Celjski vrtci bodo pokali po šivih Prvi kupon za izlet naročnikov Ewm ST. 40 - LETO 63 • CELJE, 23. 5.2008 • CENA 1,25 EUR Mercator®©a[jf^i? ©©On® 0peKamiäii3 C«ljd. (el. st: 03/426 60 00 sobota, 31.5. in nedelja 1.6., ob 10. uri VIKEND NAJBOLJŠEGA SOSEDA Spoznajmo Kras! Odgovorna ur&dn«CQ NT Tatjana Cvim Optiy Clams \ { S www,clcru».&i Npve kolM:cij^ sončnih ocol v Optikoh CIarus ABITURA^- _ »m»>11 i I'll strohovna tela ABfTUfta^ ekonoiirist poslovni Mkratar Intemtflnl ^šo bo v ^drtsk. 2a.6.300ieb17Xnw1 mtemwd^ AfifTUfMdcxo. towe 7.30tXI i MMeri 03 429 SS 30 iß (Q 42e SS 32 www.abiturd.si CELJE Želite, da so vaša okna bolj varna in hkrati vaš prostor prezračevan tudi ko so zaprta? (prezračevalni sistem GECCO) Mik d.o,o,. Celjska cesta 55. 3212 Vojntk Jabolko razvnelo Frankolovoane Mag. Branko Šibanc! Ruska mleta s klop! Modni SMS z Natašo Čagalj 080 12 24 www.mlk-ce.si Celje ' LjuQlj^Tia Marioor Murska Sobota i Jzola i Nota uccs Krao)' Novo mesto Smrtni greh, ker nimajo gostilne 'Wk HOVI TEDNIK UVODNIK Veliki »na jezikucc, majhni pri dejanjih 1 POLONA MASTNAK Vzgojno-izobraževalni sistem je v razsula, to lahko zapišem z mimo vestjo. Oprostite, pogoji za izvajanje vzgojno-izobraževalne dejavnosti. Po vseti možnih vpisih v Šole in vrtce že dobivamo izčiščeno sliko. Začnimo z najmlajšimi Kako nas je lahko pre-seneäl »baby boom«^ Trenutno, čeprav podatki niso dokončni, imamo v celjske javne vrtce vpisanih 116 otrok preveč. Kam jih bodo tlačili, čeprav vseh tako ali tako ne bodo mogli vpisati, ni jasno. Res je, daje demografija v začetku tisočletja povzročila, da je bilo zaradi upada števila rojstev potrebno zapreti več vrtčev-skih oddelkov v Celja. Ampak že vrabci na strehi čivkajo, da se je v zadnjih dveh letih rodilo nadpovprečno veliko otrok, in zato Čudi, da ni nihče znal predvideti povečanega vpisa^ Prav tako se je vedelo, da bo slej ali prej zakon o brezplačnem vrtcu za drugega in tretjega otroka sprejet! In nič novega ni, da se delovna doba podaljšuje, kar pomeni, da babice in dedki ne bodo več igrali glavne vloge začasnih vanilk. Ker bodo delali najmanj do 60. leta. A je bilo to res tako težko predvideti? Zdaj teče voda v grlo, iščejo se začasne rešitve in starši lahko le upajo, da ne na škodo otrok. Sicer pa so že v kakšni slovenski občini doživeli streznitev v obliki demonstracij staršev malčkov. Gremo dalje. Z glavo skozi zid gre ministrstvo v primeru dijakov. Na hitro sprejet zakon je zaukazal en topel obrok na dijaka v Časa pouka. Nedvomno hvalevredna skrb za prehranjevalne navade in zdravje otrok. Toda prav rada bi kakšno veliko ljubljansko živino z ministrstva za Šolstvo popeljala na strofayvno ekskurzijo po celjskih srednjih Šolah, Nisem si mislila, da bom kdaj to zapisala, ampak celjski ravnatelji se mi prav smilijo, ker morajo do L septembra domisliti izvedbo prehranjevalnega dijaškega zakona. Dijaki bodo ponekod jedli v učilnicah! Krasno! Si predstavljate, da jeste zrezek in »restan« krompir v matematični učilnici? No, ja, zrezek. Za 2,42 evra? Poleg tega bosta vrhunski projekt reorganizacija umikov m podaljšanje pouka, da bodo vsi dijaki prišli do obroka. Misija nemogoče?! Bomo videli septembra. Že zdaj pa lahko opažamo večletno nesorazmerje pri samem vpisu v srednje šole- Gimnazije pokajo po šivih, deficitarni poklici so nezaželeni. Hja, so vsaj gimnazijski maturanti sodeč po ponudbi zavoda za zaposlovanje zaželeni za terenske zavarovalniške agente. Celjski študenti? Ti bi imeli že kar študentski dom! Pa saj so jim ga obljubili in to lani z namero o gradnji, ki sta jo »žegnala« tako ministrstvo za visoko šolstvo kot celjska občina. A v Ljubljani bojda nekaj mečkajo s potrebno »papirologijo«. Če ne bodo kmalu stopili v akcijo, bo štiri mtUjone evrov zagotovljenega proračunskega denarja spuh-telo v zrak. Še dobro, da seje nalel nekdo, kijih je podrezal. Kajti pisma o nameril je najlažje podpisovati, ker je na papirju vse videti imenitno. Škoda, da študenti ne morejo bivati ne na papirju ne v obljubah. Spoštovani naročniki! S 1. }uni)en3 se bo mesečna naročnina na Novi tednik podražila in sicer bo treba namesto 7,50 evra po oovem odšteti 7,90 evra. Za ta korak smo se morali žk odiočiti zaradi vse višjih stroškov, ki vplivajo tudi na naše delo. Hvala za dosedanjo zvestobo io upamo, da boste ostali □aši zvesti bralci. Uredništvo Trije programi Na Mednarodni fakulteti za družbene in poslovne štu* dlje v Celju so doslej vpisali že približno 200 študentov in učinkovito organiziralj delo, imajo pa tudi kvaliteten profesorski kader. To je med drugim na novinarski konferenci povedal dekan Srečko Natek in poudaril, da so ena redkih zasebnih šol, ki profesorje zaposluje. V učni proces pa vključujejo tudi mnogo uglednih tujih strokovnjakov. Enega od njih. JayaLiebowitza z univerze John Hopkins v ZDA, ki sodi med vodilne svetovne strokovnjake menedžmen-ta, so gostih prav minule dni. Za naslednje leto so pripravili nov visoko strokovni študijski program, Poslovanje v sodobni družbi. Tako bodo v naslednjem šolskem letu izvajali tri študijske programe namesto dveh. Že ob prvi prijavi so bila zasedena vsa prosta mesta» saj so vpisali 70 študentov. KŠ Študentski dom le črka na papirju? Vse več študentov se je na Klub študentov občine Ce-ije obračalo z vprašanjem, kaj bo z gradnjo študentskega doma v Celju. V sredo je bila zato sklicana novinarska konferenca, na katero je bila za odgovore poklicana tudi celjska ob-Čina. Ta je namreč lani julija z ministrstvom za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo podpisala namero o gradnji študentskega doma, ki naj bi se začela že z letošnjim letom. Bi ga res lako nujno potrebovali? Direktorica regijskega študijskega središča Katja Esih daje pritrdilen odgovor. »V Celju dandanes študira že skoraj pet tisoč študentov, od tega jih vedno več prihaja izven Savinjske statistične regije. Potrebno bi jim bilo zagotoviti bivanje, pri Čemer bi tudi Celje pridobilo, saj, kol vemo, študentski utrip pripomore k dinamiki življenja v mestu.« Bivanjsko stisko zaenkrat blaži celjski dijaški dom, vendar tam biva zgolj petdeset študentov, čeprav je prostora več. »Obstaja več razlogov za to. Dijaški dom je drag, za bivanje je mesečno treba odSteti med 80 in 100 evri. Poleg tega študentska in dijaška populacija ne gresta skupaj. Za dijake v domu veljajo določena pravila, pritožujejo se tudi. da jih študenti motijo. Zato se štu- Na tem prostonj naj bi zrasel Študentski dom. denti za bivanje v domu neradi odločajo,« pravi Pavel Platovšek iz celjskega Vlu-ba Študentov. Želj ko Cigler, ki ga je cel|-ska občina poslala po kostanj v žerjavico, pravi, da je občina storila vse, za kar so se z ministrstvom dogovorili v pisni nameri za gradnjo. »Občina se je zavezala, da bo priskrbela komunalno opremljeno zemljišče za gradnjo cer da bo uredila pritlične večnamenske prostore objekta. Ministrstvo pa je obljubilo in zagotovilo Štiri milijone evrov za gradnjo»« je pove- dal Cigler. In zakaj delovni stroji na sedanjem parkirišču za nekdanjo Kovinotehno, nasproti I. OŠ Celje, še ne hrumijo? Očitno zaradi »pa-pirologije«. Ministrstvo bina-mreč moralo podpisati še pogodbo o medsebojnem sodelovanju, a je še ni. Napovedi o začetku gradnje zato ostajajo nejasne. »Če bo šlo vse po sreči, bomo štiri tisoč kvadratnih metrov velik objekt, kjer bi prostor dobilo med 180 in 200 študenti, začeli graditi Še letos,« pravi Cigler. Hikaj pa tiči še ena zanka, in sicer to, da bo prora- Petkovšeic med otroki Včeraj je celjska bolnišnica s I. osnovno Šolo pripravila že 12. bolnišnične olimpijske igre. Kot v preteklih letih so ob Športnih igrah tudi lecos pripravili za male bolnike še posebno presenečenje. Obiskala sta jih vrhunski športnik Mitja Petkovšek, aktualni evropski prvak na bradlji in udeleženec olimpijskih iger na Kitajskem, ter športni novinar in komentator športnih dogodkov na Televiziji Slovenija Peter Kavčič. Prireditev s Športnimi igrami, prirejenimi za bolne otroke, je namenjena predvsem popestritvi vsakdanjika v bolnišnici. Z njo želijo opozoriti tudi na pomembnost gibanja oziroma Športnega udejstvovanja za zdrav razvoj otrok in mladine. MBP, foto: KATJUŠA čunski denar za gradnjo na voljo le še v prihodnjem letu. Občina se bo morala tor^ podvizati in pritisniti na ministrstvo, da bo čim prej podpisalo pou^ebno pogodbo. Ali pa bodo tudi to morali storiti Študenti? Že nekaj let poslušamo, da so vizije Celja, da bi poslalo univerzitetno mesto. Brez študentskega doma bolj težko, zainteresiranih Študentov pa je že zdaj toliko, da nikakor ne^e čakati, da se z^a-di kompleks v okviru Tehno-polisa. POLONA MASTNAK Foto: KATJUŠA IMbuna o problemih zdravstva v ponedeljek, 26. maja, ob 18. uri bo v spodnji stranski dvorani Narodnega doma v Celju javna tribuna, ki jo )e organizator, celjska Območna organizacija Socialnih demokratov» naslovila Prob-lemi zdravstva in kako jih rešiti. Uvod v razmišljanj e o aktualni problematiki bo podala mag. Julijana Bizjak Mlakar, vodja skupine» ki je pri SD zadolžena za pripravo alternativnega vladnega programa za zdravstvo. Na javni tribuni bodo osvetlili zdravstveno stanje prebivalstva Slovenije in skušali med drugim odgovoriti na vprašanja o učinkovitosti in dostopnosti slovenskega zdravstvenega sistema, o pravičnosti H-naodranja in o ključEuh usmeritvah nadaljnjega razvoja. MBP www.iiovite(liiil(.coiii m M rtja Petkovšek in Peter Kavčič med otroki v celjski bolnišniei St. 40^23. maj 2008 - NOVI TEDNIK I DOGODKI Celjski vrtci bodo poicaii po šiviii Celjska občinska služba za družino in socialo se v teb dneh sooča s precej kritičnimi razmerami. Kot kažejo zadnji podatki, Stevi-)o vpisanih otrok v celjske vrtce močno presega razpoložljive kapacitete. Čeprav podatki o vpisu niso dokončni, natančno Število naj bi bilo znano šele konec septembra, ježe zdaj ja-sno, da vsem vpisanim otrokom mest ne bodo mogli zagotovi t i. Trenutni podatek je Šokanten. V enote treh celjskih javnih vrtcev naj bi bilo vpisanih kar 116 otrok preveč. 2e od 15, maja zato v vrtcih zasedajo komisije» ki bodo do 28. maja oblikovale sklepe o vpisih za otroke in o tem obvestile starše. »Res je, da se podatki z dneva v dan spre-minjajo,« pravi SandraStajn-ko. vodja občinske službe za družino in socialo. »Glede na to, da prostih mest ni dovolj, bo o vpisu odločalo več kriterijev. Največ točk za vpis je mogoče pridobiti glede na stalno prebivališče otroka in enega od staršev. Letos naj bi biio kar 16 odstotkov v celjske vrtce vpisanih otrok takšnih, ki imajo prebivališče iz-ven občine. O vpisu bo odlo-čaia tudi zaposlenost staršev oziroma morebitni posebni statusi. Vlogo bo odigral tudi podatek, ali ima otrok v isti vrtec že vpisanega starejšega bratca aU sestrico, prednost pa bodo imeli tudi tisti, ki 50 bili lani zavrnjeni. Ob tem občinska služba za družino in socialo opozaija, da je Se vedno veliko takšnih staršev, ki so otroka vpisali hkrati v več enot, tako da se realna slika lahko Še spremeni,« pravi Stajnlcova. Bodo starši ladeve vzeli v svoje rolce? A kljub temu bo občina prisiljena iskati dodatne prostore. Vse ravnatelje celjskih šol so zato zaprosili, da preverijo zmogljivosti. Pred leti sta na primer Osnovna Šola Lava in Osnovna šola Frana RoŠa že imeli svoje vrtčevske oddelke, hkrati trajajo dogovori z osnovno šolo na Polu lah za souporabo prostorov. Hkrati občina pregleduje svoje po- slovne prostore, ki bi jih bilo mogoče preuredili. Vendar, kot poudarjajo na občini, so vse to zgolj začasne re-šilve. Nujno bo treba oblikovali dolgoročnejšo strategijo. Ob vsem skupaj velja opozoriti na 10. člen Zakona o vrtcih. Ta izrecno zavezuje občino, da mora takrat, ko se v občiru, v kateri imajo starši stalno prebivališče, pojavi interes staršev za vključitev tolikšnega Stevüa predšolskih otrok, da bi lahko oblikoval en oddelek, v 30 dneh zagotoviti dodatne kapacitete v vrtcu oziroma razpisati koncesijo. »Dvomimo, da bi se kdo kar tako odzval na razpis, saj so pogoji izjemno zahtevni,« meni Stanjkova. V starostno homogeni oddelek prvega starostnega obdobja je lahko vključenih najmanj devet otrok, v starostno hete-rogeni oddelek pa najmanj sedem otrok. Da bi občina to obveznost lahko izvršila, bi ji morali starši pisno sporočiti svoj interes za vključitev olrok v vrtec, občina pa njim sporoäti, kakšen postopek zagotovitve prostih mest je začela izvajati in predviden rok, v katerem bo vključitev zagotovljena. POLONA MASTNAK KOLESARSKO DRUŽENJE Startna mesta: v I M Celje Slovenske Konjice Šentjur Vojnik I Žalec Dolžine tras: I Celje - V/ojntk: 30km | Šentjur - Vojnik: i6km I V/ojnik - Vojnik: 23km | Žalec • Vojnik: 23km I 51. Konjice - Vojnik: 27km | Nagradili bomo: NAJMLAJŠEGA UDELEŽENCA« (MAJŠTEVILČrVIEJŠO DRUŽINO« NAJSTAREJŠEGA UDELEŽENCA« o bankaeai|e m^itednik ^^^^^ — weishaupt — ' . . 'Celje - it. 40 - 23. maj 2008 Za pokrajinski referendum Poslanci v državnem zboru so včeraj ob obstrukciji opozicijskih strank potrdili razpis posvetovalnega referenduma o pokrajinah» o kateriii naj bi se voiivci izrekali na referendumu 22. junija. Odlok predvideva, da bi se volivci na referendumu izrekali o 13 pokrajinah, vsak v tisti in o tisti, v katero bi sodil. Če bi se volivci odločili, da ponujene pokrajine ne želijo, naj bi imeli možnost naknadnega izrekanja o tem, v kateri pokrajini želijo biti. Kot je znano, naj bi na širšem celjskem območju nastali dve pokrajini, in sicer Sa-Ša. ki bi obsegala območje sedmih zgor-njesavinjskih in treh šaleških občin. Druga bi bila Celjska pokrajina z 22 občinami. Po vladnem predlogu na) bi Bistrica ob Sotli ostala v Celjski, Radeče pa so že priključili Posavski pokrajini. Sicer je na včerajšnji obravnavi v parlamentu odlok o razpisu posvetovalnega referenduma doživljal veliko pripomb, poslanci so izrekali 0Čitke> kdo je kriv, da regionalizacija Slovenije ni izvedena ter se še vedno prerekali o številu pokrajin in pokrajinskem zemljevidu. US Zbrali skoraj 5 tisoč šicatiio zdravil Društvo Študentov farmacije Siovenije je letos v sodelovanju s farmacevtsko družbo Lek že šesto leto zapored organiziralo akcijo zbiranja neporabljeniti zdravil iz gospodinjstev, imenovano Leciklarna. Akcijo so pripravili na Štajerskem, v njej pa so zbrali 19 tisoč škatJic neuporabljenih zdravil. K tej številki so Celjani prispevali 2.735 Škatlic in Velenj-čani 2.130. Skupaj so zbrali za 2 tisoč več škatlic zdravil kot lani v Ljubljani in okolici, zato akcijo ocenjujejo kot uspešno. Vsekakor je bila tudi koristna» sa) ljudje pogosto ne vedo, kam s starimi zdravili. Lekarne jih namreč ne sprejemajo, tako da jih lahko oddajo le pooblaščenim podjetjem za zbiranje odpadkov, kar pa zahteva stalno spremljanje urnikov in lokacij pobiranja odpadkov. Zdravila zaradi tega svojo pot pogosto končajo med ostalimi komunalnimi odpadki. Študenti farmacije želijo z Leciklarno opozoriti odgovorne, da je potrebno problem rešiti drugače. MBP Delničarji za dokapitalizacijo Delničarji Banke Celje so včeraj potrdili sklep o doka-pitalizaciji banke v višini dobrih sedem milijonov evrov. Banka bo lahko v naslednjih petih letih izdala največ 211.061 novih delnic. Znano je, da bodo obstoječi delničarji imeli do vpisa novih delnic prednostno pravico. O vsakokratni izdaji novih delnic, višini povečanja osnovnega kapitala, vsebini pravic iz novih delnic in pogojih za njihovo izdajo pa bo odločala uprava banke ob soglasju nadzornega sveta. Delničarji so odločali tudi o uporabi bilančnega dobička za leto 2007 v višini 10,8 milijona evrov od skupno 20,8 milijonov evrov dobička. Sklenili so, da se za izplačilo dividend v višini 24,67 evta na delnico nameni 10,4 milijona evrov, med prenesem dobiček gre dobrih 419 tisoč evrov. Nadzorniki bodo kot nagrado za svoje delo skupno prejeli 107.550 evrov. RP INTERNET, TELEVIZIJA. TELEFONIJA ze za HUDA TROJKA! * Paket vhijuauje hilro&t inlameta 256Kbpa / 12BKbQs Oodofrie Infofmacil©: 03 42 68 112 03 42 88 119 e-molj; lnfo^^rnsek.net T U R N S E K Pogled M Jagoče z mostu (ei Savinjo Smrtni greh^ ker nimajo gostilne Jagoče nekoč in danes - Kjer priložnosti za razvedrilo ne manjka v akciji Novi tednik v vašem kraju smo že zdavnaj ugotovili, da največ zanimivosti in gostoljubja skrivajo majhni kraji s preprostimi ljudmi. IVdItev se je za resnično vnovič i^kay^ta pri obisku Jagoč, kjer je skupina krajanov z nami velikodušno delila spomine na minule Čase, jih primerjala s sedanjostjo in vanje tkala želje za prihodnost Če 5e morebiti spraSujete, ali nemara ne govorimo o tistih Jagočah, kjer živi Boško Srot» naj vam kar takoj pritrdimo, da imate prav, in dodamo, da so Jagočani prav ponosni. da ga imajo za soseda. »Zelo dol>er človek je in izvrsten sosed, preprost, dostopen vsakemu, družben,« so v en glas pritrdili zbrani krajani na Hohkrautovi domačiji. Kosilnica kot najiiu|se slo Jagoče so bile nekoč znane po velikih družinah, ki so se preživljale izključno s kmetijstvom. «Pri Hrum nas je bilo sedem otrok in vsi smo morali na kmetiji trdo delati»« je o svojem otroštvu spre- Svoj Itfaj so nam predstamli: (z leve) Ivanka Unnah, Vladimira. Romana in Poter Holikraut Anica Pader in ^drajVasenjak govorila Ivana Užmah. »Kot otrokom nam je bilo zelo lepo. verjetno bolj, kot je današnji mladini. Spominjam se» da so morali Hrumovi otroci vsako soboto pometati makadamsko cesto skozi vas. Pri tem smo jim priskočili na pomoč otroci iz cele vasi, da je bilo delo prej končano in da smo se lahko nato sku- Jagoco so wn9tno edn kraj zdnvdum rB cesti iz čme lodnfe in ker bi Qa hflo škoda porušiti, se mu je niie o^da cesta. .v mšm kraju paj igrali med dvema ognjema. Bili pa smo tudi navihani. Iz šole smo se vračali vsi hkrati, čeprav nismo vsi ob istem Času končali s poukom. Včasih nas je prijelo, da smo namesto k verouku raje šli drsat. Lahko si predstavljate, kakšne >litanije so nas potem čakale doma, ko so starši izvedeli za to»« je po spominih na otroštvo pobrslila Anica Pader. Jagoče so nekoč slovele po štirih velikih kmetijah: Po-teko (po domače Krašek), Fils (po domače Jur], Topole (Hrum) ter Goter (Strgar). Medtem ko so pred približno štirimi desetletji pri Jur že imeli kosilnico, gospodar Hrum ni hotel niti slišati o kakršni koli mehanizaciji kmetije. »Pri nas nikoli ne bomo kosili s kosilnico,« je vztrajal, saj je verjeL da je ročno opravljeno delo veliko bolje opravljeno. »Maši )pobje< so bili pa >namazani< in so šli soseda >fehtat<, če bi prišel Še k nam pokosit. Re- čeno. storjeno. Ko pa je naš ate na travnik Čez nekaj časa prinesel malico, misleč, da sinovi pridno kosijo, je doživel Šok. Vsi so ležali v senci, a najhuje je bilo, ko je videl, da trava ni pokošena ročno, ampak s kosilnico. Takrat sem očeta edinolaat videla jokati,« je dejala Užma-hova. Priprave na Pivo in cve^e Sicer je bii za tiste čase najbolj napreden kmet Krašek. Danes na domačiji, prav tako uspešno kot njegovi predniki, gospodari Andrej Ve-senjak, ^ je pred nekaj leti ustanovil Konjeniški klub Laško. Njegova najuspešnejša članica je Vesenjakova hči Mirjam, lanskoletna državna mladinska pokalna zmagovalka v preskakovanju ovir s konji. Letos se odpravlja na evropsko tekmovanje, sicer pa se tudi drugi člani kluba udeležujejo vseb domačih turnirjev in pomembnejših mednarodnih v kategoriji mladincev, pri Čemer posegajo po najvišjih mestih, Konjeniški klub Laško vsako leto teden pred Pivom in cvetjem v Jagočah pripravi v sodelo- »Jagoče so gru Čas to naselje severno od Laškega, prvič omenjeno okoli leta 144g, Razprostirajo $e na levem bregu reke Savinje, kjer prehaja hribovit svet pod Humom in Borovcem v dolinsko dno. Na robu terase je sklenjeno jedro s starimi kmetijami, proti severu je naselje urbanizirano, saj tam prevladujejo številne nove hiše,« je o JagoČab zapisano v Krajevnem leksikonu Slovenije. Kraj sodi v KS Laško in ima okoli 150 prebivalcev oziroma 45 gospodinjstev. Nekoč se Je imenoval Jagodičje. Izgovorjava se je skozi čas spreminjala in tako so nastale Jagoče. uZegnan« studenec v JagoM, iz katerega izvira zdravilna voda. Voda je prtfia in ima stalno tsmpentuo. Nekoč so bOi prepričeni, da Uagodejno v|diva ne \9p0t0, mto so si žene in dekleta z njo pogosto lanivale obraz. vanju z Zdraviliščem Laško športno konjeniški vikend. »Zdravilišče poskrbi za zabavni del, konjeniški klub pa za športne igre. TX^di letos bo glavna točka turnir v preskakovanju ovir s konji, pripravljamo pa še pokal ribičev, po-hodmštvo, kolesarjenje... Letošnja novost bo nastop lipiš-ke kadri!je, vnovič bodo navdušili tudi madžarski Čiko-ši. Za zabavo bodo poskrbeli znani glasbeni gostje, od Brigite Šuler, Veselih Štajerk, do Juhu bände in Saše Len-dero,« je program letošnjega Športno konjeniškega vikenda strnil An^j Vesenjak in dodal, da so Jagoče nekoč dobesedno živele za Pivo in cvetje: »Vsi v kraju so tekmovali, kdo bo imel v povorki za Ohcet po stari šegi lepše okrašen voz in konja. Priprave na ta dogodek so se začele že en teden prej. Konje smo kopali, jim mazali kopita. Tekmovali smo, kdo bo peljal ženina in nevesto in kdo muzikante.« Posebno doživetje pa je bilo, ko se je na ohceti po stari šegi pred 35 leti poročila krajanka Ivana Užmah. Takrat so bUe jagoš-ke kočije in konji še posebej lepo okrašeni. Društvo za razvedrilo Tako kot povsod na podeželju so se tudi v Jagočah nekoč družili in si pomagali pri različnih kmečkih opravilih. Eno izmed njih je bilo »ko-žuhanje« koruze. Datum je bil za vsako kmetijo vnaprej določen. »Pri nas smo vedno >kožuhali( na šmihelsko soboto. Do polnoči smo delali, potem je sledila za^va. Radio smo postavili na vrh kozolca, da se je glasba razlegala po celih Jagočah,« se spominja Užmahova. Da to prijetno opravilo ne bi povsem utonilo v pozabo in da bi se krajani pogosteje družili, so pred sedmimi leti v Jagočah ustanovili Društvo za razvedrilo Jagoč, »Druženje vsako leto začnemo s pusto-vanjem in nadaljujemo s postavitvijo mlaja za prvi maj, pri čemer sta osrednji prireditvi Jagoška noč in>kožuba-nje<. Ce jepozimi dovolj snega, pripravimo tudi nočno smučanje,« pravi predsednik Peter Hofakraut. Beseda je nanesla še na mnoge zanimive prigode Ja-gočanov, od tega, kako so leta 1996 krajani proslavili veliko pridobitev - odprtje novega mostu Čez Savinjo, ko je Vlado Kreslin zamudil na Žalsko noč, ker se je predolgo zadržal v Vesenjakovi kleti, do tega, da je bilo med drugo svetovno vojno na »farovš-kem travruku« v Jagočah taborišče za nemške vojake. Kmetje so si lahko med ujetniki izbrali posameznike in jih odpeljali na kmetijo, kjer so pomagali pri kmečkih delih. Če so to sploh znali, seveda. »K nam je prišel nek nemški Študent, ki niti koša ni znal nestl,« pripomni Užmahova. Zbrani so se tudi pohvalili, da so imeli nekoč v kraj u številne domače obrti. Ibdi danes v Jagočah deluje kar nekaj uspešnih podjetij (l-rose, AinA, Cito, El-go), kraj pa vse bolj postaja priljubljen številnim sprehajalcem, ki bivajo v laškem zdravilišču. Ti pogosto prihajajo in sprašujejo, kje je v bližini kakšna gostilna. Nekoč je v kraju že bil bife, »Pa saj še bo,« so optimistični krajani, »bil bi smrtni greh, Če gostilne v Jagočah nikoli več ne bi imeli. Če se ne bo nihče prostovoljno javil za gostilničaija, ga bomo pa določili.« BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: KATJUŠA V akciji NOVI TEDNIK V VAŠEM KRAJU bomo obiskali Suanice. NOVI TEDNIK Z gore San Pietro že 21 ton razbitin Na gori San Pietro na Korziki je te dni intezivna akcija čiščenja Jetalskih raz-bitin. Od največje letalske nesreče v slovenski zgodovini $0 tam nedotaknjene ležale skoraj 27 let. Kljub zapletom, ki ekipo spremljajo že od začetka, naj bi bile vse aktivnosti vseeno končane do konca maja. Ekipo šestdesetih ljudi se-stavljajo vojaki, poklicni gasilci, gorski reševalci in predstavniki civilne zaščite. Kol nam je povedal vodja odprave Bojan Kopač iz Uprave RS za zaščito in reševanje, se je zapletlo že v prvih dneh. »Manjša skupina je na Korziko odletela že maja. Takoj na začetku smo morali urejati še nekatere stvari z lokalnimi oblastmi, čeprav s te plati nismo pričakovali težav.« Drugi, bistveno večji problem je bilo in je Še vreme. Domačini namreč pravijo, da toliko majskega dežja niso bili deležni že vsaj petnajst let. Zelo slaba popotnica za vojaški helikopter, ua katerem v glavnem temeljita uspeh in terminski plan celotne akcije. »Zdaj smo že tako domaČi z vremenom na otoku, da znamo izkoristiti vsak jasen trenutek tako za transport reševalcev na goro kol odvažanje materiala v dolino,« pravi Kopač. Brez pomoči helikopterja bi z avtobusi za dostop na goro potrebovali kar Šest dragocenih ur časa. Zaradi težko dostopnega terana jo nujna holikoptorska pomoč. To. da tako slabega majskega vremena domačini ne pomnijo n desetle^a, pri vsem skupaj ni ravno v pomoč. Kljub temu, da so bile tovrstne najdbe pričakovane, so posmrtni ostanki še vedno med najbolj bolečimi temami. »Ker smo računali na to. Čiščenje pri2oriš^ tragične nesreče, v kateri je izgubilo življenje tudi 24 ljudi s Celjskega, se bo končala s spominsko slovesnostjo 31. maja. Franc Breznik, predstavnik civilne iniciative, pravi, da posebnih težav s prijavami, tudi Če pri svojcili ni Šlo za bližnje krvno sorodstvo, niso zabeležili. Kot so sporočili iz Kompasa, je za letalo prijavljenih nekaj več kot sto potnikov, za avtobus pa 17. »Morebitne prijave bomo seveda sprejemali do izpolnitve mest Ker na letališču v Ajacciu ne bodo zaračunali letališke pristojbine, se je prvotna cena enodnevnega potovanja znižala za tretjino in zdaj znaša sto evrov,« je še povedala Irena Soban, predstavnica Kompasa. smo v ekipo vzeli tudi predstavnika ljubljanskega inštituta za sodno medicino dr. Zupanca. On pač opravlja svoje delo. Ostali kljub slabim vremenskim razmeram seveda tudi in še vedno stojimo za tem. da bomo do 28. maja. kot je predvideno, de lo končali.« Kot pravi Kopač, 50 glede na zahtevnost lere na in drugih okoliščin na srečo utrpeli le dve lažji poškodbi- Oba reševalca sta z dovoljenjem zdravnice že nazaj na delu. Doslej so z gore odstranili 21 ton materiala. SAŠKA T. OCVIRK Foto: BORUT PODGORŠEK BREzpiA^ PROMrnai miFON RADIA CILJE Dva kandidata LDS Na listi LDS bo na jesenskih državnozborskih volitvah v celjskem volilnem okraju nastopila Sana Govc Eržen, v velenjskem pa Evgen Dervarič, ki je svojo kandidaturo uradno najavil v sredo. Ob tej priliki je predsednica LDS Katarina Kresal poudarila, da je bila Slovenija pred štiri-mi leti vodilna mlada evropska država, danes pa je politika izgubila vizijo razvoja in ostala brez jasnih ciljev. Glede izredne seje državnega zbora o tako imenovani tajkun-ski vojni v LDS pričakujejo, da ne bodo govorili samo o Bošku Šroiu in Igorju Bavčarju, temveč ludi o prodaji Mer-catorja ter drugih poslih. Še vedno pričakujejo, da bo minister za obrambo Kari Erjavec držal besedo in zaradi afere z osemkolesniki odstopil. Kandidate v drugih volilnih okrajih na širšem celjskem območju v LDS naj bi predstavili konec meseca. US V Narodnem domu v Celju so podelili priznanja nagrajencom, ki so ustv&nafi fotografija, sliko in litararne prispevke na temo Druge kulture me bogatijo. Druge kulture bogatijo V torek se je zaključila regijska prireditev Evropa v šoli 2008. V Narodnem do-mu v Celju so podelili priznanja otrokom, ki so se naj-bolje odrezali na razpisa* nih natečajih. Učenci osnovnih in srednjih Šol so lahko letos sodelovali na literarnem, raziskovalnem, likovnem, fotografskem in in-lemelnem natečaju na temo Druge kulture me bogatijo. »Zadovoljni smo s številom prijav, ker smo letos prejeli večje Število prispevkov kot iansko leto,« je ob zaključku prireditve povedala Dragica Poznič, predsednica Medobčinskega društva prijateljev mladine Celje, >»vendar pa je še vedno prostor za izboljšanje. saj menim, da bi lahko natemnalečajusodelovaloše več celjskih Šol.« Državna priznanja so letos prejeli: Nina Jančič iz Vrtnarske šole Celje za likovno delo Barve kulture, iz I. Gimnazije v Celju pa Petra Žohar in Ajda Racman za fotografijo T\ikaj, lam, vsepovsod ter Žiga Kramperšek, Luka Krajnc, Veronika Šoster in Jure Čre-pinšek za izdelavo spletne strani. Kš, foto: GrupA (kupiš enomesečno karto za fitnes, prejmes dodatno mesečno brezplačno) (|±D (kupiš trimesečno karto za fitnes, prejmes dodatno dvomesečno brezplačno) Pohitite, število kart je omejeno! Informacije na 03/ 490 37 00 Delovni čas: delavniki: od 8.00 do 12.00 in od 16.00 do 22.00 vikendi in prazniki: od 9.00 do 12.00 in od 17.00 do 21.00 www.titanium.si R(n««(«nte( tttamum, 1& CA* m GOSPODARSTVO Modna muha - naložbe v plemenite kovine Ko svoje premoženje dobesedno držite v rokah - Se vračajo »stari« vzorci varčevanja? Denar v banki ta vsakogar, ki ga želi oplemenititi, ni ravno dobra poteza. Da naložbe v vrednostne papirfe tu-di padajo, ne samo rastejo, smo pr^ kratkim videli vsi. l\jdi zato se vse več ljudi vrača h klasiki - čistemu dobremu zlatu in ostalim plemenitim kovinam. Samostojna premoženjska svetovalka Boj ana Omladič iz Žalca se trenutno ukvaija skoraj izključno s tem. »Prodaja« zlato, ki ljudem ugaja tudi za* to, ker ]e tako svoj denar fizično obdržijo - zlato naložbo v obliki zlatih palčk namreč lahko hranijo kar doma. Obenem se le za transakcije z zlatom ne obračunava davek. Reku, da ni dobro nositi vseh jajc v eni košari (kar pomeni čim bolj razpršene naložbe), seje očitno pridružilo še eno jajce - zlato. Je to zdaj edina prava alternativa? Še vedno je dobro, da je premoženje posameznika sestavljeno iz različnih komponent. Osnova je, da je posameznik ustrezno zavarovan za primer smrti ali invalidnosti, od tu naprej pa plemenitimo sredstva na dni^ ti^. S tem Vsaka paličica zlata, ki jo ima Bojana Omladič v rokah, ja trenutno vredna 930 amari^ih dolaijev. mislim na razne kapitalske naložbe» šele nadgradnja slednjih pa so plemenite kovine. Razlogjemed drugim čudi ta, da ponavadi plemenite kovine ravno takrat» ko ostale na- ložbe padajo, rastejo. Zato je zlato odlična alternativa drugim naJožbam. Zakaj je zlato v zadnjem času znova tako popularno? Kje so razlogi? Prvi razlog je že ta, da ima zlato danes odlično perspektivo zaradi naraščajoče cene, saj gre za v naravi neobnov-Ijivo surovino, medtem ko potrebe po zlatu naraščajo. Centralne banke vsega sveta ponovno in po svojih zmožnostih obnavljajo zlate rezerve, kar pomeni naraščajoče povpraševanje. To je protiinflacijska zaščita valut. Torej na eni strani omejena ponudba in na drugi naraščajoče povpraševanje silita ceno zlata navzgor. Kako hitro se lahko z njim zasluži oziroma koliko se je že? Cena plemenitih kovin se je prebucüla konec leta 2005, takrat je znašala cena unče čistega zlata približno 500 dolarjev, letos je že prebila 1000 dolarjev, fted kakšnim mesecem smo bili priča korekcijam na t^, takrat so unčo zla^ lahko kupili za okoU 630 dolarjev, trenutno pa se cena po- novno vzpenja in znaša930 do-laijev za unčo. Ni samo zlato trenutno »in«. Katere kovine so na podobni poti? Kakšna je njihova perspektiva? Danes smo priča splošnemu surovinskemu m^tren-du. Pri srebru Je perspektiva podobna kot pri ^atu, potrebe po srebru pa izvirajo predvsem iz industrije. Z zlatom in s srebrom se na borzi trguje dnevno. Sicer so druge plemenite kovine na dolgi rok tudi perspektivne, vendar se tu lahko pojavi vprašanje likvidnosti. Platina in paladij imata po napovedih Še celo boljSo perspektivo, vendar se lahko težava |>ojavi takrat« ko želite takšno naložbo unov-čid. Na trguje zanju zelo malo kupcev, zato se lahko zgodi, da ko\ine takrat, ko vi to želite, ne morete ustrezno prodati. No> ko govoriva o zlatu, nimava v mislih tistega zlata, ki ga imamo doma hranjenega v nakitu, kajne? Seveda ne. Pomembno je, katero zlato kupimo. Sama zastopam plemenite kovine v palicah s certifikatom Good O cetis' delivery. Ta znak pomeni prepoznavnost in konvertibilnost v svetu. Kamorkoli pridemo s takšnim odlitkom ali kovano palico, pomeni, da s prodajo ne bomo imeii težav, saj ga/jo bodo banke prepoznale po čistosti ter priznale tisto ceno, ki je na borzi. Kako sploh lahko kupimo to zlato? Enostavno. Patrebno je vzpostaviti stik s premoženjsl^ svetovalcem, nato se potrdi cena, napiše naročilnica, poravna se znesek ter v nekaj dneh dobi naročnik na želeni naslov dostavo plemenite kovine. Na enak način poteka tudi prodaja. Zanimivo pri teh nakupih je ravno to, da imamo nato Ij udje te zlate paličice ali srebrne kovance in podobno prav fizično v lasti. Doma ali vsefu. So ljudje nad tem navdušeni? 'I\j lahko govorimo o posebnih občutkih, saj svojo naložbo dejansko držite v rokah. Torej tudi pri nakupu ne gre za virtualni nakup, temveč za fizično posedovanje premoženja. V primerjavi z vrednostni papirji, vključno z denarjem, ki so vedno bili le obljuba, je to nekaj posebnega. Kako je z davkom? Niti pri nakupu niti pri prodaji se pri zJatu ne obračunava davek na dodano vrednost, saj nikjer ni potrebno navesti davčne Številke. Druga zgodba je pri transakcijah s srebrom, tam se davek obračuna. ROZMARl PETEK Kje določeni podjetniki najdejo iuicnje Menjava delavcev se podjetnikom splača - Mentor brezposelnega prejme dvakrat več kot sam brezposelni 2e nekaj časa zavodi za zaposlovanje v okviru aktivne politike zaposlovanja delodajalcem ponujajo določena sredstva, če so pripravljeni brezposelne sprejeti na poskusno delo ali sprejeti vlogo mentorja le-teh. Dobra poteza zavoda in delodajalcev pa se lahko v določenih primerih obrne v navadno izkoriščanje brezposelnih in izigravanje predpisov. Frizerka Maja iz okolice Celja je biia sprva zelo vesela, da je po skoraj letu dni na borzi dela le dobila delo v &izerskem salonu. Ker se je zelo trudila (izkušnje je imela že od prej), je pridobila veliko novih strank, nekaj pa tudi tistih, ki so sicer vedno izrecno zahtevale le lastnico salona oziroma Majino mentorico. »Mislila sem, da bo Šefica zaradi tega vesela, saj v začetku v salonu ni büo ravno veliko strank, zdaj pa mi je dala vedeti, da bo po izte-čenem času na borzi znova poiskala kakšno brezposelno frizerko.« Majina deloda- jalka z njo tremitno nima prav nobenih stroškov. Za Majo dodatek za aktivnost ter dodatek za prevoz na delo poravna zavod za zaposlovanje (gre za malo več kot 250 evrov), odločitev, ali bo delavec prejel tudi povrnjene stroške malice, pa je na strani delodajalca. Maja zato dela brez regresirane prehrane. Delodajalec poleg brezplačne delovne sile prejme povrnjene stroške zdravniškega pregleda, zavarovanja za primer nesreče pri delu ter dodatek za mentorstvo, ki povprečno znaša malo manj kot 500 evrov. Žal pa opisana zgodba ni edini primer. »V želji, da bi brezposelni Čim hitreje našli delo. delodajalci pa delovno silo, se povezujemo z delodajalci in jim skušamo najti ustrezne kandidate,« ukrepa delovni preiz-kus in usposabljanje na delovnem mestu opisuje direktorica celjskega zavoda za zaposlovanj e Karmen Lesko-šek, »Oba ukrepa brezposelnim omogočata, da spoznajo delovno okolje, delodajalcem pa, da spoznajo kandidate. Sicer drž, da se vsi brezposelni na ta način ne zaposÜjo, je pa uspešnost zaposlovanja vseeno 4Q-odstotna. kar pomeni, da je ukrep vseeno uspešen,« je prepričana LeskoS-kova. Kol dodaja, v času vključitve z delodajalcem sodelujejo in ga v primerih kršitev nanje tudi opozarjajo. To pa je tudi vse, kar je na vprašanje, kako zavod ukrepa v primeru kršitev delodajalcev, pojasnila Leskoškova. Če verjamemo podatkom zavoda, je takšnih »izkoriščevalcev« sistema malo. Tudi zato na zavodu še niso porabili vseh kvot, ki so omenjenima ukrepoma namenjene. Za aktivnost usposabljanje na delovnem mestu imajo na razpolago Še približno 200 tisoč evrov sredstev, dogovarjajo pa se Še za dodatna. Za delovni preizkus pa imajo »rezerviranih« še 180 tisoč evrov sredstev, kar zadošča za približno 415 vključitev brezposelnih na delov-ni preizkus. ROZMARi PETEK 0töll parinerinajbolj,ümckusvm AKCIJA □ DRI TELEFDN 2 l\[OinMiytt Tanjo Ikovicje doletela sreča. 5 spretnimi rokami Jelene Založnik je njena koža na obrazu postala nahranjena, pomirjena in naličena. Za V Želodec in na kožo Večina ljudi je premalo poučena o pravilni negi kože in telesa. V obdobju izgubljanja kilogramov ;e telesu in obrazu treba nameniti posebno nego, da bo koža napeta in čvrsta. Zaradi stresnega vsakdana in v$e bolj onesnaženega zraka koža potrebuje hranilne in naravne snovi. Obisk kozmetičnega salona naj ne pomeni nujno le »udarca« po žepu, temveč koristne nasvete za zdravje. »Vse, kar je dobro In užitno za želodec, koristf naši koži,« je svetovala kozmetičarka Jelena Založnik -Lučka l2 kozmetičnega salona Biona v celjskem Celelaparku. Koža potrebuje nego, ie zlasti v obdobju hujšanja, ko je z vsakim Izgubljenim kilogramom bolj ohlapna. Viseči in odvečni koži se lahkozoperstavimo edino z redno masažo, s preparat) in z vsakodnevno nego. »Izbirajte kreme z naravnimi sestavinami in vedno preberite njihovo sestavo. Če vsebine dodatkov ne boste znali niti prebrati, vedite, da je v njih preveč kemije, ki je neprimerna.« Naravne kreme imajo vse, kar koža potrebuje, čeprav nas spretni proizvajalci pogosto prelisičijo z nenaravnimi in agresivnimi izdelki. »Toda koža vas nikoli ne bo Izdala in bo kmalu pokazala, kaj je primemo zanjo,« še pravi Zaiožnikova, Večina naravnih krem vsebuje esencialna oija, medtem ko so nekoč zeio razširjeno kitovo mast zaradi naravovarstvenih vzgibov opustili. Esencialna olja so produkt stiskanja oreščkov fn rastlin pri ustrezni temperaturi. Za liter olja porabijo cel kamion rastlin, zato »imajo kakovostne naravne kreme tudi svojo ceno.« To ne pomeni, da so tovrstne kreme predrage in dostopne le tistim z debelo denarnico. «Imamo več kakovostnih razredov in vsakdo lahko najde ustrezno svoji koži In stanju v denarnici.« Zaiožnikova ob tem še opozarja, da krema z najbolj prijetnim vonjem ni najboljša. »Mora imeti vonj po zeliščih, taksnih, ki jih lahko tudi uživamo.« Pri tem ne nasedajte agresivnim marketinškim prijemom proizvajalcev, ki pogosto ponujajo mačka v žaklju, kar ugotovimo, se le ko je prepozno. Zaiožnikova opaža, da so ljudje premalo osveščeni o pomenu zdrave in pravilno negovane kože rn pogosto niti ne vedo, kaj koristnega lahko izvedo že ob enem obisku kozmetičnega salona, 16 kilogramov manj Večina udeleženk akcije slab mesec pred koncem delavnic izgublja kilograme in Siedl navodilom zdravega hujsanja. Pričakovati je, da bodo udeleženke vsak teden IzgubKe do en kilogram. Toda vsem ne gre najbolje In bodo šele s pisanjem dnevnika o vnesenih in porabljenih kilogramih ugotovile vzroke Upanje in zlasti volja ter pozitivna energija pa bodo tudi njim izboljšale samo podobo in veselje do zdravega prehranjevanja In gibanja. To pa ne velja za IVtarjetko Leber, ki je s približno 11 kilogrami manj ponovno zaživela in obljublja, da na stare poti nikoli več ne bo zašla. »Vedno sem si želela spoznati fltnes in se več gibati, čeprav me zaposluje delo na kmetiji. S krožnikov otrok že dolgo ne pospravljam več v svoj želodec.« Sladkarije In nezdrava hrana so za večno odšle tudi z jedilnika Irene Oberžan. »Težko se je bilo odpovedati, toda z dobro voljo tudi to doseže!« Dokaz je šest kilogramov manj. Da bitka ni končana, pravi tudi Jefica Agnič, ki je doslej izgubila največ, kar 16 kilogramov. »Vztrajala bom z gibanjem ter jedla manj In zdravo.« Ganil je ni niti »rojstnodnevnlgreh«v obliki slastnega peciva izpod rok Nevenke Planko, s katerim s(m)o se brez kančka slabe vesti posladkali. »Vse bomo poku rile,« so odločno obljubile udeleženke, ki se že pripravljajo na zaključno prireditev akcije, ki bo 14. junija ob 9. uri vOtycentru Celje. MATEJA JAZBEC m radipcelj'' W^zala SI novi Odgovora se ni Bralka (ki v časopisu ne želi biti imenovana) je vložila na zavodu za zaposlovanje v Slovenskih Konjicah proSnjo za Štipendijo za sina» ki obiskuje srednjo Šolo v Zreč Ah. Prošnjo je vložila 22. avgusta, negativen odgovor prejela 13. novembra, 25. novembra pa se je pravilno pritožila zavodu za zaposlovanje v Celju, kjer naj bi pritožbo odsto-pili v reševanje v Ljubljano. Od takrat ni nobenega odgovora. Karmen Leskošek, direk-lonca območne službe Zavoda RS za zaposlovanje v Celju, odgovarja: »Pritožbe na odločbe o republiških in Zoisovih štipendijah obravnava na drugi stopnji pravna služba ZRSZ> in to po vrstnem redu prejema. Glede na naravo zadev jih lahko obravnavajo le na način ugotavljanja dejanskega stanja in ponovnega preverjanja pritožbenih navedb vsake posamezne stranke ter ponovnega preverjanja izpolnjevanja pogojev za pridobitev Šli-pendije. Večina zadev je obravnavanih v roku dveh mesecev od dneva, ko je or- gan prejel popolno pritožbo. V primeru, če je pritožba nepopolna in jo pritožnik po pozivu dopolni, pa začne teči rok za izdajo odločbe tedaj, ko prejme organ dopolnitev pritožbe. V nekaterih primerih je potrebno pridobiti dodatna pojasnila, ki zagotavljajo ugotovitev dejanskega stanja, oziroma opraviti dodatna preverjanja. Organ 11, stopnje je omenjeno pritožbo obravnaval, vendar je bil odgovor (po podatkih v naši evidenci) poslan na neustrezen naslov in vrnjen območni službi- Po ugotovitvi dejanskega stanja smo pošto že poslali na ustrezen naslov, zato jo bo bralka prejela v teh dneh.« BRANE JERANKO Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona OSI/ 569-581, vsak dan med 10. In 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-190. PE BIKE$HOP i VELIKA IZBIRA OTROŠKIH KOLES Ml: *m 3 700 1120, fu: •^86 3 rOO 1121 «-»»H: 8 NOVI TEDNIK Ruska ruleta s klopi Infektolog mag. Branko Šibanc opozarja, da dobiva s 4 tisoč novimi primeri letno lymska borelioza epidemične razsežnosti - Vse pogostejše tudi druge bolezni, ki jih prenašajo klopi če pred nekaj desetletji sploh še nismo slišali za lymsko borellozo, eno iz-med bolezni» ki jih prenašajo klopi, danes domala dI človeka, ki zanjo ne bi vedel. $e več - če se že ni sam srečal z njo, pozna vsaj enega, običajno pa več ljudi, ki niso imeli take sreč«. NIČ čudnega, saj »Slovenija velja za v Evropi najbolj endemsko ogroženo območje. Praktično ni pokrajine v Sloveniji, kjer ne bi bilo mogoče dobiti tovrstne infekcije.« Infektolog v celjski bolnišnici asist. mag. Branko Si-banc to dobro ve. Z bolniki s to in drugimi boleznimi. ki jih prenašajo klopi, se srečuje vsak dan. Priznava, da se klopov boji. »KJopi prenašajo vsaj 4 do 5 bolezni. Najbolj razširjena je lymska borelioza» ki jo povzroča bakterija Bone-Ud burgdorferi. Na drugem mestu je virus klopnega me-ningoencefalitisa» ki je pri nas najdlje poznan, Sledijo novejše bolezni, ki jih prenašajo klopi in ki jih že videvamo tudi pri nas. Med njimi je najpogostejša erli-hioza, Povzroča Jo bakterija Ehrlichia, ki živi v belih krvničkah in povzroča vročinska stanja. Redkeje srečamo babeziozo, bolezen, ki jo povzroča parazit. Živi v eritrocitih, ki jih razgrajuje. Pnzadeneljudi, ki nimajo vranice, Še redkejša je sredozemska mrzlica, ki jo povzroča rikecija, kaže pa se kot vročinska bolezen.« Je zaradi borelioze res že treba biti plat zvona? V Sloveniji iz leta v leto prizaderfe večje Število bolnikov» tako da bi lahko dejansko proglasili že epidemijo te bolezni pri nas. V letu 2006 je bilo prijavljenih 4.461 novih bolnikov, Dejansko je število obolelih znatno večje zaradi nedoslednega prijavljanja obolenja, kol tudi zaradi nepre-poznavnosti vseh bolnikov. Domneva se, da je neprijavljenih bolnikov celo trikrat več kot registriranih. Slovenija je na prvem mestu v Evropi, kar je tudi evropska komisija objavila na spletni strani. Boreliozo povzroča bakterija. »V celjski regiji smo pred 10 leti ustanovili Društvo bolnikov z boreliozo. Srečujemo se 2-3-krat letno in izmenjujemo izkušnje s klasiä)^ in alternativnimi metodami zdravljenja. imamo svojo spletno stran (www.borelioza.si, info@borelioza.si), sedež društva pa je v Celju na Nušičevi 5 (telefon: 03 S41 28 70)« To je pomembno vedeti, kajü bakterije lahko zdravimo z antibiotiki. Bolezen prepoznamo po značilni kožni rdečini, ki se pojavi 2 do 14 dni po vbodu klopa. Človek običajno nima drugih te-iav^ zato je po vbodu klopa nujno opazovanje telesa. Opozarjam pa, da kri sesa samo samičk, samec, klop, praviloma popije le nelüj limfe in zapusti telo, zato je veliko pacientov, ki pravijo, da niso imeli klopa, imajo pa lymske eriteme, ki so prva faza bolezni. Velja pravilo, da je potrebno vsako kožno rdečico, ki se pojav! šele nekaj dni po vbodu klopa, in je v premeru večja kot 5 cm (pri otroku tudi manj) in je prisotna v isti velikosti ali se Siri več kot 7 dni, pokazati zdravniku, ki bo praviloma takoj predpisal antibiotično zdravilo. Čakanje na serološke izvide je v značilnih primerih neustrezno in nepotrebno, lahko celo Škodljivo I Kaj pa, če ni značilne rdečine? Kako posumimo, da smo zboleli? Lahko se razvijejo prizadetosti različnih organov. V Sloveniji je to najpogosteje oteklina sklepov - ljudje rečejo, da imajo revmo. Bolijo predvsem veliki sklepi -komolci, kolena, lahko pa tudi mali prsti sklepov rok, kar prej ni bila značilnost. Bolečina praviloma traja teden dni, potem se preseli na drug sklep. Pri drugi tretjini pacientov se pojavijo glavoboli, vrtoglavice, pogosta je ohromitev obraznega živca, ko človeku potegne eno stran in se ustraši, da ga Je prizadelakap. Videvamo tudi prizadetost vseh dru^h organov. Med pogostejšimi velja omeniti še vnetje srčne mišice - miokarditis In povzročanje srčnega bloka 2. in 3. stopnje. Vse to. govorimo o drugi fazi bolezni, je ozdravljivo. Posledice okužbe pa se lahico pokažejo tudi šele čez 10 do 20 let. Rekli ste, da je bolezen mogoče zdraviti. Kako uspešni ste pri tem? Če takoj, ko vidimo eri-tem, odidemo k zdravniku, jebolezen praktično ozdravljiva v več kot 90 odstotkih. A rudi pri pravilno izbranem in pravočasnem antibiotiku so ljudje, ki nimajo sreče, da bi popolnoma ozdraveli in pride do razvoja druge in tretje faze. Medtem ko prvo fazo zdravimo s tabletno obliko antibiotikov, drugo in tretjo fazo praviloma zdravimo v bolnišnici. Zdravljenje z infuzijami antibiotikov traja 2 do 4 tedne. K sreči dandanes izvajamo to zdravljenje ambulantno. Kljub zdravljenju pa se pri nekaterih bolnikih razvije kronična borelioza oz. posdymski sindrom, kjer antibiotiki ne pomagajo. Kako pa zdravite klopni meningitis, ki ga povzroča virus? 1\ikaj antibiotik nima nikakršne vloge. Klopni meningitis je povsem druga bolezen. ki jo prenaša isti klop. Poteka v dveh fazah. Prva faza se pojavi praviloma 10 dni po vbodu klopa in jo vidimo kot prehlad, rahel glavobol in vročino. Temu sledi prosti interval, ko je pa-dent navidezno zdrav, po tednu dni se pojavi meningitis v smislu hudih glavobolov, otrple vratne hrbtenice» hrbta» bruhanja in visoke vročine ter hude prizadetosti. Lahko pride do ohromelosti in žal tudi smrti. Znaki so tako težki, da večina bolnikov sama poišče zdravnika, ki pošlje bolnika k vam, v bolniinico. Kaj pa potem? V bolnišnici moramo najprej bolezen dokazati. Diagnostika je zelo hitra. Z lum-balno punkcijo dobimo možgansko tekočino in jo pregledamo pod mikroskopom, tako da je že v 15 mi- nutah vse pojasnjeno. Seveda je potem potrebno diagnozo serološko potrditi. V ta namen kri pošljemo v Ljubljano. Včasih smo čakali na izvide 10 do 14 dni, danes je izvid v 24 urah. Je pa res, da tem bolnikom ne moremo drugače pomagati kot s simptomatsko terapijo. Če jih boli glava, blažimo glavobole, če prenehajo dihati, jih priklopimo na respirator. Ni pa zdravila, ki bi neposredno uničilo virus. K sreči je smrtnih primerov malo, letno v Sloveniji 2 do 10. Umirajo tudi v celjski bol-nišnici? Seveda. Žal skoraj vsako leto kakšen bolnik ohromi ali umre. Bolezni, ki jih prenašajo klopi, so resne, smrtno nevarne. Smo sploh še kje vami pred njimi? Govorimo lahko le o območjih, kjer je okužba klopov tako nizka, da je tveganje minimalno. To sta Primorska in Prekmurje ter seveda vsi vrhovi, kjer ni več listnatih dreves. Ampak to velja le za meningitis. Pred boreliozo nismo varni nikjer. Je to mogoče spremeniti? Število klopov v naravi je mogoče zmanjšati z dobrim gozdarjenjem, z bioravno-vesjem v naravi, z zmanjšanjem števila glodalcev, ki so neposredni vir, kjer se klop okuži (na primer na gozdni miški sesa kri in nato okužbo prenese na človeka). Naslednji korak je cepljenje proti klopnemu meningoen-cefalitisu- V Barceloni so nam pred tremi tedni predstavili avstrijsko študijo. V Avstriji, kjer jeprecepljenost prebivalstva 98-odstotna, so s prejšnjih tisoč obolenj na leto padli na 4 do 10 v celi državi. Cepljenje jeedina uspešna zaščita in ga toplo priporočam, Še zlasti starejšim. Bolezen namreč poteka pri njih bistveno težje kot pri mlajših. Imeli smo starejšega bolnika, ki je imel po sto klopov letno, ko je zadnjega dobil pri 82 Jetih - je umrl. Asist. mag. Branko šibanc je 47-letni Celjan, poročen in oče en^a otroka. Magistriral je na Medicinski fakulteti v Ljubljani s podroQa nevroS-ziologije. Je specialist in-fektolo^je, vodja tima za lymsko boreliozo na odmiku za infekcijske bolezni in vročinska stanja v celjski bolnišnici ter predsednik komisije za zdravila in komisije za smiselno uporabo proti-mikrobnib zdravil v bolnišnici. Je tudi član Nacionalne komisije za smotrno uporabo protimi-krobnih zdravil v R Sloveniji in predsednik Dni^ tva bolnikov z bor^ozo. Torej je najbolje, da se gozdu v loku izognemo? TXidi to ni rešitev. V Celju smo zdravili gospodično, ki je sedela na Glavnem trgu, ob drevesu, ki raste iz asfalta. Tam je dobila klopa in boreliozo. Klopi so jarkih, v travi, v vrtovih, Z^l tudi tisti, ki so ves čas doma. niso vami pred njimi. Zdravili smo že dojenčke in invalide, ki so bili ves čas doma, a so dobili klopni meningitis in boreliozo. Klope so jim prinesli s tržnice z gozdnimi plodovi ah obiskovalci na svojih oblačilih. Zdaj nas pa že strašite. Opozarjam na previdnost. Ko gremo v območja, kjer je pričakovati več klopov, se oblečemo v svetla oblačila, da lahko klopa čim prej opazimo in odstranimo. Po koži se namažemo z repelenti, ki klope odganjajo, oblačila lahko posprejamo s snovmi, ki klope ubijejo. Ko pridemo domov, se 5tuširamo in oblačila operemo aii damo v sušilni stroj za 15 minut. Če obleko samo stresemo, ni dovolj, Zadnji klop, ki sem ga sam dobil, se je name preselil prav z oblačil Kaj pa odstranjevanje? Nasveti so različni. Idealnega ni. Načelo je, da klopa odstranimo čim prej in to tako, da ga dobimo iz kože celega. Za to potrebujemo pinceto. Klopa primemo povsem ob koži. nikakor za zadek, in ga polkrož-no vrtimo levo in desno, da gre lepo ven. Klopov ne se-žigamo» praviloma ne ma-žemo z oljem ali s čim drugim. Če ga na tak način ne dobimo iz kože, imamo »pri roki« vedno slino. Z njo ga malo zadušimo in potem gre ven - ampak to naredimo le v skrajnem primeru. Ko klopa odstranimo, ga moramo uničiti (nikar ga ne stiskajte!). Kožo razkužimo z alkoholom, lahko tudi z milnico. Povedali ste, da so klopi povsod, da ne moremo pobegniti. Moramo zato ä veti v nenehnem strahu? Ni tako brezupno, saj je to še vedno ruska ruleta. Ko dobiš klopa. Se ni nujno, da boš zbolel. Ni pa treba, da nas je strah klopnega menin-goencefalitisa, saj se lahko cepimo. MILENA B. POKLIČ Foto: GrupA NOVI TEDNIK gjpTORTAŽA želel pod Po dolgem »prepričevanju« bikca, naj se končno dvigne iz wsoke trave Je po drugem poku iz puške ta le padel rahlo omamljen. HITRO NAROČITE Pobeglega bika na bregu Hudinje omamila puška specialca - Pred zakolom rešen vsaj dva tedna mrnm Dvalff at na teden, ob toridh in petkih, zanimivo branje o žiirijenju in delu na območju 33 občin na Celjskem. Po§tDa dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 0,81 petkova pa 6 1,25. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 7,50 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Dodatni popusti: 5% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, 2% pri plačilu za tri mesece. Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov. ii^gprilogoTV-OKNO! ^^ Usafc |iHokez]jan in prestrašen bik je po drugem strelu iz speciaičeve puške padel v plitko omamo in takšnega so ga namesto v klavnico Celjskih mesnin odpeljali nazaj domov na ekološko kmetijo Jen-šterle v Šentjur. Kmet je leto dni starega pašnega bikca na dvorišče klavnice Celjskih mesnin pripeljal z namenom, da bi ga mesarji še isti dan vzeli pod nož. S traktorske prikolice ga je skuša] raztovoriti, toda bikec mu je ušel na dvorišče klavnice in se tam tudi nekaj časa zadrževal. »Smola je bila, da je ravno v tistem času pripeljal tovornjak in bik jo je smuknil skozi glavno rampo, ki Vodi v klavnico,« pove di- rektor proizvodnje Celjskih mesnin Edi Sta-roveškl. Najprej jo je ucvrl po cesti proti Tr-novljam in nato zavil proti reki Hudinji ter se zatekel na približno 500 metrov od klavnice oddaljeno nabrežino in sedel v visoko travo. »Bil je preplašen, izgubil je kontrolo in povsem zbezljal,« še pravi Staroveški. Zaradi strahu pred bikcem in zaradi morebitnega ogrožanja ljudi v okolici so se v Celjskih mesninah na pomoč odločili poklicali policijo in njene pripadnike specialne enote, ki edina razpolaga s puškami za omamljanje živali, Drugi strel v nogo je končno omamil približno 300 kilogramov težko govedo. Bikcu so v mišico noge spustili sredstvo za omamo, ki so ga posredovali veterinarji in bo v telesu bikca vsaj še pet dni. Omamljenega so nato-vorili na traktor in ga odpeljali nazaj na šentjursko kmetijo Jenšterie. kjer si bo opomogel, s čimer bo »rešen« pred zakolom vsaj Še dva tedna. MATEJA JAZBEC NOVI TEDNIK Prešernova 19 3000 Celje NAROCILNICA Ima in priimsk: Datum rojstva: Utica: NeprekHcna nan>{am Novi tsdnik za najmanj 6 mesecev podjiis: ^^^ARCdo.o. bo podatke uponblja} samo za paUebe oančmlVe slu^ Novc^ cfdniia Specialei so possboj za zbezijanega bikca puško napolnili z omstno nb asistenci veterinarja. 10 CEUE I Učinkoviteje nad požare v naravi Poklicni gasilci v Celju so končno dobili specialno sodobno gasilsko vozilo Unimog U 4000, ki je namenjeno posredovanju ob požarih v naravi. Vozilo pa je zaradi svoje okretnostl in velikosti upo-rabno in koristno pri požarnih intervencijah v starem mestnem jedru ter obmestnih naseljih. Omogoča gaše-nje med vožnjo, kar olajša delo gasilcev pri večjih travniških in drtigih požarih v naravi. Vozilo stane 340 tisoč evrov, sredstva za nakup pa so zagotoviJi MORS, požarni skJad in Mestna občina Celje ter z lastnimi sredstvi tudi poklicni gasilci. Direktor Poidicne gasilske enote Celje Janko Požežnik je s pridobitvijo zadovoljen, saj tako uresničujejo program posodabljanje opreme. Kmalu pričakujejo Se nove, trenutno najkvalitetnejše zaščitne obleke, za katere je bila podpisana pogodba v začetku me- seca, septembra pa bodo dobili še novo cisterno. Ob posodabljanju voznega in strojna parka bodo poklicni ga-silci nada]jevali tudi z obno- vo gasilskega doma z okolico. Kmalu pričakujejo tudi nove poklicne gasQce, ki se trenutno Šolajo na Igu. TV, foto: GrupA Konvencija lionistov Celje bo dva dni središče slovenskega lioniznia. Danes, v petek» namreč v mestu pripravljajo osmo konvencijo slovenske zveze lions klubov. Današnje dopoldne bodo namenili seminarju za predsednike» tajnike in zakladnike. Popoldan pa pripravljajo javno tribuno z nasiovom Ugled dobrodelnih organizacij v Sloveniji, in z vprašanjem: »Kaj in kako deluje vaša organizacija za ohranitev In povečanje svojega ugl^a?« Gostje tribune bodo prof. dr. Igor Lukšič, Borut Miklavčič in Eva Marn. V soboto dopoldne se bo nadaljevalo izobraževanje za predsednike. tajnike in zakladnike, v popoldanskem času pa bo skupščina, kjer bo izvoljen novi guverner. Konvencijo bodo zaključili s svečanim večerom, na kate-rega vabi guvemerka slovenskega lions distrikta Ločena Hus skupaj s klubom Mozaik, ki letos praznuje lO-letnico delovanja. BS Pogodbeni partner ATKA-FIN d.O.O., Stanetova ulica 5, Celje telefon: 03 4901805 za jutri ES. Družina B l^fer^ Naložbeni načrt Pokojnina Ndloä»enf načrt 4 PogcKfbeni partner ATKA-FIN d.o.o., Stanetova ulkaS,Celje tde^n:03 490 13 D5 Ekskluzivno v l^KD Finančna toäo NOVI TEDNIK wixiliniwi —t^Witftfc Nadaljujejo obnovo Ceste na Ostroino V teh dneh se začenjajo dela na tretji etapi prve faze obnove Ceste na Ostrožno od Ulice Heroja Lacka do nad-voza nad avtocesto. 400 metrov dotrajane ceste bo uredilo celjsko podjetje CM Celje, ki je bilo izbrano za dela na prvi fazi. Rok za dokončanje je 15. oktober. Kot je povedala Barbara Bošnjak iz Mestne občine Celje, bo občina rekonstruirala cesto, na obeh straneh zgradila pločnik in javno razsvetljavo, na eni pa uredila še kolesarsko stezo. Dela bodo stala 730 tisoč evrov. Hkrati z obnovo ceste bo javno podjetje Vodovod-kanalizacija položilo Se nove kanalizacijske vode, Elektro Celje in Telekom Slovenije pa bosta prostozračne razvode in priključke prestavila v zemeljsko kabelsko kanalizacijo. V času gradnje ima sicer izvajalec dovoljenje za popolno zaporo ceste, a bodo, dokler bodo dela to dopuščala, zagotovili promet §e po gradbiSču. Dostop bo z dovolilnico kasneje dovoljen le stanovalcem, v večji meri pa bo možen tudi za avtobusni promet. Obvoz bo urejen skozi Medlog tako kot pri prejšnji etapi. AK Med logisti o okolju Celjska fakulteta za logistiko danes v sodelovanju z republiško agencijo za okolje ob 10. uri pripravlja predavanje in predstavitev podatkovnih virov agencije. Na predavanje lahko pridejo vsi, ki jih 7-anima problematika okolja. V predavalnici PlOl se bo zvrstilo več predstavitev; najprej bo Aleš Veršič predstavil GIS spletne storitve in atlas okolja z vsemi sloji, nato pa Še WFS medpodatkovni portal. Ob 10.50 uri bo dr Mario Zee predaval o virih in podatkih pri varstvu okolja in problematike glede ekologije. Ob 11.50 uri-pa se bo začelo predavanje o informacijah Evropske okoljske agen* dje, o katerih bo predavala Urška KuSar. PM Protest bo Predstavniki Civilnih iniciativ za izboljšanje poplavne varnosti Celja z Ostrožnega. Lave, Lopate, s Polult iz Medloga in Gajev so se odloČili, da v torek skupaj organizirajo protestni shod civilnih iniciativ za varnost pred poplavami. Kot smo že poročali» bo celjski mestni svet v torek obravnaval dveletni načrt protipoplavnih ukrepov» ki obsega prioritetne naloge v petih predelih občine in ki je ovrednoten na 2,7 milijona evrov. Civilne iniciative s predlogom očitno niso zadovoljne, zato na dan seje, v torek, pol ure pred njenim začetkom, napovedujejo protestni shod pred obCin-sko stavbo. Opozoriti želijo na prepočasno reševanje problematike poplavne varnosti Celja. V obvestilu o napovedanem protestnem shodu predstavniki celjskih civilnih iniciativ za izboljšanje poplavne varnosti pravijo, da so se naveličali poslušati izgovore in gledati v nebo. Zahtevajo, da pristojne službe koordinirajo svoje aktivnosti in zagotovijo potrebna sredstva s strani občine, države in tudi iz evropskih skladov za čimprejšnjo uresničitev potrebnih protipoplavnih ukrepov in povrnitev škode, ki je nastala ob zadnji poplavi. BS Ob 60. obletnici nase družbe smo spremeniti svojo podobo... NOVI TEDNIK PREBOLD I ŽALEC | Zamenjal Bairčarja, sodeloval z Janšo Darko Naraglav o aktivnih majskih dneh pred desetletji in o današnjem zanimanju za fotografijo in jamarstvo čeprav je Darko Naraglav iz Doleoje vasi pri Preboldu po osnovni izobrazbi tek-sUleCr ki je bll zaposlen v nekoč ugledni Tekstilci to-vami Prebold, pa je z duSo In telesom zapisan fotografiji, pisanju in jamarstvu. Vse te aktivnosti ga spremljajo dolga štiri desetletja. Med drugim je vse od začetka, torej trideset let, član uredniškega odbora Savinjskega občana, danes Utripa v Savinjski dolini, redno pa poroča tudi za Novi tednik in Radio Celje. Niso mu tuja niti urejanja raz-niii revij, brošur in drugih pisanih gradiv, ki jih ob raznih priložnostih izdajajo različni organizatorji. Njegova največja ljubezen pa je jamarstvo, saj je od vsega začetka član enega najuspe-Snejših slovenskih jamarskih klubov Čmi galeb v Preboldu. Sodeluje pri mnogih raziskovalnih akdjah tako v Savinjski dolini kot v Sloveniji in tudi tujini. Leios jeseni se bodo preboldski jamarji odpravili na enomesečno raziskovanje jam na Filipine. To bo že peta njihova večja mednarodna akcija. Srce pa mu zaigra, ko ga spomnimo na jamski biser Snežno jamo na Raduhi, katere oskrbnik je, kol tudi planinskega doma na bližnji Loki. Snežna jama je bila prvič javno registrirana že leta Darito Naraglav v svojem elamentu 1939, od leta 1990 dalje pa je to najvišje ležeča turistična jama v Sloveniji in hkrati jama, ki bi ji težko naSii primerjavo ne le v Sloveniji, ampak tudi v svetu. Darko Naraglav pa se ob vseh svojih dejavnostih še posebej rad spominja mladosti in aktivnosti v takratni mladinski or^nizaclji. Ker smo v mesecu maju in pred 25, majem, nekoč priljubljenim in popularnim dnevom mladosti s Titovo Štafeto, se je najprej spomnil tega: »Mladi smo živeli za štafeto mladosti in vse aktivnosti, ki so biie z njo povezane. To so bila posebna doživetja, ki mi bodo za vedno ostala vspominu,« Petkrat se je tudi udeležil množičnega pohoda mladih iz Sloveni- Nemečite denaija skozi okno! je do Jajc v Bosni in Hercegovini, vse seveda v nekdanji Ju-goslaviji. Hodili so štirinajst dni in prehodili okoli tristo kilometrov. Najbolj zanimivo je bilo na petem, tudi zadnjem pohodu: »Prevze] sem organizacijo priprave pohoda na terenu, medtem ko me je kot komandanta zamenjal Janez Janša. Zaradi funkcij, ki sva jih opravljala, sva veliko sodelovala. Moram pa povedati, da je že takrat imel svoje poglede na dogajanje in da tudi takratnega praznika dne-va borca nismo praznovali.« Drugo Darkovo zanimivo srečanje z danes enim najbolj pomembnih Slovencev pa je bilo z Igorjem Bavčarjem: »-Bil sem član republiškega vodstva mladinske organizacije in ker sem rad pisal ter se ukvarjal z informiranjem, sem v uredništvu revije Naša obramba zamenjal Igorja Bavčarja. Vzrok je bil njegova neaktivnost.« Snežno jamo, biser alpskega kraškega sveta, bodo po zimskem mirovanju odprli v soboto, 30. maja in bo odprta do 30. septembra. Od 15. julija do 51. avgusta bodo ogledi možni vsak dan vsaki dve uri, od 9. do 17. ure. Po dogovoru je za večje skupine možen ogled tudi izven umika. Takih in podobnih dogodkov je bilo v pestrem življenju Darka Naraglava Se veliko. Danes pa mu jenajpomem-bnejSe, da na terenu zabeleži dobro življenjsko zgodbo in jo objavi. Med največjimi željami je knjiga cer večja razstava avtorskih fotografij, ki predstavljajo zapise mnogih zanimivih dogodkov v Savinjski dolini, pa tudi izven nje. In kje bo Darko Nara^av preživel letošnji 25, maj? »S prijatelji v Snežni jami,« je bil kratek, živahne oči nad košato brado pa so povedale vse, kar čuti do življenja v TONE VRASL 11 V znamenju psov Kinološko društvo Pluton iz Žalca je na svojem va-diŠČu na Ložnici pri Žalcu v soboto odlično pripravilo In izpeljalo drugo tekmo Eukanuba pokala v agility-ju z mednarodno udeležbo. Nastopilo je kar 185 tekmovalcev z 210 psi iz Italije, Avstrije, s Slovaške, Hrvaške in Iz Slovenije- Agility je dokaj nova kinološka disciplina, po množičnosti pa je vodilria. Temelji na navezanosti in zaupanju med psom in vodrukom pri premagovanju ovir v parkur-ju, ponazarja spretnost, gibčnost in delavnost. Tekmovanja imajo vedno veČ navdušencev, tako tekmovalcev kot gledalcev. Tekmo na Ložnici pri Žalcu, ki je trajala ves dan, si je ogledalo, petsto ljubiteljev tega športa in je bila do zdaj v Sloveniji po Številu tekmovalcev in psov rekordna. Med domačimi so nastopili tudi trije Jadra za tekače Zavod za kulturo. Šport in turizem Žalec je v sodelovanju z športnimi društvi v občini v petek popoldne pripravil drugo od sedmih prireditev Razpni-mo jadra, tokrat ob ribniku Vrt}je. V Štirih tekih, od najmlajših do najstarejših, se je pomerilo približno štiristo ljubiteljev teka. Zbrane je pozdravil žalski župan Lojze Posedei, najhitrejši v članski konkurenci Sašo Pri-stovšek iz Mozirja pa je za □agrado prejel leseno skulpturo, delo Vinka Kovača, ki že nekaj dni ustvarja ob ribniku. TT ČIsRi KD Pluton (z leve) Irena Kores, Milsn Koren in Uljana Jančič s svojimi štirinožci tekmovalni pari. Milan Koren je v kategoriji medium pri veteranih osvojil tretje mesto, Liljana Jančič in Ire- na Kores pa s svojimi štirinožci nista imeli sreče in sta bili diskvalificirani. TT Odprta vrata vrta v Vrtu zdravilnih in aromatičnih rastlin Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije v Žalcu, Cesta žalskega tabora 2, tudi letos na široko odpirajo vrata vrta. Po Izkušnjah minnlih |et pričakujejo danes, 23. maja, med 8. in 18. uro veliko ljudi, ki jih zanimajo zdravilna in aromatična zelišča, po katerih je vrt dobro znan in uveljavljen. Poseben dogodek napovedujejo organizatorji za ob 17.30 uri, ko bodo ob kulturnem programu sredi vrta pripravili predstavitev njihove literame revije Vpogled, Ves dan bodo obiskovalci lahko kupovali ekološko vzgojene zdravilne in aromatične rastline in se udeleževali strokovnega vodstva med gredicami po vrtu, in sicer ob 9., II., 13- in 16. uri. Prav tako si bo ob določenih urah, ob 10., 12., 14., in 17., mogoče ogledali proces dela mikro pivovarne. MP www.novitediiik.com Kizpnim© jčidm Pomeri Koo STEČI® aii CTARSEV.'« OTROK LAHKOSE (>REI_ZKUSjTE:V JDJ naravi. Medijski pokrovitelj: NOVI TEDNIK in RADIO CELJE 12 NOVI TEDNIK 80 let moškega prepevanja v Laškem Moški pevski zbor Laško obeležuje 80 let delovanja. Slavnostni koncert bo nocoj ob 19.30 v Kulturnem centru Laško. Zgodba zbora se je začela leta 1928. ko je nekaj pevskih navdušencev ustaocvi-lo Mofko pevsko druSlvo Hum. Kasneje so se vključili v delavsko prosvetno društvo Svoboda, nato pa nekaj let nosili ime svoje- ga pokrovitelja in se imenovali Moški pevski zbor Tim Laško. Danes Moški pevski zbor Laško združuje preko 20 pevcev in je zelo aktiven na številnih pevskih revijah v Laškem tn drugod. V preteklosti se je zbor udeleževal pevskih tekmovanj in vseslovenskega pevskega tabora v Šentvidu pri Stični. Danes večkrat obiščejo pobrateni Pliezhausen - s tamkajšnjim zborom Harmonie jih namreč vežejo prav posebne, prijateljske vezi. Moški pevski zbor Laško zadnji dve leii vodi prof. Dejan JakšiČ. Nocoj pripravlja zbor slavnosten koncert, na katerem bodo nastopila vsa trenutno delujoča pevska društva v Laškem: Mešani pevski zbor Koral, Ženski -- p. tus Postanite del družine Tuš Razpisujemo prosta delovna mesta za CENTRALNO SKLADIŠČE: l^okl^Z^^ 3 X kontrolor komisionarjev {m./l) (^v. atl v. stopnja neobvezna smer) 3 X viličarist (rn^Ž) (II. stopnja neobvejna smer) 5 X komisionar(myž) AVTOPARK; 8 X voznik težjih motornih vozil (m./ž) (IL, lit, ali IV. stopnja neobv. smer) (IV. stopnja neobvezna smer In vozntiki Izpit B. C. E kategorije) Ostali pogoji: Po le g zahteva ne strokovne izobrazbe pričakujemo od kandidatov komunikativnost, biti mordjo državljani Republike Slovenije» pogoj je tudi nekaznovanost. Z izbranimi kandidati bomo sklenili delovno razmerje za določen čas 3 mesecev, z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas. Nudimo stimulativno nagrajevanje in možnost poklicnega napredovanja. Kandidati naj pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev priporočeno poiljejo v 8 dneh od objave na nastov: Engrotus d.d.. Kadrovska služba. Cesta v Trnovlje lOa, 3000 Celje, s pripisom: "za AVTOPARK" oziroma "za CENTRALNO SKLADIŠČE". pevski zbor LaSko, Vokalna skupina Vodomke in pevska skupina Prekmurci, ki prihajajo iz Tišine, vodi pa jih bivši zborovodja Moškega pevskega zbora Laško Lojze Švec. NP Šentjur za zdravje v mestu Folkoristi bodo s svojim koncertom »Bog daj, bog daj. dober večer...« nocoj odprli tedne zdravega mesta in Lokalne akcijske skupine za preprečevanje odvisnosti. Občina Šentjur in KS Šentjur mesto sia se v mrežo Zdravih mest vkijučUa leta 200S. letos pa bosta gostila srečanje predstavnikov zdravih mest in nacionalnega koordina-toija slovenske mreže zdravih mest. V projektni svet so vključeni predstavniki s področja zdravstva, sociale, izobraževanja, slü'bi za starejše občane in drugih področij. V sodelovanju z Zavodom za zdravstveno varstvo Celje so pripravili študijo zdravstvenega stanja prebivalcev ter higiensWh in zdravstveno ekoloških razmer v Šentjurju in Dobju. Rezultate bodo predstavili na ponedeljkovem srečanju predstavnikov zdravih mest. Kot pravi koordinator projekta Rorjan Cveto Erjavec, je namen teh aktivnosti promovirati zdrav način življenja, krepitev in ohranjanje zdravja ter varovanja okolja. »To pa je treba razumeti tudi v širšem kontekstu. Nenazadnje pomeni ureditev zdravega okolja tudi ureditev prometne situacije. Kar pa na žalost ne gre z danes na jutri. Zalo mislim, da si je v tem okviru bolje zastaviti manj, a bolj realne cilje.« V tem tednu se bo z aktivnostmi podrobneje predstavila tudi Lokalna akcijska skupina (LA5), ki se od svoje lanske ustanovitve ukvarja s preprečevanjem različnih oblik zasvojenosti- Poseben pomen dajejo preventivi v obliki delavnic in predavanj za otroke in starše. T^idi na podeželju je namreč zasvojenost vedno večji problem. Pri tem ni pomembno, ali gre za alkohol, tobak, mari-huano in druga mamila ali še bolj pogosto, pa nič manj nevarno, zasvojenost s televizijo, računalniškimi igricami ali Internetom. StO »Ne« vrtce in Na 13. redni seji šentjurskega občinskega sveta so tri odmevnejše točke dnevnega reda z njega sfrčale» še preden se jeseja prav za-čela. Aostra razprava kljub temu ni manjkala in je svetnike pri uvodni» predvse-binski točki zadržala celo uro. Ker zaključna računa za leti 2006 in 2007 Se nimata blagoslova nadzornega odbora, ker ni bila opravljena notta-nja revizija in ker niso bila priložena poročila vseh proračunskih porabnikov, so svetniki obravnavo zavrnili. Čeprav prestop župana mag. Štefana Tisla k stranki SDS zaključni račun, ljudsico univerzo lahko pomeni tudi resno koalicijsko krizo, sam ru bil pretirano zaskrbljen. »Bo pač prišel na vrsto naslednjič, ko ga bo pregledal nadzorni odbor. To praktično nič ne pomeni,« je komentiral ob koncu. Bolj problematično se mu zdi to. da se svetnild z umikanjem točke z dnevnega reda izogibajo povišanju cen Šentjurskega vrtca. »Svetniki dobro vedo, da bo morala razliko na koncu plačati občina. Sicer pa bi se naraščajoči dolg porazdelil tudi med uporabnike.« Točka je bila umaknjena z argumenti, da so jo na prejšnji seji že zavrnili, a se je spet vrnila, in to nič drugačna - ravnateljica vrtca naj končno nei^aj naredi tudi z notranjimi rezervami oziroma naj celoletno razliko, približno sto tisoč evrov, pokrije občina, 2 dnevnega reda je letel Še odlok o Ljudski univerzi Šentjur, ki bi želela širiti svoje dejavnosti, med drugim tudi na turizem. Naj bo zaradi direktorice Jelke Godec oziroma njenega očeta, podžupana Jožeta Koržeta, zaradi nedorečene strategije lokalnega turističnega razvoja ali zaradi kakšne podmizne trgovine - svetniki do LUŠ niso pokazali ne simpatij ne razumevanja. StO CEUE, 21.5.-1.6. PARKIRIŠČE PRI DVORANI GOLOVEC VSAK DAN OB 16.00 in 19.30 1.6. samo ob 16.00 Mednarodni cirkus z veliko živalmi DRUŽINSKI DAN -SREDA, ČETRTEK- VSTOPNINA SAMO 5 EUR MEDNARODNI PROGRAM, NAiMtAiŠI ARTIST! V EVROPI. KLOVNI $t.aO-23. mai2008 - NOVI TEDNIK ROGAŠKA S.{ PODČEIBTEKl MSTWCAOBSj Še ena obnovljena slatinska cesta Lokalna cesta Keros-Bre-zovec v Rogaški Slatini je po petkovem uradnem od-pitju drugega odseka v ce* loti obnovljena. Lani so že uredili prvi kilometer ceste od Kerosa do odcepa za Rja-v1co> ob cesti pa tudi ploč-nik in napeljavo za javno razsvetljavo, zdaj pa v dru-gi £azf> ki sta jo s prerezom traku zaključila slatinski župan mag. Branko Kidrič ter minister za lokalno samoupravo in re^onalno politiko dr. Ivan Žagar» obnovili še slab kilometer ceste, na delu zamenjali dotraja-no odbojno ograjo» uredili novi avtobusni postajaliŠ-či ter postavili 26 svetilk javne razsvetljave. Sicer je občina pred dvema letoma obnovila tudi 1200 metrov KidriCeve ceste in tako je zdaj zaključena obnova treh kilometrov ceste od krožišča pri stekJami do zunanje obvoznice v Brezovcu. Naložba je skupaj stala 775 tisoč evrov, 600 tisoč evrov pa so pridobili iz evropskega sklada za regionalni razvoj- »To je eden prvih projektov sofinanciran iz nove finančne perspektive. Mi smo šele lani na polovici leta objavili prve razpise in občina Rogaška Slatina je projekt uspešno izpeljala. To je učinkovit odgovor tistim» ki trdijo, da Slovenija ne zna po-črpali evropskih sredstev,« je Župan in minister ob otvontvi novega, s strani evropskega sklade za regionalni razvoj sofinanciranega odseka eeste od Rjavioa do Brezovca. bil na slovesnosti vesel Žagar. Občino zdaj Čakata Še dva pomembnejša projekta aa cestnem področju, ki ju želijo izpeljati v naslednjih dveh letih. Z obema želijo zagotoviti boljšo povezanost centra Rogaške Slatine z zunanjo obvoznico in zmanjšati promet po slatinskih ulicah. »Cesto v Žibernik bomo preko Prvomajske ulice spojili zzunanjo obvoznico, drugi projekt pa je namenjen razvoju turističnega gospodarstva in bo predstavlja) glavni dostop do zdravilišč z zunanje obvoznice. Gre za razširitev kilometer dolgega odseka obstoječe ceste s še enim krožiščem na Partizanski cesti,« dodaja župan Kidrič. ANDREJ KRAJNC Na Trebčah prodajna točka Ob nekdanjem dnevu mladosti bodo na Trebčah pri Bistrici ob SotJi v nedeljo, 2S. maja, odprli novo Inlormacijsko pisarno in trgovino regionalnih produktov. Odprl ju bo, ob IS. uri» zavod Kozja nslu park. Inf or m a ci j sk o - pro daj na točka bo na Kolarjevi domačiji, kjer je živela teta Josipa Broza Tita ter imela skupaj z možem prodajalno toba)^, ki jima je omogočala dodatni zaslužek. Zamisel o sedanji prodajalni re^onalnih produktov, ki nastajajo na osnovi starih obrti ter ekološkega kmetovanja je nastajala dalj časa, z njo pa obenem želijo prebivalce Kozjanskega parka opozori ti na njihove finančne možnosti na tem področju. Poleg informativnega gradiva o Kozjanskem parku, ki bo Um na voljo, bo mogoče kupiti Izdelke ekoloških kmetij ter ljudske obrti. Kiša s slamnato streho, v kateri je nazadnje živela Titova sestrična Ana Kostanj-šek> je bila pred štirimi leti celovito obnovljena. BJ 13 Polje na knjižni polici Izšla )e knjiga Polje ob Sotli - o kraju, dogodkih in ljudeh r ki jo je napisal tamkajšnji rojak Miha Macur - Paloški. V njej opisuje preteklost zanimive, nekoliko odmaknjene skupnosti občine Podčetrtek. Povod za nastanek knjige, ki jo je Paloški (gre za hišno imeMacurjevih) ustvaijaldve leti, je negotova usoda danes prazne stavbe osnovne šole v Polju. V zdaj propadajoči stavbi je bil šolski pouk vse do leta 1981, od takrat pa so ostali številni ustni in pisni spomini, ki jih je Macur v svoji knjigi ohranil za zanamce. Največ pozornosti je namenil šolski preteklosti, opisuje pa tudi čas iz^ianstva, ko so bili domačini preseljeni v Nemčijo. Med najmlajšimi izgnanci je bil kot dojenček avtor knjige» ki med dru^m opisuje ponemčevalno Šolstvo v krajih izgnanstva ter v do- Miha Macur-Paloški a svojo knjigo o Polju ob Sotli. Napisal jo je predvsem v spomm na tamkajšnjo šolo. ki jo je v najboljših časih obiskovalo V9i kot dvesto učencev. Danes je prazna. mačem Polju, kjer je bQ pouk za prisdjene Kočevarje v nemškem je^u. V delu sta opisani tudi življenjski zgodbi najbolj znanih učencev šole v Polju, znanstvenice Olge Kunst - GnamuŠ ter pisatelja Januša Goleča. Macur je v zadnjem delu knjige velil^ pozornosti namenil zgodovini župnije, gasilstva ter krajevne skupnosti. Miha Macur, ki je mlajši upokojenec, živi v Velenju, njegov drugi dom je v rodnem Polju ob Sotli. Začel je kot učitelj osnovne šole v Podčetrtku ter je bil pozneje dolgoletni ravnatelj osnovnih šol v Žalcu ter v Velenju. Kot napovedovalec Radia Celje je bil tudi dolgoletni sodelavec naše medijske hiše. Nastajanje knjige je zahtevalo veliko truda ter preverjanja številnih podatkov iz ustnega izročila. Bogatijo jo številne fotografije iz KS Polje, to je iz Polja, Sedlarjevega, Prelaskega, Lastniča in Brezovca. BRANE JEi^NKO Ob zaključku o donatu še knjiga Akcije ob stoletnici mineralne vode so uspele» ugotavljajo v Drogi Kolinski in napovedujejo odprtje razstav in razglasitev nagrajencev za 29. maj. Ob stoletnici so zdaj izdali še monografijo, ki sta jo napisala oče in sin Vladimir in Aljaž Čoh. Monografija prinaša zlasti pregled dogajanja v pO' vezavi z donatom, ki je iz vrtine na gradbišču takratnega zdraviliška pritekel leta 1908, ponuja pa tudi zgodovinske utrinke polnjenja mineralnih vod v Rogaški Slatini. Natisnili so tisoč izvodov, ki bodo namenjeni zlasti promocijskim dejavnostim ob obletnici mineralne vode, bogate z magnezijem. Ideja )e zorela dlje časa, zbiranje gradiva pa trajalo dve leti, pravi eden od avtorjev Aljaž Čoh. Avtorja monografije o donatu Alju in Vladimir Čoh, med njima oblikovalee Ivo Marko Sicer pa so zaključene tudi ostale alxije, ki so trajale od marca. Tako likovni kot literarni natečaj za slatinske in rogaške osnovnošolce, iskanje stoletnikov kot zbiranje starih predmetov, povezanihzdona-tom. Polona Vagaja iz Droge Koiinske ugotavlja, da je odziv presni pričakovanja, saj so ^raJi 40 starih predmetov. ustvarjanja pa se je udeležilo več kot 350 otrok. Vrhunec dogajanja ob obletnid bo mednarodni kongres zdravnikov, na katerem bodo govorili o zdravilnih močeh donata. 29. in SO. maja bo tudi dan odprtih vrat, ko bodo obiskovalce, kupce in partnerje popeljali z vlakcem na ogl^ vrelcev in polnilnice. A K l/ izobilju zloto in mogočnosti faraonovzq vas pripravijam: t HOTEL FARAON UUBUANSKA 39,3000 CEUE Vse informacije in rezervacije na teL št.: 03/545 2018. Več informacij o hotelu na: vtfww.hoteJ'faraon.si - najboljši tatarski biftek v mestu, ki vam ga zmešamo pri vaši mizi - odlične divjačinske jedi in druge jedi po naročilu - poslovna kosila in večerje - sprejemamo naročila za zaključene družbe, rojstne dneve, obletnice, seminarje, cateringe in druge priložnosti; Na voljo imamo'osrednjo restavrodjo in zimski vrt, v moto bolj zasebne in poslovne namene Faraon klub ter letno teraso. Da pa to še ni vse, se boste prepričali, ko nas obiščete! Lepo vabljeni! 14 SL.KOMJICg| ZREČE | VOJHIK | NOVI TiDNIK Po taksi še dražja vodarina Oskrba s pitno vodo je v konjiški obäni očitno prednostna naloga. To potrju-jejo 4,5-kral večja postavka za naložbe v proračunu za letos» uvedba posebne takse za naložbe v vodoo-skrbo in odločitev občin-skib svetnikov za dvig cene vodarine. Za vzdrževan) e in nove na-ložbe v celotno komunalno infrastrukturo bodo letos v konjiški občini porabili dvakrat toliko kol lani - približno 2,5 milijona evrov. Največ bodo iz proračuna namenili za gradnjo vodohrama Škalce II z obnovo dovodnega in odvodnega cevovoda in za gradnjo sekundarne kanalizacije v naselju Škalce. Pogodbi z izvajalci del, podjetjem rPI iz RogaSke Slatine, je občina podpisala v sredo. Skupno sta pogodbi težki več kot 1,7 milijona evrov. 85 odstotkov bodo pokrili s sreds- tvi regionalnih vzpodbud, preostanek bo občina plačala v dveh letih. Natančen ler-minski plan gradnje bo znan v desetüi dneh» predvidoma pa bodo dela končana še letos. Med pomembnejšimi naložbami. ki naj bi jih prav tako dokončali letos, sta Še nadaljevanje gradnje razdelilnika na Uptovski in dokončanje čistilne naprave Tepa-nje. Veliko v občiru pričakujejo tudi od naložb, za katere so se prijavili za denar iz struk-turnih skladov. Gre za obnovo vodovodov in sekundarne kanalizacije, ki se jih bodo lotevali vzporedno s plinifikacijo. Letos naj bi bili na vrsti Vinogradna in Slomškova ulica ter staro mestno jedro, izven mesu Konjice pa nameravajo obnoviti vodovod vTe-panju ter odsek Draža vas-Brezje z obnovo črpališča. Od obnove vodovodov na Konjiškem pričakujejo veliko, saj se zdaj na poti do uporabnikov izgubi kar 60 odstotkov načrpane vode. Za del »izgubljene« vode naj ne bi bile krive stare napeljave, temveč črni priklopi (na območju bivšega Konusa na primer izgine kar 40 tisoč kubičnih metrov vode). Glede na to, da prodajo v občini letno približno 750 tisoč kubičnih metrov vode. so izgube vse prej kot zanemarljive. Vsa ta deta bodo veliko stala, zato so v občini že ob začetku leta uvedli posebno takso za naložbe v vodoo$krbo> nato pa predlagali Še dvig cene vodarine za približno 5 centov za gospodinjstva in 10 centov za industrijo oziroma 4 odstotke. Javno komunalno podjetje bo s tem pridobilo dodatnih 30 tisoč evrov. MILENA B. POKUČ Mednarodni folklorni festival v Vodovnikovem letu, ki so ga v Zrečah razglasili ob ISO-letnici smrti ljudskega pesnika Jurija Vc^ovnika» se danes začenja Mednarodni folklorni festival Jurija Vodovnika. Festival organ i< žira Folklorna skupina KUD Jurija Vodovnika Sko-marj^ tudi v počastitev občinskega praznika. Na festivalu se bodo predstavile folklorne skupine iz Slovenije, Srbije, s Hrvaške, iz Bosne in Hercegovine ter Makedonije. Pripravljajo več nastopov, osrednji del festivala pa bo v soboto. Ob 17. url bodo folklorne skupine odšle Izpred športne dvorane v povorki, W jo bo vodila zreška pihalna godba. S krajšimi nastopi se bodo ustavili na več mestih, predvsem na ploščadi pred termami. Nastope bodo nadaljevali ob 19. uri v športni dvorani. »Najprej smo načrtovali, da bo festival trajal tri dni, ker pa so se napovedale še dodatne skupine, ga bomo podaljšali Še na ponedeljek in torek,« pravi predsednik KUD Juri) Vo-dovnikSkomarje Andrej Ar-bajter. Hkrati s folkloiTiim festivalom se danes začenjata 14. odbojkarski turnir na Rogli in XVI. slikarska kolonija Ro-gla Terme Zreče. Ob 19. uri bo v kulturnem domu koncert Od opere do popularnih uspešnic- V nedeljo dopoldne bo 11. Cometov tek, v torek pa bodo odprli novo kro-žišče Verčnik - Padežnik. Slavnostna seja Občinskega sveta Občine Zreče s podelitvijo priznanj in grbov ter z CK^rtjem razstave Brinjeva gora bo v sredo, 28. maja, ob 17. uri v Snežni dvorani hotela Pla-nja na Ro^. MB? S prijaznostjo do gozdniii učniii poti V občini Vojnik so zaključili teden prijaznosti in dobrih dejanj, katerega osrednja nit je bila prijaznost do narave. Tudi zato so organizatorji, društvo izvir iz Nove Cerkve, obljubili, da bodo za petletnico tedna otvorili prvo gozdno učno pot. Teden se )e sicer začel že aprila s Čistilnimi akcijami (nabrali so 300 velikih vreč smeti ter s tem povsem spremenili izgled Hudinje po poplavi) ter s sajenjem dreves, vrhunec pa je dosegel z zaključno prireditvijo v večnamenski dvorani v Novi Cerkvi. Da o naravi o njenem varovanju veliko vedo že najmlajši. do dokazali otroci iz enote vrtca Mavrica na Fran-kolovem ter drugošold os- www.novitednik.com novne šole Vojnik, kot gostja pa je z gongi nastopila Lučka Ungar iz Maribora. Udeležba na predavanjih letos sicer ni bila rekordna, na vsakem predavanju je bilo prisotnih od 12 do 20 ljudi, kar organizatorje ni spravilo s tira. »Da se nekaj premakne, je dovolj že en sam, ki misli drugače,« pravi predsednica društva Milica Ko-Čevar. Kaj bo prihodnje leto osrednja nit četrtega tedna, §e ne izda, obljubila pa je. da bodo ob petletnici v občini urediti prvo gozdno učno pol. ^ RP Predstavniki ZUŠ in LU Cafje pri gostiteljih Jelki in Jožetu Žlausu Partnersico sodelovanje -Češica icuitura v Celju Kot smo že poročali, je bila Ljudska univerza Celje z ljudskima skupinama Jo-škova banda in Ljudske pevke iz Jezerc na partnerskem obisku na Češkem, In sicer v Zäkladnf Umšleckd ikola FA Šporka, Ja-rom§F. Gre sicer za tredicionalno kulturno, partnersko sodelovanje, za vključevanje mladih, ki se letno udeležujejo projektov na Čelkem in v Sloveniji. Tokrat so $e češki prijatelji odzvati vabilu Ljudske univerze Celje in prišli na obisk v Celje, ko v Sloveniji praznujemo Teden vselivljenjskega učenja. Gostovali so tudi v Vojniku in Šmartnem v Rožni dolini. Uradni del obiska se je pnčef ravno na dan, ko praznuje Evropa. Pozdravne besede so v kinu Metropol izrekli direktor Ljud* skeuniverie Celje. Aleš Štepihar, podžupan Mestne občine Celje, Stanislav Hren. župan občine Jaromš?. Jifi Klepsa in seveda oba organizatorja: češki direktor ZUŠ Jaromer, Pavel ünha ter organizatorka izmenjave s strani LU Celje. Sledila je lutkovna predstava Lonček, kuhaj v priredbi in izvedbi Jaroslave Hol^so-ve. Poskrbela je. da smo se nasmejali vsi. od najmlajših do uglednih gostov obeh občin. Predstavniki obeh organizacij ter Mestne občine Celje in občine Jaromšr so z izmenjavo idej in predstavitvijo prihodnjih možnosti sodelovanja nadaljevali na LU Celje. Češki gostje so si nato ogledati tudi mestno jedro in prisluhnili pripovedi o njegovi zgodovini, Obisk so nadaljevali v Vojniku na sprejemu pri županu. Benediktu Podergajsu. Na občini Vojnik je priSlo tudi do dogovorov za sodelovanje na gospodarskem področju med občinama Vojnik in JaromšdS. Sledila je prisrčna dobrodošlica v Globočah, kjer je češke goste s svojo glasbo pričakala Jo-Škova banda. Predstavniki LU Celje fn češki gostje smo si ogledali Galerijo PIROS, ka-tere lastnik je Jože Žlaus. Pripravil je tudi kratko grafično delavnico, na kateri smo vsi udeleženi, vsak zase« izdelali grafiko Primoža Trubarja. Tako so tudi Čehi spo- znali pomemben del slovenske zgodovine in začetke pisane t}esede na Slovenskem. Jože ŽIdus je napisal tudi besedilo za kratko lutkovno predstavo o kravlct, ki potuje Iz Jaromčfa v Globoče. Navdih zanjo je dobil na obisku na Češkem oktobra lani. Skupaj z Društvom Smeš ko Ljudske univerze Celje so uprizoriti premterno predstavo, ki je na obraze čeških gostov narisala izraz prijetnega presenečenja in velik nasmeh. Poleg kulture in ogledov smo za češke prijatelje organiziran pohod na Celjsko kočo, ki ga je vodil Franci Pusar Številni lepi razgledi na Celje, Savinjo in Stari grad so se Češkim gostom vtisnili v spomin. Lep zaključek celotnega dogajanja pa je bil na predvečer odhoda čeških gostov domov. Ljudska univerza Celje je skupaj z Kulturno umetniškim društvom Šmartno v Rožni dolini organizirala koncert v cerkvi sv. Martina v Šmartnem v Rožni dolini. Poleg čeških glasbenikov, ki so svoj program predstavili na orglah in flavti, so nastopili še Ljudske pevke iz Jezera Roman Gfdina na orglah ter Vokalna skupina Kompolčani. Program je povezovala Darja Grdina. Za jezikovno premostitev pa je s prevodi poskrbel prof. Jože Upnik. Češki gostje so doživeli topel sprejem domačinov v Šmartnem in bili presenečeni nad številom obiskovalcev, ki so kar lepo zapolnili sedeže. Ko so s prijetnimi občutji in vtisi odhajali, so nam že izrekli dobrodošlico z obljubo dobrega sodelovanja tudi v bodoče in nas povabili, da pridemo kmalu spet v Jaromef na Češkem. Ljudska univerza Celje v Tednu vse& vljenjskega učenja 2008 uresničuje evropski kulturni dialog s vključevanjem posameznikov in skupin iz mestnega in vaškega okolja, hkrati pa skrbi, da vključuje širšo ljudsko in kulturno množico vseh generacij, ki se uči na vseh ravneh življenja. Darja Grdina. organizatorka kulturnega in partnerskega sodelovanja na Ljudski univerzi Celje Udefeienci /utkovne predstave Lonček kuhej so pojedli vso kašo. m NOVI TEDNIK KULTURA 15 Nad prepovedi kritično in provoicativno Aletheina Trgatev Po dobri polovici prvega celjskega festivala Vstop prost v organizaciji Društva likovnih umetnikov Vstop prost je že mogoče re-čiy da so umetniki zelo posrečeno izbrali temo - pre-povedi. Festival je zrasel iz istoimenske akcije, ki je bila v prvih sedmih letih enodnevna, lani dvodnevna, medtem ko je etos prerasla v celote-densko dogajanje. Gre za festival urbanih umetniških intervencij, akcij, performan-sov in inštalacij, ki skuša na nevsiljiv, a komimikaliven način prežeti raesini prostor z umetnostjo. Seveda se marsikdo sprašuje, kaj ima z umetnostjo opraviti Čez Trg celjskih knezov postavljena ograda. Ali prometni znaki s sporočilom Na tem mestu je strogo prepovedano pitje alkohola. Ali hišica Iz stiropora, s katero je mogoče obleči klop in tako zagotoviti nekoliko toplejše prenočišče brezdomcu. Ah hišica na drevesu. Ali namišljeno lulanje po vogalih mestnih hiš. Ali deljenje jabolk na tržnici ali posegi v mestne spomenike, ki jim je nekdo na oči nalepil v plastelin vstavljene diode ... Pa Ima. In še kako ima. Umetniki namreč na ta način komentirajo navidezobičajne Andreja Džakušič je v svojem performansu na slikovit način komentirala pogosto polulano mesto. reči, ki so grobo rečeno poseg v osebne svoboščine. Kot so zapisali v pripravah na festival: »Ključni koncept izhaja iz potrebe imietnikov po preseganju konvendonalnih okvirov gaierijskega prostora kot takega ter vključuje za prostor dogajanja ulice mesta, kjer umetniki računajo z akdjo in interakcijo naključne publike, Gre torej za umetniške posege v urbanem prostoru, ki se vsebinsko navezujejo na aktualno problematiko mesta in njegovih prebivalcev,« Ob vsej energiji in volji, ki ju vlagajo v izvedbo festivala, imajo letos smolo z vremenom. To ne vpliva le na izvedbo projektov, manj je tudi občinstva, ki opazuje njihovo početje. Tuči zato priporočilo - vzemite si čas in obiščite Likovni salon Celje, kjer svoje akcije umetniki dnevno dokumentirajo. Do konca festivala so vključno z današnjim še trije dnevi in še deset performansov... BRANKO STAMEJCIC Foto: Grup A Znana Veronikina žirija O letošnji Veronikini nagradi» ki jo bo letos že dva-najstič podelila Mestna občina Celje, bo odločila žirija, v kateri so pesnik Marjan Strojan. literarni kritik in esejist Matevž Kos ter novinar Robert Titan Felix. Naloga žirije je pregledati pesniško bero od lanskega junija do konca letošnjega maja. Dela bo imela žirija veli- ko, saj je v tem obdobju v Sloveniji izšlo več kot 270 pesniških zbirk. Med njimi žirija ne bo upoštevala izborov pesmi ter zbirk poezije za otroke. Pet nominirancev za Veronikino nagrado 2008 bo znanih v začetku julija, medtem ko bodo lavreata razglasili 26. avgusta. Letošnja žirija se je odločila, da nagrade ne bodo več delili med dvema lavreatoma, kot se je to zgodilo lani. Organizator prireditve, podjetje Fit media, bo tudi letos podelilo zlatnik poezije izbranemu pesniku za njegov prispevek poeziji, kulturi in žlahtnosti slovenskega jezika. Doslej so zlatnik poezije prejeli Ciril Zlobec, Tone Pavček in Kajetan Kovič. BA * 3d najpopu\arnejf\h tujih tn najbo^ gledanih domačih TV progmmov * 200 FTA bre^rplainih satelitskih prcgramov * 40 Bonu2 programov ' £PG -«lete^kski TV vodkč; opis fUmev in oddaj do7 dnivnaprvj Ys« to prek t^nologtje namenjen« vsem. i«hjo spnemljati bogato TV ponudbo kadarkoK in l^erkoli! Opr«ma je za upcrabo storitve na vol^ brezplafriol" Info Center; 080-5567 www.totaltv.tv • *0b vcMvi ivnmta M 24 mwcrr. pop Ad) SI* L^sjbfPf^immBmTt ...in Še mnogo več... w v: totalTV Non-stop zabava Glasbena skupina Alet-heia je izdala svojo drugo zgoščenko. Novi album, imenuje se Trgatev, bodo Čiani zasedbe predstavili na nocojšnjem promocijskem koncertu v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu ob 20.30 uri. Skupina Aletheia $ svojim delom nadaljuje bogato tradicijo avtorske (akustične) glasbe, kakršna je bila ob koncu sedemdesetih in v za- četku osemdesetih let prejšnjega stoletja v Sloveniji (poleg panka) alternativa takratnemu popularno-glas-benemu mainstreamu. Njihov pristop se opira na izročilo skupin Kladivo, konj in voda in Sedmina, vendar je ne glede na tradicijo svež in svojstveno nadgrajen. V njegovi osnovi je poezija avtorjev Danija Bedrača (ki je hkrati tudi avtor glasbe). Vena Dolenca in Kajetana Ko- viča, ki je vpela v na videz enostavne in spevne melodije. Na zgoščenki je deset pesmi, večina jih je iz Be-dračevega novejšega obdobja. Skupino Aletheia sestavljajo Simona Kropeč Sim (glas, akustična kitara), Lucija LavbiČ (klasična kitara, glas), Erian Karlovič (čelo), Dani Bedrač (akustična kitara, glas] in Robi Le-ban (tonski mojster). BA Središče sveta spet Celje Celje bo danes ponovno zasijalo kot središče sveta na področju likovnega ustvarjanja mladih do 20 let. Ob 14. uri bodo v Galeriji likovnih del mladih Celje odprli razstavo nagrajeruh likovnih del in podelili priznanja letošnjim na^ajencem 15. mednarodnega razpisa na temo Kdo sem jaz?, ki ga razpisujeta revija Likovni svet in Galerija likovnih del mladih Celje. Priznanja bodo podelili petdesetim najboljšim mladim umetnikom v treh starostnih skupinah in trem najboljšim v vsaki skupini. Razstavo bo odprl celjski župan Bojan šrot, v kulturnem programu pa bodo nastopili učenci 111. osnovne šole Celje. BA 'č se ne premakne Ob 30-letmci ustanovitve in prvega koncerta legendarne slovenske skupine Pankrd bodo v Muzeju novejše zgodovine Celje v nedeljo ob 18. uri odprli foto retrospektivo, gostujočo razstavo, ki so jo pripravili v galeriji Photon. Jedro razstave, ki bo na ogled do 17. junija, predstavlja izbor fotografskega gradiva» predvsem iz opusov Vojka Flegarja, Janeza Bogataja in Toneta Stojka. S fotografijami na razstavi sodelujejo še Siniša Lopojda, Tomaž Skale, Božidar Dolenc, Dragan Arrider, Slobodan Milojko-vič, Zeljko Jelenski... Zlasti iz začetka delovanja skupine rü ohranjenega veliko gradiva, zato je opus Vojka Flegarja, sopotnika skupine, toliko pomembnejši. Na razstavi je moč videti tudi dolo- čen nabor dokumentacije ter predmetov, ki so jih prispevali Člani skupine (Peter Lovšin, Bogo Pretnar, Grega Tome) - Razstavo spremlja katalog, za katerega so tekste prispevali glasbeni kritik in sopotnik Branko Kostelnik (Zagreb), član skupine in priznani sociolog dr. Grega Tome ter uveljavljeni kritik mlajše generacije Igor Bašin, BA Glasba^ šport, risanke in filmi. Popolna zabava! Pride dan ko ste popolnoma na tleh in se vam zdi, kot da ste glavni igralec v preobratov polni limonadi. Spet drugič se počutite kot superzvezda in vas bleičice fotoaparatov pri snemanju novega glasbenega videospota ne spustijo iz oprijema evojih rok. In Če ste ravno prepolni adrenalina zaključili 8 popoldanskim tekom po pomladnem parku, zakaj se ne bi tudi vi poizkusili na prihajaiočih olimpijskih igrah? Prav, resničnost je eno, vaše misli pa mnogokrat uberejo kar svojo pot. A s tem ni prav nič narobe. Dovolite jim polet ob razvajanju z več kot 250 najaktualnejšimi domačimi in tujimi televizijskimi programi. Kjerkolf že ste. V letu 2007 je tudi Slovenija dobila prvega ponudnika sprejema programov kabelske televizije preko satelita Total TV. Storitev je na volio na ceiolnem območju Slovenije in vsem uporabnikom zagotavlja sprejem 39 najaktualnejlih domačih in tujih televizijskih programov, poleg tega pa lahko uporabnik poljubno nastavi sprejem Še 200 brezplačnih inveČkotAO bonus programov. Izbire programov nismo prepuščali naključju. zato boste nedvomno zadovoljili svoje želje tudi v najbolj zahtevnih primerih. Poleg domačih programov, kot so POP TV. Kanal A. TV 3 in TV Pika. vam znotraj prednastavljenih programskih paketov Total TV Total TV 2. HBO in Ciub X (vsebine za odrasle) ponujamo žirok nabor glasbenih. §ponnih. informativnih. v; totalTV dokumentarnih in otrolkih televizijskih programov. In da se boste enkrat za vselej rzognili dolgotrajnemu iskanju časopisnih pritog s televizijskim sporedom, vam je na voljo tudj elektronski programski vodič, ki zagotavlja predogled fitmov in oddaj za en teden vnaprej. Karkoli že pravijo, poležavanje na kavču ni tako enostavno, kot se sliši. Še posebej, če se vam ure in minute zaradi slabega sprejema ali nezanimive vsebine vlečejo v neskončnost. Čas je. da si privoščite najboljše. Popolnoma digitalizirano visokokakovostno sliko in zvok naravnost v vašo dnevno sobo. In naj se zabava prične. Za več podrobnosti o tem. kako boste preživljali svoje proste minute, obiščite spJetno mesto www.totakv.n/ aü nas pokličite na brezplačno telefonsko številko 080 45 67. 16 RTAZA HOVI TEDNIK ŠentjurrlufinljesoprBVTisliivcI.Č^HiivtoIcntmsopripovad^ Modnjani so že uem tet na slovenski glasbeni sceni in vedno navdušijo tudi s pe^em brez glasbene zato, da bi sNsali kakšno zanimivo melodijo v njihovi izvedbi. spremljave. V živo uresničene glasbene želje Minuli petek je bilo v gosiiSČu Rimljan v Šempetru v Savinjski dolini sn^ rnanje 300. oddaje P^em slovenske dežele. Posneli smo dve oddaji, ki bosta na programu Radia Ce)je 10. in 17. avgusta, slišali pa boste lahko predvsem melodije, id so jih izbrali obi-skovalci iz ponudbe desetih melodij. SB Foto: C Ol p A Katarinski fan^e želijo, da bi tudi v prihodnje ljudsJco izročilo in ljudska pesem živela, čeprav ugotavljajo, da Pevke treh vasi • iz Ruš pri Petrovčah. Iz Gotovelj pri Žalcu in iz Zaloga pri Sempeüu-so navdušile z izvedbo sa mladi vse bolj zadržujejo le pred računalnikom. ljudskih pesmi. Skladbe so si izbirali ofaiskovaici s seznama desetih skladb vsakega LjgeridamaViDAaicinAMkajBranwstapcaatoveBcaplavzssk^ izmed nastopajo^bizvajalcav. Gostitelj ve^ra, voditelj oddeje Pesem Posebno presenečenje je bila na tokrstiri prirecfitw Cita Galič, ki je Skivenec nm. Ti si ur'ce zmidila. €n starček je Svel in dni^mi. slovenske dežele. Jože Galie Je poklepetal z obiskovali. - i«. 40 - 23. msj 2008 - vzpodbudila tudf gostitelja večera Jožeta GaKca, da je tudi zapel zžetKi. HOVI TEDNIK ^JA-REPORTAŽA 17 Barke Simona Kajtne bodo krasite stene vsloi^skoga Gomnja. Počitniški siciaci Jabolko razočaranja Na Frankolovem odkrili zvonik fame cerkve in čakali na skrito simboliko se polni Tudi kadar pada dež, v medijski hiši NT&RC v zadnjih dneh sije sonce. Kajti kot kaže, bo sonce za 100 oirok s Celjskega še kako sijalo ob morski obali, kamor jih bomo popeljali že tez dotor mesec dni. Umetniška kolonija dobiva svoj epilog, čakamo le še na tiste, ki se bos(e uvrstili med nove lastnike umetnin vrhunskih slovenskih slikarjev, ki so nam jih naslikali brezplačno, pa tudi svoje okvirje so dobile na račun mojstrov dobre volje. Ves izkupiček od prodanih slik bomo namenili skladu za počitnice otrok, ki bi si jih sicer težko privoščili. V minulem tednu sta v novi domovanji romali Je dve sliki, med donatorje pa se je medtem zapisala tudi Pivovarna Laško. V podje^u Secaplast iz Laškega so sa odločili n sliko Ivane Andrič-Todič. CASINO FARAON UMETNIŠKA KOLONIJA 1 o umetnikov v Hotelu Burger na Venišahs^, od 14.4., do 18.4.2008 v Veliki dobrodelni akciji 2008 Otroci, gremo na morje orgartizatorjh Giblje I casino faraon MESTNA OBČIMA CEUE g Z UMOR gorenje aerS' <3ALERUA AC Zi\K VIOAL d.0.0. Grosuplje sreioMrrsT^ LUKANC QÄ1. ER i O • Celje O^fitkiirrt^t sTCKLAWKj(t»Tt* /iŽSkspirala l£SKOŠEK Celje ždtec OspiDiNOSRiuem IB uok^irianic sltk Ncvcrika.A«H» Sreda je za Frankolovča-ne pomenila zgodovinski dan. S iame cerkve so zaradi obnove odstranili zvonik ID križ, nato pa so z velikim pričakovanjem odprli še jabolko pod njim. In zakaj s pričakovanjem? Ker velja, da farani ob postavitvi križa na cerkev pod njim skrijejo kakšno simbolni predmet tedanjega časa. Čast odpiranja jabolka je bila dana ključarjem, ki so bakreno okrogli-no odpixaii kot konzervo in usedali... Kar lepo počasi, lega ne bomo kar izdali, saj so se tudi krajani načakali, preden so ugledali »skrivnost«. V nedeljo je paler Branko Cestnik, fran-kolovski župnik, župljane povabil, naj se naslednji dan zbe-ro pred cerkvijo, kjer bodo odpirali skrivnostno jabolko. Pred leti so namreč v sosednji župniji Novi Cerkvi vnjem našli denar in zapis. Ker v pone delj ek dvi^o, s katerim bi lahko odstranili streho zvonUca, Še ni prišlo, so datum odpiranja prestavili na sredo. Ob 14. uri se je pred cerkvijo zbrala množica ljudi z dežniki. Marsikdo je ta dan zaradi dogodka celo prej prišel iz službe. Vsi skupaj smo napeto opazovali Odstranitev križa z jabolkom z zvonika, pri odpiranju jabolka pa smo oči Imeli že na pecljlh. )>Najbrž je denar, pa kakšno sporo^o.« »Težko je, že mora biti v njem veliko denaija,« so sledila ugibanja. »Pa se ga bo še dalo zapraviti?« se je slišalo iz otroških ust. »Eh, gotovo je notri že vse preperelo, saj vidite, da je vanj že udarila strela.« »Kaj pa če je notri osje gnezdo?« Medtem so ključarji jabolko le uspeli odpreti, radovedni pa smo ob pogledu na najdeno kar malo povesile nosove - v njem je bila zgolj slama! >Ja no, mogoče je tu^ v njej skrita simbolika.« so se na(k-Ijevala u^banja. »Ali pa je bil v njej kakšen zapis, pa so ga Oeiavd so sneli križ z jabolkom. Napetost jo rasla. živali porabile za pletenje gnezd?« Na farm cerkvi na Frankolovem želijo obnoviti ter obenem poviti zvonik za 5 metres. Dda, ki bodo končana do s^tembra, bodo stala 91 tisoč muv, v povišanem zvoniku pa bo dovolj prostora še za tretji zvon. Ko bodo zvonik postavljali nazaj, bodo tudi sami v jabolko skrili simbolni zapis ali predmet Kaj natančno bo to, še ne vedo. Verjamemo pa, da jim kaj tako ironičn^a, kot so aami našli, ne bi prišlo na misel. Kljub vsemu ljudi ni povsem minila dobra volja. Kra-janke so namreč (že drugič v tednu) napekle kup dobrot, ki so kar vabile naše želodč-ke, vsi skupaj pa so lahko še naprej ugibali, ali je kdo simboličen predmet, ki naj bi bil v jabolko položen okoli leta 1788, vmes že zamenjal. »Žeblji niso kovani, to pomeni, da je bil zvonik enkrat že odstranjen zaradi obnove.« je opazil pater Branko. Spet drugi so pogledovali, če so »simboliko« skrili v kakšen drug del zvonika. Otroci pa so medtem pridno brskali po najdeni slami in čez čas našli dva hsiiča. In kaj je pisalo? Na enem je büo zapisano ime enega od mojstrov, na drugem, z letnico 1947, pa zapis: »Mi smo Titovi, Tito je naš!« ROZMARl PETEK Foto: KATJUŠA Napetostse je ftopnjevsla ob ugibanju, kaj je v jaboHui. ftc. 40 «23.11144 2008 - Razočaranja, ko ss je pokazalo, da so v Rjem samo slama In dva lističa. 18 SPORT NOVI TEDNIK To je bila Turnškova era Ko je bil v soboto zjutraj marljivi ekonom Boris VršČaj že deset minut čez četrto v dvorani Zlatorog, smo vsi po vrsti še spali. Tlidi Torie Himšek; njegov spanec pa je bil nemiren. Vedel je. da je pred njim zadnja tekma Celja Pivovarne Laško pod njegovim polnoletnimpredsednikovanjem. Zmage si je srčno želel, poraz bi še bolj skalil odnose in pokvaril slovo. Šlo je za simboliko, kajti prvi sed£t ob vajetih je bojda izgubil že prej. Ni pa mu bilo vseeno, če so konji drveli vsak po svoje, odgovaijal pa je on. Koäja le ni nasedla, udeležba v drugem delu äge prvakov in nnslov državnega prvaka pa sta dosežka, ki ju ne gre podcenjevati v nenavadni sezoni. Po Tuxslovü evropskega prvaka, zmagi v evropskem super-poknlü prav tako leta 2004, 16 naslovih driumega in 13 pokalnega prvaka, uspešno zaključenih kvalifikacijah za 1. jugoslovansko ligo leta 1991 in še marsičem, ko je bila prepotovana skonxj cebtna Evropa, bi Thmšek lahko spisal zanimivo knjigo. Če bi bila pravkar natisnjena, bi vsi hlastali po njenih zadnjih scranek... Današnje snidenje v »Ameriki«, stalnici mkometnih druženj posebnega pomena, ki je nudila prejšnjemu trenerju tudi posteljo, skoraj zanesljivo ne bo prineslo Thmškovega razkritja. Ni tak tip. Zelo čil džentelmen je preveč preudaren. Nova garnitura mu marsikaj očita, seveda ne javno, kajti potlej bi se mnenja soočila pred vsemi nami in objek-tivTiost celotnega >^spora« bi bila razgrnjena. Boßm se, da se to ne bo zgodilo nikoU. Da pač ne bomo izvedeli, kdo je izbral prejšnjega trenerja, kdo je z njim podpisal dveletno pogodbo, ali ga je dejansko priporočila »polUika najboljša igralka celotnega prvenstva je bila Lucija Čonkova, v sredo je dosegla 19 točk: »Nič nismo želele prepustiti naključju. Zato smo se potrudile, da bi finaie zaključile brez poraza, kajti Kranjska Gora je zelo borbena in izkušena ekipa. Profesionalno smo opravile delo. Kapetanska vloga je odgovorna, trener pričakuje §e nekoliko več. Dobro sem se psihološko pripravila za zadnjo tekmo, na kar sem ponosna. Fant Jack Ingram mi veliko pomeni, a glede mojega nadaljnjega igranja v Celju bo odvisen predvsem pristop vodstva kluba. Imamo še nekaj nerazčiščenih zadev» več pa ne bi želela govoriti.« Neenakopraven boj Gostje so vodile le na začetku druge četrtine, ob polčasu je bilo že 31:25, pred zadnjo Četrtino pa 45:35. Potem pa je sledil celjski vihar, ki je odpihnil aktualne prvakinje. V zadnjih slabih petih minutah so celjske rezervistke celo povišale razliko. Odlična skakalka Monique JaneUe Blake je bila proglašena za MVP finalne serije: »Igranje v Celju je bilo zame čudovita izkušnja. Tekmice so biJe neugodne, a smo jih prepričljivo ugnale. Prvič sem v Evropi, vsi v Celju so zelo prijetni, Hitim domov v ZDA. Oče ima sladkorno bolezen, čaka ga operativni poseg in želim biti ob njemu. Obstaja možnost, da se vrnem kMerkurju.« Igro Celjank je spretno vodila 15-letna Nika Barič, to je bil prvi naslov državnih prvakinj za predsednika Urbana Maj ena: »Vesel sem, da smo vrnili primat Celju- Do odmora je bilo precej živčno, potem pa je dekletom dokončno stekla igra. Pred zelo uspešno sezono smo pomladili eJdpo. ki jq je spretno vodil trener Ciglar. Upam, da bodo pokrovitelji še bolj radodarni in dajih bo še več!« Direktor kluba Matej Polut-nikse je razposajeno vrgel na parket pred ekipo med foto-^afiranjem, potem pa dejal: »Eno leto smo bili brez naslova. kar nas je streznilo, Vse je za nekaj dobro. Bili smo nesrečni in trdo smo delali. Čestitam vsem. Za naslednjo sezono smo se že dogovorili z visoko Hrvatico Mimo Deak in z nekaj mladimi igralkami. Pogodbe polečejo Conkovi, Jevtukovičevi in Blakeovi. Vse tri želimo zadržati. Strokovno vodstvo ostaja Isto.« Trener Željko Ci^ar si zagotovo želi bolj odmevnih rezultatov predvsem v Jadrar\ski ligi, ff prvotni dlj je bil osvoji- Odki^« sezone je bila IS-lstna Nika Sarič s svojo preudarno igro. tev dvojne domaČe lovorike: »Gorenjke zaradi visoke starosti in manj irerungov niso zmogle slediü naši mladosti. Vse tri tekme so bile privlačne. Raz-veselile so me tudi moje igralke s klopi. Najboljša peterka Čonkova, JevtukoviČ, BJake, Barič in Zdolšek je nosila glavno breme. Zadovoljen sem z napredkom Verboletove. Vse so pridno vadile, celo leto ni- smo imeli večje težave.« Osvojil je pet od osmih možnih domačih lovorik pri Merkurju, k zadnjemu mu je pomagala rudi hči Iva, ki je dokazala, da je šolana in koristna igralka. Med sezono pa je ostal brez nosilke igre Eve Komplet» ki jo čaka dolgotrajna rehabilitacija po poškodbi. dean ŠUSTER Foto: Grup A Andrej Šuhtric pred dvorano v Fldnsburgu 24. eivUa 2004 v dniäi Bojaiia Sfütß io Rada PantaKČa Še Zadar je naš! Slovenija je na kegljaškem svetovnem prvenstvu za mlajše članice in člane v Zadni doslej dobila dve zlati medalji. Naslov svetovnih prvakinj sta med dvojicami osvojili Ce-Ijanki Barbara Fidel in Nada Savič. Podiii sta 1.190 kegljev, Fidelova je s 641 dosegla nov rekord kegljišča [za 15 ke^jev boljši od moškega rekorda), Nada SaviČ seje zaustavila pri 549. Eva Sajko in Rada Savič sta bili Z, Sabina Koljič in Anja Kozmus 18. Vseh Šest omenjenih deklet Miroteksa je v ekipnem delu obranilo naslov eldpnih svetovnih prvakinj. Varovanke trenerja in selektorja Lada Gobca bodo visoto posegle tudi na tekmah v kombinaciji in posamično. - dS NOVI TEDNIK SPORT 19 Slovo Laščanov Za koSarkar^ Zlatoroga se je v sredo končala letošnja sezona, saj so po porazu v IVeh lilijah proti Unionu Olimpiji z 81:87 z izidom v zmagah 0:2 izpadli iz polfinaJa konč-nice lige ÜPC Telemach. Prost vstop vTri lilije in Olim-pijd, ki je Se vedno magnet, sta privabila več kot tisoč ^edal-cev. Videli so Še eno dobro predstavo LaSčanov, kar za kaj več od nove^ poraza za §est točk ni bilo dovolj. Enostavna resnica je, da laški »pivovaiji« niso imeli več niti fizične niti psi Wčne moči, da bi naredili kaj veČ od do- stojnega slovesa od sezone. Začeli so sicer zelo dobro in s koši Lancea Harrisa (17 točk, 12 skokov), ki je v uvodnih dveh minutah dosegel 7 točk, ter z dobro obrambo dobili prvo četrtino s 24:17. Nato je na začetku drugega dela sledilo 9:0 za goste, ki so povedli s 26:24, po izenačenju na 26 pa novih 9:0 »zmajev« za vodstvo s 35:26. Do polčasa so se domaČi nekoliko zbrali in po zaslugi tokrat zelo razpoloženega Semirja Smajloviča (14,5:5 met iz igre) znižali na 37:43. V nadaljevanju so se Laščani pribiižaii na V domačem tabonj so bili vključno z navijači nezadovoljni s sojanjem trojka Kolar-Poljansak Honrat. Nejca Stmada miri Chester Mason. 41:45, v 27. minuli pa po edini trojki od petih poskusov Nej-caStrnada (11) na 50:53. Sledilo je novih delnih 10:0 za Olimpijo, ki je tako pobegnila na 63:50 v 28. minuti in praktično že odločila srečanje. Zadnja četrtina se Je začela s sedmimi točkami zaostanka Laščanov, ki kljub veliki borbenosti in dobri igri Chesterja Ma-sona (25) niso zmogli dnige-ga. kot da so se približali na pet in na koncu šest točk ter se kiju b porazu z dvignjenimi glavami poslovili od sezone in gledalcev v svoji dvorani. »Fantom nimam česa očitati, saj so se borili do zadnjih moči. Odločila je pač večja kvaliteta Olimpi-je, ki jevključnih trenutkih znala dvigniti igro v obrambi. Ob lem smo zgrešili Se 11 prostih metov, kar je razlog za ta poraz, a mojim fantom vseeno čestitke za prikazano v tej tekmi in tem polfinaiu,« je povedaJ Damjan Novakovič, trener Zlatoroga. Kako dolgo bo še na laški klopi, bodo pokazali naslednji dnevi, a res je. da cilj, uvrstitev v Jadrar«ko ligo, ni dosežen. Zakaj, to bodo morali odgovorni v klubu ugotoviti in potegniti prave poteze. Je pa bil na tekmi proti Unionu Olimpiji tudi Celjan Aleš Pipan, ki ga mnogi v novi sezoni vidijo prav na klopi Zlatoroga. A to 50 zaenkrat ie ulične govorice. JANEZ TERBOVC Foto: KATJUŠA V bojevrtam obračunu so Ljubljančani zgrešHi 4 in Laščam 11 prostih metov. Lance Harris (uspel mu je dvojni dvojček, »j jo ujal 12 odbitih žog) med gostoma Miho Zupanom in najboljšim selcem tekme Markom Milicam. Zdaj že btvsi trener Elektro Stem'lak (lavo) in novi Borut Cerar Z manj denarja Pri Elekiri Eostech iz Šoštanja, ki je sezono končala na osmem mestu v DP, je priMo do zamenjave na treaerskem stolčku. Ivana StaDiSaka« ki je uspešno vodil ekipo v minuli sezoni, bo zamenjal njegov pomočnik Borut Cerar, ki je bil pred tem pomočnik Še treh trenerjev v šoštanjskem prvoiigašu. Do zamenjave je prišlo zaradi krčenja proračuna kluba iz Šaleške doline (neuradno za 30 odstotkov), zaradi česar se v Eiek- tri obračajo k domačim kadrom tako v trenerskem kot igralskem smislu. Ivan Sta-nišak: »Predsednik kluba me je obvestil, da ne bo podaljšal pogodbe z mano, saj želi skrčiti proračun, ki je že tako med nižjimi v ligL Zaradi tega so izbrali domaČo in tudi cenejSo možnost, podobno pa bo tudi pri nekaterih igralcih- Moram reči, da sva se s predsednikom korektno razšla, Elektri in m o-j emu nasledniku Cerar ju, ki si je zaslužil to priložnost, pa želim vse najboljše.« JT Foto: KATJUŠA. NA KRATKO Bru3 dragi Hrastnik: Na državnem prvenstvu na reki Savi je bila v kajakaškem šprintu proga dolga 300 m. Pri mlajših mladincih Je Simon Brus iz Nivoja Celje osvojil drugo me sto. Pri kanuistih je bil Ambrož Mike!j deveti. Na drugi tekmi za slovenski pokal vspustujebil pri mlajših dečkih Vid Kamer drugi in pri starejših Martin Srabomik tretji. (DŠ) Odličij poln tekvondo Na evropskem prvenstvu v tekvondoju ITF v Wroclawu na Poljskem so zelo uspešno nastopili tudi borci s Celjskega, predvsem iz celjskega Hyonga. (zabela Hohnjec je v finalu borb pri mladinkah premagala SlaŠo Lubej (obe Hyong!) v kategoriji do 50 kg, njuna klubska kolegica Nika Kozlevčar pa je bila najboljša do 55 kg. Posamični prvak je še Denis DrapiČ (Ahac), ki je zlato medaljo osvojil tudi 2 ekipo mladincev, v kateri je bil Sašo Pušnik (Kyong). Člansko moštvo je bilo tretje z Rokom Planinš-kom iz celjskega kluba Slavka Slandra. DŠ If? ^ f' \ ' t •" v IT PANORAMA KOŠARKA 2. tekma poHinala 1. SL; Zlacorog • Union Olimpi/a 81:87; Mason 25, Harris 17. Smajlovič 14, Strnad 11, Ma-šič 6, Jevdžič. Nuhanovič 4; Milič 23, Hukič 16. 3. tekma finala 1. SL (ž): Merkur Celje - Kmnj^Aui Gora 78:43: Jevtukovič 20, Čonko-va 19, Blake 18, Barič 10, Ke-rin 6, Jereb 3. Klavžar 2; Be-čanovič 20, Markovič 11. ŠPORTNI KOLEDAR Petek, 23. 5. NOGOMET 1. SLMN, 1. tekma za 3. mesto, Rogaška Slatina: Dobovec - Pumar (20). Sobota, 24, B, NOGOMET 1. SL, 35. krog: Domžale -MIK CM Celje [17.30). 3. SL-vzhod, 25. krog: Šmarje - Stojaci, Dravinja • Veržej, Šmartno • Črenšovci, Kovin.ir Štore - Pohorje, VanČa vas: Roma • Šentjur (vse 1730). Štajerska liga. 25. krog: Zreče - Železničar, Ormož -Rogaška. Šošt^inj • Gerečja vas. Rogatec: Möns Claudius • Peca, Senlilj • Simer šam-pion (vse 17). Hedelia, 25, B, NOGOMET 2. SL, 26. krog, Velenje: Ru-d;ir - Ronifika (17). It C UAU NOOOMer ha umetni travi Vodilna povečala prednost v 1. ligi Imata Coma in Ga* ma p^ točk prednosti pred najbližjim zasledovalcem. Izidi 6. kroga: Mik Čelje -Frangros 2:11, Coma-Ingrad Gramat - ŠND Velenje 3:2, Container - Marinero 2:2, Pelikani - Maček üsk 1:0, MV Mobil - Gama united 0:6, Instar - Kallmero 2:2. Pari 7. kroga (26. 5.): Velenje - Mik (17.30), Gama - Tristar (18.20), Maček - MV (19.10), Marinero • Pdikani (20.00), Frangros - Container (20.50), Kaiimero - Coma (21.40). V 2. A ligi vodi Bogi team (18 točk) pred Marinesom (IS), med veterani pa Klate-ži-Tavema (13) pred Cinkarno in Črički (9). Izabefa Hohnjec Staša Lubej lestvica liy^ nADIA CEUE 1.C0MAINGRADG. 16 >17 ZGAMAUNrTED 16 3. TRISTO 11 4.PEUKAN1 10 5. KAUMERO 8 6.RELAXAVT0Š0LA 7 *] T.MAČEKTISK 7 O 8. FRANCOS 7 -2 9. CONTAINER 8 4 10. MARINERO S -2 11.MV-MOBIL MT) a -18 12.MIKCEUE i-Wi A >Z& 20 KRONIKA NOVI TEDNIK Kmalu res nov zapor? Večletno iskanje lokacije ni obrodilo sadov, medtem ko načrti z gradnjo novega zapora v Celju ostajajo teorija v glavah odgovornili, za katero ni denarja Zimzelena ugibanja, kdaj bo Celje končno prišlo do no-v^. sodobnejšega, vamostnizn pogojem ustreznejšega in pred\^m večjega zapora, so v zadnjem času ponovno aktualna. Toliko bolj zaradi vse jasnejšega pokanja po Šivih večine slovenskih zaporov in časa volitev» ko obljube obetajo uspeh. Če si je država še tako smelo zadala cilj, da bo začela graditi zapor do leta 2010, ji niti najmanj ni znana lokacija, kaj šele sredstva. Slednjih, dve leti pred novogradnjo, ministrstvo za pravosodje nima. Za lokal* no oblast pa je spomeniško zaščiten zapor iz leta 1810 sicer moteč, a ne do te mere> da bi se ga po letih Iskanja lokacij skupaj z državo odločila izseliti iz mesta. Želja po novem zaporu je zemijiščenaPrekorjuniizpol- po vseh leh letih že pošteno pognala korenine, »Projekt novogradnje mladoletniška za* pora je bil izdelan že v osemdesetih letih prejšnjega stoletja.« pravi direktorica Zavoda 2a prestajanje mladoletniškega zapora in kazni zapora Celje Edita Mejač. A se je vedno znova pouxlüo. da so obljube del nikoli doseženega političnega ii^efesa. Predstavniki za* voda so si v zadnjih desetih le-tih ogledali kar nekaj iokadj v okolici Celja. Vojaško zemljišče sredi gozda v okolici Za-grada se je hitro Izkazalo za neprimerno. I\idj vojaško nilo formalnopravnih pogojev, saj je zaradi nedokončanega zemljiškoknjižnega postopka namesto občine z zemljiščem še napf^ razlagalo ministrstvo za obrambo. Občina pa ni pokazala zanimanja za rešitev lastništva, čeprav bi območje po mnenju Mejačeve ustrezalo za gradnjo novega zapora. Nov z^r naj bi stal tudi v Bukovžlaku. vendar so se tudi te napovedi izjalovile. Nemoteciff da bi Jih preselili Celjski zapor je starosta med slovenskimi zapori in specifičen ludi zaradi svoje umeščenosti v strogem mestnem jedru. Vpet je med sodiščem, banko in tržnico, kar po eni strani pomeni prednost. "Uidl bližina bolnišnice, vzgojno-izobraževalnih ustanov in policije mu nudijo določene ugodnosti, Toda v stari, nefunkcionalni zgradbi, ki je prepotrebna vzdrževanja» prevladujejo pomanjkljivosti in slabosti. Ni dovolj prostorov, zelenih površin, promet okoli zapora predstavlja veliko težavo in je pot pogosto neprevozna kljub intervencijski poti, ni varnostnega pasu in so zato pogosto nedovoljene substance v zaporu vržene Čez obzidje, prihaja tudi do nedovoljenih komunikacij med zaprtimi osebami in spreha-jalci»« probleme našteva Me-jačeva. Nujno bi torej moralo priti do iskanja skupne rešitve, načrta in strategije novogradnje »Tako pa kaže, da zapor za mestno središče ni moteč, da bi nas preselili.« Lokacija in denar uganka Celjski zapor je v lasti države, zato bi dogovor o novogradnji moral potekati med ministrstvom za pravosodje in lokalno oblastjo. Mestno občino Celje. A tega zaenkrat Se ni bilo. Čeprav so v MOC -u že predlani ob reurbanizaciji mestnega jedra zapisali, da je zapor mo-. teč. Lokalna skupnost v tem trenutku nima ustrezne lokacije in o tej problematiki tudi Še ne razmišlja, ker da je to skrb države. V novem prostorskem načrtu, ta naj bi bil izdelan prihodnje leto, pa naj bi bile končno opredeljene možne lokacije za gradnjo zapora. Bela knjiga o prostorskih pogojih dela uprave za izvrševanje kazenskih sankcij v bliž-nji prihodnosti tudine predvideva reševanja problematike v celjskem zaporu. Pred njim so namreč na seznamu še celovita prenova zaporov Dob in novogradnje zaporov Ljubljana, šengenskega pripora, oddelka v Novi Gorici, mariborskih zaporov in Šele na koncu novogradnja celjskega zapora skupaj s Prevzgojnim domom Radeče. »Terminskl plan predvideva realizacijo novogradnje v Celju do leta 2010 ob predpostavki, da se zagoto- vijo ustrezna finančna sredstva.« pravijo na pravosodnem ministrstvu. »Vendar sredstev v proračunu nI, tudi še ni znana lokacija zapora,« pravi državni sekretar Robert Marolt. Ob tem omenja vse pogostejšo prakso v državah članicah EU, ko se gradnja zaporov izvaja s pomočjo javno-zasebnega partnerstva, kar naj bi kazalo r^ bolj optimistično dosego cilja tudi pri nas. Pri tem Mejačeva ob zastavljenem datumu 2010 krepko zmajuje z glavo in edino realno rešitev vidi šele čez približno pet let. MATEJA JAZBEC Foto: iCATJUSA tUS Delikatesa v Gubčevi ulici 1 V Delikatesi Tuš Celje lahko izbirate med bogato ponudbo svežih in kakovostnih izdelkov priznanih blagovnih znamk. Za vas smo pripravili širok izbor delikatese, mesa, sadja in zelenjave. V Kafeteriji vas čaka sveže pečen kruh in pecivo, posladkate pa se lahko z najljubšimi slaščicami. Ob prijetnem klepetu si privoščite malico, dišečo kavo ali sveže iztisnjene sokove. Vabljeni v Delikateso Tuš Celje! Za male in velike gospodinjel 3 knjige kuharskih bukev Novega tednika in Radia Celje NAROČIŠ 2, DOBIŠ 3 za samo 20 EUR Informacije: 03/4225^100 iifiinklicno kempiilovtr^ iinpg v AKCIJSKI PRODAJI njroiifidw. dofiii tri ^eeaf 20 EUR poilnina] Aepreklf»)o natoism___Izvodev Kuharsb bukva slovftnskih fospoälnj po cmilD £UR za irvod H poftAina}. nepreklicno MfoUm „ inodov knjige Kuhdnka bukvs • vlaganje, shranjevanja iff izemaovsnje živil po cetii 7,93 2d itvod {•* poštnina}. nepreklicno naročamfzvodoir Iiftjifie Zdravilna nli&U« žaji in iajoa meianica po ceni 10 E(IR »irvod {+ poitaina). N«sSrk& poiliit M nartw; Him djs.o- PwfenwvB 16.3000 Mje ^^ _ NOVI TEDNIK ONIKA 21 Goljufi po elektronski pošti in mobilnikih Banke in policija svarijo pred lažnim sporočilom, ki te dni polni elektronske poštne nabiralnike Zadnje dni kroži po elek' tronski pošti sporočilo» da vnos PIN-Stevilke v obratnem vrstnem redu sproži varnostni alarm na policiji. To naj bi bil za policiste tudi znak, da je morda nez-nanec napadel osebo in jo prisilil, naj v bankomat vtipka številko svoje bančne kartice ter mu na takšen način izroči denar. Vse banke in tudi policija opozarjajo, da gre za »nateg«. Verjetno je sporočilu najprej nasedlo kar nekaj ljudi. V njem piše» da bankomat v tem primeru izda denar, hkrati pa opozori policiste v njihovem centru, da je nekaj narobe. To možnost naj bi imeli vsi bankomati, ljudje pa zanjo naj ne bi vedeh. Iz Bankarta, ki upravlja z mre- žo bankomatov v Sloveniji, s tem tudi iz vseh bank, so že poslali obvestilo, da gre za laž oziroma da zadeva nikakor ni resnična niti bankomat ne izda denarja, če je vnešena takšna številka. To potrjuje tudi vodja celjskih icriminalistov Janko Goršek. »To ne drži, da bi se na takšen način aktiviral alarm, ki bi opozoril policijo. Ce kdo osebo prisili k vnosu PIN-Številke, je to kaznivo dejanje. Vprašanje je, kako bi storilec v primeru, če bi napadeni vnesel Številko v obratnem vrstnem redu in bi kartico zablokiralo, reagiral. To lahko privede celo do fizičnega nasilja. Najpomembneje je, da oškodovanec po kaznivem dejanju takoj pokliče ns in natančno opiše storilca, ki ponavadi v teh pri- merih ni zamaskiran.« Star nateg Obrnjen vrstni red PlN-ko-de je pravzaprav že star nateg, ki kroži po spletu že več lei- V Ameriki naj bi v bistvu ta ideja v resnici obstajala, predlagal jo je moški, čigar žena je umrla zatem, ko jo je ugrabil neznanec in od nje zahteval, da mu z vnosom PIN-kode v bankomat omogoči izplačilo in tatvino denarja. Ideja ni padla na plodna tla, med drugim bi na primer tudi policija na kraj dogodka po alarmu, če bi ta res deloval, prišla prepozno, mnogi se v pa-niW niti ne bi spomnili PIN-kode v obratnem vrstnem redu, če bi jim kdo grozil z nožem ali pištolo. Nekoliko podobna zadeva kroži te dni tudi po mobilnih telefonih v obliki SMS-sporo-čila. Pošiljatelj naj bi bila Nokia, ki v SMS-u naslovniku sporoča, da je dobitnik visoke denarne nagrade. Denar naj bi mu izplačali zatem, ko naj bi poklical na zapisano Številko ali pisal na v SMS-u omenjen elektronski naslov. Po vsej verjetnosti gre za podoben primer goljufije, ki tu in tam še vedo kroži tudi po elektronski poŠti, ko mora naslovnik pred vročitvijo visokega dobitka na določen račun najprej nakazati tudi nekaj denarja. Ker so v Sloveniji nekateri takšnim goljufijam že nasedali in denar tudi nakazovali, ne bo odveč opozorilo pred tovrstnimi poskusi goljufije, SŠol Vabljiva draga sončna očala V Prešernovi ulici v Celju je neznanec v noči s^nedeljka na torek vlomil v optiko Smole, ki jo je s krajo očal oškodoval za približno 30 tisoč evruv. Vlomilec je snel železna vrata, ki so varovala vbod v optiko, in ti^ovino popolnoma opustošil, pri Čemer za seboj naj ne bi pustil uporabnih sledi. V letošnjem letu so neznanci oropali tri optike. in sicer na območju Žalca, Veienja In pred dnevi v središču mesta. Vlomilcev v vseh treh primerih še niso odkrili, zato jezaenkrat še prehitro trditi, da gre za organizirano kriminalno združbo. V enem od vlomov naj bi identiteto storilca odkrili kmalu, »saj je že znano, iz katerih vrst prihaja»« pojasnjuje vodja celjskih kriminalistov Janko Goršek. Storilce najpogosteje razkrijejo, ko začnejo očala prodajati na črno, pri čemer se kazenski ovadbi v večini primerov ne more izognili niti kupec, ki zavestno na črnem trgu kupi originalna očala priznanih blagovnih znamk po precej nižji ceni kot v redni prodaji. Medtem ko je še prehitro trditi, ali gre v teh primerih za organizirane kriminalne združbe, spomnimo na nenavadne vlome dobro organizirane združbe, ki se je pred leti spravila na verigo trgovin Slowatch po Sloveniji in v Celju samo v tridesetih sekundah nakradla za več kot takratnih Šest milijonov tolarjev ur. Steido izložbe je razbila s skalo, stopila v notranjost, razbila steklene vitrine in z veliko hitrostjo v torbe zbasala številne razstavljene ure različnih znamk. MATEJA JAZBEC ' 'i> PORTRET TEDNA STEVAN DJORDJEVIČ ARENA PETROL Ar&no/ zHia^otwIcev Zdd. Veliko časa posvetim izobra^anju ter branju strokovne literature. Rad tudi smu^m in igram tenh. ProsU üs pa iujveö(rat zapolnim s potovanji. Zelo rad potujem in vid^ sm že skoraj 3/4 sveta. (i\ishz. film Od glasbenih Tvrsti nalile poslušam klasiko (Verdi), starogradsko, izvimo srWuo glasbo. Od filmov najritje spremljam akcie. najljubši pa je V vrtincu. Rad pogledamiudi h me Emirja Kusturice. AnM oitJi^nUešv CVETOČA POMLAD Opazovanje divjih afrišiciii živali Južnoafriška republika sodi v sam vrh po biološki raznolikosti rastlinskega in živalskega sveta, zaradi če* sat )0 pogosto pojmujejo kot paradiž za aktivnosti ca prostem. Med množico aktivnosti, ki jih obiskovalci lahko izkusijo» je daleč najpopularnejša »game viewing«. kakor domačini pravijo opazovanju divjih živali v njihovem naravnem okolju. Prednosti južnoafriških parkov v primerjavi s tistimi v vzhodni Afriki so poleg raznovrstnosti favne in flore tudi ugodne cene vstopnin, možnost samostojnega obiska s svojim vo-zilom ter odličen nabor na* stanitvenih zmogljivosti, ki zagotavlja, da bodo streho. nad glavo našli vsi, ne glede na debelino denarnice. Park Hluhlu we-Imfolo2i leži v pokrajini Kwazulu Natal, ekonomsko manj razviti pokrajini, kjer prevladuje Črna rasa, uradni jezik področja pa je afrikanščina, ki seje razvila iz nizozemščine. Večina ljudi se ukvarja s poljedelstvom in živinorejo, saj klasične industrije praktično ni. Park Hluhlu we-Imfolozi obsega 96.000 ha in je razdeljen na dve področji, in sicer Hluhluwe. gorato področje in Imfolozi» nižinsko področje. skozi katerega teče istoimenska reka. Za obisk parka sva se odločila z lastnim vozilom, čeprav prenočišča ponujajo obiskovalcem vodene enodnevne izlete, v samem parku pa se je mogoče dogovoriti tudi za voden večdnevni pohod. Vrata parka se odprejo Že ob 5. uri zjutraj, saj je to čas, ko se sonce že prikaže na obzorju in ob- m i^mismmh •v« rf,./. IzLtTWiSCWA TUIU^VČHA ACtNCUA AškmUn ZOHC Ujf; UL 03/426 7S 00. foi\M: hi-tt^teiOtliAM «wwjztetniktnpo«kivtfmu2alK,t*L03S71 7115. »mg: iHjriec&Mftnih.»! SKANDINAVIJA DO NORDKAPA 6. - 20.7.20QB fUM a POMPCJ119. - 22.6. - že nekaj prostih mest GAROALAND - odhodi vsako soboto ZUGSPfTSn a INNSSRUCK 14. 6. • ZMSOTOVUENO BUDIMPEŠTA 24. • 25. S. (še nekaj mest) • PUTVICE U. 6.. 12.7. • WIUONI 2t. 6. • DUMAJ 21.6. • BiOGRAD 14. • 15.6. UeODNO V NlAJUs htl Adriane UMAG. 3 dni polp 74.40 EUR/os • Jimi SONČNI PARK VlVATdo 30.6.4ijn8vn9 razvajaRje 174,00 EUR/os • ugodni ^dnevni paketi v MEOULJNU In PUU ptujtejDod^recnö zvezdoj GflEMO NA POČfTNKEl tg|||#v*i« den*r-poleti ti gubljant sije Čudovito zeleno pokrajino ter prebudi njene štirinož-ne prebivalce. Pregovor »rana ura. zlata ura« velja tudi pri obisku parkov, saj je ob zgodnji uri v parku manj obiskovalcev, zaradi česar lahko polno začutite oaravo in živali, ki se lenobno pasejo med grmovjem. Obisk parka z lastnim vozilom se je izkazal za dobro odločitev, saj je glavnina cest asfaltirana, prav tako pa sva se lahko poljubno ustavila in počakala ob cesti, ko sva zasledila skupino živali. Čeprav obisk v času poletja {decem-ber-marec) naj ne bi bil optimalen zaradi več padavin in s tem višjega rastja, je bilo kljub temu moč opaziti ve-liko živali, predvsem zebre, žirafe, antilope, bivole in nosoroge. Medtem ko so se zebre, žirafe in antilope že posvečale svojemu jutranjemu obedovanju, pa sta nosorog in bivol počivala zraven blatnih luž povsem pokrita z bla- Osvežitovv reki po sionja tom. ki služi tako hlajenju kakor tudi uničevanju kožnih zajedalcev. Nadalje sva ugledala črede afriških gnujev in bivolov, prav tako pa tudi skupinico nosorogov, ki se je pasla zgolj 10 metrov od ceste. Opazovanje teh mogočnih živali iz neposredne bližine me je navdalo s spoštovanjem in zavedanjem, da sva midva tista, ki sva na njihovem področju in morava spoštovati njihova pravila obn^anja. Ko je sonce doseglo zenit in so temperature v senci presegle 30 stopinj, je bila vožnja v pločevinasti Škatli prej podobna savnanju, zaradi česar sva poiskala senco v osrednjem kampu področja Imfo-lozi in lenobno počivala, dokler se sonce ni počasi začelo spuščati. Popoldanski čas običajno živali izkoristijo za poteSitev žeje, ki se je pojavila med dnevnim počivanjem v senci, zato sva se odpravila k vod- nim virom. Tam sva naletela na igrivega afriškega slona, ki se je ohlajal v reki Imfolo-zi. S svojim rilcem je zajemal vodo, jo Škropil v gobec in po telesu ter končno izginil v visokem rastju. Predstava je trajala kar 15 minut in bilo je čudovito videti slona v njegovem okolju. Zaradi zelo visokih temperatur, ki so vladale v času najinega obiska, pa na žalost nisva opazila nobene velike mačke, saj so dan najverjetneje preživele kar v senci ali v bližini kakšnega manjšega vodnega vira. Kljub temu sva park zapuščala navdušena nad izkušnjo ter polr^ vtisov o divjini in živalih, ki ji kraljujejo. MITJA KREMPL lüNWJA, .....''U.ln 11.6,,HoielSaphifvillagep^lpenJion od28SOIl h9telioO99(;IRSXA24,5..8doi od928C: STOOHOLU in HELSINKI 30.S.. 3 dni Qd$19< VESEUMOSE VAŠEGA OBISm • REZUMRAjfeŠVO SANJSKE POČITNICt potovanjevUntjupuoi TkJRisri* ACENCIf«a teh 03 7464666« ^ 03 746 46 22, gsni:05169&600 e-mail: bar3Cudd.unnen^ol.r>^ baracuda.iztok^ol.net NA KOPANJE v WEL..NESS PARK LAŠKO! Popust v«lja od ponedeljka do petka za vstope med ä. in 10. uro in pri nakupu vsbpnice a oi^sle. OeOit na podb^i tc viUfNn nia upončrni do vrafi« prctÜMC«) lOTt« fofM' bhiro gov kointi gb Ubjfbtjctn sAMpu. Kf/jH m vtlTJobpMMn«ih(rTWArsdftva2clAt9 ki je bila ustanovljena davnega leta 1992 in še danes uspešno deluje. Pri naših severnih sosedih agendja deluje za promocijo kakovostno in naravno pridelane hrane. Vizija nekdanjega avstrijskega ministra Fischierja [bil Je tudi EU-kmetijski minister) je bila, da z AMA, ki bo sfinancira-na s prispevki kmetov, doseže najprej zvestobo domač^ kupca. Avstrijski kmetje so morali prispevati od vsakega kilograma prirejen^ mesa, mleka, sadja, vrtnin in p'ozdja po nekaj grošev. Danes razpolaga AMA letno s 17 milijoni evrov kmečkega denarja in s SOO redno zapo- slenimi skrbi tudi za izplačilo subvencij kmetom Iz EU-bi^ajn. Kaj pa pri nas v Sloveniji? Pri nas pa še kar čakamo in filozofiramo, kako je težko celo doma prodati slovenske kakovostne Izdelke. Pustili smo vdor cenenih izdelkov z vzhoda in juga in tudi z zahoda. Tržna niša za nekatere naše kvaliteme živilske izdelke je že tudi na tržnicah nekaterih srednje velikih avstrijskih mest. Pravi slovenski izdelki, ki jih ni na avstrijskih tržnicah in v trgovinah, so: kranjska klobasa, cvetlični med, kozjansko travniško jabolko, naše rečne ribe, savinjski želodec, orehova potica, jabolčni kis, kislo zelje ...Takšnih izdelkov na sobotnih tržnicah vavstrijskih me- stih, kot so Upnica, Gradec. Celovec...»še ni videti, a se bodo pojavih. InnaSi slovenski kmetijski svetovalci nas vodijo ^edat avstrijske kmečke turizme, namesto da bi se kdo Se malce bolj intenzivno ukvarjal s trženjem slovenski izdelkov v tujini. \z bruseljskega proračuna dobivajo denar za urejanje svojih proizvodenj predvsem večji proizvajalci živil, novi in inovativni ter bio-eko proizvajalci nimajo nikakršnih priložnosti za pridobitev pre-potrebnih sredstev ob takem prerazdeljevanju državnih sredstev! Ne čakajmo, da prvo potezo potegnejo spet slovenski trgovci- ZVONE CIZE]. Celje ZAHVALE Saniranje potokov, cest in hudournilcov v Pongracu, občina Žaiec, opravlja sanacijo po poplavi iz ieta 2007 podjetje Nivo Celje. Vodja del je gospod Zdenko Zupančič, inženir gradbeništva, vodja projektov vodnogospodarska dejavnost» gradnje in ekologija. Urejajo prodišče v potoku Arti§ni-ca, da bi v primeru morebitne ponovne visoke vode ne prišlo do razdejanja, kakršnega smo doživeli. Zasuli so tudi globel, po kateri je divjal zgor- nji potok, ki prihrumi mimo naše hiše Pongrac 110 izpod Gozdnika in se združi z Ar-tišnico. Za opravljena dela želim javno pohvaliti vodstvo in celotno ekipo projekta, da dela potekajo nemoteno v korist oškodovancev in podjetja. VIDA ZUPANČIČ, L^ško Slovenske železnice Potovanje i vlakom za vsak žep Bližajo se šolske počitnice, pred nemi je poletje in z njim povezani načrti za potovanja. Potovenje z vlaki so bifa vedno zanimiva, poleg tega pa z vlakom najt>olJ koristno izrabimo čas poTovenja. Poleg možnosti opazovanja mimo i>ežeče pokrajine se lahko na primer posvetimo branju knjige aU pa časopise in nenazadnje bomo ns cilj vsekakor prispeli varno in spočiti, pa še okolju bomo prizanesli. V^aki nudijo danes večjo udobnost potovanja, pred* vsem pa Je zanimiva široka paleta številnih cenovno zelo ugodnih ponudb. Kot izziv omenjamo le nekaj najbolj aktualnih ponudb za poletni čas. Abonent plus • posebna ponudbe za imetnike šolskih mesečnih vozovnic To pomeni, da bo mesečna šolska vozovnica za junij veljei tudi Julija in avgusta, pri tem pa cena ne bo nič višja. Pravzaprav se z nakupom ene mesečne vozovnice lahko vozite kar tri mesece. Poleg tege pa bodo imetniki junijske mesečne vozovnice imeli Še 30odstotni popust na vseh drugih relecijah v Sloveniji. • Posebne ugodnosti za upokojence in starejše osebe - polovične cena ob vikendih Dobro je imeti izkaznico za starejše osebe nad 60 let in upokojence, ki omogoča 30-odstotni popust, oziroma, kar 50K)dstotkov popusta za potovanja ob sobotah, nedeljah in praznikih. Izkaznica se sicer kupi, je pa zelo poceni, še posebno z upoštevanjem prihrankov pri potovanju. Izkaznica £UR0<26 za mlade Številni Jo že imajo, če je kdo še ne pozna, velja omeniti da omogc^a do 30-odstotne popuste za potovanja v notranjem in mednarodnem prometu. Pogoj je le. da niste starejši od 26 let. Popusti za družine - brezplačno za mlajše od 12 let Tudi družine imajo lahko posebno družinsko izkaznico, s katero lahko potuje skupaj kar 16 oseb. Ugodnosti pa so velike, saj plačajo vozovnico le osebe starejše od 12 let pa še to 40odstotkov ceneje. Vsi drugi potujejo brezplačno in enodnevni skok s kopalnim vlakom na morje sli do kopališča, na primer v Laško ali Podčetrtek, pa tudi na mestno kopališče v Celje, se vsekakor izplača. Potovanje do Dunaja, Prage, ZOricha ali Budimpešte le za 29 evrov. do Linza ali Gredca in Beograda pa Še ceneje Tudi za potovanje z vlakt so na voljo posebne »nizkoce-novnen ponudbe, ki pa jih je potrebno pravočasno rezervirati. Če pohitite, imate možnost da potujete do Dunaja. Prage, Züricha ali Budimpešte Že za 29 evrov, do Linza za 19 evrov, vozovnico za Beograd pa kupite že od 25 evrov dalje. Do Gradca ni dafeč in mesto vsekakor ni zanimivo le zaradi nakupov. Vlakovne povezave so številne in poleg tega še atraktivna ponudba Regio AS. kjer povratna vozovnica iz Celja do Gradca stane 21.40 evra, za mlajše od 26 let in z izkaznico EUR0<26 pa le 16,40 evra. EURO 2008 -.zvinom do .nogometnega štadiona Srečneži, ki imajo vstopnico za katero od tekem evrop* skega prvenstva v nogometu, naj avto vsekakor pustijo doma. Z vlakom se v povezavi z mestnim prometom lahko pripeljete do vsakega Štadiona v Avstriji aH Švici. Tudi cenovno je zadeva zelo zanimiva, izbira ponudb in voznih redov pa velika. Vse podrobnosti o vlakovnih povezavah in cenah in to dobesedno do vstopa na štadion dobite na spletni strani Slovenskih železnic v rubriki EURO 2003. Z vlakom iCS iz Celja do Kopra Možnosti je torej veliko, v juniju pa pričnejo voziti tudi dodatni kopalni vlak L Med drugim velja omeniti, da bo od 15. junija vsako soboto in nedeljo vozil do Kopra tudi hitri vlak Inter CHy Slovenija (ICS). Pri tem pa za potovanje do Kopra velja 50-odstotni popust. Priporočamo, da si pravočasno priskrbite rezervacije. Vse. kar ni povedano o ponudbah, cenah in voznih redih. boste izvedeti na spletni strani Slovenskih železnic: www.slo-ze^ezntce.sj aU pa se osebno oglasite v Info centru na celjski žetezniški postaji. Promocjslie b«Mdile CUCelJe cesTEMOsrovtCBuea.a. DnjžMzoniSte in vbok6 gradnf^ CM (HJt (Ld, L3V3 42, 3000 Celje Tel: 0^426 61 00, ^ 03/426 63 06 Pixijetje NT&AC, d.o.o. Direktor Srečko Šrol Podietje opravlja Časopisno-založniSko. radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, SOOOOlje, telefon (OS) 422S190, ^ (03) $441032, Noviiednik izhaja vsak (orek in pet^ cena torkove^ izvoda je 0,81 EUR petkovega pa 1,2S EUR. Tajnica: Tea Podpečan Veler. Naročnine: Majda Kiankk. Mesečna naročnina je 7,50 EUR. Za tujino je ietna naročnina 160 BSR. u-amakdjskega rai^j- na: 06000 0026781520. Nenaročenih rokopisov in foto- grafi) ne vračamo. Tisk Delo, d.d., Tiskarsko srediiče, Ounajdka S. direkior ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se pla^je 8.5% davek na dodano vrednost. HOW TEDMK Odgovorna urednica: Tatjana Cvlm Namestnica odg. ur.: Ivana Sramejčič Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja l2lakar Oblikovanje: www.minjadesign.com E-mail uredniltva: lednlk^t-rc.si E*mail tehničnega uredništva: tdinika.tednik^t-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Simona Brglez Urednica informativnega programa: Janja Intihar E-mail: radio(i>ni-rc.si. E-mail v studiu: infoS^radiocelje.cocn UREDNIŠTVO Milena Brečko^poklič. Brane Jeranko, Špela Kurah» Rozmari Petek, Urška SeliŠnik, Branko Stamej^ič. Simona Šolinič. Dean Šuster, Saška Teržan Ocvirk AOCMCMA Opra\Hja trženje oglasne^ prostora v Novem tedni- ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direkiorja in vodja Agencijo: Vesna Lejlč Propaganda; Vojko Grabar, Zlatko Bobinac. Viktor KlenovSek. Alenka ZapuleH. Rok Založnik l^efbo: (03)42 25 190 41 032, (03)54 43 SU Sprejem oglasov po elekL poštL agendja^Stii-rc.si 24 gjmPIO. Kl GA BERETE NOVI TEDNIK TEDENSKI SPORED RADIA CELJE 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 NZ melodija ledna, 6.00 Poročilo OKQ 6.05 Avsenikova melodiia tedna, 6.15 Ca-soplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horo^op. 7.00 Z. )utran)a kronika RaSlo. 8.00 Poročila, 9.20 Otroški radio. 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, I1.I5 Maraton gla^>eiil!i želja, 12.00 Kovi-ce, 1^.00 Ritmi, 14.00 Re^jske Dovice, 15.00 Špor( danes, 15.30 Dogodki inodmeviRaSlo, 17.00 Kronika. 17.45 Jackpot. 18.00 Lestvica - 20 Vročih Radia Celje. 19.00 Novice, 19.15 Zabavni prodam z Mojco in Robijem ■ Zobozdravnik, ki poje. 24.00 SNOP (Radio Kranj) NEDELJA« 25. maj 5.00 Začetek jutranjega prhama, 5.30 NZ metodija tedna. 6.00 Poročilo OKC, 6.05 Avsenikova melodija ledna, 6.15 časoplov, 6.20 Afoiizem. 6.45 Horoskop. 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, S.OO Poročila. 8.45 Jack pot, 9.15 Lač sveti v temi. 10.00 Novice» 10.10 Znand pred mikrofonom - Darko NaragUv. 11.00 Kulturni mozaik. 11.05 Domačih 5,12.00 Novice, 12.10 Pesem slovmske dežele. 13.00 Čestitke in pozdravi. Po čestitkah - Nedeljski glasbi veter z Magdo CKMrk, 19.00 Poglefte v zvezde z Gor-dano in Dolores - kaj zvezde napovedujejo Katarini Šumej, 20.00 Katica 8 Klavdijo Winder, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) PONEDELJEK. 26. maj 5.00 Začetek jutranjega pn>^an]a, 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.05 Avsenikova melodija tedna, 6.15 Ca-soplov, 6.20 Afoiizem. 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo. 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Bingo jack - predstavitev skladb, 10.00 Novice. 10.15 Ponedeljkovo športno do-poldne< 11.00 Kulturni mozaik, 12.15 Bingo jack - izbiramo skladbi ledna. 13.00 Znanci pred mikrofonom • ponovitev, 14.00 Regijske novice, 14.30 Poudarjeno, 15.30 Dogodkiin od-mewi RaSlo. 16.20 Mozaik ledna. 1700 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Mala dežela - velik korak, 19.00 Novice. 19.15 Vrtüjak polk in valčkov, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) TOREK, 27. maj 5.00 Začetek jutranjega programa. 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC. 6.05 Avsenikova melodij tedna. 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6^45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila. 825 Ponjčilo PU Celje. 8.45 Jack pot, 9.15 Postanek v času. 10.00 Novice. il.OOKulnirm mozaik, 12.00 Novice. 12.15 Male živali, velike ljubezni. 13.00 Mala dežela • velik korak (ponovitev), 14.00 Regijske novice, 14.15 Po kom se imenuje?, 14.30 Poudarjeno, 15,00 Šport danes. 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo. 16.20Župan na zvezi. 17.00 Kronika,17.45 Jack pot. 18.00 Ni vse zafrkancija, je še znanje - kviz. 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom. 21.30 Radio Balkan, 23.00 Saute sonnadl, 24.00 SNOP (Radio Robin} SREDA« 28p ma] 5.00 Začetek jutranjega programa • jutranja nostalgij. 5.01 Žinganje (narodnozabavna nostalgija), 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.45 Nostalgija vaša razvada, kaj pa šega in navada?, 6.00 Poročilo OKC. 6.05 Avsenikova melodija tedna. 6.15 Casoplov, 6.10 Nagradna igra« 6.20 Afbrizem. 6.45 Horo* skop. 700 2. jutranjaknDnlka RaSlo, 8.00 Poročila.8.25 Poroko PU Celje. 8.45 Jack pot, 8.59 Po domače, 10.00 ?4ovice> 11.00 Kulturni mozaik, n.lSZelcnival, 12.00 Novice, 13.20 MaliD-pošta. 13.30 Mali O * klld. 14.00 Regijske novice. 15.00 Šport danes. 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno. 17.00 iCronika. 1730 HujŠajmo z Novim tednikom in Radiem Celje. 174SJackpot.l8.00Popčvek-Tlde, 19.00 Novice, 19.15 Ponovitev oddaje Zeleni val, 20.00 Mal dnigač s 6Pack Ču-kurjem, 23.00 Dobra Godba, 24.00 SNOP (Radio Robin) ČETRTEK. 29. maj 5.00 Začetek jutranjega programa,.6.30.Narodnozat>avna me-lodija tedna. 6.00 Poročilo OKC, 6.05 Avseolkova melodija tedna, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop. 700 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 PoročiU, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Bonbon za boljši bonton, IQ.OO Novice, 10.15 Najbolj nore podjetnišice ideje, 11.00 Kulturni mozaik,) 1.15 Nagradna igra ' Kdo Merlutorjevo ceno ulovi?, 12.00 Novice, 12.15 Odmev • BO V LOKALIH RES TIŠINA?. 14.00 Regijske novice, 14.15 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 kviz Glasbeni trojček, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Odmev-ponovitev, 19.00 Novice. 19.15 Kaleidoskop - ponovitev, 20.00 PREPLETanja. 23.00 M.l.C. dub, 24.00 SNOP (Radio Uaivox) PETEK. 30. maj 5.00 Začetek Jutranjega progama. 5.30 Narodnozabavna melodiji tedna, 6.05 Avsenikova melodija tedna, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika R^lo. 8.00 Poročila, 8.25 Poročito PU Celje, 8.45 Jack pot> 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.15 Sedem dni nazaj • sveže z domače estrade. 12.00 Novice. 12.15 Od petka do petka, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s tdti prežeto popoldne (do 19.151, 14.30 Poudarjeno, 14.45 Petkova skrt-vanka. 25.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Strokovnjak svetuje, J7.00 Kronika, 17.45 Jackpot. 18.00 Na plesnem parketu. 19.00 Novice, 19J5 Ni vsak za vse in ni vsak poklic za vsakogar!, 20.00 Vroče z Anžefem Dežanom. 23.00 YT Ubel, 24.00 SNOP (Radio Univox) Mična jezična gospodična Mateja Jazbec sodi med najbolj sveže moči naše medijske hiše, saj se je novinarskemu delu zapisala pred dobrimi tremi leti. Da ji je taksno dinamično delo všeč, je ugotavljala že pred tem, ko se je v novinarstvu preizkušala v okviru počitniškega dela. Mlada komunikologlnja, Savlnjčanka (Kasaze ali Kansas, kot se radi pošalimo), se ne zna spopadati z dolgčasom in mrtvilom. »Akcija, naj se že kaj dogaja,« Jo bo začelo lomiti, če bo predolgo čepela za pisalno mizo. Zato so se v uredništvu kar kmalu odločili, da bo dinamična in odločna »nikolipri miru« gospodična najbolj primerna za področje črne kronike. In res se pri takšnem delu počuti kot riba v vodi. Mateja mora biti na kraju dogodka nemudoma, ko je v zraku še vedno vonj po tragediji. Umori, prometne nesreče, pretepi, požari, poplave... V istem trenutku že mora vzpostaviti telefonsko zvezo z našim studiem, da poroča v živo in da poslušalci Radia Celje prvi iz> vedo, kaj se je zgodilo. Polna vtisov mora nato sesti za računalnik, pripravljati prispevke za Novi tednik in radijski informativni program. Ni lahko, ampak nekdo mora početi tudi to. Mateja se ne ustraši nobenega izziva. Tako se je pred časom s Slovensko vojsko podala na nemirno Kosovo in pripravila reportaže o vsakdanu vojakov Ln lokalnega prebivalstva. S policisti je patruljiralaob sprejetju novega zakona o prometnih kaznih in čakala na prekrš-karj^. Kljub vsem mračrum zadolžitvam pa zna Mateja najti tudi kakšne komične plati pri delu. Marsikomu je v uredništvu že ušla kakšna kapljica od silnega smeha, saj Mateja slovi kot vrhunska inter pre ta torka vseh možnih dialektov. Zaradi izjemnega občutka za slog pripovedovanja jo radi »porabimo« za branje kakšnih pre- vodov in prispevkov za radijske oddaje. Akcijo hujšanja naših bralcev in poslušalcev vodi že nekaj let. >>Veš. kaj, ta teden sem pa res začela hujšati. Kakšne tri kilograme moram izgubiti.« Ampak je nihče več ne jemlje resno, ker gre uro za tem običajno na tortico. In k^o si Mateja po stresnem delu polni baterije? Ce oe drugega. gre vsaj na sprehod v naravo. Najraje ena najbolje kon-dicijsko pripravljenih v našem uredništvu hodi v hribe in poleti kolesari po vsej Sloveniji. Stan? Trenutno samski. Ni se še n^el takšen, ki bi ji bü kos. Je pa interesentov veliko, zato, fantje, bo treba pohiteti! PM, foto: GrupA Prva zasedba še zadnjic v studiu Radia Ce)je je Simona Brglez kiepetada s prvo zasedbo New Swing Quarteta - Daretom Beringom, Gregom BezenJkom, Marjanom Razdevškom in Marjanom Petanom, ki so se na včeraj Snjem koncertu še zadnjič predstavili na odru Celjskega doma. Konec dober, vse dobro Z rokometno sezono je konec tudi glavnega dela Športnih prenosov na valovih Radia Celje. Na tekmi med Celjem Pivovarno Laško in Koprom so za vašo obveščenost skrbeli tonska tehnika Branko Ogrizek in Aljoša Bončina ter reporterja Mojca Knez in Dean šuster, na tekmah evropske lige prvakov je nad mešalno mizo bde) Še Mitja TatareviČ. m Klic do vikend paiceta Le še danes vam zastavljamo nagradno vprašanje, do kdaj traja razigrana pomlad. Do 21. junija - da ali ne? Pokličite tn odgovorite na številki 090-93-61-70. Jutri bomo izžrebali še zadnjega tekmovalca, ki se nam bo pridružil 27. maja ob 18.30 v studiu Radia Celje, kjer bo pet izžrebancev čakala še dodatna naloga. Zmagovalec bo prejel glavno nagrado vikend paket v hotelu Burger na Venišah, ostali pa tolažiino nagrado naše medijske hiše. - it* 40 - 23. nuj 2008 - 20 VROČIH RADIA CELJE nUAlCSTVICA I FAS3NAT10N-ALPHABEAT (4) 2. VIOt£THIlI-COU)PiAY (2> 3. SUUaCANOGOlD-SAMSPARRO (1| 4. TOUCHMY600Y-MA^CAREY(S| 5. UMBREUA-M/MCSTRSTPf)EACHBS (4) 6. LOVEWmiSCUJB-USHaFW.YDUNGJSZY (4) 7. Y0UWIIIDNLYBREAKMY)£AR7-CaTAGOOORSnl (5) 6. SV^ABOUTMe- 3ABRiaiACILM {\) 9. WHOI£U7TOFL£AV1NG-60NJOVI{3} laraiBACK-JANET FEAT. BUSTA RKVMES^OARA&FABOUKIS (2) DOMAČA LESTVKA I ZaONAGLAS-ALYA {4} t ASaiNKAJN-VlAOO KRESUN&S£VERA6JUR1N(2} 3. KOMDZVONI-ORtlSlVDMRTVlHPESNKCmf (4) 4. PRVAPOMOČ-ELfVATORS (2) 5. C^PnAHLnjBE2«-NEISHA (t) 6. ŠEENt£PfyU4VSL0VENUi-RtSCKPARTYZANIfeai GOJMlRl^filAK-GOX (8) 7. NAJVDUQ-PUPPET7FEATT0MIM. (6) 8. TKOPtKAKAKUfi-^QP^GSTDN {T} 9. MOJCUT-FtAMH (3) mNIP0PQtNEGA-M/U^UP2 {3} PREDLOGA ZA TUJO ifSTVICO: NINEIN THE AFTERNOON-PANiCATT>1E0ISCD IHNEVB^SEEYOURFACEACAW-MAROON 5 FEAT RJHANNA PREDLOGA ZA DOMAČO L£$TVICO: VH^RAFUSXWPOP NIVECTKO-TRKW M KrBp. Braäinfe 106a, BrBsfciv69 MskoKoztoviar.šmadbufca 34.Žalec Na^'enca (JvignetdaltwnilQ jopnteriaZKPtnVS. na oglasMtn oötfsHw Radia Cs^. UstvicožOvroSh Idhko poshi^le vsako soboto ob 18. uri. VRTILJAK POLK IN VALČKOV 2008 CELJSKIH S pk» I PU5T1MiPES&4-MOORUANI (6} 1 TEBI-AN&BRANFTAKLAVŽAAIA (4) 3. AKDHOČEŠBmZDRAV-RANCŽEROOfCRSPFaJATEJ jt) 4. KR£SN1CA-ANS.P5>ELK1AK 5. ČEUJČKAGGfil-lSKMCf (3) PREDLOG ZA LfSTVICO: GASIlfCMOJ-NAVIHANKE SLOVENSKIH 5 plus I IZ0ČIV0&-TAPAFUVIH8 {6} 1 NAVAŠiaVESEUa-ORION (4) 3. GOSPOOARŽIVIJENJA-Sta (2) 4. DJTAMAZURKA-VRISK (3) 5. PRS)TE£MIRJB1-BiääaaosAfu (i) PflEDLOGZALfSnnCO: TRŽIŠKA BISTRCA-ANS. ZAftiA Nagr^Mtea: Kraitka PodgoM. HrenovB f ^ Novscertsv Marijan Fajdga. Maf4N)rska 123b.Ceije Fia^ijanGsdvi^Hta navado na o^ssnam odMbiRadii^. iBstvico Celjskih 5 itfüu) poslušate vsak ponedeljek ob 22.15 uri. lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15 uri. Za predloge z obeh lestM lahkd Qtasufets ne dopisnici priiobnim bjponAom. P(4ijHe fo na n«skiv: Novi te(iril(,PrBiernova 19. 3000Ce^ NOVI TEDNIK I^MÖDA i"' 25 Minimalizem je za ljudi s pomanjkanjem domišljije Ena izmed redkih modnih oblikovalk, ki ji je uspel preboj v svetovni mod-ni vrh. NataSa Čagalj, že predstavljena tudi na straneh Novega tednika» se je v teh dneh z družino - možem in dvema otrokoma» Štelo in ViUnom, znova mudila na obisku v Sloveniji. predvsem v rodnih Što-rah in Celju, kjer ima sorodnike. Njena sanjska kariera seje začela jeseni 1995, ko je kot diplomantka Oddelka za oblikovanje lekstilij in oblačil na ljubljanski Naravoslovno tehniški fakulteti odšla na podiplomski študij na ugledno londonsko Central St. Mar-tin's Coliega of Art and Design. Po magisteriju pa je sledila speinallzacija v Parizu, pri eminentni modni hiši Cer-njt[> nato pri emlnentnem Lanvinii... do leta 2005, odkar je zaposlena pri sloviri Stelli McCartney v Londonu kot vodja oblikovalskega tirna. Novinarji Natašo Čagalj sicer najraje sprašujemo podrobnosti o dehi, kako se počuti med najožjimi so dela v-d hčerke slavnega Beatla Pau- MODNI SMS: NATAŠA ČAGALJ la McCartneyja, tokrat pa sva ri» ki jo obdajajo, njene lju- se v kratkem klepetu ob beli bežni do arhitekture... Vsak- kavi dotaknili njenega odno- danjih, prijaznih tem škrat- sa do oblačenja, lepih stva- ka. Sanje večine žensk so -biti obkroženz lepimi, dragocenimi oblekami, privoščiti si jih brez omejitev ... VI ste blizu, če ne celo v samem središču (eh sanj. In kot radi pravimo - bolf kot stvari poznaš, manj jih potrebuješ - uživate v oblačenju, v pogosti menjavi oblek? »Ne bom se delala, da me obleke na zanimajo, rada se lepo oblečem, vsekakor pa lahko mimo trdim, da nisem obsedena z videzom, oblačila so mi bolj postranska zadeva. Predvsem zato, ker nimam časa veliko razmišljati o spreminjanju svoje vizualne podobe, pri svojem delu moram biti oblečena predvsem udobno. Res imam možnost, ker sem v tem poslu, priti lažje do vrhunskih oblek, vendiu načeloma ne zapravim veliko denarja zanje. Kupim le, če mi je l^j zares všeč.« Imate dva otroka, ki ju zagotovo že zdaj spontano usmerjate pri iskanju njihovega stila oblačenja. V Angliji, kjer živite, so v šoli obvezne imiforme. IXidi pri nas so v zadnjem času že bile ideje, da bi jih uved- li v osnovnošolski in srednješolski program ... »Ne glede na to, da se z modo poklicno ukvarjam in sem torej za raznolikost vizualnega izražanja, torej na splošno uniform ne odobravam preveč» pa se mi vendarle v določenem kontekstu zdijo primerne. Pozirivno so predvsem pri otrocih v šolah, ker se z njimi brišejo socialne razlike. Ja. v Angliji jih šolarji nosijo.« Modnim spremembam pa niso podvržena zgolj naša oblačila, tudi naši bivalni prostori denimo, ki pa so v skladu z najnovejšimi trendi pretežno minimalistično. hituristično opremljeni. VaŠ pogled na to? »To mi res ni všeč - vsa ta groba kovina, plastične kadi v kopalnicah, ostre linije, brezl^rvnost ali same hladne barve...« Kot da bi želele narediti ljudi še bolj hladne, kot smo že v tej brezosebni dirki skozi vsakdan? »Žal verjetno res, Menim, da je minimalizem za ljudi s pomanjkanjem domišljije. Meni je všeč nostalgija! Prav zdaj v možem preurejava svo- je interierje v Londonu in Celju. Našemu mizaijusem pokazala, kakšno pohištvo bi želela. V stilu petdesetih, šestdeset let, prijazne, zaobljene linije Veliko nostalgije se čuti tudi v kolekcijah, ki jih soustvarjate s Stello McCartney. Kakšen pa je protokol oblačenja na samih modnih revijah, ki si jih pridejo ogledat najbolj slavne svetovno znane osebnosti? »Obstaja pravilo, da se na ekskluzivni avtorski modni reviji določenega oblikovalca in sprejemu po njej ni vljudno pojaviti oblečen v ob-leko njegove konkurence.« Torej je primerno, če prideš na modno revijo Stelle McCartney v Pariz oblečen v njeno ki^ci)o. Kaj pa, če je nimaš? »V ta namen se našim gostom lahko za ta večer tudi posodi kakšno oblačilo iz tekoče kolekcije. Kar precej povabljencev pred re\ajo z nami kontaktira in to uredimo. Tako da ko naslednjič pridete, vam bomo posodili ena našo obleko, da ne boste oblečeni v Prado.« (smeh) VLASTA CAH ŽEROVNIK Estrih cementna masa ■ 60 kg ■ poraba približno 20 kg/m^ XX1902280 Raztegljiva aluminijasta Mešalec za beton 3x9prečk f maks. višina 560 cm Economic 1700W. 220 V Kidričeva ulica 32, 3000 Celje Tel.: 03 428 77 77 delovni cas: od pon. do sob. od 7.00 do 20.00, ned. od 8.00 do 13.00 Ponudba velja za gospodinjske koUčine* 26 AVTOMOBILISTE NOVI TEDNIK Junija Volkswagen passat CC Nemški Volkswagen je pred nedavnim postavil na ogled kupejevsko izvedenko sicer dovolj znanega pas-sata in ga označil s črkiuna CC. S tem je povzročil neka) zmede» kajti nekatere druge tovarne taksno oznako uporabljajo pri kupe-kabrio-letih, torej avtomobilih z zložljivo kovinsko streho. Ob tem pa passat CC ni kla-sičen kupe, pač pa kupe s Štirimi vrati, kar v avtomobilskem svetu ni prav pogosto. Seveda je CC nastal na osnovi limuzinske variante passata, je pa nekaj nižji» kar seza kupe tudi spodobi. Zelo velik je tudi prtljažnik, ki ponuja 532-litrski volumen; ^ zanimivo je, da ima avto zadaj samo dva sedeža, poleg tega pa stekla v vratih nimajo okvirjev, kar je znova spogledovanje s kupejem. Za začetek bodo avtomobilu namenili tri motorje: dva bencinska, in sicer 1,8-litr-skega Štirival jnika. ki bo zmogel 118/160 KM, ter 3,2-lilr-ski §estvaj|nik, ki ima znanih 229 kW/300 KM. Na voljo bo tudi dizelski IDI z gib-no prostornino 2,0-lilra in Volkswagen ;»s$at CC boste lahko kupHi za 30 tisoe avrov. 103 kW/140 KM; kasneje se pojavijo še druge izvedöike. Avto bo na voljo samo z eriim opremskim paketom« ki pa bo odvisen od izbranega motorja. Serijsko je zraven vedno ročni 6-stopenjskj menjalnik, pri nekaterih različicah tudi samodejni DSG z dvojno sklopko. Passat CC se k nam pripelje junija, računajo, da bo najcenejša varianta na voljo za približno 30 lisoč evrov. giÖffJW 03^46 11 00, ŽMflftK 03/819 08 W mm IZBIRA mmm PO UGODNIH (€N(IH www.radiocelje.com Rahl/efuvuozi/a/ ^ HONDA. GCED Audi abholet 2.4TIPTRONIC HONDAÖnN Potvl«yel3212V0JKIK tel: (03) 780 00 SO, (03178000 51. gsm: {031) 612 ODI www.ceplß.si mi, pm. 124000 m. nodra tone. »Adralu mm 125 RIUM BMWsenid3:316l \m prcv.20UOO Km (kovinsla), bmdnsid mm, 77 kW, KUMA Fiat Marea WEEKEND 1.8 1999. p(KT24000 km {imin^}. bmon&U molv. &3 iOJMA Fiat Pumo 1.2 SX 2006. pffvJOOO bil fMV. 48 kW, UIMA HofldaAcconi2JI-ctdiEX£CUTFVE ptk! 21000 kRi. «nd motor. flJhU Honda Clvk1.4IS 1 «s. p(w12SfflO km (Inrrftska). bcfldnd:t irou; 66 Honda Qvic 1.6 vn 199a. pm.TTOOOO km (kovMul. benoiuli mW, ns i% OMA Honda Jazz 1.4 CVI Ml ^3WOO ton Itovnb), Mtdi^ mm. 61 MUnWc KUM HondaJazz1.4LS m. pm.son km ftovMa), bmdnsld motor. 61VH. fim xAinen 1 Hyundai iantn Wagon 1.8 GL5 pr9v.21£000 km (im^l bmdrvta mm. 96 kW, KUMA ^ OkI Vectra 1.8 KLIMA Renault Meg^ane Scenic 1.9 DCl 2003. pffv.T6000b km. beU tim.ikiM molor, askW.XLIM RenaultScenIc 1.9 Dei EXCEPTION 2005, pnvSOOOO bn (kovlottd). Osd rnow.» W. KUMA HeAagltVel Satis 3.0 dd 2004. pvt. 1900» km IMmki). ««el iMU. 1» kW. KUMA IB-m-SVH fM-m 2J9C,-t9» j.mm urn,'est BMWR1150 OS ADVENTURE 20D5(Qbl|m),pinMQOkm,1>3O(cm(aSKM) «.rMt-fUl Honda ATV 4X4 2007 {novo). 660(0» tm-lVH lercator Poslovni s^siem Mercator. d.d/. CKjna^ks cests 107. Ljubljana Obveščamo vas, da imamo možnost oddati v najem nasiednja lolcalas 1-Polzela» Market Polzela 152e; • 610,00 m^ • lokal za trgovsko dejavnost - 74,00 m^ - lokal za gostinsko dejavnost Prosimo vas. da se nam v vlogi predstavite tudi s svojo dejavnos^o. Vabimo vas, da pisne vloge najkasneje do petka 07,3.2008 pošljete na naslov: Mercator. d.d.. Cesta na Okroglo 3. 4202 Naklo. Sektor dopolnilne trgovske storitve, zoznako *2a najem lokala«. Mertator, d.d. si pridržuje pravico, da ne izbere nobenega od prijavljenih kandidatov. izjemna prodaja fiata 500 Italijanski Fiat je s svojim novim fiatom 500 očitno zadel v polno. Avto izdelujejo oa Poljskem in vse kaže, da ne zmorejo zadostiti povpraševanju. Prav zaizöi tega naj bi zmogljivost tovarne povečali na 190 tisoč vozil letno oziroma 750 na dan. Od lanskega julija so namreč Italijani dobili že več kot 160 tisoč naročil za različne izvedenke, pri čemer računajo, da bo veliko povpraševanje tudi po ta hip povsem sveži izvedenki 500 abarth (135 KM). Prodaja te različice se bo začela junija, cena pa bo nekako 18 tisoč evrov. Kot pravijo, se bo menda prihodnje leto pojavil le kabnolet, še nekaj kasneje pa menda karavan. Nemčija: previdno z biogorivi v Nemčiji so se odločili, da bodo začasno preklicali odločitev, po kateri naj bi do leta 2012 povečali delež biogoriv na 10 odstotkov. Tako so se odločili, ker bi uporaba takšnega goriva predvsem pri nekaterih starejših avtomobilih povzročila precej Škode oziroma težav. Nemške avtomobilske hiše ob tem pravijo, da gre predvsem za tuje, ne pa nen^ke avtomobile. Po dnigj strani uporaba biogoriv povečuje cene poljščin, ki jih potrebujejo za njihovo izdelavo, to pa povzroča veliko višanje cen hrane predvsem v nerazvitih državah. www.peugeot.si NA PO Z VITAMINI BREZ OBRESTr Peugeot 308 vitamin vsebujeS dopolnilzaboijše počutje: ABS, avtomatsko dvopodročno klimatsko napravo, radio s CD predvajalnlkom in 6 zvočniki, potovalni računalnik. 4 zračne blazine, električni pakec. 5 vrat. spredn]i mejlenki. Skratka, veliko opreme za dobro ceno. O nacančni ponudbi in Peugeot financiranju $e posvedjjce 4 pooblal^enlm prodajalcem vozil Peugeot. UŽITEK V DOVASENOSTI mictgr I. If. Ttar^ MCZ oewsn KAZB« VTHOSHOV oooewrve Pr^ li<.miiO>ii»p u Filmet m ^mMN . i/i cM tevi otnMž aru i CXt^ 15»40 9JR. DOV /t otniixm v (On rs te ! 52X6 X. kar ui9«a tvolkom wtohrwvB üwiOw)« vvfin 2 X (t 00V] 9d rree^fidv* cm fiC^ te ipranyi, & »icrvier^D cfensv tt'S^A ttoAuh'tcwB a ioa « «bvM penub » dCnat m «tlQa |iiii'l|ii i mg 9fca e «rtolib«. POfv*» ^ g Vfli m »> tictei»» do 309 gwWW f^ vt^ l/ (ylm» i» I» AVTO CEt)E d.d. - Ipavčeva 21,3000 Celje - t«l.t 03 426 12 42. f*E PEUGEOT RAVNE-Dobja vas 126, 2390 Ravne na KoroSkem - tel.: 02 870 56 80 Še letos opel insignia Nemški Opel je bil precej časa v težavah, zdi pa se, da mu bo šlo kjn^u precej bolje. Vsekakor se bo še pred koncem leta pojavil z novo vectro, ki pa se bo po novem imenovala insignia. Ta bo najprej na voljo v izvedbi s štirimi in petimi vrati, naslednje leto se pojavi še karavan. V dolžino bo insignia merila krepkih 463 cm, medosne razdalje bo za 274 cm; vse to pomeni, da fe Opel pri tem avtomobilu uporabil podoben prijem kot konkurenca, ki je nove izvedenke bistveno podaljšala. Pri Oplu napovedujejo, da bo njihov novi avtomobil v srednjem razredu na voljo s sedmimi motorji» pri čemer bo začetni dizelslu 2,0'litrski štirivaijnik s 110 KM. Audi ima S tronica Sedemstopenjski samodejni menjalniki niso prav pc^osd, jih pa imajo nekatere najve^e avtomobilske hiše. Pri Audiju se t^cšen menjalnik imenuje S-tronic, Ima dve sklopki ter je namenjen motorjem, ki so postavljenivmo-tomi prostor vzdolžno, zraven imajo tudi pogon na vsa štiri kolesa. Audijev S tmnic bo namenjen pr^vsem au-dijem. Vi Mo imeli motor z navorom do 550 Nm. Opel insignia NOVI TEDNIK MALI OGLASI - INFORMACIJE tednik ObvMtlo nopoMkom Nomgo Mdnlia! NaročnM Novega tedniica boste lahlco rwročniSkeuaoo 2008 do 3. gradbene foze, vgrajeno okno in vrolo. no poniji 631 m^ prodam zo 119.000 EUR.Tele-fon041 709-271. Lie8 -odkup vas« nepremičnine •conrtvanepremičiiin •vpi» v zemljiško knjigo • sestava kupoprodajnih pogodb in urejanje potrrtne dokumentadje ProfMt I MpremlČniMinl naj bo v*mi« uto nam« Telefon 041 601 555 ŠMARTHO v Rožni dolir}], center. Pnsdom pofcelo, 2.1 OD m', do parcele vodi osfol-Hrono costo, v ravnini, sončno lego. Ceno po dogovoru. Telefon 031 5B6-333. ^ KASA2E pt\ Petrovroh. Prodom zazidalno pQr031614463,041 706980. 2566 SlIET Cvif RC kiUc« I 6 MOOC^U* m^emčumt Til«. 05/42*00 60 REAL ESrATC fi*r. 09/42« 00 63 Cilj«. fMvt «M; SS, 44.12 n' timri. povT., balkon.! md. dviff^, obn. S)Q3.2K inisno. L 09:. 1992, CEMA: 76.000 EUR Call». Hvn ve; Z,S SS. 9/\2 nad, dS.43 m^ stan. povr^ Nikon, tt^g^lo, 2K tfilM» L i^.! 19B0. »MA: 79.600 m ST&N0VAKJSJ(0 hišo vOliu, 3 dlna, zenv Ijlško bjižno urejeno, dobro lokoolo, kokovostro gradnjo, prodom. Telefon 041731-737. 2602 SIANOVANJSKO hi» zgospodor^m poslopjem, vrtom, travnikom, sodovniokom, nfivo, v skupin velikosti 2i24 m', lokati-jo primemo tudi zo obrt in pod^i^. ker je no samem, prodorno zo 230.000 EUR. Telefon 031 587-980, 041 690-901,031737-721. 259e GRADBENO porcelo, približno 1200 m', relacijo Celj&Yojnik. ugodno prodom. Ceno po dogovoru. Telefon 031 372-449. 2616 V CfRAMLiAH prodom vselfrvo stonovonjsko hiso, no sonoii le^, v mirnem nos^u, v tepi norovi, bližino izvozo AC, do Celja 10minut.Ielefon041 224031. 2642 POSLOVNI prostor v Celiu. obj^ Rimljonko. pri me^i trinid, nodstrop)», v izmeri 22.50 m^, primeren za trgovsko oli drugo poslovno dejavnost, prodomo. Cena 16.988 M. Nepremičnino v lo^ nepremiüiinske družbe. Telefon 051 37(^66; tfww.moksimilijon.si. Moksi-mHijon, d. 0.0., Ijubljonsko c 5. Cdje.n kupim KMETUSKO zefliljHceoli kmetijo, v Celju in okolici, kupim. Telefon 041 839-919, 031 70M60. 2495 VIKEND hišo oli zoiidljrvo parcelo, do 100.000 EUR, lokocijo Celje. do 20km,kupjm.Telefon 051 232-597. 2&41 ZAZIDUfVO parcelo, do 1.000 m^. okolka Celjo, Zg. Hudinjo, Zflöet, Vofnlk zokoli-co, Lc3(mvec, kopim. Telefon 541-9386. 2585 CudovitQ 3'Sobno stanovanje z opremo na Glazjil. 107 m. letnik 2005. zd 200.000 €. www.tefi$,si 7epati.o.o.,UI)aXIV ptvu:^ 14.3000 C»^ VIKEND oli bninorirooz. zemljäu, zaudlji-vo oli nezozidljivo, do 30 km iz Cdjo, bpim. Telefon 041 547-727 2648 oddam 100 m' slonovanjske hi», no döelt 4 km iz centru loskego, oddam v nojem. Telefon 031559-820. L202 VE{ poslovnih pfostofov v Celju oddomo: Kukovčsvo ulko,- eno etožo, 100 m^, to jo štiri pisome s pomožnimi prostori, ^rimi porkimimi prostori, zo mes«čno nojemniito 1.000 EUR. Ljubljonsko cesto - ulični, 46,40 m^, mesečno najemnino 500 EUR. Novo vos • 40,45 m\ mesečna najemnino 250 EUR, možen odkup. Moribor^o o trisobno stonovch nje v starejši stanovanjski hm. Adapliro-no je bilo leto 2003. veliko je 80 m', s pripodojoco garažo v velikosti 20 m^ Slonovonjeieklimctlzirano, ogrevanje je urejeno no zemeljdci plin. Ceno 80.000 m. Kontaktno številko 051 208-366. p HRVAŠKA, otok Rab, Borbot. Aporimo, 43 m^ kompletno opremljen, I. nadstropje. 2 bolkono. pogled no morje, porkimi prostor, klimo, solelitsko, 80 m od mor-jo, kakovostna grudnjo, pn)dam. Telefon 031 737'667;www.bolho.com(hr-voäq/otokrab). 2592 61 imriiMii ^Jfiiiiip..... IlUS 3801 031342 lie in 031380072 PftOMfTZ NEPREMIČNINAMI NAKUP. PRODAJA. NAJEM, CENITVE CEUE • Lra, stan. Mii 125 m' llocujie po-vritne P+l-^htiusijeniin in l9{>o iirt|«niin vrtoni,U978.pitnli 851 n^vkplinmirn stan ttttsij.2vubMlnoinfrwinitniro,pr» d«no. CfA» 2^000 6UR. DRAMUE • »n. hü« 111. gr tan. X*P*M. tlomitt vaikosii 100 nf. psf^SI 3 TTi^. dostt^na po asfaltnicfsliee» 4kmiloAC grikljuCka Oramljs, c«na lOS OOOEUR ŽAlic, 2-sot)no stanovflije, 1.1973.59 m', 8. iiAlztropj«. (Jvigalo. nst^jn balkon fäy novl)iniL vsiljtvo Ulcoj. »rt» SO.OOO EUR. Če ptod«jBie al* hopujeii naptemicnrne, vanv utailimo vse poUetsno varan In <9li4ni( proros los minska prsvic«. NA Muzejskem trguvCefju prodorno pritlično slonovon je, v izmeri 116,43 m^ Možnost preureditve v dve stonovonji. Ceno 150.000 EUR. Nepremiuimo v losli ru-premičninske družbe. Telefon 051 370-666; www.maksimilijon.si. Maksimilijan, d. 0.0., Ljublionska c 5, C^je. n NA Sevifijskem nabrežju v Celju prodomo stonovonje v 2. nadstropju, v izmeri 121,95 m^ z balkonom in kletjo, možnost preureditve v dve stonovtinli, pogled no celjski stori grod In mestni pork, ceno 160.000 EUR. Nepremičnino v losti nepremičninske družbe. Telefon 051 370^66; www.moksimilijon.», Mokst-milijon, d. o, o., Ljubljansko l 5, CeTie.n oddam eUNGALOVvPuli.phžooddoljenolSOfli, ugodno oddom. Telefon 04149M46. 2263 APARTMA v storem jedru IzoSe, 150 m od morja, zo 2 odroslo * 2 oiroko, oddom 'zo45EUI^don.TeleFon 031370^86. D V^OVIČEVI ulid vCeljooddom vn^ 70 m^ veliko dvosobno, delno opremljeno itanovonle, vseljivo s I 6. 2008. Telefon 041800033. 25da V PIRANU oddojom po ugodni ceni popolno* mo opremljeno gononjero zo poStniko-vonle, Telefon 040 245^54. 26di ENOSOBNO stanovanje v Podjovorškovi 13 oddam v nojem. Vseljivo: 1. 6.2008. Telefon 577-2310, 031 465-505,041 560-561. 2606 STANOVANJI, enosobno, v stonovon jskihS. svoj vhod, no novo opremiteno, oddom. Prosenako,telefon041612-477. 2634 VC&JUoddam storofS m^osete ZD dolju dobo enosobflo slonovonje z opremljeno kuhinjo in kopalnico. T^fon 545-3354. 2630 iščem VCEUU iščem goronjero oli enosobno sto-novonje. Sem zaposleno, nekadilko, re-»10 in zanesljivo. Telefon 840151-564, Ireno. 25Q6 POTREBUJETE DENAR IZPLAČBI^ITAKOJI 03/490 03 30 Zmder's Celje. Gosposke uL 7 j__t^ij a*, m. Vig Kra^wti 5, Hg»» j NUMERO UNO KREDITI MlOlflUVKZVOSUIE, 7UDlZ«HL0(EllilSiiU»N0JEIKE DO 50 % obremenitve, stare obveznosti rtiso oviro. Kredit na osnovi vozilo in leosingi. Možnost odploulo no položnice. Pridemo tudi no dom. NUMERO UNO Kurkov*« »p , Mifntho 1/1 22. Mofibot tel.: 02/252-48-26, 041/750.560 zamenjam ENOSOBNO slonovanje, klimotisrano, na odlk'ni lokaciji, v Celju, zomenjom za monjso hHo ofi bivalni vikend, do 20 km izCelfa.Telefon051206017. 2640 prodam VRINE nue s Mopmi, z noslooom, prodom. Tdefon5771-S99. 2540 HlADILNIK, višino 1,40 m inskrinjo omaro Gorenje, 6 predalov, prodom, možno dostavo.T^fon04] 945-589. 2&&4 DIffM sobo: pohdw, komosedäno,TVin pisolno mizo prodam. Telefon (03) S41647B,pol7.uH. 2570 REGM zo dnevno sobo ugodno prodom, Telefon (03) 541-4307 2S67 SPALNICO, roj^o izdelano, velikost omoro 3*2.5 m, les Čšnje, prodam. Ceno po dogovoru. T^fon 040 816-795. 2S87 NOV b^. elektnoii. 801. ugodno prodom. Telefon 0419184)76. aaso KOMBINIRAN štedilnik Gorenje, 2 ^ 2. elektrika * plin in štedikik K^ec, 2*plin, ugodno prodom. T^efon 041 084-757 2640 IMA'ß težave z odvwio, robljeno belo tehniko in pobi^? Pokliote041415-412. n Kr«j«vna ftlaipno«t Reeica, Huda Jama 1. 3270 Laško odda v ^ndikalnam domu v Hudi Jami gostinski lokal. Rsne prijave pošljite do 31.5.2008 na naslov. Informacije po telefonu 103) 734-20-70r popoldan. i GOTOVINSKI IN HIPOTEKARNI UPDST!VANOmVA$EPnHODKi POPUČAK) BLOiiMiE, IZVaŠBE. niKŽE UHtHk. ZAVUOVUJ(^E. OAVČNi Zlit/M IN OfUKE OBVEZNOSTI. WkCW 24 SI, GSM Dim 212. KI »SI M liMM Uia lAA. ZifMi 21 lelMr rTTTTn SKA POSOJILA MECHAFIN KOM «.0.0, Dunajska M, IjtAUsna Celje: 031 508 326 delovni čas: vsak dan non-stop rTTTTTTTTTn TAKOJtff GOTOVINSKA POSOJILA M ODKUPI POSOJIL DO 3400 EUR. Do 36 mesecev na osaovi 00. p<»l(0tnfl>emv3$egavoäa PE CflJE, UL XIV. tfhritii« 14, 03/425 70 M KHUKSMSOeOTA. SuaMaltoatnMU te, 02/521 3000 n NUUUBOA. Pirtiuukji 3-5, 02/2341000 ShMMj 6fAÖte. Ronkova r, 02/&81 2000 $l9MBsl(a27.1000l4«bli4M HtJ^IlNIK, štedilnik, pralni stroi kolno sedeino, mizo, stole, tnsed, televizor, jogi, kuhinjo in bhinjske elemente pro-daffl.Telefon051424^03. r> KUPIM P£C za renlrolno, no tdo goriva, 35 kt, kupim.Telelon041 85fri91. 2532 oddam (EUE. Garoze v Vnmw ufid (med bloki tn obvoznic) oddom v nojem zo doljse obdobje. Telefon 04} 818499. popoldan. 25n prodam 6UK0VA fn hrastovo dnro, s prevozom, prodom. Telefon 031 776-591. 24es RAfiUfNO stresno kirfino Bramoc prodom pougodniceni. Telefon 031 650444. ^ 25SS KOTA d.o.o* Petrovce Petrovče 237, 3301 PETROVČE razpisuje prosto delovno mesto SERVISER - MONTER HLADILNIH NAPRAV • 1 prosto delovr>o mesto (m/ž) za določen čas z možnostjo stalne zaposlitve Zahtevani pogoji: - izobrazba IV.,V. ali VI. stopnje etektro ali strojne smen • želene delovne izkušnje na en^m ali podobnem delovnem mestu • vozniški izpit B-kategorije ' želeno zn^je nemškega aH angleškega jezika • računaJniška pismenost Od izbranega kandidata pričakujemo dinamičnost, iznajdljpvost, motiviranost, komunikativnost in samostojnost. Kandidatu ponujamo delo v dinamičnem okolju in prijetnem kolektivu. Pisne ponudbe zživljenjepisom in dokazili pričakujen^o najkasneje v r^ku 15 dni po objavi na nasbv dnjžbe: KOTA, d.o.o., Petrovče, Petrovče 237, 3301 Petrovče, s pripisom »Kadrovska služba«. Ožji izbor kandidatov bomo povabili na razgovor. 28 SI • INFORMACIJE NOVI TEDNIK lokal v iuiJmi V središču Velenja TTiIftiM Y itag» ni|ini 72 bH velik poslovni pfostor s uiMrabnim Primeren je tudr za zdravniško prakso. Prostorje vprit-\\č\u, s posebnim vhodom, Telefonsl^ašt.: 031 393 909 ali e-naalov: m.DukaiceQmail.com mulucolor, ae-fio. m uio^j in osmü gradbeni molmot ugodno prodom. Telefon (03)5461-165.041617-220. ?95e Df SKE in pfehs, poqmbqd in neporiwogo oreho, hruške, bukve, ^acno suho ter d«ske in plohe sm/eke, hrasto, coinje, mc403. »>63 liUiWI bTZD z mk)dia, zelo dobiD tnofanin, prodom. Telefon (03) 571^^,031 442-443. '2511 HUM in pujske, težke 35 kg, prodom. Telehn031 559420. L202 OSTOKRVHE. rodovniSte fobrodom, (ok» lodne bene, prodom. Zo oddojo po 15. juniju. sodmcevzrejeki odliauh ^ stoiiev.TeMon041 981-150. 2529 KRAVO ynwntolko, pom, br^ 6 mm», 4. t^e, prodam. Telefot\ 041 734470. 252a PfiAiiaodlOOdoMOkg^prodom.Tele' fon (02) 600-1021 2S25 PVRAKE, lezke piUižno dva kilogrctiM in pol, za t>odQljnjo r^o, prodom. Telefon (03)577-3744. d KOZIA sraoste posme, stores 1 Seto, zo ncdoljnjo rejo oli zokol, prodom. Tel^ fon04l61(M}79. 2573 KOZE, sniDste posme, z m)o(ha oli brez, prodom.Tel^04161IKI79. 2&72 iVICAKIQ (^nsorskip« oppettzriM, nilfr diči ostokrvn, brez rodovnika, oce lodoi^ rmki, prodom. Telefon 041 208-999. 2590 DOMAS pete&M in ^ondie kur iKsnk ter jognjeto zo pleme prodam. Telefon 041 500-394. $207 TEUČKO simentolko. sloro 3 tedne, prodom zo 250 Ea Telefon 03) 233-170. 2606 BIKCE in telide simerrtoke, store 3 do 4 mesece, prodffm. Telefon 041 794-301. KRAVO Sfvko, brejo 7 mesecev, prodom. Telefot) 041586-277. 2626 TEUCO simentolko, teäo 200 kg, prodom ali menjcm zo bikco, starega 10 dni. Tel^041 9984fl2. 2624 KOZUCKE, dve $omici in enega somco, zo nodoljnjo rejo oli zakol, prodom. Telefon 041654>55l 2626 BREJO teRco nnentolko pmdom. Telefon (03)5799-077. 265i kumm KRAVO oli Mn, nzokd, kvpimo. TMn 5623^04,040 647-223. š2to OIKd ätneirtake, 14 dni, kupim. Telefon 041653-165. S256 podarim ZARADI ^rtve v dom storepft ^nmov iščem nov^o dobrego fostniko, do mu podarim mucko Mikijo. ie lep, uä, zdrav, igriv, nffvojen somo no stonovo-nje in balkon, sivo bele bon^, precej velik, meonecssibir^o gozdno moBto. TeWon 031 420-742. 2577 6EL0 in nteamekno vinoprodeno. Infor-mocjje po telefonu 031580429, (03) 610-1015. ZAPOSLITEV 2547 KMETIJSKI prodam VINO, belo in rdeče, prodam, (ena 1 EUR, moDio dostovo. TeMoo 041 362-795. 23d3 ME^O bilo, (dece in sortno ^0 (renski rizling in rvmeni muškat) prodomo. Telefon 031 501-669. tM KRMNI b«nptr,vmyi po30 kg, pradoin. Telefon 041 742-334. 2s2& K0RUZ0vstnkupf0don.7elefon031654-760. 2526 Občina Rogaška Slatina« Izletniška ulica 2, Rogaška Slatina razpisuje prosto detovno mesto DIRBICTOR/-ICA JAVMKOA ZAVODA ZA KULTURO ROGAŠKA SLATINA Na razpis se lahko prijavijo kandidati, ki poteg splošnih pogojev. predpisaniti zz^onom, izpolnjujejo se naslednje pogoje: • im^o univerzitetno izobrazbo. - vsajpetletdelovnthizkusenj, • aktivnoobvlad^oen9/etovnitujiesk, • obvladajo osnovna račur^lni^ znanja. Direktor opravlja funkcijo poslovnega in pn^gramskega direktoria. Z izbranim kandklatoin/-ko bo sklenjeno delovno razmene za polni delovni čas (40 ur tedensko), za mandat petih let. Kandi-dati/-ke naj vlogi priložijo lastno vizijo vodenja In razvoja zavoda. Prijavo z zivljenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev ter vizijo vodenja In razvoja naj kandidati/-ke oddajo v roku 8 dni od dneva obiave v za^ ovojnici na naslov: Občina Rogaška Slatina, Izletniška ulica 2, Rogaška Slatina z označbo »»Prijava na razpla za prosto delovno mesto dlrektor/*lca Javnega zavoda za kulturo Rogaš-ka Slatina«. KandkJatiZ-ke bodo o izbiri obveščeni naikasneje v 60 dneh od dneva ot^jave ra^^. 601) in fdecB softno vino in dotnoio stivovko ugodno prodan). Te^fon (03) 576S-236 QÜ 040 500^87. 256s VINO, sortno, cbadoney, souvignon, loški riäng, prodam. Telefon 579&^24. 2569 RAZLIČNO domače vino, po 0,70 EUR, pr> dam.Telefon (03) 5731-766. 2647 OSTALO prodam VIM, žganje, brinjevec in elektrimo$tebnw dvigolo prodam. Telefot^ (03) 749-2640. 2602 NAKlADtiXO Sip 17, tehtnko zo l«lelo in vac kmečkega orodjo prodom. Telefon 5794-272. ^ 2515 SNzodve osebi, Bdnl 60fcel0n0'Šp0nqa, v vrednosti 769 EUR, prodam za 300 EUR.Telefon041 736-262. 2sa3 lEEN kozolet, 4*2,5, ^no 2.3 m, primeren zo ifltno idop in mizo, ulo oli gonoo, novD, prodamo zo 520 EUR. JMin 041 27S414. 2ss9 TRAKTORSKO škropi, dobm^mi^, 200 i, motorno nofirbtno Škropilnico in iMe 20 zajce, prodom. Sred, Lo^ vos 73, Štore. 2613 KOSIUIKO Sp, nc bobrte In kobdo, vozno in ujahono, prodom. Telefon 5794-212. 2645 RAZUČNE potrel^ ZQ lebekrr^ in pet 6oljder, no trdo gorivo, zo kopalni», prodom. TMn 579^55. 2643 TGJCO, 400 kg, H tniksor Stm 402 in omico, prodam. T^bn 041 983-800. $262 MOTOR ZD kosifauco Gornje Muta in kolel ZD kghonje žganja, 601, prodom. Telefon 5797-005,031 837-492. 266O kupim 1RA1CT(^ prikotia indrvgislTf^ rmrtob vator in tovomo vozilo, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407-130. 2386 mm 30.000 po4r#dov4fli. 11.000 novih poznsRsttv j« b<(o v preteklem tatu skl«A^lhz naio pomočjo. Leio» ž», da bo ie več. posretfo- vatftica 28 v«e ^enerac^je. Zaupanje, Doler^ vas 66. Pi^d. 03/67 26 319, 031 60S 496» 031 636 376 ŽENnNA posredovalnica Zaupanje, ki je upanje v ljubezen povrnilo že vec kot 10.000 osebam, podeduje zo vso sta-mstfio oMobja, brezplačno zo mlajše ženske. Telefon (03) 5726-319, 031 50S495. U^ Orešrlk s. p^ Dolenjo vnsOS, Prebold. n t^EM portiwio zo skirpno gospodinjstvo. TeMon051 323-106. 2S30 SKROMEN podeželski font Bee zvesto, skromno deUe. Telefon 031 807-376. i 67 Iskreni f«riia iS^ajo praprcsU. Tve-sta dekleta. Mnogo jih je, zato pur^ ce, pozabite na razočaranj ter brez strokov spoTi^d. Tel.: 03/57 26 319, gem: 031/636 376. ImoM Mna^ DoMJ« TH W, Peta« IS)6RAZBI in situimn mnki, 46, želi spoznati iensko do 43 let. Rosno. Agencijo Akin,telefon041 246^47. 2559 524etnr Cdjon, zoposlen, s sti»ovonjem in ovtomobHon?, i«em preprosta, urejeno žen^ zorano zvezo. Telefon 051206-017. 2640 DOBER noTokor, notokeko dobi delo v dobrem lokolu v Zaku. Dobro in redno plooto zo dobro opravljeno delo. Telefon 040 750420. fAooan Storic, s. p., Shn-drovtr826,!olec Ž62 ZA delo v rocunovodstvu zaposlimo ekonomista z znonjem o;igle$kego oti nemškega jeziko ter izkušnjo mi no področju Fokturironia, urejonjo dokumentacije, delazronnolnlkom... Delovni äs od 6. do 12., od 13. do 17. ure. Obvezne delovne oku^. Rjovž, i o. o., Liptov-sko ulica 34 g, 3210 Slovenske Konjice, telefon 041 661-411,(03) 759-i60D.n ZA defe v dispofientdd zopodimo komunikativno, ambiciozno osebo z znonjem ongl^ego, nemskego in hrvaškega jezika, žefjno novih izzivov, z voljo do Umskega m kreativnega dela, ki $e ž^i dokszati. Nudimo odlično ploolo zo odliöted^ovne rezubote. Fqm, d. o. 0., ilptov^ ulico 34 g, 3210 ^ov^ Konike,tekfon041 661-411,(03)759-16D0. a NATAKARl CO-JA redno zopos^ v pwp Toimis v Levcu 40. Zloti Taurus, d. o. o., Višniovas15o,Voinik,yefon031 564-115. n MEVW bor (hooOno v Cdju rednozDposfi notokorico oli študentko. Zelo ugoden delovni čos. Telefon 031616495. Niko Popovic, L p., levsHkovo 8,3000 C^. 2607 Pfzzm vem VTOI v CMŽAH afosli KUHAUA-PICOPEKA, osebo za POMOČ V KUHINII in 2 ^DENTAZA MMO^ V5TRE2BI MdncK opealkM a nedototoi čis. nuamo pvfcne diriovm» emi v toWft hjv » odftnl pofgji o*ebo«y nzwi» In mpredovii^ Mlia» 041 <02 493 Tomti ftaM v«4vif«. CMt» 1» g»««» birosenris sluga, s. p«t zaposli el eirtrotehnika šibki tok za servisirar^ie fotokopirnih) stroiev priznanih proizvajal cev RICOH, Kyocera in Canon« Delavca bomo prejeli v redno detovno razmerje z poskusno dobo 6 mesecev. Pogoji: vozniški izpit 6-kat. znanje angleškega jeaKa, samostojno delo z računalnikom in operacijskim sistemom Wndows. PredDOsS boc^ ime^ kaj>dida-ti z delovnimi izkušnjami ez zahtevanega področja. Prošnje z ctokazili o izotmbi pošljite na naslov: Giroservis Sluga, Partizanska c. 35, 3000 Celje Si tumanlcativita. w^mt ia paali» BI aaeka? ŽaB Mati v šttaienm tin? Polflm poUifi od pon do petka od 8. do IS.ura. TcMor 03 i21 gl M. Mm». «toribflnki L 44.3000 Uji MOOI &niša, sono^ dimnikov z nerjove-ami cevni 6runko Korent, s. p., Pon^roc 3,3302 Griže, telefon(03) 571-8080, 041 736-160. Z&^ Me bwclnifcem tmUm OMVr Dečkova 39 v Cetju. razpisuiemo prosto delo^o mesto P1tODAJJU.Ee. Pogoj so izku&nie v trgovini, gostinstvu ali avtoprsTnicI. komunikativnost, pnpravljenost za delo v izmenat). Z izbranimi kandidati bo sklenjeno delovno razmerje za določen čas z možnostjo zapo^ltve za nedoločen čas. s polnim delovnim časom in dvorrtesečnim poskusnim delom in stimulativrtim plačilom. Kandidati naj pisne prijave z opisom dosedanjih izkušenj in potrdili o izpolnjevanju pogojev (s svojo telefonsko številko) pošljejo v 8 dnat) po objavi na naslov: OMV Celje-Aero, Dečkova 3g, 3000 Celje. O izboril bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končani objavi. Inf. 041-681-747. Bolečina se da skrid, solze moč je zaiajiti, le praznine, ki ostaja, se ne da ruidomesäti V SPOMIN Minilo je leto žalosti, kar nas je v cvetu mladosti tragično zapustila naša draga JASMINA ZOHAR (4.12.1980-26.5.2007) Pogrešamo tel Vsem> ki se je spominjate, ji prinašate cvetje in prižigate svečke, iskrena hvaJa. Vsi tvoji 26S5 IS)ELUJEMO protebe stonovanfskih his, gospodo rskih in poslovnih objektov in podobno. Tdefon (03) 8104-182,031 393-560. AR^frojektironje, Anton Strni», s. p., Gobrovec 1 o, 3241 Podplot. Izvajamo 9rad|benadela-fasade, ometa in laMpicna dela. LOBQO, 0.0.0. 03/491-14-66 040-278-180 SAM svoj m^ers profeswnolnimi in spe-dolnimi stro)i iz izposojevolnite SAM v Ce^u (Hu^jo), Ul. brmD^rotffd»v 13,lelefon(041) 629-644, (03) 5414-311. r^ SIROOVODII Izd^ovQ, montažo in nwitve strelovodov, ioie ßine, i p., ßledoliski trg 7. Celje, Mm 041 736-229.17S5 Celje V celjski porodnišnici so rodi k: 13. 5.: Brigita ZUPANCIČ iz Mozirja - dečka, Tina ZA-MERNIK iz Velenja - dečka, Barbara KOPRIVO iz Laškega - dečka, Matejka KROFliČ iz Dobrne - dečka, Rebeka KOCEN iz Celja - dečka, Brigita KREFT iz Gorice pri Slivnici - deklico, Polona MERNIK GOBEC iz Škofje vasi • dečka, Maieja POGOREVC iz Velenja • dečka. 14. 5.: Sandra SAVIČIN iz Štor • deklico, Branka ZALOŽNIK iz Žalca • dečka, Marija GOLOB iz Petrovč - dečka. Majda POLANC iz LaS-kega - dečka, Ganimeta REX-HEPI iz Škofje vasi - dečka, Branka TROGER iz Nazarja • deklico. 15.5.: Tea ŠTEFANC iz Velenja - deklico. Katica BUR-KELC iz Žalca - deklico, Mateja KIKEU iz Celja - deklico, Karin RIZMAL s Polzele - dečka, Blanka KRANJEC iz Braslovč - dečka, Petra PAV-RIČ iz Slovenskih Konjic • dečka, Halide MUSTAH iz Celja - deklico, Andrejka FI-JAVŽ iz Zreč • dečka. Udija KRUSlČ s Polzele - deklico. Eva VRSNIK iz Žalca - deklico. 16. 5.: Andrejka ROJŠEK s Polzele - dečka, Sonja VAR- KOŠHIO al poučno km», opebr 50 bki-kel, no novo registriran, suH les, 2,5,5 i) 8 cin, prodom. Kopifn man jsego pojko. Telefon 5774^06, zveter. 25eo vredno delovno rezmetjezaposlimo •tro|eMga MmBia • fi¥l|iteri CNT ini ^dfc ■ lnfiyiT)8ciie*ft pfiieve; tM^flEVANJC$EllEulAK. d.o.o., Pr^Heče 25.3305 Vransko. KAKOVOSniO in po zelo ggodnili cenoh izdelujemo dem rt fcsode. M3grod, d. o. 0., Gosposvetsko 3, Celje, telefon 041 77M04. 2563 GAizGriž-dečka, Anica PREK z Ljubnega ob Savinji - deklico, Katja KLEMENŠEK iz Solčave - deklico, Sabina BOHTE iz Petrovč - dečka, Rosvita POCAJT iz Šmartnega ob Pa-ki - deklico, Suzana PESJAK iz Vitanja - deklico. Barbara KOVAČIČ iz Celja - dečka. 17. 5.: Janja ROŽANC iz Slovenskih Konjic - deklico, Maja RETKO SCHLOSSER iz Celja - deklico, Jelka BLAŠKO iz Rogatca - dečka. 18. S.rPetraSTUDENČNIK iz Slovenskih Konjic - deklico, Kristina KRAMAR iz Žalca - dečka, Simona BELAK iz Celja - dečka, Suzana MA-ROT iz Celja - dečka, Saša PCTERNEL iz Prevorja - dečka, Vesna BAŠEU iz Celja -dečka. 19.5.: Melita HRIBERŠEK iz Velenja - dečka, Sabina PLANKO z Ljubečne - deklico. Iris GLOJNARIC iz Šentjurja - deklico. Matejka KOVAČIČ iz Tabora - dečka, Vesna UGOVŠEK zRečice ob Savinji - deklico, Irena PEVEC iz Šentjurja - deklico, Anka PIŠEK iz Pristave pri Mesti-njü - dečka. Tadeja ANTLO-GA s Polzele - dečka. POROKE Celje Poročili so se: Goran BA-LOG iz Celja in Tatjana KNU- NOVI TEDNIK INFORNIACIJE 29 Naj ti ostanem v spominu kot potok, ki odžeja in pomirja z žuboreča pesmijo. Naj ostanem, kakor kruh na mizi za vse» ki se ustavijo spotoma. (N. M.) V SPOMIN JOŽICI GRUM iz Celja (19.3.1936-I7.S. 2007) Minilo je leto dni, kar si odlla, spomin nate pa nikoli ne bo zbledel. Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu in ji prižigale sveče. Vsi njeoi Na moji poti ni več postaj, samo Še ena je in tam ostanem. Vso pot premišljujem, kakšen je takraj, tako je daleč in tako na samem. ZAHVALA Zapustil nas je FRANC LAH iz Zgornje Rečice 31, Laško (3.10.1928-1.5.2008) Iskreno se zahvaljujemo za pomoč v najtežjih trenutkih. Hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, duhovnikoma za sveto mašo. rudarjem, gasilcem, kolektivu Debro, krajanom Rečice, cerl^nim pevcera, gospodu Vinku Lavrincu In vsem, ki ste ga pospremili na zadnji potL ŽaJujoči vsi njegovi 2650 Vse življenje crdo si garal, vse za dom, družino si dajal, sledi za tabo ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok. Bolečine težke si prestal, a v srcih mjwgih za vedno boš ostal Dobrota tvojega srca nikdar ne bo pozabljena. V SPOMIN 25. maja bo minilo žalostno leto. kar nas je zapusti) FRANC KRISTANŠEK iz Velikih Grahovš Hvala vsem> ki postojite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče. Žalujoči vsi njegovi l 207 PE2 iz Maribora, Leon JÄGER in Julijana LUKIČ. oba iz Celja. Velenje Poročili so se: Andrej NAHTIGAL in Martina RED-NJAK oba tz Raven, Bojan HRIBERŠEK in Tanja JUVAN, oba iz Velenja, Rolando KALl-GARO in Vanja KARDOŠ, oba iz Velenja, Boštjan BRI- LEJ in Bojana BOBIČANEC, oba iz Velenja. 50 iet zakonskega življenja sta praznovala: Prane in Marija VINDER iz Čmo- ve. Stojimo nemi in brez moči, da bi stopili onstran, kamor si odšel ti. Nobena beseda nas ne more več združiti, le misel, da je bilo s teboj nekoč lepo, naj pomaga tolažiti. ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi dragega sina, moža, atija, brata in strica ALOJZA RATAJA se želimo Iskreno zahvaliti vsem in vsakemu posebej, bratom, sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki ste prinesli cvetje, sveče, darovali za svete maše, darovali cerkvi ter Izrazili pisna in ustna sožalja. Hvala kolektivoma Alpos In Šolskemu centru Šentjur, razredničarkama ter sošolcem S-l.B in $-3.8, Šolski center Celje. Zahvala velja tudi govornikoma za poslovilne besede, pevcem Idila za odpete žalostinke, župnikoma za pogrebno mašo in zadnji blagoslov ter trobentaču za odigrano Tišino. Hvaležni smo vsem, ki ste ga skupaj z nami pospremili na zadnjo pot. Žalujoči vsi njegoyi š2d3 Vsi ljudje so prah, nekateri so zlat prah. 0. N. Shedd) ZAHVALA Ob slovesu dragega moža, očeta in dedija VIKIJA TRAVNERJA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga pospremili k večnemu počitku in čutili z nami v najtežjih trenutkih. Posebej se zahvaljujemo Kliničnemu centru, oddelku za abdominalno kirurgijo, gastro oddelku Splošne bolnišnice Celje, patronažni sestri Urški, dragim sorodnikom, resničnim prijateljem, cenjenim sodelavcem, dragm sosedom in Gekottu. Hvala vsem za izraze sožalja in besede slovesa govornikoma in pevcem. Vsem, ki ste olepSali In napolnili z vsebino njegovo življenje, veUka HVALA! Žena Mira, hči Sergeja in sin Zlatko z družinama Kje so risti lepi časi. ko srečni skupaj smo bili. ko tebe smo imeli, a zdaj te od nikoder ni. Da zaman te čakamo, ne moremo dojeti, a spomin nate daje nam moč. da brez tebe uämo se živeti. V SPOMIN 19. maja je minilo peto žaJosUio leto, kar si nas zapustila, draga Mojca, hčerka, sestra, nečakinja in teta MOJCA PLANINŠEK iz Zabukovice Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu in ji v spomin prižgete svečko. Vsi njeni ž 86 i^MRTI Celje Umrli so: Henrik KOLAR iz Celja, 70 let, Justina ŠRAM Iz Braslovč, 71 let, Alfonz POTEKO iz Migojnic, 80 let, Franc LAH iz Zgornje Rečice. 80 let, Ferdinand KOS-TOMAJ iz Ceija, 78 let, Franc PUNGERSEK iz Uš-ke vasi pri Štorah, 80 let, Edvard RATEJ iz Pake pri Vitanju, 66 let. Antun IVAN-KOVIČ iz Pečovnika, 71 let. Franc VEBER iz Celja, 73 let, Janez SENICA z Lopate, 84 let. Zlata VILFAN iz Celja, 78 let, Radovan SEKUUČ iz Celja, 74 let. Velenje Umrli 80J Pavla SKORNSEK iz Kavč, 81 let, Avguštin ALT iz Štor, 78 let, Anton KOREN iz Hrastovca, 82 let. So zvezde, ki jih ne vidiš, a veš, da so. In ena je zate, za vekomaj.. ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedija, brata in strica ■ MIRKA KRAMPUŠKA iz l^kega se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste v najtežjih trenutkih čutili z nami. ga pospremili k zadnjemu počitku, mu poklonili cvetje in sveče ter izrazili pisna in ustna sožalja. Prisrčna hvala sosedom iz Čopove in Kopitarjeve ulice, posebej družinama OjsterSek in Fantinatto za nesebično pomoč, pogrebni službi in župniku za opravljen obred. Posebna zahvala dr. Majdi Drnovšek iz bolnišnice TopolSica in dr. Mateji Belej Iz Zdravstvenega doma Laško. Ohranili ga bomo v trajnem spominu. Žalujoči vsi njegovi Ž20d ZAHVALA Ob bridki izgubi drage mame In stare mame FRANČIŠKE KUS rt>j.Požun (1919-2008) se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. Zahvaljujemo se tudi za izražena sožalja. darovane sveče in spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvala velja g. dekanu Jožetu Horvatu za lepo opravljen cerkveni obred. Komunali Laško, pevcem za odpete žalostinke in trobentaču. Posebna zahvala velja Še sosedi Rozild Grgurič in FanikI Zorko, ki sta nam nesebično priskočili na pomoč, Vsem in vsakemu posebej Še enkrat iskrena hvala. Žalujoča: hčerka Jožica in sin Albin z družinama 2&54 Življenje ti je ugasnilo, trpljenje tudi je minila, da k svojcem poletiš, z njimi tam se veseliš. ZAHVALA Ob boleči izgubi ljube mame. babice in prababice MARUE VOGA iz Krajnčice 3, Šentjur (14.6.1917-6. S. 2008] se iskreno zaiivaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, dobrim prijateljem Id znancem, ki ste jo pospremili k večnemu počitku. Zahvala velja za izraze sožalja, tolažUne besede, darovane sveče, cvetje, sv. maše in denarna sredstva. Posebna zahvala je namenjena zdravnikom, patronažnim sestram Zdravstvenega doma Šentjur. Id so jo v Času njene bolezrü obiskovali, gospodu župniku Vinku Čonču za lepo opravljen cerkveni obred, govorniku Rajku Zldovniku za ganljive besede slovesa, pevcem idila za zapete pesmi, U'oben-taču za odigrano Tišino in pogrebni službi ZapjŠek za organizacijo pogreba. Hvala gospodu Lojziju Gunzeku za moliieVs Še enkrat vsem iskrena hvala. Žalujoči: hčerki Anastazija in Krista ter vnuki Damijan, Matej Id Frida z družinami š2e4 30 NOVI TEDNIK KIMO ][ PRIREDITVE PLANET TUS KiBffMtografi si iwidiliWc $rtM tprtaniah» pntnm. KtftMt animirani Rhn lim 13.2Q. 16.00 Pradm m atagMvi. komISna dram« IMU. 23.30 PazaU Sa«, iwaantiäu konaifija CUpM VH^t sanja: Na u§d. nnantiM JifiO. 17.00, 19.00 Iren mut, Ae|sfcs tfonilQskB pueeJovSčina OoUsr n^ pdqM m lo£, romaniifaia komadljs T3.D0 16.20.18.30« 20.40, hKŠata JoBM IV, ak^siu pustolavlfina tlDO. 13.4a 1S.30< 1S.10.1800.1B.40. Spaatf rtcar. druiintfca puMiovscina 12.A0 15.40. 211» Dn^ sastn Bol^rn, rjodovinsk« rmut- ijina drama I7.S0 LfCENOA: pmtottva so vsak dan pniJsMso¥fieakiiscMB owdttavs žo v soboto in padafo METROPOL PETEK Noncvt Bon » Tali YsMfl Cm SOBOTA Sna imaC ravolaa^e tf m7 Etolac ed NEOeUA Maiotfn^ StM imali rawhidjo aE m? SAEDA P^tlsaja. CMvarmt 21.00 19.00 21.IH} 18.30 21.00 SLOVENSKE KONJICE SOBOTA 19.00 m» bnz n&ti 21^P«i8StBVDrfa NEDEUA 19 00 Poiast B voda 21.00 Otiu bm ntbu Hiiutaxs. 10.00-20.00 Mestno jedro Ce])a Vstop prosl/Admission tree /gstutii a/tomft umflTZL^ mfmcn-dj. akc^, perfbrmaiiscn/ininštaladj 10,30-11.30,16.30-17.30 Muzej DOvejSe zgodovine Cel je_ Demonstracija obrti predstavlja se uforlvan Krivec li.OO (ttioškimižzej Hennanov brlog Ura na muzejski hiji Hen7umaMetnok)škaustvarjaimm 14.00 GaJerija Ukovnjh del mUdih Celje Kdo sem jaz? odprtje razstave rwsrajenih tikov-nih del 13. mednarodnega razpisa revije Likovni svet 17.30 Vrt zdravilnih in aromatiCnih rastlin pri IHPS Žalec_ Vpogled pre<&tavitev knjižne revije 18.00 KulCumi dom Štore_ Železarske Store pTEdstmriievkniigeSreduiKjižanca 19.00 Likovni salon Celje_ Vstop prost/Admissioo free ^stivalinbanihanietniädhinien^ qj, akdj, perfisrmansovininltaladj 19.00 Galerija Mozirje_ Slomikova romarska pot odpr^ fotografske razstave Cirila VBlkomfui 19.00 Kulturni domZre^_ Od opere do popularnih uspe-Mc koncert odlomkov iz oper, operet innuizikalDv 19.00 Slovensko-bavarskahiša Podsreda_ Biseri narave odprtje ^tografske razstave Pavla Kumerja 19.30 Slovensko ljudsko gledališče C^je_ Ljudje in miä cäionma Petek večerni in izven 19.30 Kultiimi dom Laško_ MPZLalko koncert ob $0, oblemici 20.30 Domn. slovenskega tabora Žalec Aletbeia koncert s predstavitvijo zgoSčen' k£ 21.00 Mesmi kino Metropol_ Bori & The Young Ones koncert S0MTA«24.B, 10.00-12.00 Mestizo jedro Celja Vstop prost/Admission free ^ti^ artanih umetniikA inter-vermj, akaj, perfiyrmansov in instalacij 10.00 Užnicapri Žalcu_ lUzpnimo jadra 2008 12.00 Tri mijeUSko_ Državno prvenstvo v show plesih predtehnovanje mladincev 13.00 Ukovni salon Celje_ Vstop prost/AdmissioD free fatival urbanih umerruških inter-veixcij. akdj. performansav in m- sinfarij 12.00 Tri imjeLaSko Državno prvenstvo v show pie-sih finale 19.Q0 Dom krajanov Galicija__ 14. GaliSki dnevi 19.00 Dom KUD Svoboda Griže ŽPZ Griže iDMePZ Žalec koncert 19.30 Slovensko ljudsko gledališče Celje_ Ljudje in miji dionma Sobota popoldan in izven 19.30 Cerkev Sv. trojice na Gojki MPZ PD Aniona BezenSka Fob-kolovo koncert ob $S-lemid 19.30 Dom kulture Velenje_ Šaieiko k^omo društvo Kole-da letni nastop 19.30 Dom II. slovertskesa tabora Žalec Čaj za dve komedJjalimeta Partljiča 20.00 Kulturni dom Šentjur_ Zoran Pred in in Gypsy swing Band koncert mrm JA, 25.5. 12.00 Tri lilije LaSko Državno prvenstvo v show ple» sih prediekmovanjepianiijevinäanov 13.00 Parkirišče POg Ttje_ 14. Galiiki dnevi 2. sreCanje »itirijakovt' 16.00 Hmeljarski dom KZ Petrovče Ko ti crkne televizor komedija v izvedbi KUD Rogaiec 16.00-18.00 Muzej novejle 2^odovine Ceije_ Nedeljski muzejski mozaik otiiniev Ulke obrtnikov 16.00-18.00 Otroški muzej Hn-manov bric^_ ČebdicaleUzneba družinska ustvarjalnica 17.00-18.00 Mgstno jedro Celja_ Vstop prost/ Admis&ion free ^srit^ umetniških intervencij. akcij, performansov in m-itolodj 18.00 Muzej novejSe zgodovine Ceije Pankiti-30let ^toretrospekäva 18.30 Tri lilije La§ko Državno prvenstvo v show ple> sib finale 19.3Q^Dom kulture Velenje _ Hamlet komedija 19.00 Ukovni salon Celje_ Vstop prost/Admission tree f^val urbanih umetniških intervencij, akaj, performansov in inštalacij MHBDQJBC,ae.S. 19.30 Zdravilišče Laško_ Zdravstveno predavanje predava Simona Šket 21.30 Celjski dom_ Besede miru iiiniiiw.novilednik.coin tus Pridružite se nam na izletu! Poletje. Čas, ko odvržemo skrbi in se prepustimo sončnim žarkom. ^ Tako bo tudi na tokratnem izletu v Krško» kjer si bomo ogledali •' "sladko" Šumijevo tovarno in uživali v lepotah slovenske pokraji- ^^^ ne, ki nam jih ponuja Bizeljsko. V petek, 20.6.2008, bomo člani Tuš kluba, naročniki Novega Tednika in kupci Šumijevih izdelkov ponovno odkrivali čare skritih kotičkov Slovenije in se prepuščali sladkim pregreham. Zvestoba se v Tuš klubu nagrajuje, zato izpolnite kupon in ga pošljite v uredništvo Novega tednika. Pridružite se nam in v zgodnjih jutranjih urah bomo odrinili proti Krškem. Ne čakajte in preživite brezkrben poleten dan z nami! Upoštevali bomo vse v celoti izpolnjene kupone, ki bodo v uredništvo Novega tednika prispeli do 6.6.2008. livitednik ra^iocelje Kupon pošljite na naslov: Novi tednik» Prešernova 19,3000 Celje. Pogoj za sodelovanje je Članstvo v Tuš Klubu. gžitd NOVI TEDNIK ZA RAZVEDRILO 31 Nagradna križanka HOROSKOP Nagradni razpis ]. nagrada: darilni bon za enkratni vstop v Deželo savn v Termah Dobrna 2. nagrada: bona za nedeljski kosili v Gostišču Hochkraut v Tremerju 3. * 5. nagrada: kopanje v bazenu na Rogaški Rivieri Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo pre jeli na dopisnicah na naslov: NT^C. Prešernova 19. 3000 Celje do četrtka, 29. maia. Danes objavljamo izid žrebanja križanke. ki je izšla 16. maja. Rešitev nagradne križanke iz it. 38 Vodoravno: AVIONAL, TEMPERA, ER, SNEG, NOE, TE. JENNIFER, CE, IKRE, LD- ŠKOTSKA, RA, EINO, KRN, TA, AER, OCET, RONDO, ANNE, NADS, OMEDLEVICA, AP, BOL, STAS, ERROL, SLA, RI. EDiTA. MOYET, KAKA, OORT, FM, ADA, CV, OA, DJIMON, ORIKS, HOUNSOU> AN. ROA, KREDIT, INSTALACÜA, RAE. LOV, JAN. ALK, ANT. ARA Geslo: Igralci v filmu Krvavi diamant Izid žrebanja 1. nagrado - darilni bon za enkratni vstop v Deželo savn v Termah Dobrna» prejme; Marjana Strašek. Ul. Bratov Dobrotihškov 26, 3000 Celje. 2. nagrado - bona za nedeljski kosili v GosUSču Hochkraut vTremeiju, prej- me: Mateja Žveplan, NovaČanova ul. S, 3202 Ljubečna. 3. - 5. nagrado - dve karti za kopanje v bazenu Golovec oz. letnem kopališču Celje, prejmejo: Ana Mastnak, Celjska 57, 5270 Laško, Sonja Majer, Vr-hovo 6,1433 Radeče in Fani Culk, Ta-bor 59, 3304 Tabor. Vsi izžrebani nagrajenci bodo nagrade prejeli po poŠti. 1 <2 1 3 4 i 6 i 6 4 :i6 1 11 12 15 14 15 16 U i» ^19 k « a> 21 22 23 24 26 27 28 29 30 31 32 JU M Ime in priimek: Naslov: _ Ona: Rešeni boste skrbi> ki so zadnje (ase nenehno v vaših misiift. Se vedno pa vam ne bo uspelo nadoknadili zamujenega v preteklem obdobju, ko ste živeli vse preveč lahkotno in neobvezujoče. Dobro bi bilo, če poiskali pomoč! On: Pomagab boste prijatelju v stiski, iz kaiere enostavno ne bo videl izhoda, zavaspaboto le manjši napor, soj boste imeli vse potrebne informacije. Tega vam ne bo pozabil in lahko se zanesete na njegovo pomoč, ko jo boste potrebovali. Ona: Pošteno boste presenečeni nad ravnanjem svojega partnerja, ki bo začel kazati rt-sto plat obraza, ki je do sedaj niste bili vajeni. Toda nikar ne skrbite, saj boste riad spremembo nadvse navdušeni. On: Clede finančnih zadev bodite karsedn samozavestni. Ne nasedajte paniCarjem, kivas obdajajo, ampak zaupajte le vase in svoje sposobnosti. Za ljubezen pa boste morali poskrbeti kdaj dru^Č, saj vam bo enostavno zmanjkala časa. DVOJČKA ^ Ona: Ker ste si vse premalo prizadevaä, ste izgubili nekaj tistega, kar vam je veUko pomenilo. Toda nikar se ne delajte užaljenega, temveč se raje posvetite prihodnosti, ki vam lahko prinese še kaj lepšega. On: Začudilo vas bo spremenljivo obnašanje osebe, odkatere ste bili do sedaj vajeni zanesljivosti in stabilnega značaja. Vse bo sicer izgledalo precej surnljivo, vffidarpabostenakoncu prijetno presenečeni Otul Nikakor ne bodite površni, saj je zadeva precej bolj ZO' pletena, kot pa si to mislite vi sami. In čar vse zadeve je ravno v tej zapletenosti. Seveda pa se vam lahko kaj hitro zgodi, da se boste v tem povsem iz^iä. On: Svoj čas boste veänoma posvetih svoji srčni izvoljenki, ki bo nad to odločitvijo več kot navdušerm. Povedala si bosta dosti stvari, ki so bile do sedaj neizrečene in si tako oba oli^ša-la svojo dušo. LEV Ona: Nikar se ne prepuščajte vsakdanji rutini, amp^ se zanašajte predvsem na lastne občutke, ki vas vsekakor vodijo do končnega cilja. To velja tako za poslovne zadeve kot tudi za tiste na ljubezenskem področju. On: Doživeli boste veliko presenečenje. vendar se nikar ne prenaglite, temveč ohranile trezno glavo. Le tako boste lahko odhČaU o zelo pomembni zadevi, ki je predvami. Predvsem pa brez vsake panike. DEVICA ^ Ona: Zaradi nepremišljene poteze se boste znašli v skoraj neizhodnem položaja. Še najbolje bo, če se boste poskusili opravičiti za storjeno neumnost, ki resnično ni bilapotrebna. Se vedno obstaja možnost... On: Partnerka vam bo pripravila prijetno presenečenje, ki vam bo ponovno potrdilo njeno ljubezen. Poskusite seji äm lepše oddolžiti in videli boste, da sta resnično ustvarjena drug za drugega. Ona: Zaradi nepričakovane ljubezenske izjave boste sprva ogorčeni, nato pa vam bo vse skiipaj začelo ugajati. Prijatelji bodo začudeni, vendar si bo-do kar hitro uspeli razjasniti novonastalo situacijo. On: Preveč ste misäli na ljubljeno osebo in premalo rui zapreke, ki vaju ločujejo, zato je popolnoma jasrw, da ste sedaj razočarani. Vendar se nikar ne vdajajte obupu, saj vsekakor prihajajo boljši časi. Orm: V zadnjem Časa vam gre vse na bolje. Odpirajo se vam vrata, na katera si še pred časom ne bi upali niti potrkati. Premislite malo o tem, zakaj je prišlo naenkrat do take spremembe. Nad rezultati boste kar precej presenečeni. On: Prijateljica vam bo na začetku sicer malce tiagajala, vendar pa boste kaj hitro spoznali njeneprave namene, Idpa bodo več kot prijetni, še posebej, kar se tiče ljubezenskih zadev. Lepo vam bo. STRELEC Ona: Odloää se boste za tisto alternativo, ki ste jo vse doslej pošteno zanemarjali. Pazite se, saj se lahko vse skupaj prav čudno zasuče in na kraju bosce krajši konec potegnili prav w sami. On: Spremite povabilo, saj boste na ta način prišli v stik z osebo, ki vas že dalj Časa prav pošteno vznemirja. In nikar si ne mislite, da ste brez vsakršnih možnosti - ravno nasprotno: situacija je več kot ugodna. KOZOROG Ona: Dobro premisäte, ali se vam izplača Žrtvovati treruitno varnost in se podati v tvegane vode. Sicer lal^o veliko dobite, vendar imate res malo možnosti. Poskusixeraje kje drv^e. kjer je še dosti prostora... On: Sprejeli boste povabilo na prihajajočo zabavo, od katere si Že tiekaj časa precej obetate. Poskrbite, da bo tam tudi tista oseba, ki vam pomeni več, kot pa priznaifoteljudemokoUsebe. Odkritost se vam bo izplačala. VODNAR ^ Ona: Pot do uspeha ste gradili počasi in zlogoma, a bo zato rezultat toliki lepši. Izkoristite priložnost in se odkrito pogovorite s partnerjem, ki ga že dalj Časa zapostavljate, pa tudi kakšno majhno preseriečenje mu lahko pripravite. Oru Spr^i bosteponujmopo-močnaposbvnem področju, kar vam bo v veliki meri olajšalo prihodnje odločitife. Spoznali bO' ste, da sami ne morete opmviti wego, saj vam je zadnje čase že pošteno zmtmjkovalo časa. Ona: Zdelo se vam bo. da se vam dogajajo stvari kot v začaranem krogu, iz katerega enostavno ne najdete izlwda. Osredotočite se na svoje cilje in s pravo rriero vztrajru^ti vam bo vsekakor uspelo - mogoče celo bolj, kot pa si mislite. On: Skrajru čas je že da od^ vorite na pismo, kiženekajčasa leži v vašem predalu, sd nekdo to nestrpno pričakuje. Ce se boste še ikJlgo obirali se vam lah-ko zgodi, da boste na koncu krajši konec potegniU prav vi samt RUMENW^STRAN Kujm^KX OBS z ustanovno listino interact kluba (z leva); Aljai Cvim, predsednik novefia kluba, Franci Plibsrsak, ki vodi botrski rotary klub v Celju in Tony Hikscher, guverner dietrikts, kamor sodijo klubi v Sloveniji. Najmlajši člani celjskega rotarv kluba Prvi V Sloveniji Celje je bilo spet prvo. Takrat je dobilo prvi interact klub v Sloveniji. Gre za podmladek Rotary kluba Celje, vkaterem so združeni dijaki treh celjskih gimnazij: I. gimnazije, Gimnazije L^-va in Gimnazije Celje-Cen-ter. Na slovesnost v Celjski dom so prišli pomembni možje rotarijstva v Sloveniji in Distriktu 1910 in s tem opozorili na vlogo, ki jo imajo mladi pri humani car nem udejstvovanju. S kulturnim programom so dijaki vseh treh Sol pokazali de) svojih talentov in izrazili pripravljenost» da delajo, se učijo in pomagajo drugim. Foto: KATJUSA r . »Ansambel« Marka Mastnaka Clan popularnih Okroglih muzikantov Marko Mast-nak iz Laškega se ob vsakem prostem času (žal zelo redko!) rad pojavi z družino, ki mu pomeni pravo sprostitev po številnih igranjih doma in v tujini. Na prireditvi Med dišečimi šmarnlcaml v Tcemerju smo ^ veselega in srečnega srečali z ženo Vesno, hčerkico Zano in tri mesečnim Miho. Slednji še ne ve> kakšen odličen ^asbenik tn veseljak je njegov očka, se pa na to že dobro spozna Žana, ki pravi, da bo šla po očetovih stopinjah in bo i^ala »ü