KMETOVALEC.
Glasilo c. kr. kmetijske družbe vojvodstva kranjskega.
Ureduje Gustav Pire, tajnik družbe.
Izhaja 1. in 15. vsaki mesec. — Udje c. kr. kmetijske družbe dobivajo list brezplačno, a neudje plačajo s poštnino vred 2 gld. na leto
Naročila naj se pošiljajo c. kr. kmetijski družbi, ali pa dotienim podružnicam.
Štev. 14.
V Ljubljani, 15. julija 1885.
Leto II.
Snaženje kože pri domači živali.
Kakoršna je živalina dlaka, tako je njeno zdravje. Ako ima žival lepo, bvitlo, tesno na koži ležečo dlako je to navadno znamenje dobrega zdravja. Ako je pa živalina dlaka brez svita, mršava itd., je pa to gotovo znamenje motenega zdravja.
Najboljše sredstvo, živali obdržati lepo dlako, je skrbno snaženje njene kože. Na koži se nepretrgano nabira prah ali druga nesnaga, katera pride ali od živalinega trupla ali pa odzunaj kje. Vsa ta nesnaga, mora se s skrbnim snaženjem odstraniti. Snaženje kože pa ni le zaradi snage dobro, ampak snaženje tudi pospešuje in oživlja delovanje kože ter brez dvombe vpliva na dobro zdravje in dobro rejo živali.
Uže iz starih časov vemo, da so naši pradedi dobro poznali važnost snaženja živaline kože. Angleži, ki nam morajo biti učitelji v izglednem živinar-stvu, na to delo zelo pazijo in od njih je rek: Dobro snaženje je pol krme.
Če je toraj splošno znano, da je snaženje kože dobro sredstvo za ohranenje zdravja, smelo bi se misliti , da vsi kmetovalci brez izjeme svojo žival vsak dan dobro osnažijo, posebno pozimi, kedar nimajo izgovora zarad pomanjkanja časa. Če se pa ogledamo v hlevih naših gospodarjev, vidimo v tej zadevi še jako malo napredka. Konji se za silo osnažijo vsaki dan ali le nekaterikrat v tednu; pri goveji živini pa vidimo celi život z nesnago pokrit in vsaki kravi visi zaradi „lepšega" pol centa blata na zadnjih stegnili. . S snaženjem prešičev je še veliko slabeje; mnogo gospodarjev je še celo napačnega mnenja, da prešič dobro vspeva le v blatu in vendar nobena žival ni tako hvaležna, kakor prešič, če ga dobro snažimo, kajti on poplača delo desetkrat tako drago z obilnim špehom.
Angleži tako-le ravnajo pri snaženji živaline kože : Kakor hitro dobijo konji dolgo zimsko dlako, jih ostri-ž£jo. Ako ima konj dolgo dlako, ne da se koža tako dobro snažiti: kožine luknjice se vsled prahu in druge nesnage zamašijo in nasledek tega je, da konj nerad je, žalosten postane in se močno poti. Ko je konj enkrat ostrižen, omiti ga je treba dobro z miiom in vodo ter potem obdrgniti se slamo, da suh postane. Po tem delu konj precej raje je ter tudi pri težkem delu dobro izgleda. Striženje ima tudi to prednost, da se koža potem lože snaži.
Živali, ki jih hočejo pitati, Angleži tudi ostrižejo, nasledek se v dobri reji kmalu pozna. Vole za delo
trikrat na teden obdrgnejo s krtačo iz železne žice narejeno. Ravno to delo izvrši se tudi, če je le mogoče, vsaki dan pri goveji živini, posebno pri mladi. Za molzne krave je pa snažeDje kože neobhodno potrebno vsaj uže svitla dlaka tako ali tako je znamenje dobre molzne krave.
Boj proti krvni nši.
Krvno uš (Schizoneura lanigera), ki se ravno tako hitro plodi, kakor trtna uš in koja v nekaterih krajih postane za sadjerejca prava šiba božja, skušalo se jo je uže na vse mogoče načine uničevati.
Le oni ve razsoditi grozoviti položaj, v katerega privede krvna uš človeka, ki je sam posestnik drevesnic, ki so okužene od tega mrčesa. Ta mrčes plodi se tako hitro in preti uničiti vso drevesnico, da človek obupno mora gledati, kako zginjuje delo, ki ga je stalo toliko časa, truda in skrbi. V takem položaji bil sem tudi jaz, tako piše L. Tliuer v hamburški list „Hansa", ko mi je pretila pred osmimi leti krvna uš vso drevesnico uničiti. Po mučnih skrbeh, premišljevanji in poskusih najdel sem slednjič, ko je krvna uš zasedla uže celo drevesnico, radikalno sredstvo, kojo me je v kratkem času rešilo hude nadloge. 10 gr. oksalne kisline raztopljene v 120 gr. vode in potem nekoliko dodanega zelenega mila (žajfe) je to sredstvo. Ta tekočina, namazana z majhnim trdim čopičem na okuženo mesto na drevesu, brezpogojno mrčes umori. Milo služi 'le v to, da les ali lubad na namazanem mestu tekočino lože sprejme v-se. Oksalna kislina je strupena, rastlinam pa nič ne škodvije; tudi na rokah se mi ni nikdar nič hudega storilo, dobra obleka se pa pokvari, ker tekočina vedno škropi iz čopiča med tem, ko se maže; tekočina je razjedljiva, zato naj se k tem delu vzame predpasnik ali pa slaba obleka, katere ni škoda.
Oksalna kislina dobi se v lekarnah ter je zelo poceni. Razstopljena v vodi pokvari se v nekoliko dneh, zato jo je treba za rabo vedno sproti razstopljevati.
Vsak se lahko prepriča, da gre mazanje s čopičem hitro izpod rok, posebno ker se mrčes hitro zapazi vsled bele volne, katero naprede.
Prvo mazanje je mučno in počasno; čez teden dni se zopet vnovič maže in tako naprej; uši bode vedno manj in nazadnje zadostuje preiskovanje drevesnice le
t
56
vsak drugi ali 1 retji teden. Pozornost priporočam tudi v naslednjih letih, akoravno jaz v svoji drevesnici uže leta nič nimam krvne uši.
„Allgemeine \Vein-Zeitung."
Za konjerejce.
C. kr. deželna vlada razglaša z dopisom od 20. aprila t. 1. št. 3153 naredbo c. kr. poljedelskega mini-sterstva od 19. junija 1. 1884 št. 946 s sledečo vsebino :
Večkrat izraženo željo, da bi c. kr. erar potrebne konje za vojno kupoval neposredno od kmetovalcev, koji izrejajo sposobue konje, so dotične oblasti spoznale kot opravičeno.
Dobro sredstvo, neposredni nakup konj pospeševati, so semnji za mlade, za vojno sposobne konje (Remonten-Markte), kateri se bodo s časom vpeljali. Da se taki semnji povoljno obnesejo, treba je poprej posebnih priprav.
Zaradi tega je ukrenilo c. kr. ministerstvo za poljedelstvo po dogovora s c. k. vojnim ministerstvom naredbo, da se bodo kupovali vsako leto o priliki premiranja konj za vojno sposobni mladi konji, »remonte" imenovani; za nakup remont po o blaščen je poveljnik dotične žebčarske postaje.
Takošen nakup remont vršil se bode uže pri letošnjem premiranji konj potom poveljništva žebčarske postaje po tem-le načinu:
Kupovali se bodo pri imenovanem premiranji navadni konji za ježo kavalerije in artilerije ter vprežni konji za artilerijo; nadalje remonte za remontno postajo v Pibru in konji za ježo po viši ceni, to je, konji za oficirje.
Pri nakupu so merodajne določbe dotičnih vojaških službenih knjig (Pferde\vesen des k. k. Heeres. I. Theil.)
V prvi vrsti gledalo se bode na nakup remont za ježo ter se bodo kupovali izjemoma tudi polpeto-letni konji.	. .
Remonte za kavalerijo, koje se imajo oddati takoj dotičnim polkom, ravno tako remonte za ježo pri arti-leriji ne smejo biti manj stare kot 4 leta; vprežni konji za artilerijo pa ne pod 4'/2, le če so iz kakega kobilarstva, smejo biti le 4 leta stari.
Konji, določeni za remontno postajo v Pibru, morajo biti vsaj tri leta stari.
Povprečna cena pri nakupu remont leta 1884. bode ta-le:
275 gold. za navadnega konja za ježo podčastnikom artilerije in kavalerije sploh:
325 gold. za konja za ježo oficirjem pri kavaleriji in artileriji;
350 gold. za vprežnega konja za artilerijo;
250 gold. za konja določenega za remontno postajo v Pibru.
Kmetijske novice in izkušnje.
Gnoj za vrtnice v loncih.
Izvrsten gnoj za vrtnice v loncih so saje iz peči, koja se v ta namen s kropom poparijo in pri porabi z mrzlo vodo razredčijo. Ako se v loncu črvi ali kaj druzega enacega zaredi, pusti naj se zemlja prav suha postati ter naj se vrtnica potem dobro zalije z gori narejeno sajevo vodo. Treba nam je biti se ve da po-
zornim, da se vrtnica preveč ne gnoji s tem gnojem. Saje ne uplivajo le pri vrtnicah tako izvrstno, ampak tudi pri družili rastlinah v loncih, posebno pa pospešuje raščo listja ter razvoj cvetja.
Kako napraviti trpežen tlak v hlevih, hramih itd.
Da se napravi cen, dober in trpežen tlak v kletih, hramih, podih, hlevih itd., naj se tako-le ukrene: Tam, kjer se hoče tlak napraviti, naj se tla lepo poravnajo ter potem eno tretjino metra na debelo nasujejo z ilovico. Ilovica, katera mora biti dobre kakavosti in brez primešanega peska, naj se pred porabo toliko z vodo pomeša, da se naredi enakomerna zmes, kot krušnje testo. Ko jo enkrat ta zmes lepo razdeljena in poravnana po celem prostoru, ki se ga misli tla-kati, se vselej posebej polije štirjaški meter prostora z vodo, da postane ilovica mehka ter se potem ta prostor s kakim primernim orodjem pogladi. Ko je enkrat ves prostor bil na ta način oglajen, ter nikjer na površji ne stoji več voda, potrese se še mokra ilovica za slamnato bilko na debelo s cementom, kateri se potem s kako desko nekoliko potolče, da se bolj z ilovico sprejme. Uže čez šest ur sme se po tem tlaku hoditi, ne da bi se stopinje poznale in čez štirnajst dni, če se je spodnja plast' ilovice popolnem posušila, so cela tla kot rog, ter se ni treba bati, da bi se ka-terikrat krušile.
Kako ukuhano sadje v steklenicah zamašiti.
Vsaka gospodinja, ki si napravlja ukuhano sadje za zimo, ve, koliko sitnosti napravlja zamaševanje steklenic, napolnjenih s sadjem. Dosedaj običajno zamaševanje z mehirjem, pergamentnim papirjem itd. je ne le zamudno in sitno, ampak tudi slabo, ker ostane v steklenici vendar manj ali več zraka, ki je vzrok pokvarjenji sadja. Po novem načinu se pa sadje uže poprej primerno skuha v skupni posodi ter se potem uže kuhano v steklenice napolni, ali se pa v odprtih steklenicah kuha. Bodi si prvo ali drugo, vsaka steklenica mora biti po dokončanem kuhanji do pol centimetra pod robom napolnjena. Na to se vzame navadne čisto bele smole ali pa kolofonije, katera se je pri ognji raztopila ter se z njo steklenica do roba zalije. Smola se strdi ter naredi zamah, kateri ukuhano sadje popolnem pred zrakom zavaruje. Ob času porabe sadja se vzame v vroči vodi namočena cunja, _ s kojo se steklenica okolo smole za kratek čas obvije in kmalu se odloči smolini zamah od steklenice. — Sadje ne navzame se prav nič smolinega duha ter se leta in leta obdrži.
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje 22. Koliko je treba semena japonske ajde na eno oralo? (J. Z. v C.)
Odgovor. Na oralo zadostuje tri mernike semena japonske ajde, katerega z brano podvlečite pa ne glo-bokeje kot pet centimetrov.
Vprašanje 23. Kedaj je najboljši čas sejanja japonske ajde? (J. Z. v C.)
Odgovor. O setvi japonske ajde velja ono kot o setvi naše domače ajde, pri vsem tem je pa japonska ajda manj občutljiva proti mrazu kot domača.
Vprašanje 24. Kako naj bi se njiva obdelala, ki bo konec julija izpraznena, na kateri pa nočem ozimno sejati, pa vendar se do jeseni kaj živinske klaje pridela? (J. Z. v C.)
Odgovor. Najbolje storite, ako njivo, precej ko je izpraznjena, obsejete s turšico, ki je potem zelena za košnjo in krmo. — Zelena turšica je ena najboljših krmskih rastlin. Na Ogerskem se prične s krmenjem zelene turšice uže meseca junija ter se krmi notri do meseca oktobra, dokler ni jesenske slame. Turšica za zeleno krmo da se prav dobro sejati na strnišče ali na zgodnji krompir itd., a to naj se še v drugi polovici julija zgodi. Zeleno turšico živina zelo rada je, in je posebno tečna, ako se krmi doda nekoliko otrobov ali kaj druzega tacega. — Za seme vzemite zrna kake zgodnje sorte, na pr. činkvantin, katerega potrebujete za hektar 3 hektrolitre. Seme se 4 do 5 centimetrov globoko z brano podvleče in če imate valjar, bodete dobro storili, ako njivo po setvi povaljate. Kositi se sme pričeti taka turšica, ko zraste do pol metra visoko. Živini poklada se zelena turšica vedno le rezana. Turšica, na katero je slana padla, je za živino nezdrava, porabi se pa lahko poparjena.
Vprašanje 25. Ravno, ko trte žveplam, prišel sem na trto, ki ima neke rujave mehurčke po sebi kakor bi bila trtna uš. Prosim, razjasnite mi to trtno bolezen; priložene Vam pošljem kos bolne trte. (Fr. D. v Vr.)
Odgovor. Priložena trta napadena je po „trtnem črviču", nemško: „Rebsehildlaus", latinsko: „Coccus vitis Linne". Na trtnem lesu dobijo se večkrat, posebno v razpokah ljubadi, kake tri milimetre dolgi mehurčki rujave barve, ki niso druzega kot samice gori imenovanega mrčesa. Še lože jih je spoznati, če ležijo te samice na beli, svili podobni podlagi, ki hrani v sebi zalego. Meseca julija izležejo se iz jajic majhne, lepo rudeče uši, katere se na primernih mestih naselijo. S tem, da uši srkajo trtni sok, slabijo trto. Mravlje posebno rade zalezavajo trto po trtnem črviču napadeno in sicer zaradi tega, ker se iz take trte izceva nek sladek sok. Osnaženje in ostrganje napadene trte v jeseni ali spomladi je najbolje sredstvo, da se uniči ta mrčes. Ostrgana ljubad se zalego vred mora se ve da se sožgati. '	' Prof. W. Voss.
Družbeni novičar.
Seja glavnega odbora c. k. kmetijske družbe
dne 14 junija 1885.
Seji predseduje družbini predsednik gospod baron Wurzbacli. Navzoči so gospod podpredsednik J. Fr. Seunig, tajnik Gustav Pire in odborniki gg. Brus, Jerič, Kastelic, Neveklovski in Witschl.
Ker je na dnevnem redu tudi razgovor o državnih subvencijah, povabljeni so bili k seji zastopniki deželne vlade in deželnega odbora. Prvo zastopa gosp. c. kr. vladni svetnik Avgust pl. AVurzbach, deželni odbor pa gospod cesarski svetnik in deželni odbornik J. Murnik.
V ime odseka za splošne reči, kateri je imel sejo 15. maja t. 1., stavi tajnik gosp. Gustav Pire sledeče predloge, kateri se brez spremembe sprejmejo:
Vis. c. kr. ministerstvu za poljedelstvo pošlje se načrt in program pokrajinske živinske razstave enako izdelan kakor lansko leto za tako razstavo na Krškem.
Vsltd dopisa vis. c. k. poljedelskega ministerstva od 17. aprila t. 1. obljubi ono premije za umna gnojišča le pod tem pogojem, ako se vsi ali vsaj večina gospodarjev ene soseske zaveže, svoja gnojišča umno urediti. Ker bi bilo po tem potu težko kaj doseči, predlaga odsek za splošne reči, najprvo se obrniti na
ministerstvo s sledečo prošnjo: a) vis. c. k. ministerstvo naj blagovoli izraziti se, koliko bi v ta namen utegnilo dati; b) naj bi se te premije redno za več let v proračun stavile in c) naj bi se dovolile premije po 50 gold. tistim, ki napravijo umno gnojišče po načrtu, ki bi se razglasil v „Kmetovalcu" in „Novicah".
Način porabe 200 gold. za sadjarstvo predloži se si. ministerstvu v tem smislu, da se bode ta denar porabil za nadaljevanje reorganizacije družbinega vrta.
150 gold., ki jih ministerstvo da v podporo obema čebelarskima družbama, predlaga odsek za splošne reči tako razdeliti, da dobi marljivo gorenjsko čebelarsko društvo v Jesenicah 100 gold., čebelarsko društvo v Ljubljani pa 50 gold. Ob enem sklene centralni odbor, čebelarskemu in sadjarskemu društvu v Jesenicah priporočati, da bi bilo dobro prirediti majhno sadjarsko razstavo v namen spoznanja naših sadnih sort.
Po poročilu gosp. župnika Mesarja predlaga odsek za splošne reči, da se porabi državna podpora za mlekarstvo v znesku 200 gold. v podporo pri zidanji si-rarnice mlekarske zadruge v Cešnjicah.
Podrobni načrt premiranja goveje živine v Kranjski gori 12. oktobra t. 1. sklene se vis. c. k. ministerstvu za poljedelstvo tako odposlati, kakor ga predlaga odsek za splošne reči. Ker je pa znesek, kojega ima do sedaj na razpolaganje kmetijska družba v ta namen, premajhen, prosi se ob enem še nekoliko podpore.
Vsled dopisa stalnega odbora avstrijskih poljedelcev, ravno tako vsled dopisa češke kmetijske družbe predlaga odsek za splošne reči, da tudi kmetijska družba kranjska odpošlje peticijo na državni zbor za-rad carine in železniških tarifov.
Družbini denarničar in odbornik g. Brus poroča> da je vis. c. kr. ministerstvo za poljedeljstvo brez vsake opazke potrdilo račune o porabljenih subvencijah. Gospod družbeni predsednik zahvali se v imenu odbora gospodu Brusu za natančno izvršitev računov.
Nenavzočemu odborniku g. dr. M. Wurzbach-u se naloži, da stavi predloge v zadevah novo napravljene ograje ob družbenem posestvu, ki jo je naredil sosed M. Zdešar.
Stalni odbor avstrijskih poljedelcev naznanja družbi, da se je odbor konstitoval ter so bili voljeni predsednikom knez Adam Sapieha, namestnikoma predsednika knez Sclnvarzenberg in grof Kinsky ter zapisnikarjem dr. Leo Pribjd. Odbor pošilja ob enem svoje pravila ter prosi plačo 10 gold. kot donesek kranjske kmetijske družbe k tej zadrugi.
C. kr. trgovinsko ministerstvo naroča se svojo okrožnico iz dne 19. maja t. 1., da naj kmetijske družbe imenovanemu ministerstvu takoj poročajo, ako njih zastopnik v državnem železniškem svetu preneha biti ud kmetijske družbe, ker se v tem slučaji mora poklicati v železniški svet takoj njegov namestnik.
Ponudba g. grofa Attemsa za nakup ene ameri-kanske sušilnice se ne more sprejeti.
Občini Janežovo Brdo pošlje se na njeno prošnjo nekaj iztisov „Mlekarstva" in ,,Opisa sadjarstvu škodljivih mrčesov."
Prošnja županije Št. Jošt za bika belanskega plemena proti plači polovice cene se odbije.
Prošnja vodstva ljudske šole v Cirknici za nagrado učencem, ki so nabirali kebre, se usliši ter določi v ta namen 10 gold.
Prošnja Tomaža Šuštaršiča, da se mu da v podporo čebelarstva 100 gold., se ne more uslišati, ker družba nima v ta namen nič denarja na razpolaganje.
Za nove ude sprejmejo se v družbo sledeči gospodje iz Tižiča: Anton Globočnik, Matevž Lončar, Stanislav Pollak, Peter Malli, Karol B. Malli. Leopold Malli, vsi posestniki; gospa Marija Ahačič, posestnica v Tržiči in g. Matija Wieltschnigg, oskrbnik kriške grajščine pri Kamniku.
Seja glavnega odbora c. k. kmetijske družbe
dne o julija 1885.
Seji predseduje družbini podpredsednik g. Jos. Fr. Seunig, navzoči so pa gg. odborniki Brus, Jerič, Ne-weklovski, Robič, "VVitschl, dr. \Vurzbach in družbini tajnik g. Gustav Pire.
Vodstvu ljudske šole v Šmariji in na Premu se odloči po 10 gld. nagrade za pokončevanje mrčesov.
Poročilo krajnega šolskega sveta v Leskoveu o porabi subvencije za šolski vrt se v naznanje vzame.
Visoki deželni odbor kranjski poroča glavnemu odboru o dopisu visoke c. kr. deželne vlade kranjske oziroma si. c. k. kmetijskega ministerstva zarad ustanovitve vinarske in sadjarske šole naDolenj-skem. Ker je iz imenovanega dopisa c. k. ministerstva razvidno, da se ono še ni odločilo dati podporo k ustanovitvi te šole, ker še ni prepričano, da bi bila ta šola kaj bolj obiskana ko slapenska, povabi si. deželni odbor kmetijsko družbo, da zadnja enako prvemu da c. k. poljedelskemu ministerstvu potrebna pojasnila.
Tajnik g. Gustav Pire prebere uže sostavljeno prošnjo na ministerstvo, katera se odobri s pristav-kom g. B r u » a in g. W i t s c h 1 n a.
Odbornik gosp. K as te lic poroča pismeno o izidu, izpitov na družbini podkovski šoli.
C. kr. poljedelsko ministerstvo odobri načrt živinske razstave v Kranjski gori, a ne more dati nobene podpore več za pokritje stroškov te razstave. Po predlogu gosp. Brusa pokrije naj se even-tuelni primanjkljej iz družbinega premoženja.
Razglas o brezplačni razdelitvi ovnov ukviškega plemena naroči se tajništvu razglasiti.
Gosp. odbornik Brus kot družbini denarničar poroča o dolgu France Gril iz Krakovskega predmestja ter predlaga, da se dolg in zaostale obresti takoj iz-tirjajo. Predlog se sprejme.
Gosp. odbornik Robič poroča o sestavi nove inventure v podkovski šoli in na družbinem poskuševa-lišču na Poljanski ca^ii ter predlaga izročiti svojo oročilo odseku za splošne reči, da ta stavi pri pri-odnji odborovi seji primerne nasvete.
Gosp. odbornik dr. Wurzbach predlaga dodatek, da se inventariji v dveh prepisih takoj izdelajo ter v njih navedene reči precej izroče podkovskemu učitelju Sclilegelnu ter vrtnarju Urbančiču. katera oba imata prejem potrditi s podpisanjem obeh prepisov, katerih eden ostane družbi, drugi pa dotičnemu oskrbovalcu inventovanih reči. Dalje predlaga g. dr. "VVurz-bach, takoj vse primerno ukreniti, da se prostori v družbini hiši na Poljanah njih namenu primerno porabijo.
Predlog g. Robiča z dodatkom g. dr. Wurz-bacha se sprejme.
Novim udom se imenuje gosp. Matej Pintar, župnik v Radečah.
Razglas
kranjskim ovčarjem.
C. k. kranjska kmetijska družba bode iz letošnje državne subvencije za zboljšanje ovčarstva nakupila nekoliko ovnov in ovac ukviškega plemena ter jih brezplačno dala takim gospodarjem, ki dokažejo v svoji prošnji potrjeni od županstva in od cerkvenega urada, da
a)	uže več let precejšnjo število ovac redijo;
b)	da je njih kraj za ovčarstvo posebno ugoden, iu
c)	da jih je volja dobljenega ovna najmanj 3 leta za pleme držati, in kolikor umno ovčarstvo dopušča tudi svojim sosedom za pleme prepuščati.
Prošnje, potrjene po predsedniku dotične kmetijske podružnice imajo se zadnji čas do 15. septembra-t. 1. pri podpisani družbi vložiti.
C. k. kmetijska družba kranjska v Ljubljani 5. julija 1885.
Karol baron Wurzbach,
predsednik.
Gustav Pire,
tajnik.
Seme japonske ajde
dobi se pri opravništvu vrta c. kr. kmetijske družbe na Poljanah v Ljubljani.
Tržne cene.
V Kranji, 13. julija 1885.
Na današnji trg je došlo 105 glav goveje živine in 46 prešičev.
		gl-[kr		si	kr.
Pšenica,	hektol. . .	682	Ajda, hektol. . . .	5	52
Rež.		5,85	Slama, 100 kil . .	2	—
Oves		325	Seno, „	2	60
Turšica		5 85	Speh, fr. kila . . .	—	—■
Ječmen	n	5136	Živi prešiči, kila . .	—	—
V Ljubljani, 11. julija 1885.
Povprečna cena.
	Trg		Magaz.			Trg		Magaz.	
	gl. , kr.		gl-'	kr.		gl-	bj	JPkT	
Pšenica, hektol.	7 15		7	79	Sur. maslo, kila		84	—	—
Rež „	536		6	23	Jajca, jedno. .	—	3:	—	—
Ječmen „	4	87	5	13	Mleko, liter .	—	8;	—	—
Oves „	3	571	3	32	Gov. meso, kila	—	64	—	—
Soršica „	—	—j	6	63	Telečje meso, „	—	68'	—	—
Ajda „	4	71	5	47	Prešič. meso, „	—	54	—	—•
Proso „	5	85	5	95	Koštrun „	—	34	—	—
Koruza „	5	50	5	66	Kuretina, jedna	—	42	—	—
Krompir, 100 kil	3	92	-	—	Golobje, jeden .	—	17	—	—
Leča, hektoliter	8	—1	—	—	Seno, 100 kil .	1	60,	—	—■
Grah „	8	H		—	Slama, „ „ .	1	51	—	—■
Fižol „	8	50]	—	—	Drva, trde, sež.	7	60	—	—•
Gov. mast, kila		94		—	„ mehke, „	5	20	—	—
Svinska mast „	—	82'	_	—	Vino, rud., 100 1. „ belo, „	-	—	24	—
Špeh, fr.	—	56	—	—		—		20	—
„ prek. „	—	72	—	—