bomo vse, da vam bo lepo in domače pri nas.
Odbor
Naslov: Calle 1 y 34 (iz postaje kolektiv 300 B ).
Ludvik Puš	(85)
NA DOLGO POT
Pobliže smo poznali še nekaj takih dobrih gospodarjev v fari, zanje sem vedel iz pisarne, in župnik je rad videl, da jih obiščem na svojih sprehodih. Povsod so naju prijazno sprejeli in tako smo se kar udomačili. Že od doma je bilo znano, da so Tirolci mojstri v rezbarjenju in res je mogoče najti v marsikateri hiši domačina, ki se ukvarja s to umetnostjo. Imenujejo jih „Herr-gottschnitzer“ in jim izkazujejo posebno spoštovanje. Rad sem se ustavljal pri teh rezbarjih, med katerimi so bili nekateri večji, drugi manj pomembni mojstri, in sem jih gledal pri delu v njih domu. Tudi oni so radi videli moje obiske, da so se mogli razgovarjati z menoj o stvareh, ki so bile blizu njihovi „umetnosti.“ Posebno radi delajo figure za jaslice in so po tem znani daleč izven svoje domovine.
Tudi od teh se je bilo treba posloviti in tako se je od vseh, katere sva bliže poznala, nabralo kar lepo število, za slovo. Vsak nama je želel srečno pot, vsi so naju povabili, da jih še kaj obiščeva — če se nama ne bo dopadlo v Ameriki, naj se namreč takoj vrneva in potem ostaneva kar pri njih na Tirolskem. Taka topla povabila so nama dobro storila, a še bolj so raznetila neprijetni občutek, da se sedaj odpravljava od znanih, prijaznih ljudi v tujino, kjer bo tudi jezik nepoznan in bo tudi vse drugo še bolj tuje kot tu.
Zadnji teden pred odhodom sva jo mahnila proti vasi Itter, do koder je kako uro hoda. Tam je sedež majhne sosednje fare s cerkvijo sv. Jožefa, kak streljal od nje pa samuje na strmi skali star viteški grad. Semkaj so med vojno Nemci internirali vodilne francoske politične voditelje, ki po nacistični invaziji Francije niso pobegnili iz domovine. V večjo samoto bi jih bili komaj mogli skriti!
Nad vhodom v malo ittersko cerkev, na katere strehi ponosno jezdi ljunbek zvonik, stoji značilen napis v latinščini: Ite ad Joseph. Povzet je očividno iz stare zaveze o egiptovskem Jožefu, ki so ga bili bratje prodali, potem pa v strašni stiski za golo življenje sledili klicu: „Pojdite k Jožefu.“ Iskali so pri njem pomoči in jo v obilni meri dobili. V glavnem oltarju stoluje pa oni drugi Jožef, ki je bil vzel dete Jezusa in njegovo mater in se podal na pot v begunstvo, v daljni Egipt. Najbolj pravi in pristni patron za begunce, saj je moral prenašati vse tegobe dolge poti, da je ušel krvoločnemu Herodu'in rešil božjega o-trolja. A se je tudi vrnil! Njemu se priporočiti se pravi ne le misliti na njegovo pomoč na poti v daljno deželo, 'ampak tudi govoriti z njim o — povratku. In na to sva z Minko intenzivno mislila, ko sva se mudila pred velikim oltarjem itterske farne cerkve: beg in vrnitev. Ostala sva v cerkvi skoraj do
tinu ob 18.30. Predavala bo ga. Danica Petričkova o slovenskih običajih. Vabljena tudi dekleta!
E90VBOA UBRE
OBVESTILA
SOBOTA, 13. novembra:
Zaključna prireditev Srednješolskega tečaja ravn. Marka Bajuka ob 16. uri v Slovenski hiši. Nato razdelitev spričeval, ob 18. uri sv. maša.
Gallusov koncert v dvorani Slovenske hiše ob 21. uri.
V	Slovenskem domu v San Martinu prijateljska večerja ob 20.
V	Slovenskem domu v Carapachayu redni letni občni zbor ob 20. uri.
NEDELJA, 14. novembra:
V	Berazategui 11. obletnica blagoslovitve doma.
- Farna skupnost Slovenske vasi bo praznovala 17. obletnico prihoda lazaristov v vas in rednega dušnega pastirstva.
ČETRTEK, 18. novembra:
Sestanek Lige žena-mati v San Mar-
■
Prof. dr. JUAN
JESUS BLASNK
:	:
Specialist n «tepe«!« b travmatologi!«
| Marcelo T. de Ahrcar 1241, pte. baja ■ Capital Federal Tal. 4141418
•	■
S	- o
j	Ordinira v	torek, četrtek	in soboto	i
j	od 17. do	20. Zahtevati	določitev	j
Š	ure na privatni telefon	628-4188.	■
S	■
....................................*
PETEK, 19. novembra:
Dijakon JANEZ PINTAR bo ob 19.30 v buenosaireški stolnici prejel zakrament mašniškega posvečenja.
SOBOTA, 20. novembra :
Jubilejni koncert Slovenske vokalne skupine Karantanija v Slovenski hiši ob 21. uri.
TABOR S P B
v Argentini, vabi na proslavo 20-letnice u-stanovitve borčevske orgnizacije, ki se bo vršila v nedeljo 28. novembra v slov. zavetišču. Ob 11.30 sv. maša (za ustanovitelja pok. polk. Vuleta Rupnika). Zatem proslava, nato skupno kosilo.
Vabljeni vsi soborci z družinami in prijatelji!
Editor responsable: Miloš Star»-.
Redacción y Administración: Ramón L. Falcón 4158 1407 Buenos Aires Argentina T. F„ 69-9503
Uredniški odbor:
Miloš Stare, Pavel Fajdiga, dr. Tine Debeljak, Slavimfr Batagelj in Tone Mizerit
k £Q g o *> us?| *■«3	FRANQUEO PAGADO Concesión N* 5Z7K
	TARIFA REDUCIDA Concesión N’ 38
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual N* 1.311.428	
Naročnina Svobodne Slovenije za 1. 1976 za Argentino: $ 1.700.— (170.000), pri pošiljanju po pošti $ 1.800.— (180.000); ZDA in Kanada pri pošiljanju z avion-sko pošto 20 USA dol.; obmejne države Argentine 12 USA doL; Avstralija 25 USA dol.; Evropa 23 USA dol., ZDA in Kanada za pošiljanje z navadno pošto 15 USA dol.; Evropa 17 USA dol.
Talleres Gráficos Vilko S.R.L., Estados Unidos 425, 1101 Buenos Aires, T. E-33-7213.
GALLUS
13. XI. 1976 OB 21. URI
KONCERT
Nastopijo mladinski, dekliški, moški in mešani zbor
Vstopnice po $ 300 in $ 200 v predprodaji v Dušnopastirski pisarni in
pri članih zbora.
V soboto, 13. novembra, eno uro pred koncertom v blagajni pred dvorano
JAVNI NOTAR
FRANCISCO RAUL CASCANTE
Escribano Público Cangallo 1642 Buenos Airw Pta. baja. onc. z
T. E. 35-8827
Lepo vabljeni!
„PESEM NAŠA SRCA DVIGAJ.“
JUBILEJNI KONCERT “KARANTANIJE”
Vodi ga. Marija Finte-Geržiničeva
Vstopnice po $ 300.— in $ 2'00v— v predprodaji pri članih zbora DVORANA SLOVENSKE HIŠE	V SOBOTO, 20. NOVEMBRA, OB 21
LUK/
RUTA 205 FTE. ESTACION TEL. 295-1197
AVDA. 25 de MAYO 136
ALMAFUERTE 3230 a 1 cuadra Municipalidad
EZEIZA
C. SPEGAZZINI SAN JUSTO
AVDA. PAVON/H. YRIGOYEN 8854/62 LOMAS OE TEL. 243-2291/3058 (Entre Boedo y Saenz) XA.Mi®A
Opozarjamo, da imamo v Lomas de Zamora, v našem novem velikem lokalu, vedno na razpolago najfinejše pohištvo.
mraka, tako da sva potem morala prek košenic in polj, kjer je opojno dišalo po sušečih se koruznih steblih in po krom-pirjevki, pospešiti korak, da naju ne ujame noč.
Hitro so bežali zadnji dnevi najinega bivanja v Hopfgartnu, in čeprav so tekli tako hitro, bi bil človek vseeno rad, da bi jih bilo čimprej konec. Nikoli si nisem mislil, da bom tej tirolski soseski tako prirastel k srcu. Kamor sem v zadnjih dneh stopil, sem bil na vsak korak deležen obžalovanja, da grem od tod ter zaskrbljenosti in kar pomilovanja zaradi vselitve v deželo onkraj morja, ki je Tirolci niso imeli v čislih. Najbrž je le redko kateri Tirolec odpotoval tja čez.
Na jutro najinega odhoda je prišel k nama v sobo gospod župnik, da se osebno poslovimo, brez drugih navzočih. Že prejšnje dni, zlasti pa zadnji večer sem zapazil, da mu gre moj odhod zelo blizu, to jutro se je to še bolj pokaza-zalo. Stopil je v sobo in z glasom, polnim žalosti in grenkobe, povedal, da bi nama rad dal svoj blagoslov.
Pokleknila sva on pa je stegnil svoje roke nad najini glavi in v latinskem jeziku izrekel svoj blagoslov v imenu Očeta in iSina in Svetega Duha. Ganotje ga je premagalo in je utihnil. Tudi midva se nisva mogla ubraniti solz. Po kratkem premolku se je zbral in rekel:
„Sedaj grem naravnost v cerkev in bom bral sv. mašo v čast nadangelu Rafaelu, da bi bil on z vama vedno in vaju spremljal, kakor je nekoč svojega varovanca Tobija, da bi odstranje-
val vse ovire na poti vajinega bodočega življenja in zvesto skrbel za vajin blagor. Boljšega na pot ne morem dati.“
Prvotno je mislil naju spremiti na kolodvor, pa se je opravičil, da čuti, da ni sposoben; tako gre raje kar takoj v cerkev.
Stisnil je nama še enkrat roko in hitro odšel iz sobe. Midva pa sva se po kratkem slovesu od Nani in Martine, ki sta bili tudi v solzah, odpravila na železniško postajo.
Tam naju je že čakal postajni načelnik, ki je bil zvedel, da to jutro odpotujeva, in se je, prišel poslovit, da bi voščil srečno pot. Bolj kot osebno, me je poznal iz farne cerkve, kamor je redno hodil poslušat petje pri nedeljski slovesni maši; osebno sva se pa poznala zelo površno, le kolikor sva se zadnje čase bolj pogosto videvala na postaji ob mojih pogostih vožnjah v Innsbruck. Zato me je njegova pozornost še posebno ganila.
Po par toplih besedah smo si segli v roke, pa je že prihrumel vlak na postajo z velikim truščem, vstopila sva, odlomek najine življenjske poti v Hopfgartnu je bil končan.
V Innsbrucku, na razrušenem glavnem kolodvoru smo iz ljudi postali številke. Nič ni pikrosti v tej ugotovitvi. Človek nujno spet postane „displaced person“, ko ga vključijo v uradni transportni seznam organizacije IRO. Še Bog, da je ta mednarodna ustanova bila tu in poslovala! Vrh vsega še razmeroma dobro poslovala, saj je zadovoljivo reševala ogromno nalogo raz-
selitve milijonov izkoreninjenih ljudi iz raznih dežel razdejane Evrope, ki si niso sami mogli pomagati. Veliko, zasluženo priznanje gre vsem, ki so jo zamislili, obudili k življenju in v težkih razmerah vzorno vodili. Opomba glede „številke“ hoče le to povedati, da je revež in siromak, komur jo potisnejo v roko, in nalepijo na njegove kovčke in zaboje.
Dne 7. oktobra 1949 nekako ob enih popoldne je brzovlak potegnil iz inns-bruških postajnih razvalin, dve veliki električni lokomotivi sta ga z znatno brzino vlekli po prelepi innski dolini, ki se je vsa kopala v. bujnem jesenskem zelenju in prijetnih sončnih žarkih. Zdelo se je, da je nikdar poprej nisem videl v takem razkošju. Morda je bilo res, morda pa je razkošje pričarala le moja duša, ki je jemala slovo od tirolske dežele in njenih tipičnih, v bistvu dobrih ljudi. V Worglu se je vlak ustavil zaradi odcepa proge proti Miin-chenu, pred zasilno barako, zgrajeno na razvalinah poprejšnjega mogočnega postajnega poslopja, nato pa zavil na desno v dolino Hopfgartna proti Salzburgu.
Komaj se je dobro pognal, glej, tu je že itterski viteški grad na strmi skali nad rečico, samo skozi ozko sotesko bo še zdrknil in odprla se bo hopfgartenska kotlina! Kaj me stiska okrog srca? iSaj to je vendar vse skupaj tujina, to ni domovina! Saj greš le iz enega tujega kraja v drugega, čemu torej ta tesnoba?