Januar 2010 LctO 16 Številka 191 CENA 1 EUR IZHAJA 13. V MESECU /Poštnina plačana pri pošti 6320 Portorož/ Tomaž Gantar: „Bom kandidiral"! Dileme ni več. Župan Občine Piran in lider stranke Piran je naš Tomaž Gantar je na ponovoletnem sprejemu za novinarje , 13. 1. 2010 v restavraciji Tri vdove v Piranu, dal jasno vedeti, da bo jeseni ponovno kandidiral za župansko mesto. Navedel je projekte, ki so jih na občini že uresničili, nekaj obljubljenih pred volitvami pa bo treba še dokončati, čeprav investicijskih sredstev skorajda ni brez prihodka od prodaje kakšnega občinskega premoženja. Zahvalil se je pravnici Katji Pišot, ki je odšla na novo delovno mesto na Univerzo na Primorskem in pozdravil novo vodjo službe za stike z javnostmi mag. ekonomskih znanosti Danico Cmrečnjak, ki ima novinarske izkušnje in je bila nekoč tudi že zaposlena na občini. Tudi izolski in koprski župan se odločata o ponovni kandidaturi, zato bodo nekateri že znani protikandidati (o imenih v naslednji številki) imeli kar trdo delo. Sicer pa bodo o vsem odločali volivci. FOTO: FK- Primorski utrip. Vlada še ta mesec o izhodu iz krize Minister za razvoj Mitja Gaspari je na Brdu pri Kranju napovedal skorajšnje vladne ukrepe za izhod iz krize. Med najpomembnejšimi nalogami so vprašanja konsolidacije javnih financ, nujna reforma pokojninskega in zdravstvenega sistema, boljše črpanje kohezijskih sredstev, oblikovanje učinkovite finančne politike za razvoj (SID banka, skladi), sanacija slabih naložb v slovenskih bankah in t.i. „vama prožnost11 na socialnem področju ter pokojninska reforma. Nedvomno, da se bo aktualna vlada Boruta Pahorja, ki ji svoj model izhoda iz krize na 50 straneh ponuja tudi Janševa opozicijska SDS, morala soočiti tudi z visokim predvidenim proračunskim primanjkljajem, visoko zunanjo zadolženostjo Slovenije (neto okoli 11 milijard EUR) ter brezposelnostjo, ki se približuje problematični številki 100 tisoč. Priprave na vrtanje predora id Markovcem Predor skozi hrib Markovec, ki ga bodo začeli graditi aprila ali maja, je ena večjih naložb Republike Slovenije v avtocestno omrežje (65 milijonov evrov) ki se ni mogla začeti zaradi nenehnih pritožb gradbincev - ponudnikov, sedaj pa je tega resnično konec. Pogodbo sta z Darsom sklenili Cestno podjetje Maribor (CPM) in avstrijsko Alpine Bau. Slabo vreme v začetku januarja je oviralo pripravljalna dela, sedaj pa že potekajo nemoteno. Gre za 1,2 km podaljška hitre ceste med Koprom in Izolo. O hitri cesti do Lucije pa ni pravih informacij. Gradbince skrbi samo še problem kam z več sto tisoč kubičnimi metri zemljine, ki bi jo sicer lahko vozili v bližnje morje in zgradili prvi slovenski morski otok. Ker iz tega ne bo nič bodo material vozili na območje Luke Koper, na Kozino in v Šared, kar bo vsaj do leta 2012 vplivalo na večjo obremenjenost cestnega prometa zaradi težkih tovornjakov. FOTO: FK-Primorski utrip. Holding še pri življenju Če Istrabenz, holdinška družba d.d. do 31. 12. 2010 ne bo uspela vrniti bankam upnicam 100 milijonov evrov, avtomatsko sledi stečaj! STRAN 9 Osebnost Primorske 2009 V Avditoriju Portorož bo v okviru akcije Primorskih novic in Radia Koper-Capodistria, 22.1.2010 ob 18. uri prireditev, na kateri bodo razglasili Osebnost Primorske 2009. Športnik Občine Piran 2009 V Tartinijevem gledališču Piran bo 29. januarja ob 18. uri športno-zabavnaprirediev s podelitvijo priznanj najuspešnejšim športnikom preteklega leta. PRESELILI SMO SE V LUCIJO Vse naše cenjene stranke obveščamo, da smo se preselili z BERNARDINA v LUCIJO in obratujemo v TPC, OBALA 114 (v neposredni bližini Nove ljubljanske banke). Priporočamo se za obisk. Ouicklab, Foto color labolatory, Obala 114,6320 Portorož GSM: 041 602 697, tel.: 05 6771981, e-pošta: fotoquicklab@siol.net Dr. Bogdan Topič. Dobrodošli Beograjčahi V Avditoriju so predstavili filmsko leto 2010 stran 11 IZPUŠNIH LONCEV flVT^IHTER SEČOVLJE PRODAJA IN MONTAŽA KATALIZATORJEV ^ avtopiaščev AVTOKLEPARSTVO S Adn«ksu>«™ Utriglav AVTOLIČARSTVO Parecag 173a, Sečovlje tel.: 05/672-02-00 SERVIS AVfOKlIM Po podpisu pogodbe med Jatom in Turističnim združenjem Portorož se od 15. aprila dalje obeta redna letalska linija Beograd-Portorož, pričakuje pa se tudi še večja živahnost na letališču v času prenove letališča Jožeta Pučnika Ljubljana, predvidoma konec aprila. Čestitamo za kulturni praznik, 8. februar. Uredništvo Primorskega utripa IMOREUATO n TPC LUCIJA - PORTOROŽ - KOPER - SUPERNOVA Januar 2010 M. M primorski u¥p cm> (m> (m> vs/roi.sof? (3M> mE/imm&Ei cm> mEK0MS&EL @W mEfmmem SSG Trst začenja sezono Kaže, daje Slovensko stalno gledališče v Trstu prebrodilo najhujšo finančno krizo in bo 21. januarja 2010 v tamkajšnjem Kulturnem domu predstavilo svojo prvo letošnjo uprizoritev Antona Pavloviča Čehova - Uh ljubezen - režiserja Paula Magellija. Sledila bo predstava Fausta Paravidina - “Bolezen familje M”, v koprodukciji z Gledališčem Koper in v režiji Miha Goloba. Ravnatelj SSG Tomaž Banje na novinarski konferenci povedal, da bo letošnji abonma, kljub finančni stiski (gledališče bo prejelo manj pomoči kot prejšnja leta) zelo bogat. O kadrovski o problematiki oziroma plačah v SSG bodo spregovorili na novi novinarski konferenci, predvidoma 15. januarja. 15 let Daytona Spopad bratov Jugoslovanov v BiH - Srbov, Bošnjakov in Hrvatov v letih 1992-1995 je bil grozovit: okrog 200.0000 mrtvih in 1,5 milijona razseljenih. “Bog nam je priča, da smo storili vse, kar j e bilo v naših močeh, da bi zmanjšali nepravičnost do našega ljudstva”, je povedal Alija Izetbegovič po podpisu mirovnega sporazuma v ameriškem Daytonu, 21. novembra 1995, po katerem Bosno in Hercegovino (nekdanjo republiko SFRJ) sestavljata Republika srbska in Bošnjaško-hrvaška federacija. 1. marca 1992 je BiH razglasila neodvisnost in sprožila se je državljanska -medetična in verska vojna, ki je zahtevala okrog 200.000 življenj ter približno 1,5 milijona razseljenih oseb. Nekateri se še danes, po petnajstih letih, niso vrnili na svoje požgane ali porušene domove. Naj višjo ceno medetične in verske vojne v nekdanji Jugoslaviji, ki so jo ustavile šele letalske sile zveze NATO z napadom na Srbijo, so plačala mesta Sarajevo, Vukovar in Srebrenica. Posledice spopadov med srbsko in hrvaško vojsko so vidne še danes. Tudi v medsebojnem obtoževanju držav Srbije in Hrvaške zaradi domnevno storjenih vojnih zločinov. Rane še niso zaceljene. Vsi trije podpisniki Daytonskega sporazuma Alija Izetbegovič, Franjo Tudman in Slobodan Miloševič, ki naj bi se tudi tajno dogovarjali o delitvi ozemelj nekdanje SFRJ, so že pokojni. Morda niste vedeli Za enovito Evropo so si v zgodovini prizadevali že najmanj trije veliki 1. ) Sveta aliansa (zveza) Nastala je kot nekakšna pogodba ali sporazum med Rusijo, Avstrijo in Prusijo - sklenjena proti koncu Napoleonove vladavine, ki sije tudi sicer prizadeval za združitev Evrope. Za Sveto zvezo sije prizadeval ruski vladar Aleksander T, sprejeli pa sojo na Dunajskem kongresu, 26. 9. 1815. Cilj: Medsebojno razmerje v nemimi Evropi reševati na osnovi vzvišenih resnic, kot jih uči božji odrešenik. Vsi ljudje naj se imajo za brate. 2. ) Ein Volk, ein Reich, ein Fiihrer - En narod, ena država, en vodja Tisti, ki sije 124 let pozneje zamislil “enotno” Evropo ni bil božji odrešenik, ampak nevaren bodoči zločinec Adolf Hitler. V svojem znanem delu Mein Kampf (Moj boj), ki ga je napisal v zaporu, si je po svoje zamislil kako bo bodoči Evropi vladala samo ena - arijska čista rasa. 3. ) Pogodba o Evropski skupnosti Po 2. svetovni vojni so mednarodno skupnost držav obremenjevali hladna vojna, vprašanje politične prihodnosti poražene Nemčije in gospodarske težave. Politični vizionarji so razvili misel, da se je v prihodnje treba izogniti tako uničujočim in usodnim krizam na evropski celini kot jih je prinesla 2. svetovna vojna. Eden od prvih korakov v pomiritvi Evrope je bila ustanovitev Sveta Evrope leta 1949 na pobudo britanskega premiera Winstona Churchilla. Piko na i in začetek novega obdobja želene enovite Evrope pa sta leta 1950 predstavila francoska politika Robert Schuman in Jean Monnet in sicer predlagala sta ustanovitev Evropske skupnosti (ES) za premog in jeklo, kar seje zgodilo 19. marca 1951. Vizija enotne Evrope seje uresničila 1. 7. 1967 z združitvijo ES za premog in jeklo in Evropske gospodarske skupnosti (EGS) v Evropsko skupnost in podpisom pogodbe o Evropski uniji v Maastrichtu 7. februarja 1992, z veljavnostjo od 23. 11. 1993. Evropska unija je nastala na miroljubnih temeljih z odprtimi notranjim mejami, zunanjo mejo in lastno valuto, kar pa lahko pelje v drugo skrajnost zapiranja in gospodarskega boja posameznih kontinentov oziroma celin. Neodvisni nestrankarski časnik za območje Slovenske Istre in zamejstva Primorski utrip Ustanovitelj in izdajatelj: primorski uVp Odgovorni urednik: Franc Krajnc Naslov uredništva in oglasnega oddelka: Primorski utrip, Obala 125 Lucija, 6320 Portorož Tel.: 05 6777 140, telefav: 05 6777 139 E-pošta: informa.portoroz@siol.net www.primorski-utrip.si Naročnine, oglasno trženje in Media Service - Storitve za medije in tisk PTA Primorska tiskovna agencija: Obala 125, Lucija Tel.: 05 6777 140, GSM: 031/851-240 Tehnično urejanje: Informa Portorož Tisk: Tiskarna Vek Koper Naklada: 2000 Informa Portorož, tržno komuniciranje in informiranje Obala 125, 6320 Portorož, Adrijana Krajnc Vasovič s.p. Tel.: 05 6777 140, telefax: 05 6777 139 E-pošta: informa.portoroz@siol.net Matična številka: 1094343, ID štev. za DDV: SI59225246 TRR: 1010 0003 5275 306 Banka Koper, PE Lucija Letna naročnina (za 12 številk) 12,00 EUR Časopis je vpisan v razvidu medijev Ministrstva za kulturo RS pod zap. štev. 460. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. List RS št. 89/98) sodi časopis med proizvode za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%. Evropsko leto proti revščini in socialni izključenosti Morda razglasitev leta 2010 za Evropsko leto proti revščini in socialni izključenosti ni nobeno naključje, kajti v Evropi ta hip že okoli 78 milijonov ljudi živi na robu preživetja, nič manj spodbudni podatki pa niso za Slovenijo, ko naj bi se s krizo preživetja ubadalo okoli 12,3% prebivalstva. Alije to sploh mogoče, se sprašujemo, ko pa vemo, da zlasti v zahodnem delu Evrope vlada kriza izobilja, ko je vsega na pretek. Pomemben se zdi torej prag, pod katerim določa statistika revščino. Kje so res revni, kako živijo, s čim se dnevno hranijo in ali uspevajo poravnavati svoje mesečne obveznosti; elektriko, vodo, najemnine, ogrevanje...? Je res toliko revežev ali pa so številke daleč pretirane? Če bi ugibali bi rekli, da se največja revščina danes dogaja na južnem Balkanu in v vzhodni Evropi, ko v nekaterih nekdanjih socialističnih oziroma komunističnih državah pokojnine, na primer, ne dosežejo niti 200 evrov. Kako naj s tem denarjem živi človek in zadovoljuje svoje esencialne potrebe ob sočasnem divjanju cen. Še pred dobrimi dvajsetimi leti so socialistične države s socialnimi korektivi in zagotovitvi dela vsem kar nekam uspešno izravnavale “razmerja” med bogastvom in revščino. Plače so bile največ 1:5. Danes pa je vpliv kapitala, ki hlasta po dobički, udaril v vse pore našega življenja. Tako smo ponekod v svetu že prišli tako daleč, da odstotek ali dva prebivalstva razpolaga z 80 odstotkom nacionalnega bogastva. Tu ni več vprašanje etike in usmiljenja do revnega človeka, ki se v času tranzicije in ropanja družbenega bogastva pač ni znašel, pač pa je nevarna pot, ki lahko pelje tudi do revolucij. Naslov vsega tega, kar nas je pripeljalo v stanje absurdnih socialnih razlik in socialnih izključenosti, je po mnenju mnogih analitikov družbeni red kapitalizem, ki gaje po svoje okrcal že slavni Karl Marx, ko je hkrati ugotovil, da pa vendarle je kapitalizem dejavnik napredka in da bo pač trajal tako dolgo, dokler ne bomo iznašli bolj prijaznega do človeka - delavca, ki na trgu prodaja svojo delovno silo. Vulgarni kapitalizem Najbolj nevaren za našo mlado državo Slovenijo je tako imenovani vulgarni kapitalizem, ki seje zasidral predvsem v nekdanjih komunističnih državah, ko kapital že na veliko upravlja s politiko, namesto, da bi bilo obratno! V sodobni ekonomiji gre tudi za pomembno vprašanje prerazdelitve presežkov oziroma rezultatov dela. Vlada, na katero naslavljamo vsemogoče, predvsem pa od nje zahtevamo ukrepanje, sicer lahko preusmerja del presežne vrednosti v manj razvita območja, a kaj ko te presežne vrednosti zadnje čase, ko se soočamo s kreditnimi krči, padanjem BDP in proračunskimi luknjami ter povečano brezposelnostjo, preprosto ni dovolj ali je sploh ni. Recesijo, ki pomeni upadanje gospodarskih dejavnosti, bomo tudi tokrat zagotovo preživeli. Prvi znaki okrevanja se že kažejo v Nemčiji, pri nas v Sloveniji pa bodo vidni šele sredi leta 2010. Popolnoma zmotno pa je primerjati svetovno gospodarsko krizo v letih 1929-33 z današnjo svetovno recesijo. Takrat je prišlo do popolnega zloma na borzah, ljudje so bili lačni, pojavile so se nove zahteve imperializma, svetovno krizo pa sta za svoje temačne cilje izrabila nacionalsocializem in fašizem. Danes, kljub krizi, kaj takega zagotovo ni več mogoče. FK Zgodilo se je Pred 55 leti 15. maja 1955 je bila podpisana Avstrijska državna pogodba. Avstrija, skrčena na svoje nemško govoreče jedro, je bila prvič razglašena za republiko 12. 11. 1918. Leta 1920 je začela veljati ustava, ki je Avstrijo razglasila za zvezno državo. 13. 3. 1938 seje zgodil znameniti “Anschluss” (priključitev) Avstrije k tretjemu rajhu in del Avstrijcev je to Hitlerjevo dejanje toplo pozdravil. 15. maja 1955 (deset let po porazu Nemčije) Avstriji uspe z zmagovalkami podpis Avstrijske državne pogodbe, s katero je bil razveljavljen t. i. zasedbeni statut in država postane neodvisna, njena suverenost pa omejena. Sklep o trajni nevtralnosti Avstrije je sprejel državni svet 26. 10. 1955. Prepovedana je bila politična in gospodarska združitev z Nemčijo, določena so bila tudi vprašanja uravnavanja pravic slovenske manjšine, ki pa še do danes niso v celoti uresničena. Pred 20 leti Kninska vstaja Spričo neprestanih razprav o odcepitvi od jugoslovanske zvezne države so začeli Srbi od avgusta 1990 na območjih, kjer so bili večinsko prebivalstvo - v Kninski krajini in ponekod v Slavoniji - postavljati barikade in se za zaščito svojih pravic upirati z orožjem. Tako seje decembra 1990 Kninska krajina razglasila za srbsko avtonomno območje, leto pozneje pa je to storila tudi Slavonija. Ne smemo pozabiti, da je bilo v hrvaškem Kninu nekaj kasarn in okoli 1500 vojakov JLA ter tudi okoli 100 visokih srbskih oficirjev. Hrvatje so na referendumu maja 1991 potrdili svojo željo po neodvisnosti. Razglašenajebilana isti dan kot v Sloveniji, 25. junija 1991. Še v istem mesecu seje proti temu zoperstavila jugoslovanska zvezna armada, ki sojo obvladovali v . SrbL Pa še res je Berlusconi se je vrnil na delo Predsednik vlade Republike Italije Silvio Berlusconi seje po neprijetnem incidentu, ko mu je nek moški v Milanu iz neposredne bližine zalučal v obraz kamniti kipec milanske stolnice in ga lažje poškodoval, seje nekaj dni po odhodu iz urgentnega bloka milanske bolnišnice že vrnil na delo. Sedaj, kot poročajo, še z večjo vnemo in tudi povečanim zaupanjem Italijanov (zadnje čase naj ne bi bil najbolj priljubljen premier) napoveduje, da bo uresničil zastavljene reforme v državi, ki velja za eno najbolj zadolženih v Evropi. Ali si bo s tem tudi utrdil tudi svoj položaj - oblast, bo pokazal čas. Letos spomladi so v Italiji lokalne volitve, zato ni izključeno, da bodo pri naši sosedi še vroči dnevi, saj opozicija, ki je trenutno nemočna, že dviga glasove in kritizira Berlusconijevo vladno „podjetniško“ politiko. Takoj po neprijetnem incidentu, ki smo ga lahko videli na TV, so se pojavili „analitiki“ češ, da naj bi bil napad nanj zrežiran ter da ni bilo mišljeno, da bo dobil hude poškodbe. Takim domnevam skorajda nihče v Italiji ne verjame. O moškemu, ki je napadel Brlusconija največ ve policija. Stabilna vlada ne gre domov Pahorjevi izreki v prvem letu vladanja so bili zares sočni. Zlasti še zadnj i pred novim letom gospodovim 2010: “Ali bomo imeli politično stabilno vlado, ali pa je bolje, da gremo domov”. Ce že imamo nestabilno gospodarstvo, naj bo vsaj stabilna vlada, da ji ne bo treba predčasno oditi domov. Združitev dveh Nemčij V Nemški demokratični republiki - NDR (nemško DDR) se je že leta 1979 okrepilo gibanje za državljanske pravice, a gaje Honeckerjeva, vlada, poslušna Sovjetski zvezi, uspela dušiti vse do leta 1989, ko sta gospodarska in družbena kriza v NDR pripeljali do zloma sistema. Državljani NDR so na Madžarskem in v sosednjih državah na vzhodu zasedli veleposlaništva ZRN, da bi tako izsilili izstop države iz objema ZSSR, čeprav pogodbe socialističnih bratskih držav tega niso dovoljevale. Oktobra 1989 so se začele množične demonstracije in vodja države Erich Honecker odstopi. Na novo izvoljeni parlament NDR poleti 1990 razglasi svojo razpustitev in pristop k Zvezni republiki Nemčiji. Uradni pristop k ZRN nosi datum 3. 10. 1990. Januar 2010 3 M? ■ primorski utp Delavci naj sodelujejo pri delitvi dobička Socialni demokrati se zavzemajo za to, da bi zakon o prostovoljni delitvi dobička med delavce, ki niso delničarji ali družbeniki, spremenili v zakon o obvezni delitvi dobička! Bojan Kontič, poslanec v DZ in vodja poslanske skupine SD, je že večkrat javno povedal, da se strinja s tezo, da je treba spremeniti sedanji zakon o prostovoljni delitvi dobička, ki ga je pripravila prejšnja vlada in torej zakonsko določiti obvezno delitev dobička tudi med delavce. Razhajanja glede tega se žal nadaljujejo in kot vse kaže bo pot do delavskega lastništva podjetij in obvezne delitve ustvarjenega dobička, ne da bi se to izkazovalo iz nakupa oziroma solastništva, še dolga. Morda bi država lahko to izpeljala v podjetjih z njenim večinskim lastništvom, ta pa so povečini tako ali tako v večnih izgubah in tam tudi ni kaj deliti. Stvar pa vendarle ni tako preprosta, saj pri takšnem predlogu ali njegovi uresničitvi, udarimo v postulate sedanjega družbenega reda - kapitalizma, za katerega nas je večina glasovala, ki pa temelji na zasebni sveti ter nedotakljivi lastnini. Delavec ni več samoupravljavec, ni več avtomatsko solastnik, družbenik ali lastnik, če nima kupljenega deleža (delnic) v podjetju temveč tam le prodaja svojo delovno silo. Ali lahko torej kapitalistična država z zakonom določi kam naj kapitalist, lastnik proizvajalnih sredstev, vlaga dobiček? Všečen predlog bo pred lokalnimi volitvami 2010 ter pred državnozborskimi in predsedniškimi volitvami 2012 še bolj aktualen za vse levosredinske politične opcije, a zna naleteti na odpor pri menedžerskih strukturah, saj bi pomenil nekakšen unikat v Evropski uniji. Pa vendar. Stvar je povsem logična. Če je delavec tisti dejavnik naše družbe, ki s svojim delom ustvarja ali soustvarja novo vrednost, bi moral sodelovati tudi pri delitvi sadov svojega, saj je tisti, ki ustvarja novo vrednost in zdi se prav, da sodeluje tudi pri delitvi morebitnega dobička, ne pa, da na svojih ramenih nosi le težave in ostane brez plače, če podjetje (ne po njegovih zaslugah) zaide v izgubo. Časi samoupravljanja so žal že mimo in upati je, da jih bo levosredinski opciji vsaj do novih volitev uspelo vrniti, če drugače ne, v obliki soupravljanja ali večje besede delavstva, ki je danes na splošno odrinjeno od soodločanja. Država pa vendarle lahko stori nekaj, kar bo dobrodošlo delavskemu razredu z najnižjimi plačami. Ce smo res izračunali, da je prag preživetja šele pri 600 evrih mesečne plače, lahko Državni zbor, ne glede na pritiske in opozorila menedžmenta oziroma lastnikov kapitala, češ propadla bodo številna podjetja in na cesti se bo znašlo še več delavcev, zakon o minimalni plači (ob hkratnih davčnih olajšavah) po hitrem postopku tudi sprejme. Kdo je politični junak, ki bi si upal vse to predlagati? Franc Krajnc Na UP promovirali 7 doktorjev znanosti Rektor Univerze na Primorskem (UP) dr. Rado Bohinc je 10. decembra 2009 ob 11.00 uri v avli palače Armeria na Titovem trgu 4 v Kopru promoviral sedem doktorjev ► znanosti; Draga Podobnika na Fakulteti za management (z doktorsko disertacijo z naslovom Integracija in sinergijski učinki orodij managementa), Klemena Pusta na Fakulteti za humanistične študije (Vpliv vojaških spopadov med Beneško republiko in Osmanskim cesarstvom na migracije na območju zgornjega Jadrana v 16. stoletju), Miho Stauta, Fakulteta za humanistične študije Koper (Geografija zdravja: srčno žilne bolezni v Sloveniji in učinki “mediteranizacije” življenjskih slogov na zdravje), Gregorja Kavčiča -Fakulteta za humanistične študije (Hidrologija kraškega izvira Malenščica in njegovo hidrografsko ozadje), Jožeta Kocjančiča s Fakultete za management (Vpliv dinamike velikih podjetij na dinamiko malih podjetij in sivo ekonomijo v panogi lesarstva), Tajo Kramberger, Fakulteta za humanistične študije (Memorija in spomin. Zgodovina antropologije kanonizirane recepcije - Študija primera revije Modra ptica, Bartol z Vidmarjem), Gorana Humarja, ki je na Fakulteti za humanistične študije Koper zagovarjal doktorsko disertacijo (Hrup na delovnem mestu kot dejavnik kakovosti življenja v Sloveniji: primerjava severnoprimorske in južnoprimorske regije). Mag razkril milijonske izgube brezplačnikov Tik pred državnozborskimi volitvami v letih 2007/08 je vzniknilo več brezplačnih časopisov in skoraj vsi so po volitvah poniknili. Obdržala sta se samo dva časopisa z veliko naklado: Žurnal, izdajatelja avstrijske založniške hiše Styria, katere lastniki so katoliški skladi graške škofije in zasebni tednik Dobro jutro. Anuška Delič, novinarka v 42. številki revije Delo Mag pod naslovom “Po spolzkih poteh brezplačnikov” razkriva kar nekaj podrobnosti kako so se in kako se financirajo brezplačni časopisi in zakaj jih je že kar nekaj nenadoma propadlo. Bralci , ki na določenih mestih pobirajo brezplačnike (sedaj samo še Zurnal) se sicer tu in tam zamislijo kako je mogoče, daje lahko relativno draga informacija zastonj? Odgovor je preprost: brezplačniki se financirajo iz oglasnih prihodkov, dodaja Mag. Vprašanje pa je, kaj imajo od tega oglaševalci, ki jim ne more biti vseeno kakšna je bralska struktura in vzporedno s tem učinki oglaševanja. Razlika med plačljivimi časopisi s plačano naročnino in brezplačniki je tudi v tem, da si slednji, ko jim zmanjkajo prihodki od oglasov, lahko privoščijo tudi krajše ali daljše zimske ali poletne “počitnice”, da torej nekaj dni preprosto ne izhajajo, medtem, ko si plačljivi časniki s plačano naročnino tega ne smejo privoščiti. Primer nezavidljivega finančnega stanja Mag navaja dva primera: Slovenski tednik in Ekspres, ki sta se bliskovito rodila v volilnem letu 2008 in kmalu po državnozborskih volitvah ugasnila, sta bila posebna. Ne samo zato, ker so tam poleg gostujočih kolumnistov objavljali avtorji pod psevdomimi (izmišljenimi imeni op.p.), ampak zlasti zato, ker je iz njih silil “narek” tedaj največje stranke SDS. Magje že dve številki nazaj predstavil nezavidljivo finančno stanje medijev, ki so vzniknili v letih 2007 in 2008 ter ugotovil, da prav vse, razen spletnega natolcevalnika, pesti izguba in bremenijo posojila. Mag je v 42. številki objavil temeljito raziskavo ozadja nastajanja Slovenskega tednika in pa tudi finančno luknjo, v katero se je pogreznilo podjetje Progresija d.o.o., izdajatelj tednika. SDS oziroma njeni člani so po informacijah Maga sodelovali pri obeh brezplačnikih. Ker novinarji seveda nimajo dostopa do sledi denarnih tokov, je prostor, ki ga je mogoče raziskati, omejen. Posebej v primeru omenjenih brezplačnih tednikov, je zapisal Mag, ki je izvedel kako je nastajal Slovenski tednik in objavil tudi nekaj imen s fotografijami snovalcev in lastnikov brezplačnikov, pa tudi to, da tovrstni časopisi radi nastanejo v času, ko politika zgubi vpliv na osrednje medije. Piše namreč, da je zamisel o Slovenskem tedniku začela zoreti, ko seje sredi leta 2007 nekdanja Janševa zaupnica in državna sekretarka Adrijana Starina Kosem obrnila proti stranki, ki je takrat izgubila vpliv na močnejše medije. Fantomski brezplačniki, ki so sicer ponujali podjetjem fantomske popuste za oglase, seveda niso imeli dolgega življenja. Mag piše, da je podjetje Pregrešijo stala distribucija Slovenskega tednika 700 do 800 tisoč evrov, podjetje pa Pošti še danes dolguje 90 tisoč evrov. Za tiskanje 375 tisoč izvodov (za slovenske razmere enormna naklada) na teden pa je moralo v času izhajanja brezplačnika po njihovih izračunih plačati okrog 1,5 milijona evrov (brez morebitnih popustov). Kot piše Mag je podjetje Progresija bilo na začetku meseca decembra brez likvidacije izbrisano iz sodnega registra in sicer s kar 1,2 milijona evrov izgube in 1,4 milijona kratkoročnih obveznosti. To samo po sebi kaže kako se lahko sicer morda dobro zasnovane projekcije brezplačnikov, ki računajo na prihodke od oglaševanja, sprevrže v finančno moro posameznih lastnikov, nastradajo pa upniki. Mag se tudi sprašuje kaj so glede očitno spornega finaciranja brezplačnikov ukrenili davčna uprava, urad za preprečevanje pranja denarja, policija in tožilstvo. Cilj zaslužek ali poskusi inodktrinacije? Ostaja samo še zanimivo vprašanje, ali je (bil) cilj brezplačnikov hiter zaslužek ali le promocija določenih političnih strankarskih osebnosti, kandidatov na prejšnjih državnozborskih volitvah, ali tudi orožje zoper konkurenčno politično opcijo in koliko brezplačniki vplivajo na padec naklade rednih plačljivih medijev. Naklade rednih osrednjih plačljivih časopisov so sicer nekoliko padle, a ne toliko zaradi brezplačnikov, ker večina takšnih bralcev tudi sicer ne kupuje časopisov, pač pa zaradi splošne krize in zasičenosti vseh vrst tiskanih medijev, ki jih je v Sloveniji okoli 712 in dosežejo skoraj 1,5 milijona izvodov. Nekdanja direktorica Primorskih novic nam je ob navalu brezplačnikov leta 2007 dejala, da jih to stanje ne skrbi. Z brezplačniki je torej prišlo do nekakšne polarizacije na zahtevne in manj zahtevne bralce. Nismo zasledili, da bi zaradi njih, ki jih nekateri uvrščajo tudi med bolj agresiven rumeni tisk, že propadel kakšen resen plačljiv časopis, očitno pa je propadlo že kar nekaj brezplačnikov, ki si niso mogli zagotoviti dovolj oglasov, da bi lahko krili vse poslovne stroške. Novi slovenski manifest Razsvetljeni absolutizem Naj vladar, če se mu upirajo v lastnih vrstah, vlada sam! V državi je nujno potrebno, da sam vodi svoje državniške posle. Saj, če je razumen, upošteva njene interese, ministri pa imajo vedno pristranske interese v zadevah, ki se tičejo njihovih lastnih. Namesto, da bi povišali zaslužne osebe, radi na položaje imenujejo svoje ljudi in si prizadevajo, da bi jih priklenili nase, spravili v soodvisnost in si tako utrdili svoj položaj. Naš vladar bi lahko postal suveren in bi podpiral le plebs. Ne bi dovolil, da bi zoper njega kovali zaroto iz sebičnih namenov. Tako bi lahko brez bolečin prišli v dobre čase. Vladar bi lahko kar sam snoval in uresničeval svoj sistem vladanja, sam sprejemal ukrepe, urejal državne finance in bi lahko največ prispeval h krepitvi državne moči, kajti razsvetljeni absolutizem se lahko kuje samo v eni glavi in ga mora zasnovati le vladar. Vrsta ministrov se vede prezirljivo, da jih plebs začne zasmehovati in sramotiti ter tako njihova imena služijo le za zaznamovanje določenega časa. Vladar ni postavljen na visok položaj, da bi se klanjal mehkužcem, brezdelnežem, kritikom, ki bi se redili na račun obubožanega plebsa. Vladar naj bo dobro plačan prvi služabnik države, da bi lahko ohranil dostojanstvo svojega položaja. Vsi podložniki so mu dolžni izkazovati poslušnost! Največ glasov dr. Aniti Trnavčevič Člani akademskega zbora UP Fakultete za management Koper (UP FM) so 15.12.2009 na tajnih volitvah s 40 glasovi izvolili kandidatko za dekanjo UP FM izr. prof. dr. Anito Trnavčevič. Njen protikandidat v drugem krogu volitev je bil izr. prof. dr. Janez Šušteršič, kije prejel 29 glasov od skupno 69 veljavnih. Glasovalo je skupno 71 zaposlenih pedagoških delavcev. Za novega dekana oziroma dekanjo UP FM so kandidirali sedanji vršilec dolžnosti dekana prof. dr. Boštjan Antončič, izr. prof. dr. Janez Šušteršič in izr. prof. dr. Anita Trnavčevič. V prvem krogu volitev je od skupno 70 glasov dobil dr. Šušteršič 24 glasov, dr. Antončič in dr. Trnavčevičeva pa vsak po 23. Izenačena dr. Antončič in dr. Trnavčevičeva sta se pomerila v posebnem krogu, kjer je dr. Antončič prejel 31 glasov, dr. Travčevičeva pa 39. Tako so volivci drugem krogu volitev izbirali med dr. Šušteršičem in dr. Tmavčevičevo. Izvoljeno kandidatko je akademski zbor predlagal senatu UP FM, kjer so jo je prav tako danes, 15. decembra, izvolili soglasno s tajnim glasovanjem. Prisotnih je bilo vseh 10 članov. Dekana oziroma dekanjo bo dokončno imenoval rektor Univerze na Primorskem prof. dr. Rado Bohinc predvidoma v 15 dneh po prejemu predloga senata UP FM. 4 Januar 2010 primorski u¥p Domnevno oškodovanje Luke Koper Vse je treba šele dokazati Če se bo res dokazalo, da je Časarjeva ekipa z domnevnim neracionalnim poslovanjem oškodovala bilančno premoženje Luke Koper bo to hkrati tudi še en dokaz kako zanič opravljajo svoje delo nadzorni sveti. Na novinarski konferenci v prostorih Luke Koper, 21. 12. 2009, ki se je začela s polurno zamudo, so novinarji pričakovali vse kaj drugega kot izjavo predsednika uprave Gregorja Veselka, da nadzorniki do novinarske konference pač niso mogli sprejeti nikakršnih konkretnih odločitev, da na podlagi listin in podatkov, ki so jih imeli v rokah, niso mogli začeti predvidenih ukrepov, predvsem pa tudi ne odškodninskih tožb. To je resnica o zaključnem poročilu izredne revizije, vse drugo so špekulacije s številkami o domnevnem oškodovanju in to vse dokler na bodo (dokončno) opravili svojega dela nadzorniki in kriminalisti. Na dan 21. 12. 2009 še ni bilo nikakršne pravne podlage za kakršno koli odškodninsko tožbo zoper prejšnjo upravo Luke Koper, ki jo je vodil predsednik Robert Časar univ. dipl. prav., ki nam je povedal, da seje pritožil na sklep o krivdni razrešitvi. Predsednik sedanje uprave Luke Koper Gregor Veselko je na pozive novinarke TV Koper-Capodistria naj vendarle pove za kolikšna oškodovanja gre, dejal: “ Ne bi rad špekuliral s številkami. Oceni 100 milijonov evrov in 75 milijonov evrov škode , ki sta se pojavili v javnosti, nista realni številki. Toda nadaljnje in natančnejše Konec leta 2005 je imela Luka Koper še 35 milijonov evrov dolgov, konec lanskega leta pa že 201 milijon. Luka Koper naj bi letošnje leto, kljub vsem oslabitvam v bilanci uspeha, končala z dobičkom iz poslovanja pred obdavčitvijo v znesku 11,6 milijona evrov. Kot so povedali mora Luka Koper pridobiti dodatno cenitev nastale škode in šele nato bodo na skupščini družbenikov (predvidoma prihodnje leto) sprejeli določene odločitve koga in kako gaje treba preganjati. cenitve ocene škode morctio biti pripravljene v najkrajšem Predsednik uprave Luke Koper Gregor Veselko (levo) in predsednik nadzornega možnem času”, je povedal sveta Luke Koper Janez Požar na novinarski konferenci o izsledkih revizorske hiše predsednik nadzornega sveta glede domnevnega oškodovanja Luke Koper. Janez Požar. Gregor Veselko pa FOTO: FK - Primorski utrip. je dodal, da si uprava vsekakor ni bilo mogoče dobiti gradbenega dovoljenja”, so povedali. Časarjeva uprava je po besedah želi, da se revizija, ki jo opravlja revizijska hiša Pricewaterhouse Coopers, konča čim prej. Vzporedno s tem raziskujejo zadeve tudi koprski kriminalisti. Kot j e povedal Janez Požar so revizorji analizirali deset še vedno domnevno škodljivih poslov pri vodenju in poslovanju Luke Koper, niso pa opredelili natančne ocene škode, na podlagi katere bi naročena odvetniška družba Čeferin lahko pripravila morebitne individualne tožbe zoper domnevne povzročitelje. Revizorji pač morajo dokazati prejšnji upravi Luke Koper malomarno in škodljivo ravnanje. Na primer ali so res nekaj kupovali in to glede na tržno vrednost preplačali, kriminalisti pa verjetnost, da bi si ob tem lahko kaj spravili v svoj žep ali komu drugemu omogočili korist. Na primer: “z Grafi stom so sklepali nenavadno pogodbo o najemu zemljišča, čeprav na njem Gregorja Veselka čez mero zadolžila Luko Koper d.d., čeprav to ni bilo predvideno v poslovnem načrtu. Kaj so počenjali nadzorni sveti? Nekdanji predsednik uprave Luke Koper Robert Časar: "Na sklep o krivdni razrešitvi sem se pritožil". Nekdanji član uprave Luke Koper in nekdanji predsednik uprave Casino Portorož Aldo Babič se je tudi pritožil. Zastopa ga Franci Matoz. Kako do upokojitve? Na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) so v skladu s pokojninsko reformo, sprejeto v letu 2000, izračunali pogoje za upokojitev žensk in moških v letu 2010. Starostna pokojnina v letu 2010 Dosežena pokojninska (zavarovalna) doba Ali nadzorni sveti v slovenskih podjetij, še zlasti v družbah v večinski lasti države kot je Luka Koper d.d., res vlečejo samo sejnine in se v bistvu ne razumejo na predmet poslovanja družbe oziroma uprave, katere poslovanje naj bi nadzorovali, je temeljno vprašanje, ki se pojavlja vedno znova, ko kje zaškriplje. Primeri na Obali so očitni - in to ne le v Luki Koper, kjer so, kot je povedal Robert Časar, bile redne letne interne revizije poslovanja. Takšne primere smo imeli tudi v portoroškem Casinoju, kjer so si predhodniki dali izplačati fantastične odpravnine, vemo pa kam je zlezlo to državno podjetje. Franc Krajnc Ženske 56 let in 8 mesecev 61 let 63 let 58 let 63 let 65 let 37 let in 3 meseci najmanj 20 let najmanj 15 40 let najmanj 20 let najmanj 15 let V podatkih je zajeta celotna pokojninska doba, saj je znano, da se na podlagi sprejetega zakona vsako leto malce podaljšuje. Če menite, da imate pogoje za upokojitev je najbolje, da se obrnete na najbližjo območno enoto SPIZ, kjer vam bodo natančno izračunali ali se že lahko pridružite veliki armadi 540 tisoč upokojencev. Prvi mlekomat v Luciji Tik pred novim letom so pred supermarketom Tuš v Luciji postavili mlekomat Hi lili! Napadalko na papeža poslali v Švico 25-letno Italo-Švicarko Susanno Maiolo, kije na božični dan 25. decembra pri maši v cerkvi Sv. Petra v Vatikanu naskočila 82-letnega papeža Bendikta XV. in ga podrla na tla, so izpustili iz zaprtega oddelka vatikanske psihiatrične klinike Subiaco in so jo poslali v nadaljnjo obravnavo v Švico. Papež ji je dejanje že odpustil. kmetije Žgajnar iz Postojne. Takrat so mimoidočim točili še brezplačno -promocijsko - domače mleko, za katerega pa bo poslej treba plačati za liter en evro, za pol litra petdeset centov ter nekaj centov za steklenico. V slovenski Istri naj bi jih bilo na različnih zanimivih točkah že kar nekaj mlekomatov. Podoben mlekomat je pred kratim pred samopostrežno trgovino KZ Agraria v Olmu postavila kmetija Medenovih iz Senožeč. Žal pa je tovrstno mleko skoraj enkrat dražje kot ono v tetrapaku, ki ga lahko kupite v supermarketih. Sveže mleko vzdrži v hladilniku največ štiri dni. Strankam več denarja Predlog, ki v Državnem zboru že od lanskega decembra čaka na potrditev, govori o tem, da bi bilo treba političnim strankam za njihova delovanja v letu 2010, kljub finančni krizi, vsaj za desetino povečati mesečne dotacije. Skupaj bi tako mesečno prejemale 234.082 evrov. Predlagane mesečne dotacije države v letu 2010 SD 68.352 € SDS 65.738 € Zares 22.830 € DeSUS 18.688 6 SNS 14.269 € SLS in SMS 13.854 € LDS 13.846 € NSi 9.946 € Lipa 6.516 6 Vir: poročevalec DZ. Naj omenimo, da so poslanci DZ dotacije za leto 2009 nekoliko znižali. S predlaganim povišanjem v letu 2010 pa bi se raven dotacij za posamezno stranko izenačila s tistimi iz leta 2008. Verjeti je, da bo večina poslancev državotvorno glasovala za povišanje. Delamaris naj ostane v Izoli Socialni demokrati redno spremljamo dogajanje v izolskem Delamarisu in smo nad nekaterimi idejami in načrti novih lastnikov razočarani. Tradicionalna ribja industrija je naravno in logično povezana z bližino morja, v Izoli ima že stoletno tradicijo, zato je toliko bolj nenavadno, da novi lastniki selijo proizvodnjo v Pivko. A če poznamo cene zemljišč v Pivki in cene v Izoli, je nekoliko bolj jasno, kaj vodi lastnike pri takih odločitvah. Temu se reče denar, oziroma dobiček! Kot lokalna skupnost se moramo odločiti, kaj pomenita Delamaris in ribja dejavnost za podobo našega »malega, ribiškega mesta«. Če želimo resno in načrtno nadaljevati stoletno zgodbo o ribištvu in ribičih v Izoli in na tem graditi tudi zanimive turistične produkte, moramo v to »zgodbo« tudi nekaj investirati. In 190 evrov za kvadratni meter stavbne pravice ni nobena investicija. To je zgolj obupano iskanje denarja za izpraznjeno občinsko blagajno, ki jo vodi župan Klokočovnik. Socialni demokrati predlagamo občinskemu vodstvu in novim lastnikom Delamarisa, Pivka perutninarstvu, da se znova usedejo za skupno mizo in najdejo za Izolo dobro kompromisno rešitev, ki bo zadovoljila obe strani in ohranila vsa delovna mesta v Izoli. Ker želimo biti konstruktivni, predlagamo, da župan popusti pri nerealnih zahtevah po tako visokem znesku za stavbno pravico, oziroma prodaji zemlje po tako visokih cenah. Socialni demokrati predlagamo, da se stavbna pravica (ne prodaja!) na zemljiščih, ki so namenjena za novo tovarno Delamarisa v Izoli, podeli za simbolični znesek 1 evro, po drugi strani pa se lastnik Delamarisa zaveže s pogodbo, da bo v Izoli zadržal celotno proizvodnjo z vsemi dosedanjimi zaposlenimi, da bo v novi tovarni posodobil delovne procese in zagotovil najboljše možne pogodbe za zaposlene, da ne bo odpuščal sedanjih delavcev in da bo v najkrajšem možnem času (potrebno je določiti rok!) zgradil muzej ribištva in ribičev. Socialni demokrati Območna organizacija Izola Aleksej Skok, predsednik Nemirne občinske seje v Izoli Tudi zadnja seja občinskega sveta Izola, 17. decembra 2009, se je zaključila v izolskem slogu, so povedali na novinarski konferenci predstavniki stranke Izola je naša, ko so opisovali potek sprejemanja nedvomno za Izolo najpomembnejšega odloka o koncesiji za upravljanje in izgradnjo posameznih delov pristanišča (pomol A in pomol B). Z novinarske konferenc IJN: (z leve proti desni) Mario Gergeta, dr. Tomislav Vitezica, Bogdan Gerk, Darko Grad. FOTO: FK-Primorski utrip Na novinarski konferenci so problematiko marine predstavili Bogdan Gerk, Darko Grad, dr. Vitezica in Mario Gergeta. “Odlok je bil po daljšem, skorajda prerekanju kaj je prav in kaj ni, na koncu le sprejet in pomeni začetek konca dve desetletji sporov o akvatoriju namenjenemu marini in komunalnim privezom” so dejali. Župan in občinska uprava so dobili s tem odlokom zakonito možnost za razrešitev vseh sporov med Občino Izola in Marinvestom, od slednjega pa je odvisno ali bo želel končno stvari urediti in s tem pokazati svoje dobre namene ali ne. Hkrati se s tem odlokom razrešuje tudi problem ureditve komunalnih privezov. Z izvedbo koncesije za B pomol bo polovico tega namenjeno za komunalne priveze. Prepričani so, da bo to število, ki skupaj s preostalim akvatorijem, ki se že ureja, zadostovalo razrešitvi vseh problemov na tem področju. Povedali so tudi, daje Občina Izola že 16 let brez plačila 420 tisoč evrov letno za najemnino oziroma uporabo zemljišča (40 hektarov) s katerim upravlja Marinvest ter da so tožbe Marinvest: Občina in protitožbe v teku. Terjatve občine za 16 let nazaj, razen morda za čas treh let, so verjetno zastarele. Sprašujejo se kdo je kriv za vse te polomije z izolsko marino, ki niso od včeraj in ki že mejijo na pravo sosedko sovraštvo. Zanimivo bo tudi razumevanje vodne pravice, ki naj bi jo dobila Občina Izola ter kaj in kako z njo ter komu naj občina zares poveri koncesijo? Kdo je oviral glasovanje? Na novinarski konferenci so bili kar ogorčeni in povedali, da izolska SD skupaj s SJN ne zmore toliko modrosti, da niti na tako pomembni problematiki za razvoj občine ne bi poskušali zbirati političnih točk, vse pa naj bi, kot so zapisali, že dišalo po pripravah na volitve. Zaplet z glasovanjem o tem odloku, je ravnaje SD samo še potrdil, ko so hoteli doseči nesprejem odloka s tem, da ne bi upoštevali pravice svetnika Oljke Bogdana Gerka, da se njegov glas v podporo odloku upošteva. Namreč problem je verjetno nastal, ker niso ustrezno funkcionirale glasovalne naprave. “S svojim odhodom s seje oziroma obstrukcijo, pridružil se jim je tudi svetnik Desusa Branko Simonovič, so jasno pokazali, da so pripravljeni za dosego svojega političnega cilja, ki ga poskušajo uresničevati ves mandat, poteptati vse demokratične vrednote. Ob tem nas je neprijetno presenetila tudi reakcija novinarke Primorskih novic, ki je glasno protestirala proti ponovnemu glasovanju in svetniku Bogdanu Gerku celo očitala, da manipulira z glasovalno napravo. Od strokovnih služb občine zato zahtevamo, da sprožijo vse potrebne postopke zoper ravnanje novinarke in medija, ki ga predstavlja” je povedal Darko Grad. Svetnik Mario Gergeta pa je omenil več člankov, ki da navajajo najbolj nenavadno črno sliko o dogajanjih v Izoli. Izkazalo seje, da naprava zeres ni delovala. 9 ZA 1 PROTI 2 VZDRŽANA Po obstrukciji je v dvorani (od 23 vseh svetnikov, kolikor jih šteje Občinski svet Izola) ostalo le 12. 9 jih je glasovala za odlok, Lilia Peterzel je bila proti, Drago Mislej - Mef in dr. Doris Gomezelj pa se nista opredelila do tega vprašanja in sta bila vzdržana. Po končnem glasovanja je župan Tomislav Klokočovnik le lahko razglasil, da je odlok sprejet, nekaj točk dnevnega reda pa takrat še niso uspeli dokončati in bodo sejo nadaljevali. Žal imamo tudi občinske svetnike, ki ves svoj mandat vsevprek samo kritizirajo in so proti vsemu, tudi koristnemu za občino, pa tudi take, ki vse svoj mandat niti ne odprejo ust, a kljub temu jim ni nerodno prejemati lepe sejnine. Ali je s tem izolski dolgoletni rebus, ki se mu reče marina, res zakrpan in ustrezno rešen, bo pokazal čas. Policiji dobro sodelujeta Na tradicionalnem prednovoletnem srečanju predstavnikov policijskih uprav hrvaške Istre in Kopra, obmejne policije ter carinskih delavcev, 23. decembra 2009, na mednarodnem mejnem prehodu Kaštel, so poudarili odlično sodelovanje. Gostitelj srečanja je bila tokrat občina Grad Buje. Povabljenih skupaj 36 policistov in carinikov. Na mednarodnem mejnem prehodu Kaštel jih je pozdravila namestnica načelnika mesta Buje Marianna Jelicich. S srečanja obmejnih policistov in carinikov na mednarodnem mejnem prehodu Kaštel, 23. decembra 2009. Slovenski in hrvaški cariniki. Na sredini Vlado Milunovič. Novoletno darilo za našega direktorja Policijske uprave Koper, Božidarja Stembergerja. FOTO: FK-Primorski utrip Dejstvo je, da se je Hrvaška znašla na zunanji strani notranje meje EU in daje Shengen nekoliko upočasnil v preteklosti sicer pogoste stike Istranov. To za sodelovanje hrvaške in slovenske policije ne velja, kljub nekaterim političnim nesporazumom in trditvam, da zlasti morska meja še danes ni določena. “Nas policiste ne zanima politika. Mi opravljamo svoje delo v skrbi za varnost državljanov in turistov, bojuzoperkriminaliteto,nered na morju, varujemo mejna območja ter pri tem uspešno sodelujemo s slovenskimi kolegi. Policija je v letu 2009 opravila 86 skupnih akcij”, je na srečanju v Kaštelu na naše vprašanje kako poteka sodelovanje slovenske in hrvaške policije in kdaj lahko računajo na vstop v EU ter ukinitev meje povedal načelnik Policijske uprave Istrske Loris Kozlevac, ki je našemu direktorju Policijske uprave Koper Božidarju Štembergerju izročil priložnostno novoletno darilo. Srečanja seje udeležilo 10 načelnikov Policijskih postaj in sektorjev Istrske policijske uprave, sektorjev obmejne policije, načelnikov Policijske uprave Umag, Buzet in Buje ter 4 predstavniki carine. S slovenske strani pa so prišli na srečanje poleg direktorja PU Koper tudi komandirji Policijskih postaj obalnih mest in direktor Carinskega urada Koper Janko Štrel ter Vlado Milunovič iz carinske izpostave Dragonja. Srečanje je povezovala predstavnica za stike z javnostmi Istrske policijske uprave Nataša Rogič. Žal se srečanja na mejnem prehodu Kaštel niso udeležili vabljeni obalni župani Boris Popovič, Tomaž Gantar in Tomislav Klokočovnik. Župana Borisa Popoviča je nadomeščal občinski svetnik KJN Slobodan Popovič. Naslednje leto bo srečanje na slovenski strani. Franc Krajnc 10 let Ateljeja Duka Z odprtjem razstave akademske slikarke Fulvie Zudič, 19.12.2009 v Ateljeju Duka v Piranu (avtorico je predstavil likovni kritik Dejan Mehmedovič) so proslavili 10 let delovanja tega zanimivega ateljeja. Obvoznica do junija? Prizadevanja civilne iniciative iz vasi Dragonja pod vodstvom Ingrid Mahnič bodo kljub nekaterim zapletom obrodila sadove, saj naj bi že kmalu, morda do junija 2010, stekel promet do mejnega prehoda Dragonja in nazaj po obvoznici mimo vasi. Krajani Dragonje tako ne bodo več živeli v večnem hrupu, zlasti poleti, ko je turistična sezona na višku. Precejšnji del obvoznice je že končan, manjka pa še nekaj priključkov. Umrl je Plinio Tomasin Po daljši bolezni nas je zapusti! Pirančan Plinio Tomasin, pni predsednik Mestnega ljudskega odbora Občine Piran 1952 - 1955. Žalna slovesnost z odprto žalno knjigo v spomin na preminulega Tomasina je bila 14. januarja 2010 v prostorih občinske palače Piran. Od aktivnega družbenopolitičnega delavca v preteklih letih smo se poslovili na piranskem pokopališču. -11 smuTijH l ; ffirjSBT{igraj SR r3*-.' vulr Janša prehitel Pahorja Strokovni svet SDS je pripravil tretji paket ukrepov izhoda iz krize. Skrajšani povzetek objavljamo. “Ob pretežni odsotnosti iniciative in velikih zamud na vladni strani Strokovni svet SDS predlaga tretji paket protikriznih ukrepov. Prvega je predlagala prejšnja vlada RS v odhajanju jeseni 2008, drugega smo predlagali v prvi polovici lanskega leta”, so zapisali v opozicijski SDS in predlagali aktualni vladi kar 71 ukrepov. V SDS sedanje gospodarske krize ne vidimo kot potrditev starih ideoloških predsodkov o tržnem gospodarstvu, ampak kot cikličen dogodek, iz katerega se bodo ljudje, podjetja in države kaj naučile ah pa tudi ne. Kriza je čas za rojevanje idej, na katerih temeljijo naslednje konjunkture. Zato smo tolikokrat predlagali ukrepe, ki bi posebej pomagali razvojno in inovativno aktivnemu delu slovenskega gospodarstva in h krepitvi malih in srednjih podjetij. Ves čas zavračamo pristope, ki so temelj slovenske vladne krizne gospodarske politike. To so: • pasivno čakanje, kdaj se bodo vrnila naročila naših partnerjev iz tujine; • osredotočenost politik in ukrepov na slaba podjetja in zanemarjanje dobrih; • popolnoma netrajnostno prelaganje bremena krize na naslednje generacije z velikim povečevanjem zadolženosti in proračunskega primanjkljaja za tekočo potrošnjo države; • nepovezanost ukrepov s podnebnimi spremembami in večinoma prezrt trajnostni razvoj; • marksistično modrovanje o tem, da je kriza dokaz za zgrešenost tržnega gospodarstva in da tako itak ne more naprej. Kriza je v bistvu kriza zahodnih gospodarstev izobilja in blagostanja, ki je kot kaže izčrpalo potenciale rasti industrijske in do neke mere celo informacijske ekonomije. V času krize je Slovenija svoj zaostanek za razvitimi državami Evrope celo povečevala. Podjetjem pa je bilo predvsem omogočeno, da vedrijo dokler se ne vrne povpraševanje in z njim boljši časi. • Malo držav v Evropi je, kjer je finančni sektor v tako veliki meri pod lastniškim vplivom države kot v Sloveniji. Zato je nedopustno, da slovenski finančni sektor ne servisira ustrezno gospodarstva. • Država mora skozi davčno politiko pomagati razvojno in inovacijsko intenzivnim podjetjem, ne pa podjetjem, ki na trgu tekmujejo s slabo plačanimi delavci. UKREPI NA PODROČJU FINANC IN GOPSPODARSTVA Razlogi za ukrepe na finančnem področju in v gospodarstvu Slovenija je kot članica Evropske unije in Evropske monetarne unije v letu 2008 sprejela odgovornost za pripravo skupnega načrta za ohranitev gospodarske dejavnosti in za preprečitev recesijske spirale in s tem za ohranitev čim večje možne zaposlenosti. Nujenjebil hiter, odločen in notranje usklajen odziv Evropske unije, držav članic in Evropske centralne banke ter ostalih centralnih bank držav članic. Cilji skupnega načrta so bili jasni: obnoviti zaupanje v finančne trge, omejiti posledice finančne krize v gospodarstvu in spodbujati sodelovanje na mednarodni ravni. Decembra 2008 so bili na ravni Evropske unije usklajeni glavni kratkoročni ukrepi za doseganje teh ciljev in sicer za zagotovitev likvidnosti finančnega sistema, ponovno vzpostavitev medbančnega trga in za zagotovitev solventnosti bančnega sistema. Priporočilo Evropske unije je bilo, da so ukrepi za finančni sektor predvsem kratkoročne narave in da morajo biti usklajeni s sprejetimi dolgoročnimi cilji in strukturnimi reformami. Padec BDP v državah evro območja je tako bistveno nižji kot v Sloveniji. V tretjem četrtletju 2009 je bil medletni padec gospodarske rasti v Sloveniji skoraj dva krat višji kot je bil padec gospodarske rasti držav evro območja. Ta podatek pa ni nobeno presenečenje, saj so bili ukrepi vlade Boruta Pahorja napačni in neceloviti, predvsem pa so bili prepozni. Ukrepi, katere je sprejela vlada, slovenskega gospodarstva ni prav v ničemer spodbudilo v investiranje in v odpiranje novih delovnih mest. Ukrepi vlade Boruta Pahorja so gospodarstvo prej spodbujali k zmanjševanju proizvodne aktivnosti, kot k njenemu povečanju. Prejšnja vlada je sprejela vrsto protikriznih ukrepov. Mednje sodijo neomejeno jamstvo za depozite prebivalstva v bankah s sedežem v Sloveniji, možnost dajanja državnih garancij za posojila bank ter možnost dokapitalizacij in vstopa v lastništva bank in zavarovalnic s sedežem v Sloveniji. Vlada Boruta Pahorja v kasnejšem obdobju ni naredila ničesar v smeri, da bi banke - kjer ima v negativnem smislu vodilno vlogo največja državna banka - opravljaje svojo primarno vlogo, tojefinanciranje gospodarstva. Banke v Sloveniji so v mesecu oktobru 2009 odobrile najmanj kreditov v zadnjih štirih mesecih. Vlada Boruta Pahorja ni pripravila razvojno naravnanih ukrepov za gospodarstvo. Večina ukrepov je bila sprejeta za gašenje že narejene škode in blažitve socialnih problemov. Slovenija ima najvišji strošek delovne sile, kar predstavlja velik pritisk na delodajalce ter slovensko gospodarstvo nekonkurenčno. Infrastrukturne investicije predstavljajo enega od pomembnejših dejavnikov protikriznih ukrepov oziroma blažilcev krize. Slovenija je na tem področju podhranjena. Proračun za leto 2009 je bil pripravljen na popolnoma napačnih makroekonomskih predpostavkah, ni bil razvojno naravnan, odhodki pa so se v primerjavi z letom 2008 bistveno preveč povečali. Čeprav so bile napovedi o nižji gospodarski aktivnosti in podatki o slabših javno finančnih gibanjih znani, sta bila potrebna kar dva rebalansa proračuna. V prvih osmih mesecih leta 2009 je bila rast odhodkov v primerjavi z istim obdobjem leta 2008 kar 10 odstotna, kar je ob 6,5 odstotnem padcu prihodkov v istem obdobju povzročilo rekordni javno finančni primanjkljaj. V letu 2009 smo tako zabeležili prekomeren padec BDP oziroma - 8,3% v tretjem četrtletju potem, ko je v prvi polovici leta BDP padel za več kot 9%, v primerjavi z enakim obdobjem 2008. To je bila posledica drastičnega padca investicij in izvoza. Če je bilo za Slovenijo značilno, daje med leti 2005 - 2008 rasla za 3 odstotne točke hitreje od držav evro območja, je BDP v letu 2009 za več kot toliko hitreje padal. V tretjem četrtletju 2009 je bilo padanje gospodarske rasti v % BDP kar dva krat hitrejše od povprečja držav evro območja. To je imelo za posledico visoko porast brezposelnosti. Ta se je oktobra 2009 s 4,2%, ki je bila dosežena ob koncu mandata vlade Janeza Janše, povzpela na 6,2% oziroma za dve odstotmj točki merjeno po metodologiji 1LO. Še večji padec brezposelnosti pa je samo začasno ublažil ukrep subvencioniranega delovnega časa v katerega je trenutno vključeno več kot 78.000 zaposlenih Javno finančni dolg je narasel na 32, 6 % bruto domačega proizvoda. Leta 2008 je ta znašal le 21,5 % kar predstavlja več kot polovično povečanje. Napoved za zadolženost v letu 2013 je 54 % bruto domačega proizvoda, ni izključeno, da bo zadolžitev še višja, če se bo takšna finančna politika države nadaljevala. Po nekonsolidiranih podatkih je primanjkljaj državnega proračuna v prvih osmih mesecih leta 2009 dosegel že 1.031 mio EUR. Na podlagi kratke ocene stanja v gospodarstvu s posebnim ozirom na finančnem področju predlagamo naslednje protikrizne ukrepe: A. JAVNE FINANCE Omejitev javne porabe in zadolževanja države; Glede na to, da napovedana proračunska primanjkljaja v letih 2010 in 2011 resno ogrožata stabilnost javnih financ v Sloveniji predlagamo zakonsko omejitev odhodkov širšega sektorja države in sicer na 46% BDP v letu 2010, z vsakim prihodnjim letom pa se odhodki znižajo za eno odstotno točko tako, da bi leta 2013 dosegli odhodke širšega sektorja države višini 43% BDP. B. FINANČNI SISTEM IN ZAVAROVALNIŠTVO Vsebinska prenova in administrativna poenostavitev obstoječe jamstvene sheme Delovanje jamstvene sheme je neučinkovito, administrativno zapleteno in počasno, vzpostavitev jamstvene sheme pa je bila zamujena. Zaradi neustreznega delovanja jamstvene sheme in zamude pri začetku delovanja tega ukrepa je bila gospodarska aktivnost počasnejša, kot bi bila, če bi jamstvena shema delovala učinkovito in podpirala propulzivne in konkurenčne projekte z visoko dodano vrednostjo. Pogoji kreditiranja se še vedno zaostrujejo čez vse meje, kar velja tudi za mala in srednja podjetja. Državni zbor RS priporoča Vladi RS, da v skladu z vsebino navedenega ukrepa spremeni oziroma dopolni Zakon o jamstveni shemi Republike Slovenije in ga predloži Državnemu zboru v roku eneua meseca. Neposredna jamstva države, predvsem za RR projekte in MSP Polega jamstvene sheme, ki poteka prek SID-a (in ni dosegla temeljnega cilja, niti namena) naj vlada zagotovi neposredna jamstva države za raziskovalne razvojne projekte ter mala in srednja podjetja. Ustanovitev »slabe banke« Tako kot drugod v svetu so si nekatere slovenske banke nabrale precej slabih kreditov, ki dejansko predstavljajo slabe naložbe. Te slabe naložbe, ki so zavedene v bančnih bilancah je treba priznati s prenosom slabih kreditov na t.i. »slabo banko«. Tako kot z drugimi ukrepi, tudi s tem ukrepom zamujamo. Učinkovitejše delovanje in podpora gospodarstvu s strani SI D banke, še posebno financiranje in zavarovanje izvoznih poslov prek SID-a Zaradi počasnega in birokratskega delovanja S1D banke stojijo mnogi razvojni projekti. Ker ni tekočega zavarovanja izvoznih poslov s strani SID, podjetja z zagotovljenimi posli v tujini, v tekmovanju s konkurenco iz držav, kjer njihove izvozne zavarovalne družbe posle aktivno zavarujejo in kreditirajo, izgubljajo prednost zgodovinskih poslovnih povezav. Zagotovitev večje operativnosti in transparentnosti delovanja sheme de minimis za razvojne projekte Prvi ukrep za blažitev likvidnostne in razvojne luknje »de minimis«, primeren za mala podjetja, je bil razpisan šele v avgustu 2009 in še to kot ukrep, ki je bil časovno omejen. Državni zbor RS priporoča Vladi RS, da spremeni oziroma dopolni zakon o spremljanju državnih pomoči in zagotovi večjo operativnost in transparentnost sheme de minimis v roku enega meseca ter o delovanju te sheme poroča Državnemu zboru enkrat letno. Preureditev oziroma ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja Dopolnilno zdravstveno zavarovanje, ki ga izvajajo zavarovalnice Vzajemna, Adriatic Slovenica in Triglav, zdravstvena zavarovalnica, v Sloveniji, glede na svojo vsebino in razširjenost, ni prostovoljno. Pokriva iste storitve kot obvezno zdravstveno zavarovanje, ki ga izvaja Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), in sicer samo tisti del, ki ga ZZZS ne krije. Subvencioniranje zavarovanj Državni zbor RS priporoča Vladi RS, da sprejme Uredbo o subvencioniranju zavarovanj in jo predloži Državnemu zboru v roku enega meseca. Poostritev nadzora nad vozili, ki nimajo sklenjenega obveznega zavarovanja V Sloveniji je še vedno preveč vozil, ki nimajo sklenjenega obveznega zavarovanja avtomobilske odgovornosti. Državni zbor RS priporoča Vladi RS, da ukrepa spremeni/dopolni Zakon o obveznih zavarovanjih v prometu (ZOZP) in Zakon o varnosti cestnega prometa (ZVCP) ju predloži Državnemu zboru v roku enega meseca. Javno premoženje Vlada Boruta Pahorja, ki je odgovorna za finančno premoženje države davkoplačevalski denar troši (zapravlja) za »nepotrebne« dokapitalizacije bank z razlogom »razvoja le teh«, ki v sedanjem času sploh ne opravljajo svoje primarne, to je, financiranje gospodarstva. Podobno mnenje delijo tudi številni strokovnjaki in tudi Guverner Banke Slovenije. Potrebno je preprečiti vsako nepregledno razprodajo ključnih državnih naložb. Državni zbor RS priporoča Vladi RS, da ukrepa, spremeni in dopolni zakon o zavarovalništvu ter da pripravi strategijo vsebinske reorganizacije Kapitalske družbe. C. LIKVIDNOST Neposredni in posredni proračunski uporabniki plačujejo blago in storitve v 15. dneh Država (v najširšem pomenu besede) je slab plačnik, saj svoje obveznosti iz naslova javnih naročil plačuje z zamikom celo 120 dni in več; poleg tega podaljšuje roke za potrjevanje mesečnih situacij in drugih osnov za plačilo. Ob tem velika večina podjetij plačuje davke v zakonitem roku, za morebitne zamude pa država zaračunava visoke zamudne obresti. Z namenom izboljšanja likvidnosti predlagamo 15 dnevni plačilni rok za neposredne in posredne proračunske uporabnike. Potrebna je vzpostavitev učinkovitih mehanizmov za finančno disciplino Č. EVROPSKA SREDSTVA Slovenski proračun je v letu 2009 ostal brez večine evropskih sredstev. Ob tem pa Slovenija v proračun EU redno plačuje odhodke, ki so v skladu z dogovorjeno novo finančno perspektivo Neučinkovitost črpanja EU sredstev čutijo zlasti podjetja in skupine podjetij s pripravljenimi razvojnimi projekti. Sredstva in nosilci razpisov so še vedno razdrobljeni po različnih državnih ah paradržavnih institucijah. Vlada Boruta Pahorja ni pripravila »velikih projektov nacionalnega pomena. Grozi nam vračanje sredstev. D. POVEČANJE POVPRAŠEVANJA Priprava velikih državnih projektov za vlaganja, predvsem na področju infrastrukture Vlada Janeza Janše in strokovne delovne skupine so pripravile izhodišča za zagon projekta posodobitve železniške infrastrukture. Na tem področju Slovenija zaradi neizgrajene infrastrukture izgublja geostrateški položaj stičišča evropskih koridorjev. S tem se zmanjšuje tudi pomen dejavnosti Luke Koper, ki ima izjemen multiplikativen vpliv na gospodarstvo. Prav gradbeništvo in logistična dejavnost sta bila preteklih letih glavna generatorja gospodarskega razvoja in rasti BDP. Poenostavitev postopkov javnega naročanja in zagotovitev transparentnega pridobivanja poslov prek javnih naročil; Državni zbor RS priporoča Vladi RS, da spremeni operativne programe spremeni predpise, ki določajo postopke javnega naročanja ter pripravi izobraževalne programe za naročnike v roku enega meseca ter o tem poroča Državnemu zboru enkrat letno. Januar 2010 7 Ml u primorski uVp Na javnih razpisih pa lahko sodelujejo podjetja, ki imajo poravnane obveznosti; Državni zbor RS priporoča Vladi RS, da naloži Ministrstvu za finance, da pripravi podzakonske predpise in organizira tekoče izobraževanje naročnikov na področju javnih naročil v roku enega meseca ter poroča Državnemu zboru enkrat letno. E. DAVČNI SISTEM Povečati splošno in posebne olajšave pri dohodnini; Splošna olajšava bo za leto 2010 znašala 3.100,17 EUR, za vse tiste, ki imajo letni dohodek do 8.694,22 EUR, se poveča za 2094,99 EUR, skupaj torej 5.195,16 EUR, za tiste, ki imajo letne dohodke nad 8694,22 in do 10.055,96 EUR, se poveča za dodatno 1.047,50 evrov, kar znaša skupaj 4.147,67 EUR. 1. Oprostitev dohodkov od inovacij; 2. Oprostiti plačila dohodnine dohodke mladih raziskovalcev; 3. Znižati prispevke za socialno varnost za 2 odstotni točki in omejiti pokojninsko stopnjo prispevkov Zaradi višine prispevkov za socialno varnost je slovenski delavec eden najdražjih v Evropi in na svetu, slovensko gospodarstvo pa med najmanj konkurenčnimi. Oprostitipodjetjaplačilaprispevkov za delodajalce za novozaposlene in za samozaposlene; 4. Znižati stopnjo davka od dohodkov pravnih oseb za 3 odstotne točke; Prejšnja vlada je že naredila prve korake k znižanju obdavčitve dohodkov pravnih oseb, ko je znižala stopnjo davka iz 25% na 20%. Trend bi bilo potrebno še posebej v času krize nadaljevati in znižati obdavčitev na 17% v naslednjih dveh letih in sicer tako, da bi stopnja davka v letu 2011 znašala 18% in v letu 2012 17%. 5. Uvesti t.i. davčne počitnice za novoustanovljena podjetja. 6. Uvesti neomejeno 40% olajšavo investiranega zneska v osnovna sredstva. 7. Povečati olajšavo investirane zneske v raziskave in razvoj na 100%; 8. Znižati stopnje amortizacije 9. Uvesti pavšalno obdavčitev za s.p. in mikro podjetja.; 10. Povečati olajšave za donacije na 0,5% prihodkov pri pravnih osebah in s.p. 11 .Poenostaviti postopke dokazovanja oprostitev in olajšav; 12. Poenostaviti postopke za odlog in obročno odplačevanje davkov in prispevkov, še posebno pri zneskih, ki so manjši od 4.000 Evrov; 13. Zagotoviti bistveno zmanjšanje števila transakcijskih računov za plačevanje davkov in prispevkov; 14. Zagotoviti hitrejše reševanje pritožb na 2. stopnji; Nadaljnji predlogi SDS: F. ZMANJŠATI ADMINISTRATIVNA BREMENA GOSPODARSTVA G. POTREBNA JE UČINKOVITEJŠA PODPORA ZA INTERNACIONALIZACIJO GOSPODARSTVA H. ENERGETIKA - PRIPRAVITI NACIONALNI ENERGETSKI PROGRAM Državni zbor RS priporoča Vladi RS, da pripravi ustrezno strategijo učinkovite rabe energije in obnovljivih virov, preveri smotrnost investicije v blok 6 Termoelektrarne Šoštanj. TURIZEM Zasledovati j e potrebno cilj e povečanj a dviga konkurenčnosti in obsega turistične dejavnosti z generiranjem povpraševanja po Sloveniji kot turistični destinaciji, III. UKREPI NA TRGU DELA Razmere na trgu dela so se v letu 2009 izrazito poslabšale. Število delovno aktivnih prebivalcev je upadlo, število brezposelnih seje približalo 100.000. Stopnja registrirane1 brezposelnosti na ravni Slovenije je v oktobru 2009 dosegla 10 %. Število nezaposlenih se je novembra še povečalo in doseglo 95.446 oseb, kar pomeni 50,6% več kot novembra lani, ko je stopnja nezaposlenosti znašala 6,7%. Najbolj pereč je problem nezaposlenosti v pomurski regiji, ker se stopnja približuje 20% (oktober 2009 18,4%). Protikrizni ukrepi v letu 2009 so upočasnili slabšanje razmer na trgu dela. Vlada RS je za reševanje kriznih razmer predlagala dva interventna zakona in sicer Zakon o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa in Zakon o delnem povračilu nadomestila plače ter dopolnjen program Aktivne politike zaposlovanja. Vlada RS ocenjuje učinke delovanja obeh zakonov kot pozitivne, čeprav tako delodajalci kot sindikati opozarjajo, da zakona nista prinesla želenih rezultatov. I. Ukrepi za izhod iz krize Z namenom doseganja čim večjega učinka protikriznih ukrepov in zmanjšanja negativnih posledic njihove uvedbe pa bo v nadaljevanju potrebno: a) povečati učinkovitost izvajanja dosedanjih protikriznih ukrepov z bolj natančno in ožjo opredelitvijo ciljne skupine upravičencev, b) preusmeriti krizne ukrepe oziroma zamenjati nekatere obstoječe ukrepe z novimi, predvsem tiste, ki niso bili dovolj učinkoviti ali imajo prevelike negativne posledice, c) pričeti s postopnim opuščanjem protikriznih ukrepov in uvajanjem strukturnih sprememb. Dvig minimalne plače Ocena življenjskih stroškov je pokazala, da le ti bistveno presegajo neto minimalno plačo, ki znaša 459 EUR, medtem ko življenjski stroški znašajo 562 EUR. Dvig minimalne plače je nujen tudi za ohranitev dostojanstva ljudi. Minimalno plačo je potrebno zvišati. PROTIKRIZNI UKREPI V JAVNI UPRAVI IN Z NJENO POMOČJO Zniževanje obsega sredstev za plače za dva odstotka letno v celotnem javnem sektorju Znižanje števila zaposlenih za 2% bi pomenila znižanje stroškov za plače na letni ravni za cca. 293 000 EUR. VI. PROTIKRIZNI UKREP NA PODROČJU PROMETA Državni zbor RS priporoča Vladi RS, da pripravi in izvede delno privatizacijo podjetij, v katerih ima država oz. SOD in KAD deleže v lastništvu (Luka Koper, Intereuropa, SŽ, aerodromi, prevozniki). To je praktično mrtev kapital z vplivom politike na poslovanje, posledica je netržno vodenje današnjih uprav. VII. PROTIKRIZNI UKREPI V ZDRAVSTVU Državni zbor RS priporoča Vladi RS, da pripravi in izvede celovito informatizacijo zdravstvene dejavnosti na celotnem območju RS. Predlogi ukrepov - Prostorska politika Proučiti je potrebno postopke in podzakonske akte za umeščanje objektov v prostor ter jih popraviti tako, da bodo ustrezni izzivom sodobnega časa. Dopolniti je potrebno zakonodajo tako, da se prepreči gradnja na področjih: • ki so na ali ob ali pod plazovitim terenom, • ki bi z gradbenim posegom presekale posamezne vrste zemljin in s tem omogočile vdor vode skozi vodo nepropustne plasti, • ki so prenizko glede na 200 letne vode bližnjih vodotokov, • namenjenih za razliv poplavnih voda. Potrjevanje občinskih prostorskih načrtov Izboljšati je potrebno upravljanje na področju prostorskega urejanja, vključno s takojšnjo podporo občinam pri pripravi in sprejemanju svojih prostorskih aktov. Močno je treba pospešiti potrjevanje Občinskih prostorskih načrtov (OPN), saj so ti nujen pogoj za uspešno črpanje evropskih sredstev. Skrb za enakomeren razvoj Slovenije Takojšnje ukrepanje in podpora ministrstva pri problemih nesorazmerja med povečanim številom prebivalstva na nekaterih območjih in pomanjkanjem nekaterih nujnih infrastrukturnih objektov Uvedba pokrajin Nadaljevati in izpeljati je potrebno projekt oblikovanja pokrajin, ki so nujen prostorski in zlasti razvojni člen med državo in lokalnimi skupnostmi. Program poslan vladi ter tudi GZS in podjetjem Opozicijska SDS bo sedaj, ko je pripravila in na novinaski konferenci v Ljubljani predstavila paket 71 ukrepov, zahtevala sklic izredne seje parlamenta. Paket izhoda iz krize, ki je kar všečen , vprašanje pa je za koliko bi obremenil gospodarstvo, ker je brez natančnih izračunov, so predstavili Janez Janša, Gregor Virant in Andrej Šircelj. Zanimivo pri vsem navedenem je, da še vedno ni jasne slike, kje se danes nahaja Slovenija v pogledu strahotnih zadolžitev (bruto najmanj 35 milijard evrov, neto 11 milijard), kar so lahko že pred nekaj meseci kot prvi izvedeli le bralci Primorskega utripa. O ukrepih, ki jih je pripravila največja opozicijska stranka SDS, naj bi DZ razpravljal v roku 30 dni. Medtem pa tudi vlada pripravlja svojo stratehgijo izhoda iz krize. Morda se bo prvič zgodilo, da bodo koristno tudi povezali. Se je ministru Erjavcu zgodila krivica? Karl Erjavec, sedaj že skoraj nekdanji minister za okolje in prostor, prej pa minister za obrambo, a še vedno prvak DeSUS, upravičeno trdi, da se mu je zgodila krivica, ker so za obdolžitve zoper njega najprej izvedeli mediji in šele nato on. Kaže, da bo odstopil sam. O zadevi Erjavec smo prebrali in slišali že toliko vsega, da preprosti občan, ki ga sedaj prek medijev celo na veliko sprašujejo kaj si misli o tem, nikakor ne more imeti pravega odgovora. Slišali smo, da ministra bremenijo obtožni predlogi zaradi „nevestnega dela v službi11 in to za tri zadeve; brez soglasja vlade naj bi prodal delež državnega podjetja, nejasnosti okrog neracionalnega nakupa osemkolesnikov (zadevi Patria) in „nekaj kant za smeti11, kot sam poreče. Ni popolnoma jasno kaj je v ozadju, mu bo res dokazano kaznivo dejanje, ali pa bo Erjavec le še ena od političnih žrtev? Zdi se, da bo afera še dober mesec, ali vsaj dva, obremenjevala celotno slovensko politiko, vključno z Državnim zborom, na koncu pa še morda tudi ustavno sodišče, glede ustavne presoje zakona o računskem sodišču, ki da nima ustavne pravice predlagati ugotavljanja politične odgovornosti posameznega ministra oziroma kar konkretne odstavitve. Pomembna je strokovna usposobljenost ministrov! Slovenija ima očitno premalo strokovnih kadrov za pomembne ministrske položaje. Je pa še en problem, ko minister včasih kar iz medijev zve kaj se dogaja v njegovem sektorju. Voditi tako pomembni ministrstvi kot sta obrambno in okoljsko (čudna sestava) ni enostavno in če si pri tem še malce naiven, morda tudi nestrokoven in ne obvladuješ zadeve - ali bolje rečeno, če 100-odstotno zaupaš strokovnim službam, se lahko tudi opečeš, ali kaj spregledaš. Pošteno bo, če bodo Erjavcu, ki se ima za žrtev politike, dopustili dokazati ali je res on sam prekoračil pooblastila, ni poslušal opozoril stroke, oškodoval državno lastnino, ali pa so mu vse skupaj le spretno le nastavili? Za napake v ministrstvih mora pač vedno odgovarjati glavni - v tem primeru je to Karl Erjavec, ki je celo diplomirani pravnik. Višek cinizma pa je, da mu premier, še preden je zadeva „pečena“ javno prek TV ekrana reče naj si poišče svojega namestnika, kar seveda lahko dobesedno pomeni, da je že vnaprej odpisan in to preden mu je kaj sodno dokazano in da bi se imel priložnost braniti (ne le na TV in v časopisih) ter preden bo zadnjo besedo o njegovi usodi izrekel Državni zbor. Ločiti je namreč treba kaznivo in politično dejanje. Če je res storil kaznivo dejanje, zakaj se potem s tem ukvarja vsa amaterska vesoljna Slovenija, ko mnogi govorijo stvari kar na pamet ali pa po politični pripadnosti. Zanimiva dogajanja tudi v vrhu Desusa Še posebej zanimivo dogajanje je kot kaže v vrhu Desusa. Izvršni odbor stranke svojega vodjo Erjavca podpira, hkrati pa na poziv premiera v svojih vrstah očitno išče njegovega namestnika (morda poslanec DeSUS Matjaž Zanoškar?). V DZ bodo torej Desusovi poslanci glasovali za Erjavca, češ da ni kriv, hkrati pa naj bi glasovali za novega ministra. Bog, odpusti jim, saj ne vedo kaj delajo. Pravijo tudi, da si ne želijo vladne krize in da bodo kljub vsemu ostali v koaliciji, čeprav naj bi še pred nekaj dnevi Erjavec grozil z izstopom Desusa iz vladne koalicije, kar bi zagotovo pripeljalo do vladne krize. Morda so v Desusu sedaj že spoznali, da je to hkrati tudi napad na stranko, ki je moteča. Žrtvovali bodo torej svojega priljubljenega vedno nasmejanega vodjo, ne bodo pa izstopili iz koalicije, ker se zavedajo, da zunaj vladnih vrst in koalicije nimajo praktično nobene politične moči. Hkrati pa jih močno potrebuje tudi Pahor, da bi se izognil kakršni koli vladni krizi. Premier se je izognil lastnemu bremenu Premier Borut Pahor kar dolgo ni vedel kaj storiti z ministrom pomembne koalicijske stranke DeSUS Karlom Erjavcem, očitno pa mu je kot nalašč prišlo pod roke priporočilo predsednika računskega sodišča Igorja Šoltesa naj ga kar odstavi. Priporočilu je sledil (čeprav ne bi bilo treba) in poslal v DZ pobudo za odstavitev Karla Erjavca s položaja ministra za okolje in prostor. Je kriv, ni kriv...? Višek slovenske neumnosti je, da prek radia navadne ljudi sprašujejo kaj je treba storiti z Erjavcem, je kriv, ni kriv..., namesto, da bi to vprašanje elegantno, kulturno in pravno, rešili zato plačani pristojni organi in mu vse lepo dokazali, saj vendarle nikogar ne moremo javno linčati preden se mu dokaže krivda, kajti v takem primeru bi padla naša rosna pravna država! To samo še potrjuje, daje s slovensko politiko in odnosi v njej nekaj hudo narobe. Opozicijska SDS ne počiva Medtem, ko premier Pahor neumorno izgublja dragoceni čas in v javnosti razlaga zadevo Erjavec, opisuje vzroke krize in napoveduje ukrepe izhoda iz nje mu največja opozicijska stranka SDS na pladnju prinaša nov skupek več kot 70 protikriznih ukrepov za stabilizacijo slovenskega gospodarstva in trdi, da aktualna vlada pač temu ni kos, ali pa nima časa. FK Preplah zaradi pozabljenega kovčka v lucijskem Tušu Na tleh pri točilnici v lucijskem supermarketu TUŠ je 6. januarja kar nekaj ur stal zapuščen velik črni kovček, natakarica pa je iz upravičenega strahu poklicala policijo. Policistka in policist sta si ogledala kraj dogodka. Pozabljeni kovček v supermarketu Tuš je bi! poln orodja, kar je pokazala rentgenska naprava in ni predstavljal nobene potencialne nevarnosti. FOTO: FK-Primorski utrip Posebnega vznemirjenja med delavci sicer ni bilo, pomislekov na najhujše pa kar nekaj. Previdnost pri takih primerih nikoli ni odveč. Na kraj dogodka sta prišla mlada policistka in policist iz Policijske postaje Piran v Luciji, ki sta si kovček natančno ogledala in zadevo tudi skrbno popisala. Na srečo ni bilo nič posebnega. Kot nam je naslednji dan povedal pomočnik komandirja Policijske postaje Piran je šlo za kovček z orodjem, ki gaje tam pozabil nek delavec, kije popravljal dvigalo in mu je bil že vrnjen. V primeru, da gre za utemeljen sum nastavitve eksplozivnega ali drugega nevarnega sredstvaje prav, da takoj pokličete policijo in se zadevi ne približujete. Takrat običajno prispe specialna enota policije iz Ljubljane, ki najprej zavaruje območje, nato pa sumljiv predmet daljinsko razstrelijo s posebnim vodnim topom, da onemogočijo eksplozijo. Limona velikanka Na posestvu Vinicia Bernetiča iz Liminjana je zrasla okoli pol kilograma težka limona, iz katere bi se dalo iztisniti sok za kar nekaj limonad. Za novo leto jo je podaril točilnici Petra - za okras - s posvetilom na debeli lupini - Srečno 2010. Dobrodelna krvodajalska akcija Kri so tokrat darovali rokometaši RK Cimos Koper in njihovi podporniki Rokometaši RK Cimos Koper in strokovno vodstvo kluba so se 7. januarja udeležili že tradicionalne januarske krvodajalske akcije. In prav januarja in februarja v Centra za transfuzijsko dejavnost v Izoli (CTD) zaradi raznih viroz, gripe in podobnih bolezenskih nevšečnostih že leta in leta beležijo manjše število krvodajalcev, zato so se rokometašev in podpornikov kluba zelo razveselili. Krvodajalske akcije so se namreč udeležili tudi nekateri navijači in prijatelji kluba. Mnogi rokometaši so bili prvič na krvodajalski akciji in prav vsi so se z odvzema vrnili z nasmehom na obrazu, saj so s tem pokazali veliko solidarnost do ljudi v stiski, ki pri operacijah za preživetje potrebujejo življenjsko pomembno tekočino - kri. »Gre za del humanitarnih oziroma družbeno odgovornih obveznosti igralcev. Mnogim, predvsem mladim ljudem so zgled in krvodajalstvo je vsekakor plemenito dejanje. Če bomo z našo gesto koga na novo prepričali, da postane krvodajalec, smo dosegli naš namen,« je povedal Aleš Koršič, direktor kluba, ki je prav tako daroval kri. »Krvodajalske akcije smo se že večkrat udeležili. Zadnja je bila 15. januarja 2009. To postaja že tradicionalna aktivnost ob pavzi med enim in drugim delom rokometne sezone, ko lahko to tudi izkoristimo in se lahko udeležimo humanitarnih in drugih akcij, kar v času sezone storimo težje (fizične in časovne omejitve). Glede na potrebovano količino krvi je taka akcija, ko se udeleži večje število ljudi, zelo dobrodošla. RK Cimos Koper se bo tudi v bodoče z veseljem odzval takim in drugačnim humanitarnim akcijam,« je še dodal Koršič. Dobrodelne akcije se žal zaradi reprezentančnih nastopov ni moglo udeležiti 7 igralcev. Fantje, ki so darovali kri, so bili ta dan opravičeni od dopoldanskega treninga, popoldanskega pa so imeli v lažji obliki. Za zagotavljanje dnevnih potreb po krvi v Sloveniji Odvzem krvi ni boleč Morda je pri kom na začetku prisoten strah, lahko pa rečemo, da odvzem krvi ne boli, kar vsekakor dokazuje to, da vsako leto na svetu daje kri okoli 80 milijonov ljudi. Krvodajalcu običajno vzamejo 450 ml krvi, kar predstavlja največ 13 odstotkov celotnega volumna krvi. Sam odvzem traja približno 5 do 10 minut ob stalni prisotnosti in nadzoru medicinske sestre. Če prištejemo še administrativni del in malico, ki pripada vsakemu darovalcu po odvzemu krvi, lahko rečemo, da vam to plemenito dejanje vzame od pol do ene ure vašega časa. Po odvzemu je vrečka z vsebino krvi uporabna 42 ur, kar pomeni, da si krvi ne mora delati na zalogo, zato je zelo pomembno, da pride vsak dan zadostno število krvodajalcev. V Sloveniji je krvi dovolj, saj v vseh transfuzijskih centrih zagotavljajo bolnikom potrebno količino krvi. Seveda pa so zaloge krvi spremenljive in odvisne predvsem od porabe krvi in števila odvzemov krvi. Do nihanj prihaja tako zaradi slabše udeležbe krvodajalcev na krvodajalskih akcijah kot tudi zaradi večje porabe krvi. Uravnavanje zalog krvi je tako zelo kompleksno in odgovorno delo tako organizatorjev krvodajalskih akcij, transfuzijske službe kot uporabnikov. potrebujemo 400 krvodajalcev Pogovarjali smo se z Ireno Kramar, dr.med.,spec.,transf.med., vodjo Centra za transfuzijsko dejavnost v Izoli (CTD). | V letu 2009 so v CTD v Izoli . sprejeli 5785 krvodajalcev, j Od tega pa jih je kri dejansko lahkodarovalo jj~* 5422, kar je za t šest odstotkov I več kot leto poprej. »Lahko se pohvalimo, saj še nikoli ni bilo toliko krvodajalcev. Priznati pa moram, da so potrebe po krvi vsako leto večje. Postajamo starejši, poškodbe so vedno hujše, določene oblike zdravljenja zahtevajo boljšo kri, da pacient lažje prestane zdravljenje. Vesela sem, da je na Slovenski obali zelo prisotna humanost, kar kažejo tudi navedene številke. Krvodajalci se odzovejo na naše klice, ko je pomoč nujno potrebna. Zelo težko je napovedati kolikšne količine krvi in katere krvne skupine bomo potrebovali ter kdaj. Bolezen je zelo nepredvidljiva. Za enega hudo poškodovanega v prometni nesreči lahko potrebujemo 20 do 30 krvodajalcev, kar pomeni do 15 litrov krvi, za presaditev jeter, za operacije rakastih novotvorb, opečence do 20 krvodajalcev (10 litrov krvi), za srčne operacije 6 krvodajalcev (3 litre krvi) ter za komplikacije pri porodu 10 krvodajalcev (5 litrov krvi). Prav zato potrebujemo tudi vas!,« nam je zaupala Kramarjeva. Katera krvna skupina je najboljša oz. katere je največ in katere najmanj? Od odkritja krvne skupine ABO pred več kot 100 leti je danes poznanih že preko 400 različnih krvnih skupin. Čeprav nekatere od njih danes povezujemo z določenimi boleznimi, vloga večine krvnih skupin še ni poznana. Pri transfuziji krvi dajemo bolniku praviloma kri njegove krvne skupine ABO in Rh D, kadar pa to ni možno se odločimo za zamenjavo krvne skupine. V tem primeru je najbolj ugodna krvna skupina O za rdeče krvne celice in AB za krvno plazmo, saj ju lahko damo bolniku katere koli krvne skupine. V Sloveniji ima krvno skupino A približno 40 % ljudi, O 38 %, B 15 % in AB 7%. Približno 18 % ljudi je Rh D-negativnih, kar pomeni, da lahko prejemajo kri le od prav tako Rh D-negativnih krvodajalcev. Kdo je lahko krvodajalec? »Prvi in najpomembnejši pogoj za darovanje krvi pa je vama kri oziroma varen krvodajalec. Če je zdrav, se dobro počuti in je to pripravljen storiti je tak krvodajalec najboljši in tak odvzem krvi najbolj varen za bolnika, ki transfuzijo prejme« je dejala Kramarjeva. Kri lahko daruje vsak, ki je dobrega zdravja; star med 18 in 65 let; ki tehta vsaj 50 kg; v zadnjih mesecih ni imel večje operacije in v zadnjem letu ni prejel transfuzije; moški, ki vsaj tri mesece ni daroval krvi; ženska, ki vsaj štiri mesece ni darovala krvi in v zadnjem letu ni bila noseča. Krvi ne more darovati, kdor ima hujše obolenje srca, ima ali so imeli maligne (rakave) bolezni, sodijo v rizično skupino za prenos bolezni, imajo sladkorno bolezen, ki jo uravnavajo z insulinom, prebolevajo ali so v zadnjih 14. dneh prebolevali akutni infarkt. Tudi, če ste si pred kratkim opravili prebadanje kože ali tetovirali, prav tako ne pridete v poštev. Če sodite med ljudi, ki lahko darujejo to tako pomembno življenjsko tekočino, kar pogumno. Ljudje dajejo kri in jo bodo darovali tudi v prihodnje, da bi z njo rešili življenja drugih ljudi. Tudi ob tem najčistejšem dejanju medčloveške solidarnosti krvodajalci le redko slišijo besedo HVALA. Zato je toliko bolj pomembno, da se ob vsaki priložnosti zahvalimo prostovoljnim krvodajalcem, ki darujejo kri brez plačila. BK Januar 2010 i primorski u¥p Ocena novoletnih praznikov 2009/2010 V času novoletnih praznikov (31. 12. 2009 -3.1.2010) so v hotelih v piranski občini zabeležili 12.848 nočitev, kar je 2 % manj kot lani. Prevladovali so tuji gostje, saj so ustvarili kar 89 % vseh nočitev. Največ je bilo Italijanov, zabeležili pa smo tudi nekaj avstrijskih in nemških turistov. Hoteli so bili za Silvestrovo zasedeni okoli 74 %, takrat so zabeležili za 3 % manj nočitev kot leta 2008. Na prvi dan novega leta pa so hotelski gostje ustvarili za 4 % več nočitev kot leto poprej. 2009/2010 DOMAČI Index 09/10 TUJI Index 09/10 SKUPAJ Index 09/10 Zasedenost hotelov 31.12/1.1.10 621 88 3.982 99 4.603 97 74% 1.1./2.1.10 527 91 4.219 106 4.746 104 77% 2.1./3.1.10 239 57 3.260 97 3.499 93 56% SKUPAJ 1.387 81 11.461 101 12.848 98 * OPOMBE: Zaprt Hotel Laguna (Strunjan). V mesecu decembru 2009 so v hotelih občine Piran zabeležili 47.716 nočitev, kar j e 2 % manj kot v istem obdobju lani. Od tega je bilo 62 % nočitev tujih in 38 % nočitev domačih gostov. S celoletnim rezultatom leta 2009 smo zelo zadovoljni. Gostje v hotelih občine Piran so namreč ustvarili 1.087.173 nočitev, kar je enako kot leta 2008. Nočitve v hotelih občine Piran - december 09 HOTELI NOČITVE/DOMAČI NOČITVE/TUJI SKUPAJ SKUPAJ 18.284 29.432 47.716 Nočitve v hotelih občina Piran dec. 09 in primerjava dec. 08 HOTELI dec.09 dec.08 INDEX 09/08 SKUPAJ 47.716 48.493 98 Nočitve v hotelih občina Piran kumulativa jan. - dec. 09 in primerjava 08 HOTELI jan. - dec. 09 jan. - dec. 08 INDEX 09/08 100 SKUPAJ 1.087.173 1.088.445 Lea Šuligoj Utrjeno istrsko prijateljstvo Novi predsednik Denis Fakin vnesel v Društvo istrskega prijateljstva veliko zaupanja in vedrine. Pred novoletnimi prazniki so se v prostorih Kmečkega turizma Mahnič na Dragonji ponovno veselo zbrali člani društva istrskega prijateljstva in si ob odlični pogostitvi čestitali, začrtali pot sodelovanja in program dela za leto 2010. V tem času seje že vpisalo v društvo kar nekaj novih članov. Pisali smo že, da so se nekatere stvari v času prejšnjega predsednika nekako nerodno zaostrile, kar je članstvo Še gasilska fotografija za spomin skoraj razdvojilo. Na vse to so v društvu že pozabili in smelo kujejo pot naprej. srečanje prijateljev Istre. FOTO: FK-Primorski utrip Vesela družba. Ob priložnosti srečanja v Kmečkem turizmu Mahnič je član društva Gašpapr Gašpar Mišič izročil gospodarju kmetije Gvidu Mahniču lepo ilustrirano publikacijo Istra-Istria, avtorja Silvana Sana. Holding še pri življenju Če Istrabenz, holdinška družba d.d. do 31. 12. 2010 ne bo uspela vrniti bankam upnicam 100 milijonov evrov, avtomatsko sledi stečaj! Kako izpolniti zapisano v sporazumu z bankami upnicami, ki so izglasovale prisilno poravnavo za Holding Istrabenz d.d., ki upravlja s finančnim premoženjem skupine Istrabenz d.d. in ima v nekaterih podjetjih tudi kapitalske deleže, je vprašanje, ki sedaj najbolj muči prvega moža uprave Holdinga dr. fizike Bogdana Topiča, ki si je ves čas prizadeval za sporazumno poravnavo dolgov, a žal ni uspel. On v bistvu ni nič kriv. Očitno se je nesrečno (ali pa naivno) usedel na 937 milijonov dolga celotne skupine Istrabenz d.d. (od tega sedaj še okoli 460 milijon dolga Holdinga), ki gaje „skuhala“ prejšnja uprava (skupaj 8,5% dolga Slovenije) in vse to poskušal rešiti. Dejstva so sedaj že kristalno jasna: Skupnega premoženja za povrnitev dolgov 19 bankam (nekatere so že zasegle zastavljene delnice) je za zdaj še dovolj, vprašanje pa je, če ga bo še in ali bo tudi uspešna prodaja Istrabenzovega premoženja ter če se bodo našli kupci, ki bodo kupnino položili kar na mizo. Iz akta o prisilni poravnavi namreč izhaja, da mora Holding do 31. decembra 2010 vrniti upnicam prvih 100 milijonov evrov (od 460). Ce mu to ne uspe, sledi avtomatsko stečaj! Tudi z morebitno odstavitvijo dr. Topiča se stvari ne bi spremenile. Dolg je dolg. In kaj bo Holding prodajal najprej? Turistične objekte (Kempinski Palače), Instalacijo in drugo nepremičninsko premoženje. Holdinška družba nekako še upravlja z naložbami v šestih divizijah, v katerih še deluje 76 različnih družb. Že ta podatek pove kako razvejan je sistem Istrabenza. Predstavili so knjigo Dvajset let praznika vina Ondina in Vittorio Luša ter Fulvia Zudič iz Narodne skupnosti Italijanov Piran so v soboto, 9. januarja 2010, v prostorih KS Lucija predstavila knjigo Dvajset let praznika vina /Vent‘anni della festa del vin 1989-2008, v kateri najdemo številne informacije o gojenju vinske trte ter sezname o pridelovalcih - vinogradnikih ter nagrajencih za najboljša vina. Že od samega začetka pridelovalcem vina pomagajo in svetujejo enologi ter opozarjajo predvsem na potrebo po skrbnem gojenju ter pravočasni zaščiti vinske trte in predvsem tudi o „higieni kantin“ , kar v prejšnjih letih ni bila ravno odlika nekaterih vinogradnikov in vinarjev. „Ponosen sem na jubilej" je na srečanju z vinogradniki in vinarji povedal Vittorio Luša. Proslavili stoti literarni večer 16. decembra 2009 so v hotelu Delfin v Izoli obeležili jubilejni stoti literarni večer, ki ga je odlično povezovala voditeljica in organizatorka večerov Marjetka Popovski. Sodelujoči, ki so ta večer recitirali svoje pesmi, so prišli iz vseh krajev Slovenije. Marjetka Popovski je zapela svojo novo pesem in jubilantom podelila posebna priznanja. Za siceršnje uspešne razvedrilne večere, ki jih glasbenica prireja v tem hotelu, ji je direktor Branko Simonovič podelil priznanje. Na koncu so prerezali tudi veliko torto. Spominsko fotografijo Primorskega utripa ste si lahko ogledali tudi v Primorskih novicah v rubriki „Bralci poročajo". Takole so se postavili literati pred objektiv Primorskega utripa. Priznanje Marjetki Popovski. FOTO: FK-Primorski utrip. Januar 2010 JjL ■ tRt primorski u¥p Glasba je umetnost, pohvale pa so redke Novoletni tek MEDNARODNI USPEH ŠESTIH MLADIH PIANISTOV GLASBENE ŠOLE IZ PIRANA Vsako leto po svetu organizirajo veliko tekmovanj, ki naj bi odkrila nadarjene učence in pomagala razvoju mladih, talentiranih glasbenikov. V Sloveniji je takšnih tekmovanj izredno malo, za klavir npr. obstaja na državni ravni samo eno (TEMSIG) - enkrat na vsako 3. leto za posamezen inštrument! Tekmujejo tisti (učenci in učitelji), ki se upajo, tisti talentirani in tisti, ki se ne bojijo dodatnega dela, ter morebitnega »poraza«. Tekmovanje spodbuja učenca za bolj poglobljeno delo, učenec dobi več lekcij od učitelja in v enem razredu napreduje ogromno,več kot z navadnim šolskim programom, učenec igra program, ki je vsaj za en (pa tudi do štirih razredov!) težji od prepisanega po učnem načrtu... Za dober rezultat je potrebno veliko odrekanja in veliko vloženega truda, saj je tudi na glasbenem področju nivo igranja in sposobnosti mladih ljudi z leti izredno narasel. Zato je tekmovalcev z vsake šole v Sloveniji (obstaja čez 60 glasbenih šol) sorazmerno malo. Na posameznem oddelku (npr. na klavirskem, ki je največji na vseh šolah) je to po 1 učenec na šolo,če je manjša, ali do 5 učencev na večjo šolo, letno! Od 4. do 12. decembra 2009 potekalo 5. mednarodno tekmovanje mladih glasbenikov »Paolo Spincich v Trstu. Piranska glasbena šola (Podružnica GŠ Koper), kije ena med manjšimi v Sloveniji, se ponaša s 6-timi učenci starosti od 8 do 14 let, ki so kljub nezavidljivim pogojem (šola še vedno nima svoje dvorane, ki je okno v svet in prvi, najpomembnejši stik z odrom, ki je tako potreben za pravilno pripravo, »urjenje« nastopa pred občinstvom), letos tekmovali na mednarodni ravni in dosegli naslednje uspehe: V A - kategoriji (pianisti do deset let) je tekmovalo 40 otrok iz Slovenije, Italije, Avstrije,_ Hrvaške, Belorusije in Bosne in Hercegovine. Pet učencev GŠ Piran je petčlanska mednarodna žirija ocenila tako: Pohvale vredna redkost v današnjem »instant« svetu hitrih informacij in v času prevelikih, večinoma nepotrebnih možnosti izbir je to, da se otroci in mladina (skupaj s starši) odločajo za nek »počasen« hobi preteklih časov, ki zahteva statično, vendar intelektualno-čustveno bogato angažirano delo, tako enostavno in hkrati tako kompleksno... Gre »samo« za glasbo. Za zvok, za ljubezen do vsega tega kar se skozi njega da izraziti. Glasba je najbolj abstraktna umetnost in prav v tem je njena lepota. V njeni širini, v svobodi, ki jo ponuja tistemu, ki ji zna prisluhniti, ki se ji upa prepustiti in se odpreti. Otroci to naredijo lažje, saj je to od začetka del njihovega sveta - igra in ustvarjanje. Domišljija. Kasneje se ta preobrazi v čustva. Svet pravljičnih bitij se zamenja z realnim svetom čustvenih bitij, ljubezni. A to je nekaj, kar je škoda zamuditi pri odraščanju, pri dozorevanju otroka v človeka. Prav zaradi tega je, po mojem mnenju, uspešen vsak od staršev z njegovim otrokom, ki je začutil ta svet in da! prednost konjičku preteklih časov pred računalniško-televizijskim virtualnim svetom že gotovih, narejenih in na pladnju serviranih »pravljic«. Resnično poglabljanje, skupaj z vztrajnim in rednim delom za glasbo talentiranega otroka, podkrepljeno s strokovnim vodstvom učitelja in s podporo staršev, pa pripelje do še večjega uspeha na tem področju. Da bi otrok sploh šel na kakšno glasbeno tekmovanje, je potrebno razen prej naštetih pogojev, tudi to, da ima visoko mentalno stabilnost, saj lahko vsak zase pomisli kako je to stopiti pred publiko in nekaj suvereno povedati občinstvu, ki v dvorani sproščeno sedi, opazuje, čaka... Igrati je še toliko težje, ker je to jezik, ki se težje improvizira kot govorni in kateri mora razen tehnične dovršenosti vsebovati še čustveno plat. To pa je zelo težko uskladiti na odru, ki vsakemu človeku, mlademu ali izkušenemu, večinoma vzbuja tremo in negotovost. Učenci - tekmovalci pripravljajo skladbe za tekmovanje po nekaj mesecev in jih nato »preizkusijo« po nekajkrat na odru, pred občinstvom. Zato se tako malo otrok in učiteljev odloča za ta nevsakdanji stres - tekmovanje. LARA CERAR, 8 let, 2.r., 90 točk, SREBRNA MEDALJA TAŠA ŠINKOVEC, 9 let, 3.r., 90 točk, SREBRNA MEDALJA Mentorica obeh: prof. Aleksandra Cešnjevar Glavina TIARA STERGULC, 91et, 3.r„ 91 točk, SREBRNA MEDALJA DEA KOLENC, 9 let, 3.r., 87 točk, BRONASTA MEDALJA MATIJA GORELA, 10 let, 4.r., 90 točk, SREBRNA MEDALJA Mentor vseh treh: prof. Bojan Glavina VB- kategoriji (do 14 let) je tekmovalo 35 otrok iz Italije, Slovenije in Hrvaške, en Pirančan je dosegel: IVAN LOBODA, 14 let, 6.r. 98 točk, ZLATA MEDALJA in ABSOLUTNO 1. MESTO Mentorica prof. Aleksandra Cešnjevar Glavina Ivan Loboda s svojim pokalom ob profesorici po zaključnem koncertu v Šali Tripkovič v Trstu. Na fotografiji z leve: Taša, Dea, Lara in Tiara, s svojima profesorjema po uspešnem tekmovanju. Nasmejani Matija s svojo srebrno medaljo in s ponosnim učiteljem. Ivan sije z nagrado prislužil še 150 evrov, pokal, ter čast, da zaigra na koncertu prvonagrajencev v prestižni »Dvorani Tripkovič«, ki je ob tej priložnosti gostila približno 500 poslušalcev! Svoj program bo Ivan posnel tudi za Radio Koper za oddajo »Primorski talenti«. Zanimiv podatek je, daje od 170-ih tekmovalcev na mednarodnem tekmovanju v Trstu kar 107 udeležencev bilo iz Slovenije. Zanimivo je tudi to, da v Italiji obstaja nekaj sto mednarodnih tekmovanj za mlade glasbenike, v Sloveniji nobeno, ali eno, dva zadnjih nekaj let. Vprašanje, ki se samo postavlja je, zakaj je temu tako? Ali je dovolj poskrbljeno na tem področju za mladino, ki si je izbrala glasbo in ne šport, glasbo in ne množico drugih, vabljivih področjih za svoje udejstvovanje? Ali si ti otroci ne zaslužijo več skrbne pozornosti? Lahko samo čestitam vsem, ki na tem področju vztrajajo. Aleksandra Cešnjevar Glavina Start tekačev s Trga prekomorskih brigad v Portorožu. Mojmir Kovač, predsednik društva Jaz sem najboljši, je tudi za novoletne praznike poskrbel za živahno tekmovanje tekačev. Letošnji novoletni tek so poimenovali Od trga do trga. Tako se je 3. januarja 2010 na Trgu prekomorskih brigad v Portorožu ob čudovitem sončnem vremenu zbralo 80 tekačic in tekačev, ki so preizkusili svoje moči in tekli najprej do lucijske Taverne, nazaj do Trga prekomorskih brigad in naprej do Tartinijevega trga v Piranu v skupni dolžini 7,6 km. Tek in pohod Povežimo soline 2010 Mojmir Kovač že napoveduje novo tekmovanje tekačev z naslovom Povežimo soline 2010, ki bo 14. marca 2010. Proga bo skoraj v celoti speljana ob morju, tekmovali pa bodo na trasah med Sečoveljskimi solinami (Lera) in Strunjanskimi solinami (Štjuža).Tekmovanje zajema tri zvrsti tega rekreativnega športa: Akcijo Moj prvi tek, Pohod - povežimo soline 10 km in Neuradni državni prvaki v povezovanju solin. Informacije: 041 Najprej vpis, nato ogrevanje za tekmovanje. Najboljši tekač - maratonec. FOTO: FK-Primorski utrip. 724 262. :. • s ' •. - v* tIIHu ’• «V ” s 1 \ ■=.Jaš« m Trenirajo za tek Povežimo soline. Koper dobi olimpijski bazen in prenovljeni stadion Medtem ko so na Bonifiki, v neposredni bližini večnamenske športne dvorane, že vidni stebri novega olimpijskega bazena (na fotografiji) se Kopru obetata tudi prenovljen nogometni in atletski stadion. Slednjega bo gradilo podjetje Stavbenik. Podjetni župan Boris Popovič pa ima v rokavu še kar nekaj zanimivih projektov, opozicija pa mu očita, da se občina preveč zadolžuje. FOTO: FK-Primorski utrip. Januar 2010 11 ■ primorski u¥p Ob 10. obletnici Gledališke skupine Dekani Komandirjev tič več kot navdušil Gledališka skupina Dekanije 18. decembra 2009 premierno uprizorila komedijo Komandirjev tič. Doslej so uprizorili že 348 raznih gledaliških predstav, ki si jih je ogledalo 35.200 gledalcev. Nabito polna prenovljena dvorana v Dekanih je bila minuli konec tedna kar dva dni krstno prizorišče odlične komedije. Zgodbo, katere rdeča nit so križi in težave v podeželski družini in njenem sorodstvu ob prisotnosti vaške opravljivke, stvari pa se zapletejo, ko se v zgodbi pojavijo možje postave v uniformah in čudežni ptič z njimi, je tokrat izjemoma napisala tuja avtorka, in sicer italijanska državljanka, rojena v Švici, gospa sega v leto 1999, ko so odigrali krajši program, nekaj Loredana Cont. Za ostale predstave skečev in kratko enodejanko. Odziv v Dekanih je bil zelo pa so v vseh desetih letih delovanja dober in zato so nadaljevali, vendar jih izven domače vasi v Gledališki skupini Dekani besedila ni nihče poznal in temu je bil primeren tudi prvoten odziv vselej prispevali člani skupine sami. na predstavah. Prevod v slovenščino in priredbo Skupina ni nikoli štela veliko članov in prav zaradi tega zadnje predstave sta opravila Boris seje vodja skupine Boris Piciga odločil, da bo sam začel Piciga in gospa Ingrid Verk, znana pisati besedila, kar se je izkazalo za zelo dobro potezo zamejska igralka, humoristka in in zato je s pisanjem tudi nadaljeval. Njihova prva režiserka iz Boljunca pri Trstu, celovečerna predstava s svojim besedilom nosi naslov ki je poskrbela tudi za režijo. SREČA IZ SALOMONOVEGA OGLASNIKA, ki jo V komediji so igrali Boris Piciga in po 8 letih še vedno občasno igrajo, do sedaj pa ima za Irena Piciga, Matjaž Toškan, Dragica seboj že 134 ponovitev. Naslednja uspešnica nosi naslov ZAPELJIVKA ODDAJA STANOVANJE, kije prišla tudi izpod peresa vodje ansambla Borisa Picige. To predstavo Zaradi velikega zanimanja in povpraševanja in dvakrat prepolne dvorane so se v Kulturnem domu v Dekanih odločili za tretjo ponovitev KOMEDIJE KOMANDIRJEV TIČ v nedeljo, 17.1.2010 oh 18. uri. Vstopnice bodo naprodaj eno uro pred predstavo. Blagojevič,TinaPohajač,KarinFortuna, Luka Depangher in Andreja Kozlovič. Sicer pa Gledališka skupina Dekani igrajo zelo pogosto in ima za seboj že 74 ponovitev. Ob letos praznuje 10 let delovanja in omenjenih predstavah je Boris Piciga napisal še večje temu je bila posvečena tudi najnovejša število kratkih skečev, ki sojih kasneje povezali v eno komedija KOMANDIRJEV TIČ, predstavo - REVIJA NAŠIH NAJBOLJŠIH SKEČEV, ki premierno odigrana v petek 18.12.2009 sojo doslej ponovili 108 krat. v prepolni dekanski dvorani, ki so Danes šteje skupina s tehnikom Otilijem Furlaničem vred, jo potem ponovili dva dni kasneje, 9 članov in članic. Skupina ljubiteljskih igralcev je v 10-v nedeljo 20.12.2009, prav tako v letnem obdobju odigrala že 348 predstav, katerih seje prepolni domači dvorani. Odziv udeležilo 35.200 gledalcev. publike je bi enkraten, zato ni prav nič Pohvalijo se lahko tudi s tem, da v 10 letih delovanja niso čudno, da že prihajajo prva vabila za odpovedali še nobene predstave, pa ne zato, ker je vedno nastope. teklo vse kot po maslu, temveč zato, ker so v dekanski Začetek delovanja dekanske skupine ekipi, kot pravijo, vedno pripravljeni stisnit zobe. Andreja Čmaj Fakin PO METODI ZDENKA DOMANCICA Zdraviteljstvo z bioenergijo popravlja posameznikom vse vrste težav in obolenj. Najboljši učinek se dosega v povezavi s klasičnimi oblikami zdravljenja, saj preprečuje in odpravlja motnje in bolezni (preventiva in kurativa). To velja celo pri obolenjih, ki jih imamo za neozdravljive, saj tudi pri teh daje vidne pozitivne rezultate. Za bioterapijo ne obstajajo lažje in težje bolezni, ampak le posamezniki, ki potrebujejo posebno zdravljenje. Tak pristop pokriva najširši spekter obolenj, kot so stres, depresije, obolenja ščitnice, kardiovaskularne težave, razna vnetja (išias,hernia,...), migrene, obolenja prostate, maternice, itd. Skupina izkušenih terapevtov izvaja program štiridnevnih terapij v KULTURNEM DOMU IZOLA ULICA OKTOBRSKE REVOLUCIJE 1, IZOLA. terapije se bodo izvajale v terminih: * od 11.1.2010 do 14.1.2010 * od 18.1.2010 do 21.1.2010 * od 25.1.2010 do 28.1.2010 s pričetkom ob 18.30 uri. Za dodatne informacije in prijave pokličite na 040-668-916 (Tamara GrbavacT V Avditoriju so predstavili filmsko leto 2010 resničnosti razumevanja filma v splošni populaciji, zato menijo, da je potrebno program prilagoditi sodobnim spoznanjem o dojemanju filma med mladimi in tudi med tistimi nekoliko starejšimi obiskovalci. To Projekcije v letu 2010 Projekcije potekajo v tistih mesecih, ko sicer vlada na področju filma določeno zatišje in ko ni glavne turistične sezone. Potekajo dvakrat mesečno (praviloma ob torkih) in tvorijo homogeno celoto skozi celoletno predstavitev posameznega avtorja ali filmskega sloga. Za leto 2010 so izbrali železni repertoar filmske zgodovine in dvanajst najvidnejših filmov, ki jih le stežka vidimo na velikem platnu. Miloš Forman, 1975), 114’ TAKSIST (Taxi Driver, Martin Scorsese, 1976), 97’ JANUAR Neme klasike Luči velemesta (Charles Chaplin, 1931/1935), 87’ Novi Hollywood Apokalipsa danes (Apocalypse Now, Francis Ford Coppola, ver. 2001), 202’ FEBRUAR V Avditoriju Portorož se januarja začenja nov program FILMSKI KLASIKI, ki ga bodo izvajali skupaj s Slovensko kinoteko. Izobraževalni predvsem pomeni, da jih je potrebno Ljubezen po moško program vključuje najboljše filme svetovne filmske produkcije: dediščino nagovoriti s programom, ki bo POLNOČNI KAV BOJ (Midnight sedme umetnosti. V vsak film oziroma mesečni ciklus vas bo uvedel gost, pritegnil pozornost, obenem pa bo ow oy, o n c esinger, 69), 113 - januarju bosta to Mitja Reichenberg in Ubald Trnkoczy. Vrednost ""fprefhfz ^nadafinjf Sobneiše DRžlvU AN KANE (Citizen Kane, proučevanje pojava. Program ČJrson Welles. 1941), 119 predvideva vzpostavitev različnih MAREC programa je ocenjena na 9.500 €. Na fotografiji Primorskega utripa: (z [ leve proti desni) Ksenija Murari, direktor Avditorija Portorož Mojmir Suhar, Mitja Reichenberg (Slovenska kinoteka), Barbara Jakomin. izobraževalnih aktivnosti - od posameznih predavanj, spremljevalnih predavanj, do različnih delavnic in seminarjev. Tovrstni koncept vključuje Kurosawa, 1975), 144’ tudi posebne oglede za osnovne in srednje šole kakor tudi za študente. Japonska pomlad na filmskem platnu KAOS (Ran, Akira Kurosavva, 1961), 161' DERSU UZALA (Dersu Uzala, Akira Programska zasnova: Kot inštitucija nacionalnega pomena za ohranjanje in predstavljanje filmske dediščine javnosti si Slovenska kinoteka prizadeva tako za kulturni kot tudi za izobraževalni značaj projekcij. V okviru tovrstnega koncepta delovanja si obenem prizadevajo, da bi Kinotečno dejavnost prenesli iz glavnega mesta tudi v druge kraje v Sloveniji; menijo namreč, da so le ti pogosto zapostavljeni, saj njihovi prebivalci dostikrat ne utegnejo obiskati glavnega mesta zaradi ene same projekcije. Ker se v času, ko se kinematografska izkušnja pojmuje (zlasti med mladimi) predvsem kot zabava in razvedrilo, pojavlja toliko večja potreba po sistematičnem izobraževanju za drugačno razumevanje filma, je tovrstna pobuda tako izziv, kot tudi nujno potrebna za razvoj drugačnega dojemanja filmske resničnosti. V Slovenski kinoteki so zato pripravili program, ki temelj i na dveh projekcijah mesečno in poteka preko celega leta, v njem pa so vključeni različni pogledi na filmsko zgodovino. V Slovenski kinoteki se zavedajo Programski koncept Otvoritvena projekcija: Kinotečne klasike v arhivu Slovenske kinoteke Nemi filmi, ki predstavljajo odkritje Slovenske kinoteke in ki so zapisali njeno ime med najvidnejše filmske arhive v svetu. Ko sem bil mrtev (Als ich tot war, Ernst Lubitch, 1916) je tako prvi Lubitschev celovečerni film, odkrila pa ga je prav Slovenska kinoteka. Podobno velja tudi za edino ohranjeno kolorirano kopijo Pathejevega filma Žongler (Der Jongleur, 1909) in enega izmed najbolj nenavadnih filmov nemega obdobja Skrivnost ribe lastovice (Mistery Of The Leaping Fish, John Emerson, 1916). Filme v živo na klavirju sprem lj a pianist in skladatelj Mitja Reichenberg. Na ogled v soboto, 24. oktobra ob 20.00 v Glavni dvorani Avditorija. APRIL Mlada sedemdeseta LET NAD KUKAVIČJIM GNEZDOM (One Flew Over The Coockoo’s Nest, OKTOBER Jesenska nostalgija NOSTALGIJA (Nostalgia, Andrej Tarkovski, 1983), 125’ Kultni road movie GOLI V SEDLU (Easy Rider, Dennis Hopper, 1969), 94’ NOVEMBER Spominjamo se YU PODZEMLJE (Underground, Emir Kusturica, 1995), 170’ Kako dulec je do doma? E. T. - VESOLJČEK (E. T. The Extra-Terrestrial, Števen Spielberg, ver. 2002), 121’ Program sta pripravila programski vodja Slovenske kinoteke Mitja Reichenberg in vodja programu Avditorija Portorož Ksenija Murari. JS (0 NAROČILNICA . primorski uTr’p IME IN priimek:_ TOČEN NASLOV: POSTNA ŠTEVILKA: LETNA NAROČNINA (12 številk) 12,00 EUR datum:_____ podpis:_______________________ Izpolnjeno naročilnico pošljite na: 0 Primorski utrip, Obala 125,6320 Portorož 12 Januar 2010 primorski uVp Dež onemogočil silvestrovanje na prostem Najbolj živahno je bilo v Luciji in koprski Taverni. Slabo vreme onemogočilo že napovedano silvestrovanje na Tartinijevem trgu. Hoteli na Silvestrovo niso uspeli napolniti vseh svojih zmogljivosti. Zasedeni so bili 74-odstotno, kar je najslabše doslej. Občin Comuni \ Veselo rajanje v lucijskem šotoru. Tudi za varnost je bilo poskrbljeno. Gaspar Gaspar Mišič in Mojmir Sugar sta točno opolnoči voščila obiskovalcem srečno novo leta 2010. Tam, kjer so upoštevali napovedi vremenoslovcev so se še pravočasno organizirali in preusmerili novoletne prireditve pod streho, a žal povsod to ni bilo mogoče. Še najbolje v Slovenski Istri so se kot kaže počutili obiskovalci v koprski Taverni, kjer je Koprčanom nazdravil in zaželel srečno novo leto 2010 župan Boris Popovič. Vztrajali so tudi na Lonki v Izoli, kjer je opolnoči malce premražene in mokre obiskovalce pozdravil podžupan Bojan Zadel. Še najlepše pa je vendarle bilo pod lucijskim ogrevanim šotorom, kjer sta obiskovalcem opolnoči nazdravila in jim zaželela srečo v leto 2010 direktor Avditorija Portorož Mojmir Suhar in predsednik Sveta KS Lucija Gašpar Gašpar Mišič. Iz nerazumljivih razlogov iz občinskega vodstva Piran ni bilo nikogar. Silvestrsko rajanje se je začelo z nastopom otroške predstave Ku-Kuc gledališča, prišel je dedek Mraz, zvečer pa je za veselje in srečen prehod v novo leto 2010 poskrbela glasbena skupina Ne me jugat. Z manjšo zamudo na prvi večer novega leta je nekaj svojih znanih uspešnic ob spremljavi ansambla Gedore band zapel Slavko Ivančič. Naslednji dan, 2. 1. 2010, dopoldne je bila zanimiva otroška predstava Kaličopkovega gledališča Mojca Pokrajculja. Zvečer je bila vesela tombola, ki sta jo uspešno izpeljala Ondina in Vittorio Luša. Glavni dobitek na tomboli je bilo kolo. Po žrebanju se je sreča nasmehnila Dori Kovač, hčerki Mojmira Kovača iz Portoroža. Igrala je skupina Victory. Izkazalo se je, da je šotor, ki ga je postavilo podjetje Petra, najemnina je znašala 5.500 evrov, v takih primerih še najboljša rešitev -predvsem tudi za tiste, ki si ne morejo privoščiti silvestrske večerje v hotelu za 240 evrov. Nič manj živahno ni bilo v posameznih hotelih, kjer pa niso uspeli do konca napolniti vseh svojih zmogljivosti. k mmm: „ »mm or -im Tombolo sta tudi tokrat uspešno izpeljala Ondina in Vittorio Luša. Uspešna tombola. Glavni dobitek kolo si je odpeljala domov Dora Kovač iz Portoroža. FOTO: FK- Primorski utrip. Takole so rakete prvega januarja ob 18.00 uri osvetljevale portoroško nebo. FOTO: FK- Primorski utrip. Letošnji novoletni ognjemet v Portorožu je bil bolj kratka paša za oči. Ob rahlem dežju je trajal morda le dobre tri minute in ko so ljudje malce razočarani že skorajda odšli s prizorišč je v zrak švignilo še nekaj raket. Kot nam je povedal direktor Avditorija Portorož Mojmir Suharje izvajalcem tokrat zatajila avtomatika.”Mar bi raje dali denar revežem”, smo slišali komentar starejše obiskovalke. Resje, da od te svetlobne atrakcije Portorož, razen kakšne pizzerie in polurne nepopisne gneče na cestah, nima skorajda nič, saj se gledalci takoj po zadnjem poku rakete usujejo domov. A če ognjemeta ne bi bilo, bi pa verjetno spet kritizirali češ, saj se v Portorožu nič ne dogaja. Naša mesta Kamnita lepota Pirana Lij t fflil Tudi nočni Piran je lep. FOTO: Primorski utrip. Mestece, zgrajeno v značilnem sredozemskem slogu, njegova kamnita lepota palač, 260 metrov ohranjenega obzidja, osem še delujočih cerkva, že več kot 1500 let zadovoljuje srca meščanov. Zgradba mesteca je stisnjena v konico polotoka, ki se globoko zajeda v morje, njegovi prebivalci pa so ga nekoč obdali s pasovi obzidij, da bi se obvarovali pred sovražniki. Danes se zdi, da jih ima več znotraj, kot od zunaj. V tesnih uličicah se čuti utesnjenost njegovih prebivalcev, ki nezadovoljni kot včasih so, velikokrat nasprotujejo poskusom inovacij ali rešitvam vsakokratnih občinskih garnitur kako pripeljati v mesto več življenja. Zdi se, kot, da te vedno delujejo v nasprotju, ali njim v škodo, čeprav trezni premisleki tega ne potrjujejo. Pa vendar. Tu je sveži primer: kar 63,73 % vseh, ki so na referendumu glasovali proti odloku o prometni ureditvi mesta, so bili meščani Pirana, nihče pa ne zna povedati kako naj bi te težave rešili. V mestu, ki je en sam kulturnozgodovinski spomenik, se splača živeti in ga iz dneva v dan občudovati - Tartinijev trg - Stolnica svetega Jurija - Minoritski samostan - Beneška hiša - Staro obzidje - Trg 1. maja - Akvarij - Mestni pomorski muzej - Obrežje s starim svetilnikom so lepote Pirana, ki navdušujejo vsakega obiskovalca in zakaj naj ne bi tudi nas domačinov. Kamniti lepoti mesta Piran pa vendarle nekaj manjka - in prav to je uganka, ki bega Pirančane. Domoznanski četrtki v Piranu Inštitut za dediščino Sredozemlja ZRS Univerze na Primorskem, Bolniška 20 nadaljuje s serijo okroglih miz na temo mesta Piran. Tako je bila 14. januarja 2010 ob 18. uri razprava na temo Kaj (še) ima Piran in kaj Pirančani od današnjega turizma? Vodja omizja je bil mag. Tomi Brezovec.